TRST, sreda 27. junija 1956 Leto XII. - Št. 149 (3387) MRiMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON »3-868 IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: e je prikazal. Po pozdravnih govorih zastopnika mestnega ljudskega 'Veta Bukarešte in drugih ie tovoril prvi tajnik romunske delavske stranke Georghiu bej, ki je pozdravil maršala Tita ler je poudaril, da je nje-Sov obisk velik prispevek k Jazvoju prijateljskih stikov ir, btrditvi zaupanja med obema državama. Dej je omenil recitale razgovorov, poudaril kadicionalno prijateljstvo med Romunijo in Jugoslavijo in "gotovih da bo razvoj prija-!v in njegova soproga priredila v Kremlju kosilo na čast šahu in njegovi ženi. zAKi-iim /.flSKimm uuism: skiipsuli: fi.kj Rankovič in Radosavljevič poročala n notranji upravi in gospodarstvu načrt za spremembo statuti, o čemer se bo razpravljalo med predkongresno diskusijo. Na današnji seji vlade so ministri odobrili povišanje železniških tarif, in sicer za 16 odstotkov za drugi razred, ki je sedaj prvi razred, in za 9 odstotkov tarife tretjega razreda za sedanji drugi razred. Nove cene bodo veljale od 1. julija. Glede tarif blagovnega prometa ministri niso sprejeli nobenega sklepa. Vlada j* nadalje imenovala študijsko komisijo za izvajanje Vanonije* vega načrta. Člani komisije bodo -Segni, zakl. minister, proračunski minister, minister za industrijo, za kmetijstvo in za delo. Gonella je poročal o zakonskem osnutku za ureditev predsedstva vlade, o čemer pa ni bil sprejet noben sklep. Medtem pa je še vedno#na dnevnem redu vprašanje sestave občinskih odborov, zlasti v večjih mestih. Po Fan-fanijevem govoru v nedeljo, v katerem ni samo napadel Nen-nija, temveč se je izkazal kot eden izmed najhujših nasprotnikov socializma sploh, se o-paža, da se sedanji tajnik KD vedno bolj približuje Pelli in tud. ostali politični desnici. O tem pričajo pogajanja za sestavo desničarskih občinskih odborov v Rimu, Palermu, Pescari in drugod. V teh mestih se grobo krši 'demokristjanska direktiva o zaprtju na desno in se odprtje na desno celo dovoljuje. Po ckugi strani pa se opaža, da v številnih mestih Fanfanijevi direk'ivi nočejo slediti, Tu je v prvi vrsti primer Genove, kjer imajo položaj v rokah levičarji. Ce bi se socialdemokrati pri volitvah župana vzdržali, bi bil ?a župana izvoljen socialist s komunističnimi glasovi. Danes so v Torinu izvolili občinski odbor, ki je sestav-lien iz demokristjanov, socialdemokratov in avtonomistov, liberalci pa so prešli v opozicijo O vprašanju občinskih odborov je ponovno razpravljal Segni z liberalnimi voditelji in po »estanku še enkrat poudaril veljavnost demokri-stjanske direktive o zapiranju na levo in na desno. Vprašanje sestave parlamentarne delegacije, ki bo obiskala ZSSR so danes po razgovoru med predsednikom poslanske zbornice Leonom in predsednikom senata Merza-goro, ponovno odložili z jalovim izgovorom, da bo v prihodnjih mesecih preveč vroče za takšen obisk. V resnici pa gre za odpor Leona, ki je pod vplivom Vatikana in ki bi hotel, da bi sestavljali delegacijo člani medparlamentarne unije, ki pa seveda ni povabljena V vatikanskih krogih hočejo očitno zmanjšati pomen obiska, tako d^t delegacija ne bi bila sestavljena iz najvidnejših parlamentarcev. temveč da bi jo predstavljala enostavno neka parlamentarna sekcija. Tako se je ponovno pokazalo, da je Vatikan ovira za vključitev Italije v mednarodna dogajanja, ki jih v z,adnjem letu označujejo prav vedno bolj pogosti stiki med Vžho-dom in Zahodom. V senatu so nadaljevali i razpravljanjem o proračunu ministrstva za finance. V poslanski zbornici pa se je nadaljevala razprava o proračunu kmetijskega ministrstva. Poslanci so popoldne komemo-rirali nenadno smrt bivšega ministra Cappe. A. P. RIM. 26. — Demokristjan-ski poslanec Paolo Cappa in bivši minister je danes v vlaku na poti v Rim umrl. začet od srčne kapi- Namesto njega bo za okrožje Genove proglašen za poslanca Luigi Durand De la Penne. i! o Eiseimpi kaiuMaluii VVASHINGTON, 26. — Republikanski voditelji v senatu Wil!iam Knowlarid je po sestanku med voditelji republikanske stranke v kongresu ter najožjimi sodelavci Ei-senhowerja s Shermanom na čelu izjavil, da ni nikakega dvoma, da bo predsednik F.i-senhowei. zopet postavil svojo kandidaturo za predsednika in to kljub sedanji bolezni. V Atlantic Cityju so se zbrali guvernerji posameznih držav ZDA na konferenci guvernerjev. Od 21 republikanskih guvernerjev jih je 19 podpisalo posebno peticijo, kjer se obvezujejo, da bodo v vsem podpirali novo kandidaturo predsednika Eisenhovverja. Porast industrijske proizvodnje za 3 odst. - Negativen vpliv Vatikana na odnose katoliške cerkve z državo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Zvezna skupščina Jugoslavije je danes končala svoje zasedanje. Skupščina je med drugim sprejela novi zakon o organizaciji notranje uprave in poročilo zveznega izvršnega sveta o razvoju gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Poleg tega je skupščina izvolila parlamentarno delegacijo, ki bo pod vodstvom Mihe Marinka obiskala CSR. Poročilo o gospodarskem razvoju je podal član izvršnega sveta Dobrivoje Radosavljevič, ki je ugotovil, da je za gospodarski razvoj od 1. januarja do maja značilno; porast industrijske proizvodnje, povečanje izvoza in stabilizacije tržišča. Industrijska proizvodnja je narastla za tri odst. To je manj, kakor je bilo v načrtu, zaradi vremenskih neprilik v državi, pomanjkanja električne energije in zmanjšanja uvoza reprodukcijskega materiala. Radosavljevič je izjavil, da so kljub temu dane realne možnosti, da industrija do konca leta popolnoma izpolni družbeni načrt. Zakon o organizaciji notranje uprave, ki se nanaša na državno varnost, javno varnost in na ljudsko milico, je obrazložil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič. Podal je kra- tek pregled delovanja vseh organov. Ko je govoril o delu organov varnosti, je navedel, da so ti od leta 1945 do 1953 odkrili več tisoč a-gentov okupatorske obveščevalne službe, med njimi 7156 nemških, 1283 italijanskih. 378 madžarskih, 60 bolgarskih, 2 tifoč 42 vohunov, 970 diverzantov, ki so prispeli iz inozemstva v Jugoslavijo. V borbi proti raznim terorističnim skupinam, ki so jih organizirali sovražniki Jugoslavije, je zgubilo življenje okrog tisoč organov državne varnosti, ljudske milice, borcev KNOJ in aktivistov. Rankovič je poudaril, da so odnosi med državo in verskimi skupnostmi v glavnem normalni, zlasti dobri s pravoslavno versko skupnostjo, i-slamsko versko skupnostjo in ostalimi verskimi skupnostmi Čeprav niso v odnosih s ka-koliško cerkvijo nastale nobeno bistvene spremembe, vendarle kažejo mnoga dejstva, da mnogi duhovniki in člani škofijskega ordinata gledajo realneje na družbeni razvoj v Jugoslaviji. Rankovič je opozoril na negativen vpliv, ki ga ima na katoliško cerkev Vatikan s svojo neprepričljivo propagando, ki jo brez rezerve sprejemajo in objavljajo številne agencije in katoliški listi v drugih državah. Namen te propagande je, da se medna- rodna javnost prepriča, da v Jugoslaviji ni verske svobode, da se cerkev in duhovniki preganjajo. »Ni moj namen, da bi odgovarjal na propagando katoliške cerkve, je izjavil Rankovič, toda moram poudariti, da je propaganda deloma tudi rezultat sovražnega delovanja ustaške emigracije, ki uživa podporo Vatikana. Toda Vatikanu in katoliški cerkvi bi moralo biti jasno, kakšne posledice ima tako delovanje in kakšen ležultat lahko prinese v odnosih med katoliško cerkvijo in Jugoslavijo*. B. B. Naserjeva poslanica angleškemu ljudstvu KALlO, 26. — Fredsednik republike 'Naser je danes podpisal ukaz, ki ukinja obsedno stanje v vsem Egiptu rgzen v pokrajinah Sinaj in Rdečega morja ter na sektorju Gaze. Angleški laburistični list «Daily Herald* objavlja danes Naserjevo poslanico, v kateri egiptovski predsednik izjavlja, da bo Egipt napravil vse, kar bo v njegovi moči. da ohrani dobre odpore z Veliko Britanijo. Naser dodaja, da bi Velika Britanija in Egipt lahko sodelovala na številnih področjih v skupno korist. SMrc rte v Memeli Db deiMslieciah študentov GUATEMALA. 26. — Včeraj zvečer je prišlo do študentovskih demonstracij zaradi sklepa guatemalsKe vlade. da ukine ustavna jamstva. Skupina študentov prava ie bila včeraj zaprta v poslopju fakultete, ki je bilo obkroženo po policiji. Ko so študentje v skupini prišli na osrednji trg. kjer je vladna palača. jih je policija ustavila. Ko pa se študentje niso hoteli ustaviti, je policija začela streljati: pri tem sta bila dva študenta ubita. 19 pa jih je bilo ranjenih. Mnogo jih je bilo tudi aretiranih Pozneisa vest pa je javila, da so mrtvi trije in sicer je med njimi tudi predsednik študentske zveze Alvaro Castillo. Vlada je izdala svoj ukrep o ukinitvi ustavnih jamstev v 'nedeljo pod pretvezo, da obstaja r.eki komplot za kaljenje miru. Aretirali so 25 oseb iz 'evičarskih krogov, in sicer odvetnikov, časnikarjev, študentov in drugih zaradi »prevratnega delovanja*. Očitalo se jim je tudi, da so sodelovali s prejšnjimi vladami in tudi z Arbenizovo. Arbe-niz je bil izvoljen s pomočjo komunistov ter 1. 1954 odstavljen po nekem vojaškem »odboru*, ki ga je vodil sedanji predsednik Castillo Armas. Danes je vlada proglasila obsedno stanje. Uvedena je cenzura pri domačih listih ter pri brzojavkah in poročilih, ki so namenjena v. inojsemstvo, VREME VČERAJ Najviš.ia temperatura 22,8. naj-mžia IS,5. ob 17. uri 22.2. zračni tla 1017,3 pada. veter severoza-hodrnik 7 km na uro, vlaga SO odst., dežia 20,9 mm. nebo 7 de. seti n oblaCno, morje »koraj mirno. mwm n . Danes, SREDA 27. Junija Henia, vd., Lado Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 22.03 in zatone ob B.22. Jutri ČETRTEK 28. Junija IRENEJ. sp., Zorana_________________ PO KONGRESU socialdemokratov Te dni tmo pisali o kongresu tržaške federacije PSDl. Govor političnega tajnika prof. Lonza in zaključna resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, presegata po svoji politični važnosti okvir krajevnih meja. Tržniki socialdemokrati so že za času volilne kampanje zavzeli levičarsko stališče in si postavili nov program gospodarskih in socialnih reform. V govorih na mestnih trgih niso štedili z »Strina kritikami dosedanje 0bčinske uprave, čeprav so v njej sodelovali vsa povojna leta. Ze tedaj je kazalo, da iščejo socialdemokrati novo, demokratično pot sodelovanja z drugimi tržaškimi socialističnimi silami. Premirje s PSI, napadi na eConfindustrios, na Burtolija, na celotno desničarsko in reakcionarno druščino, ki se je tudi tokrat povezala, da bi ponovno prevladala v tržaški javni upraui, so bili dober znak, da se med tržaškimi socialdemokrati kuha nekaj novega, pozitivnega, nekaj, kar bo moralo prej ali slei spremeniti dosedanje od no se med tržaškimi naprednimi tn socialističnimi silami. Njihova zaključna resoluciji z zadnjega kongresa dokazuje, da to niso bile samo besede, ampak da je postala ta njihova politična linija Že program bodočega političnega delovanja PSDl. V priti točki resolucije pravijo med drugim: «Usmeritev na levo za premostitev dosedanje sredinske in štiristranske formule. Zato PSDl izjavlja, da bo sodeloval samo v takšnih odborih, v katerih ne bo liberalcev’ in v katerih bosta politično prisotna PSI in UP... V primeru, da ne bo mogoče sestaviti občinskega odbora in v primeru imenovanja komisarja, bo vodstvo -a prihodnje volitve predlagalo široko socialistično fronto med PSDl, PSI in drugimi sorodnimi silami». To stališče in program bodočega delovanja PSDl bosta gotovo našla v ostalih naprednih m socialističnih strankah in skupinah tisto osnovo za združitev socialističnih sil, «t je neogibno potrebna za vsak odkrit in iskren razgovor med socialisti. V Trstu ima ta osnova še poseben pomen, ker so bile prav v našem mestu socialistične sile leta in leta razcepljene in so domovale v ozkih, nasprotujočih in celo sbvražnih taborih. Nacionalizem in šovinizem sta močno vplivala na delavstvo in povzročila delitev delavskih sil na razne frakcije, ki so se borile med seboj v izključno korist sovražnikov delavskega razreda. Ta borba se je V zadnjem desetletju v Trstu zaostrila do skrajnosti tn povzročila hude posledice ce-letnemu tržaškemu delavskemu gibanju. 7,ato menimo, da nov program političnega delovanja tržaške federacije PSDl pre seoa okvir krajevnih meja. ce bodo tržaški socialdemokrati ta program dosledno izvajali, potem lahko brez pretiravanja rečemo, da bodo odločiIno pripomogli ne samo k združitvi tržaških, ampak tudi k združitvi vseh italijanskih socialističnih sil. Samo dejstvo, da se postavlja danes v Trstu, kjer so bila nacionalna čustva do skrajnosti izkoriščana m kjer je bilo delavstvo razdeljeno na več taborov, konkretna osnova za združitev socialističnih sil, mora opogumiti vsakogar, ki mu je pri srcu socialistična enotnost. 7,ati je nedvomno, da mora prvo preizkušnjo za to e-notnost predstavljati bodoča občinska uprava. Okrog sestave tržaškega občinskega odbora se danes vrti celotno politično delovanje tržaških strank. Po socialdemokratskem kongresu pa je položaj že preče, jasen. Demoknstjanski predlog za obnovitev stiri-stranske formule je te odpadel Socialdemokrati pa ne bodo'podprli niti enostranskega demokrtstjonskega odbora. Razumljivo je. da tudi druge e vičarske skupine v tržaškem občinskem svetu ne bodo mogle odstopiti od zahteve po usmeritvi na levo. To pomeni. da bo Krščanska demokracija primorana sprejeti levičarski program občinske oprave. če bo hotela preprečiti t-vumovanje prefekturnega ko misarja. Imenovanje komisarja do novih volitev, ki bi morale biti razpisane najkasneje se st mesecev po začetku komisarske uprave, je skrajno nedemokratična rešitev. Mnenja pa smo. da bi bilo mnogo hujše če bi napredne levičarske sku ptne v občinskem svetu žrtvovale vsa tvoja načela, programe in obljube volivcem, ki so pokuzoli. da hočejo usmeritev uprave na levo, samo zato, da bi preprečile začasno komisarsko upravo tn nove volitve. Ce Krščanska demokracija noče na levo, potem pomeni, da hoče na desno Vsak enostranski demo-krisf jattski občinski odbor v Trstu je obsojen, da posta ne plen »krajne desnice, ki ga bo izsiljevala predvsem na področju fakoimenovane «politike nacionalnih vrednot*. volitve «široko socialistično fronto med PSDl. PSI in drugimi sorodnimi silamis. Jutri v Dolini prva seja občinskega sveta Jutri ob 19. uri bo na županstvu v Dolini prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Na seji boc'o izvolili župana in člane občinskega odbora. Seja je javna. Mezdno gibanje lesne stroke Mezdno gibanje lesne stroke se nadaljuje. Delavci ne opravljajo nadurnega dela. Sindikat sporoča, da velja prekinitev nadurnega dela tudi za praznik sv. Petra in Pavla. Prav tako velja prekinitev nadurnega dela za delavce črugih podjetij, ki jemljejo v zakup razna dela pri podjetjih lesne stroke. ZAOSTRITEV SPORA V OBRATIH CRDA DANES OD 15. URE STAVKA proti grožnjam ravnateljstva Vsi delavci so včeraj ob pol treh zapustili delo, potem ko je ravnateljstvo izdalo poročilo s pretnjami o ukrepih proti delavcem Včeraj je ravnateljstvo CRDA izdalo poročilo v katerem najprej omenja da so sindikalne organizacije proglasile stavkovno gibanje, tako da zapuščajo delavci vsak dan ob 16. uri delo. Nato pravi, da je ta oblika borbe nezakonita in v nasprotju z vsemi predpisi. Zato grozi vsem delavcem. ki bodo se nadalje zapuščali delo, da jim bo vpisalo v njihov osebni list pismeni opomin. To poročilo je močno ogorčilo vse delavce, ki so takoj zapustili delo, in sicer ob pol treh popoldne. Koordinacijski odbor notranjih komisij CRDO struje Fl-OIvI je izdal spričo tega naslednji proglas: «Po sklepu ravnateljstva CRDA, ki ga je sprejelo 26. junija in na podlagi katerega je izdalo poročilo, v katerem grozi delavcem s sankcijam;, ter zaradi nerešenega vpra s sindikatom kovinarjev Delavske zbornice zaostritev borbe tudi v protest proti ravnanju ravnateljstva. Nadalje napoveduje za sredo 27. junija stavko z zapustitvijo dela ob 15. uri. Te stavke so oproščeni turnisti. Zato se tudi odloži stavka turnistov, ki delajo od 10 do 12 ur na dan in ki bi morala biti danes « Kot je razvidno iz tega skiepa sindikata kovinarjev, se položaj v ladjedelnicah in v Tovarni strojev vedno bolj zaostruje, kar bo imelo slabe posledice tudi za proizvodnjo. Za vse to nosi odgovornost ravnateljstvo CRDA, ki trmasto vztraja pri svoje zahtevi, da bi zvišalo akordne norme in znižalo tarife. Pri tem pozablja, da spadajo CRDA v sklop IRl, ki ga podpira država z denarjem vseh davkoplačevalcev. To je ponoven dokaz, da so podjetja IRI še vedno v službi Confindustrie šanja akordnih tarif progla- ter da opravljajo vlogo neka-ša pokrajinska FIOM skupno I ke njene napadalne čete. Te- MAMFESTACIJE V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA Avstrijski iilmski producenti opozarjajo na svoje kvalitetne iilme Tiskovna konferenca generalnega direktorja za kinematografijo - Da nes zvečer gala-predstava v »Avditoriju« - Župan Beiruta v Trstu Včeraj so na tržaškem velesejmu zabeležili dober obisk pa tudi drugače je bilo v okviru velesejma precej živahno. Sinoči se je zaključilo nacionalno zasedanje posvečeno nadzorstvu kakovosti. Na c o-poldanskem delu zasedanja so prebrali sledeče referate: dr. Alfredo Bar na temo »Sestava toleranc*. Luigi Negroni in ing. Francesco Depoppe na temo «Kontrolni dokumenti v praksi*, ing. Giuseppe Fiche-ra na temo «Praktična uporaba statistične kontrole pri stružnicah*, ing. Mario Pista-miglio na temo »Statistični pomen diagramov X in R za avtomatične stružnice« in dr. Francesco Gottardi »Kako izbrati najboljši proizvod*. Na popoldanskem zasedanju sledila diskusija. Člani zasedanja si bodo danes ogledali tovarno strojev Sv. Andreja. ladjedelnico Sv. Marka in čistilnico Aquila. V okviru manifestacije posvečene avstrijskemu filmu e imel včeraj ob 19- uri Rit-er von Steyskal, generalni direktor za kinematografijo pri avstrijskem ministrstvu za trgovino in proizvodnjo, tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil, da obstaja med Avstrijo in Italijo sporazum, ki omogoča obojestranski uvoz odnosno izvoz filmov. Avstrija je do sedaj uvozila vse filme v okviru celotnega kontingenta, medtem ko so Italijani uvozili le po nekaj filmov na leto. V okviru tržaškega velesejma naj torej dnevi posvečeni avstrijskemu filmu pripomorejo k temu, da se poveča zanimanje za izvoz avstrijskih filmov. Avstrijski predstavniki so nato navzočim novinarjem objasnili, da proizvaja Avstrija okrog 25 filmov letno, med njimi 18 barvnih. Poleg tega proizvedejo letno okrog 500 kratkometražnih filmov. V Avstriji obsdaja 11 podjetij, ki se bavijo s to proizvodnjo, pri čemer je treba poudariti. da je filmska industrija aktivna, čeprav država v nobeni obliki ne podpira filmske industrije niti ne nudi izvoznih premij. Razumljivo je, da notranji trg ne more pokriti stroškov za snemanje filma (stroški se gibljejo med 4 do 8 milijonov šilingov), zaradi česar mora- !>U 9 IIHBH ISKANJA SLUČAJNO ODKRITJI; JADRNICO «REG0 o truplih ne duhu ne sluhu Jadrnico |e našel na murskem dnu neki potapljač približno 1,5 km od kopališča liedas Včeraj dopoldne je zasebni | Po identifikaciji 17-lct-itapljač Libero Giurissini, | nega Ermanna T. se je zace- jo izvažati, in to predvsem v Nemčijo, kjer jezik ne povzroča nobenih težav. Zlasti pa so avstrijski predstavniki poudarili, da je Avstrijcem uspelo proizvesti že zelo dobre filme, ki so dosegli svetovno priznanje in uspeh in med njimi navedli skupno z Jugoslovani posneti film »Poslednji most*, katerega pa zaradi šovinistične nestrpnosti, žal, še nismo mogli videti v velikili tržaških dvoranah. Danes bodo v Avditoriju v Ul. Teatro Romano predvajali zadnje tri filme. Dopoldne ob 10- uri bodo predvajali film »Die Sennerin con. SKT. Katherein*, ob 15. uri «Wenn du noch eine Mutter hast», zvečer ob 21.30 pa bo gala predstava, na kateri bodo predvajali film «Mozart». Današnji dan bo .posvečen Avstriji, za kar se pričakuje prihod vodilnih predstavnikov avstrijskega gospodarstva. Ze včeraj pa je obiskalo velesejem okrog 30 predstavnikov avstrijske «Wirt-schaftsbund* z Dunaja. Ob 825 pa bo prispel z vlakom iz Rima Georges Bey At-si, župan Beiruta, ki bo obiskal Trst. da prisostvuje svečanosti pobratenja obeh mest. Ta svečanost bo ob 11-30 v občinski palači. Istočasno z županom Beiruta boco prispeli tudi drugi vieoki predstavniki arabskih držav. Uprava tržaškega velesejma sporoča ,da je bil v Uradnem listu objavljen dekret predsednika republike, s katerim dobi «Ustanova tržaškega velesejma* avtonomen značaj in juridično osebnost, s tem dekretom dobiva velesejem enako juridično obliko, kot jo i-majo vei ostali velesejmi v Italiji. potapljač ki se preživlja z zbiranjem železnega materiala po morskem dnu .telefonsko obvestil pristaniško poveljstvo o odkritju jadrnice »Regolo*. s katero sta se v nedeljo 17- t. m. potopila Antonio Noventa in njegova zaročenka Silvia Fragiacomo. Kakor je znano, sta se zaročenca vračala v nedeljo z jadrnico iz Sesljana proti pomolu nekega pomorskega kluba, kamor pa nista prišla, ker sta med povratkom skupno z jadrnico zaradi nevihte izginila pod vodo. Takoj uvedeno iskanje ni rodilo uspehov, saj vse do včeraj niso našli ne trupel ne jadrnice. Sele včeraj se je to posrečilo Giurissinu, ki je nato »omagal potapljačem pristaniškega poveljstva pri delu za dvig jadrnice na površje. Kakor smo zvedeli, je čoln ležal na dnu okrog poldrugi km od Cedasa Pristaniško poveljstvo je odredilo, da se natančno pregleda dno okoli mesta, kjer so odkrili jadrnico, v upanju, da bodo našli tudi trupli nesrečnih zaročen cev. Aretiran tat Sezona kopanja je privabila na plažo ali v kopališča ne le ljubitelje morja in sonca. temveč tudi ljubitelje tujega denarja. Zadnje čase so pričele prihajati na policijske komisariate prijave o tatvinah denarnic in ker se je to čestokrat dogajalo v ljudskem kopališču «Topoli-no* v Barkovljah, je povelj Hkrati pa je naraono, da se stvo odredilo boljšo nadzoro- levičarske skupine ne morejo j Valno službo. Prej ali slej b morali tatovi ali tat pasti a- gentom v roke. 24. t.m. okoli II. ure «0 agenti opazili nekega mladeniča, ki se je sumljivo smukal okoli oblek. Prepričani, da imajo pred seboj tatu, ga niso več izpustili iz- pred oči. Štiri ure in pol kasneje pa je mladenič, potem odpovedati svojemu naprednemu upravnemu, gospodarskemu in socialnemu p «-£««1. ter spoštovanju narodnostnih manjšinskih praoic samo zato da «preprečijo usmeritev KU na desno ali pa komisarske uprave m novi volitev». /n prav v p da ne bo mogoče tržaški občinski odbor in 1 primeru imenovan ja prefck-turnegu komisarja, ^dstvo PSDl predlaga za prihodnje ko se mu je neka tatvina ponesrečila in ker je zavohal nevarnost, hotel oditi, a agenti so se mu postavili na pot in ga aretirali. lo zasliševanje in mladenič je tedaj izpovedal marsikaj. 15. maja letos, je pojasnil Er-manno T., je iz suknje Sergia Fortune ukradel denarnico. Denar, 3.200 lir, si je pridržal, denarnico pa je skupno dokumenti vrgel v morje. Do 4 junija je mladenič »počival*. Tistega dne pa se je zopet spravil na čelo in odnesel Liviu Martinisu ročno uro, ki jo je nato zastavil v zastavljalnici. Istega dne si je prisvojil listnico Maria Grassija, a v njej je našel le 600 lir. Denarnico so kasneje našli v nekem grmu nedaleč od trošannske postaje Miramarskem drevoredu in jo vrnili lastniku. Devet dni kasneje pa se je mladenič zopet pojavil v kopališču in tokrat je »zaslužil* 500 lir, medtem ko je listnico /Ubalda Bova vrgel v stranišče. 15. istega meseca pa mu je bila sreča razmeroma mila: ukradel je kar 2200 lir. Dva dni kasneje je bil mladi zlikovec zopet na mestu in okradel č va kopalca »Zaslužek* pa je bil zelo reven, kajti v eni listnici je našel 990 lir, v drugi pa razen dokumentov ničesar in jo je zato takoj vrgel v ctrani-šče. 20. t.m. je Ermanno T. ponovno prišel v kopališče ter izvedel svoji zadnji tatvini ki mu nista prinesli zaželenega »zaslužka*. Zato je sklenil vrniti se 24. t.m. in tedaj je padel v policijsko past. Mladeniča so poslali v zapor in ga prijavili sodišču. Nesreča na delu S pridržano prognozo so včeraj pozno popoldne sprejeli zaradi rane na glavi na I. kirurškem oddelku 48-let-nega Bruna Comisso iz Ulice Alfieri. kateremu je med nadzorovanjem dela na odseku obmorske ceste Križ-Ses-Ijan priletel v glavo precejšen kamen. Kakor so očividci pojasnili, je kamen odletel iz drobilca. mu je vsekakor treba napraviti konec, in sicer v interesu delavcev in samega podjetja. Prvo zasedanje CGIL za tisk in propagando 1. julij.1 bo v Ul. Zonta 2 prvo zasedanje za tisk :n propagando nove Delaske zbornice CGIL v Trstu. V Trstu bo to prvi sestanek, na katerem se bodo zbrali tržaški sindikalni propagandisti in razpečevalci sindikalnega tiska ter bodo razpravljali Zlasti o širjenju zveznega sindikalnega tiska, to je revije «Lavoro» in «Rassegna sindacale*. Razen tega pa bodo razpravljali tudi o sindikalni propagandi. Skupščina osebja Esso Standard Včeraj je bila enotna skupščina osebja čistilnice petroleja «Esso Standard Italiana«. Na skupščini so delavci in nameščenci izrazili nezadovoljstvo nad pritiskom ravnateljstva, ki bi hotelo dejansko odpustiti 12 uslužbencev s tem, da bi jih prisililo, da bi se prostovoljno odpovedali službi. Po daljši diskusiji so sklenili, da bodo poslali v Genovo na glavno ravnateljstvo podjetja »Esso Standard Italiana* delegacijo notranje komisije, ki bo protestirala proti krčenju osebja in poudarila, da so odpusti popolnoma neupravičeni, ker delajo v rafineriji tudi zunanja podjetja, ki imajo v zakupu razna dala in službe. Notranjo komisijo so pooblastili, da intervenira pri tukajšnjih oblasteh, če ne bo dosegla delegacija pri glavnem ravnateljstvu v Genovi nobenega uspeha. Prekop grobov Tržaška občina sporoča, ca bodo v kratkem prekopali grobove na prostorih VII in XVII pokopališča pri Sv. A-ni, kjer so pokopani umrli med 15. januarjem in 20. junijem 1943. Družine ali ustanove, ki se želijo v tej zvezi poslužiti predpisov, ki jih vsebuje zakon o »počastitvi padlih v vojni* z dne 9. I. 1951 štev. 204, naj predložijo dokumentirano prošnjo na odsek za pokopališča v Ul. del Teatro 5-III., soba št. 43 do 31. julija 1 956. Na istem pokopališču bodo tudi prekopali grobnico XIV, kjer so pokopani umrli med 24. aprilom in 8. junijem 1946. Poziv Delavske zbornice za zbiranje prispevkov Nova Delavska zbornica CGIL v Trstu je izdala na delavce in vse delovne ljudi sploh poziv za zbiranje prostovoljnih prispevkov pod geslom: «Uro dela za močno novo Delavsko zbornico CGIL v Trstu*. V pozivu ugotavlja, da je CGIL v vsedržavnem obsegu povabila delavski razred in vse delovno ljucstvo, naj jo finančno podpre, da se bo organizacijsko okrepila in da bo lahko opravljala svoje naloge v interesu vsega delavstva ter gospodarskega in socialnega napredka vse države. Zato je razpisala veliko nabiralno akcijo za sklad so--lidarnosti. Nova Delavska zbornica se obrača na tržaško delavstvo, naj z množično nabiralno akcijo ponovno potrdi svoje zaupanje v program in delovanje enotne sindikalne organizacije CGIL. Končno poziva vse sindikalne aktiviste, naj si prizadevajo, da pridobe nove stotine članov ter da bodo vsi redno plačevali članarino. Za nameslilev čuvaja na kahnarskem pokopališču Številni prebivalci Lonjer-ja, Katinare, Rocola in Sv. M.Magdalene so podpisali tržaški občini naslovljeno resolucijo. v kateri zahtevajo u-reditev vprašanja pokopališkega čuvaja na Katinari. Delegacija prebivalcev je resolucijo izročila včeraj na odeeku za pokopališča pri tržaški občini. Resolucija ugotavlja, da je bil na mesto bivšega čuvaja na katinar-skem pokopališču postavljen neki 78 let star delavec, ki zaradi svoje starosti prav gotovo ne more opravljati svoje službe, zaradi česar je pokopališče zapuščeno in zanemarjeno. Sorodniki morajo nadalje plačati še posebej stroške za izkopanje grobov, ki znašajo 2500 lir za veak grob, da ne govorimo o taksah, ki so s tem v zvezi. Zato prebivalci omenjenih krajev zahtevajo, da se na pokopališču ponovno namesti Čuvaj, ki bo skrbel za čistočo in red. kot tudi za grobove, da sorodnikom ne bo treba plačevati zneskov, ki so že vključeni v občinskih davkih. O vprašanju čuvaja na ka-tinarskem pokopališču smo v našem dnevniku že večkrat pisali. Zato naj danes le še enkrat poudarimo, da je zahteva prizadetih prebivalcev povsem upravičena, zaradi česar pričakujemo, da bo občina to upoštevala. Vslopnice za velesejem v prodaji pri Del. zbornici Člani nove Delavske zbornice CGIL lahko dobe zase in za družinske člane vstopnice za tržaški velesejem po znižani ceni 150 lir na sedežu v Ul. Zonta 2. iz priredi danes 27. t. m. ob 21. uri na prostem v BOLJUNCU (na Jami) Spored: 1. Slovenske narodne pesmi 2. Poskočne polke in valčke izvaja vaški kvartet 3. Dalmatinske narodne pesmi, igrajo tamburaši. sodeluje pevski oktet Med odmori šaljive točke: Vanek in Drej-ček, Miha Vandrovec. »Očetovo presenečenje*. V mesecu juiiju bo Ljudska knjižnica zaprta zaradi počitnic. ŠOLSKE RAZSTAVE DRŽAVNA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsino 8-1II). prireja ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških ročnih izdelkov tekočega šolskega leta. Razstava bo odprta do 29. t. m. vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. o------------------------- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 26. junija t. 1. so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 13. POROČILI SO SE: uradnik Giuseppe IHetterati in blagajničarka Palma Galuppo. slikar Aldo Vittori in gospodinja Gabriella Gabrielih prodajalec Michele Taddeo in vezilja Nedda Calli-garis kovač Livio Steli i in gospodinja Loredana Scoria, električar Ennio Kedele in šivilja Giovanna Bello. delavec Giuseppe Cramerstetter in gospodinja Stellia Sain, mehanik Dante Pisani in gospodinja GiseMa To-nello. tesar Luigi Cera in bolničarka Adele Mietto, električar Bruno Simonini in gospodinja Rosann a Di Salvatore. trgovec Fortunato Gioitti in prodajalka Laura Nabergoj, delavec Ferruccio Krobat in Maria Iugo-vaz, uradnik Angelo Bidussi in gospodinja Maria Gregorovich, kmetijski izvedenec Arnaldo Pe-rossa in uradnica Liliana Rustia, UMRLI SO: 72-letna Katarina Milič vd. Gruber, 80-letni Ivan Kozlovič. 70-letna Antonia Lisjak por. Legato, 63-letrti Giuseppe Bembi. 64-letna Maria Fabris vd. Virant. 1 mesec stari Marco Rosan ez. NOČNA SLtJZBA LEKARN V JUNIJU AlFAlabarda, Ul. Istrla 7; de Leitenburg. Trg S. Giovannj 5; dr Praxmarer. Trg Unita 4: Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24: Harabaglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju. in eitajite PUmolhlu dnevnik! IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Porotniki pred težkim vprašanjem: je kriv on, morda ona ali pa oba? Na včerajšnji razpravi so zaslišali več prič, toda nobena ni povedala nič takega, kar bi bistveno pripomoglo k razjasnitvi Obvestilo ital. državljanom ki so dobivali pokojnino v FLRJ Italijanski državljani, ki »o jim jugoslovanski zavodi socialnega zavarovanja likvidirali pokojnine ali rente, se pozivajo, na.i vložijo prošnjo na Zvezni inštitut za socialno avarovanje v Beogradu, Ne-manjina ulica št. 26 preko italijanskega ministrstva za delo ir socialno skrbstvo, da se u-gotovi pravica za plačilo pokojnin in rent v Italiji, Prošnji je treba predložiti overovljen prepis sklepa, s katerim je bila priznana pravira do rente ali pokojnine, pri čemer mora biti naveden točen naslov prosilca v Italiji. Prošnje se lahko vlagajo tudi pri občinskem uradu v Ul. Diaz 25, soba št. 80, ki jih bo poslal naprej. Županstvo opozarja, da se ti predpisi ne tičejo oseb, ki so bile zavarovane na bivšem italijanskem ozemlju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji, kajti za te osebe se pričakuje sklenitev posebnih sporazumov. Samomor s plinom Naveličana življenja in sitnosti, ki jih je imela zaradi sporov glede dediščine, je 54-letna Marija Sinsler iz UL Co-roneo 32 včeraj sklenila končati trpljenje. Njena sestra, ki je zaposlena pri finančni tntendanci. je šla na delo, Sinslerjeva pa, ki je učiteljica jezikov, je šla zjutraj na trg ter se malo pred 13. uro vrnila domov skupno z mlekarico, od katete je kupila mleko in se nato zaprla v stanovanje. Položila je na tla preprogo in blazino, očprla plin ter se vlegla. pri čemer si je dala cev v usta. Kmalu po 14. uri je njena sestra prišla domov in se začudila, ker je našla ključ na zunanji strani vrat, ki pa so bila zaprta znotraj. Zenska je poklicala na pomoč karabinjerje in s pomočjo teli se ji je posrečilo priti v stanovanje kjer pa je našla sestro že mrtvo. Proces proti Aldu Salsani-ju, Antoniji Vogliacco in Francesci Stupar je, kakor smo že včeraj omenili, precej zamotan in ni dvoma, c a bo imelo porotno sodišče precej dela in preglavic, preden se bo sodnikom poerečilo celo zadevo razčistiti. Salsani je obtožen poleg nagovarjanja k splavu tudi, da je vrgel skozi okno svojo ljubico Vogliaccovo. Obtoženec, ki je komaj 33 let star, je obtožbo zavrnil, češ da je Vogliaccova sama skočila iz samomorilnih namenov skozi okno. Vogliaccova je to verzijo sama potrdila 16. aprila 1950, ko so jo pripeljali v bolnišnico, a leto dni kasneje je Salsanija, ki se je med tem polagoma odč aljeval od nje, prijavila sodišču. Komu se lahko verjame? Njemu, ki zanika, ali njej, ki ga obtožuje? O lem se bo moralo izreči sodišče. Včeraj se je začelo zasliševanje prič, a kaže, da gre za proces, v katerem nihče nič točnega ne ve Inšp. Pisco-pello, na katerega se je Vogliaccova po pretepu s Salsa-nijem 8. decembra 1950 obrnila, ve samo, kar je ženska povedala. Tistega večera, predvsem ker je krvavela iz nosa, jo je poslal na zdravniški pregled in nato domov. Naslednjega dne pa je odšel z nekim kaplarjem in s pisalnim strojem ic njej ter sestavil na osnovi njenih izjav zapisnik. Tečaj je prvič omenila splav in tudi poskusni umor. Zapisnik je inšpektor izročil tedanjemu podpoveljniku openske policije, ki je zadevo po disciplinski komisiji poslal na pristojno mesto. Marija Devescovi, o kateri je Vogliaccova izjavila, da jo je spremila k babici, ki naj bi napravila splav, je krat-komalo zanikala, da bi se o tem tploh govorilo. Vogliaccova ji je izrazila sum, da je noseča, zaradi česar ji je ona predlagala zdravniški pregled. Nekega julijskega dne 1949. leta jo je spremila skupno s Salsanijem k babici, vene ar ni videla ničesar, ker je o-stala v čakalnici. Renato Benčina bi moral kaj vedeti o zadnjem prete- pu med Salsanijem in Vogliac covo. A fant ni videl ničesar. S Salsanijem in z dvema dekletoma je šel na sprehod, vendar je bila razdalja med obema paroma kakih 60 metrov. Sporu z Vogliaccovo, ki je Salsanija zasačila v družbi nekega dekleta, ni prisostvoval, pač pa je kasneje srečal prijatelja z raztrganim čežnim plaščem in tedaj ga je Salsani naprosil, da bi mu pomagal iskati izgubljeno denarnico. Po zaslišanju policijskega inšpektorja Ermanna Bossija, ki je po poskusnem samomoru ali poskusnem uboju ženske prišel na mesto, je stopil pred sodnike bivši poveljnik kriminalnega odseka policije na Opčinah inšp. Benvenuti. Njega so obvestili takoj po dogodku, zaradi česar je šel osebno na mesto. Z Opčin je šel nemudoma v bolnišnico, da bi zaslišal ranjenko, vendar tega ni mogel storiti, ker Vogliaccova ni mogla govoriti. Na vprašanja je samo odgovarjala z migom glave, vendar to njemu ni zadostovalo. Sele tri dni kasneje, ko se je njeno stanje zboljšalo, jo je lahko zaslišal in tedaj je dala podobne izjave kot Salsani, Omeniti moramo, da ženska to priznava, vendar sbdaj trdi. da ga ni hotela tedaj prijaviti, misleč da je še vreden njenega zaupanja. Kasneje pa, to so namreč njene izjave naj bi ji Salsani celo rekel, ca ga ne more več prijaviti, ker je že zapadel rok in ker je podpirala izjavo o poskus nem samomoru. Pa se povrnimo k Benve-nutiju. Njegove izjave pač niso nič novega, ker je potrdil samo to, kar je že pred leti zapisal v zapisnik. Tedaj je bil po končani preiskavi prepričan, da gre za poskus samomora, zaradi česar je o zadevi obvestil tudi tožilstvo in akti to tako končali v arhivu. Zanimivo pa je, da je v svojem spisu s prijavo Salsanija sodišču tedanji tožilec močno kritiziral Benvenutije-vo končno poročilo, češ da je to umotvor hinavščine in laži. Na ta oc stavek je Benvenuti ostro odgovoril in zahte- val. da se njegove besede stavijo v zapisnik. «Znano mi je.» je izjavil, «da je bil tožilec tedaj dr. Visalli. Ne vem, če je tožilcu dovoljeno žaliti javnega funkcionarja; jaz ve namreč čutim užaljenega.* Ce so te besede prišle v zapisnik. • ne vemo, dejstvo pa je, da se je tožilec temu uprl in sodišče je Benvenu-tija odslovilo. Nadaljnje priče končno tudi niso povedale nič' novega: Albina Bolana in Albina Nan-cini sta Vogliaccovo večkrat obiskali v bolnišnici in prva je celo oprala njeno pidžamo, ki je imela več krvavih madežev in raztrgan hrbet. O tragičnem dogodku pa Vogliaccova ni nikoli govorila z njima, kakor tudi ni hotela o tem govoriti s svojo sestro Marijo, ki je poročena v Južni Italiji. Ta je po brzojavnem obvestilu prišla v Trst ter je tudi oprala tla v sestrini sobi. Opazila je več madežev, vendar ni znala pojasniti. če so bili od krvi. Videla pa je na desni strani okna na pol raztrgano zaveso, kar naj bi dokazovalo, da se je Vogliaccova. preden naj bi jo Salsani vrgel skozi okno, oprijela okna in se s tem hotela rešiti padca. Razprava se bo nadaljevala jutri zjutraj. SNG za Tržaško ozemlje Predstava « Ženitev » najavljena za Skedenj dne 29. t. m. odpade zaradi tehničnih ovir. V petek, 29. junija 1956 ob 21. uri na prostem v BOLJUNCU (Na jami) komedija Ferdinanda Rogerja 3 + ENA V soboto 30. junija 1956 ob 21. uri v dvorani na stadionu »PRVI MAJ*, Vrdelska cesta 7 p r e m i e t a Joseph Kesselring Arzen in stare čipke (Arsenic and old Lace) Igra v treh dejanjih (štirih slikah) Prevedel: H. G. Režiser: NADA GABRIJELCICEVA Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Abby Brevvster - Ema Starčeva: prečastiti dr. Harper - Stane Raztresen: Teddy Brevvster _ Mo-dest Sancin: stražnik Brophy - Danilo Turk; stražnik Klein - Silvij Kobal; Martha Brevvster Leli Nakrstova; Elaine Harper - Tea Starčeva; Mortimer Brevvster - Miha Baloh; Mr. Gibbs - Josip Fišer; Jonathan Brevvster - Rado Nakrst; dr. Einstein - Jožko Ltikeš: stražnik 0'Hara . Stane Starešinič: poročnik Roo- nev - Julij Guštin: Mr. Witherspoon - Artton Požar. Ponovitev v nedeljo 1. julija 1956 ob 17. uri v dvorani na stadionu »PRVI MAJ*, Vrdelska cesta 7 Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 od četrtka 28. junija dalje ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane Savona. 16.00: »Stekleni čevelj- ček*. L, Caron, M, VVildine. Viale. 16.00: »Zlati zvonik«. Billi. Riva, Y. Šanson. . Vittorio Veneto. 15.30: «Gospoa Roberts* H. Fonda. J. Cagnev. Beiveoere. 16.30: «Cetrti mož*. Mladoletnim prepovedano. Marconi. 16.30: «Zlato. ženske m m 3 r di c 3 s )> Massimo. 16.00: «Pravica do rojstva*. M Roth, G. Mistral. iiovo cine. 16.00: «Kamen spoti-ke», B. Crosb.v, A. Blvth. Odeon. Zaprto zaradi popravo. Radio. 16.00: »Sirota iz geta*. F-Marži, R, Baldini. , Venezia. 15.30: «Frine. oriental- ska kurfizana*. Mladoletnim prepovedano. Skedenj. 18.00: »Princ tat*. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: »Zadnja puščica*. T. Povver. C. Mitchell, Ariston. 20.45: »Jaz sem Primula rossa*. R. Rasceb Kerima. Armonia. 19.30: «Cast je vpil* po maščevanju*. _ Garibaldi. 20.00: »Kri in luči*. D. Gelin. Zsa Zsa Gabor. Marconi. 20.30: «Zlato, ženske n maracas*. Paradiso. 20.30: «Zgodilo se 1* 20. julija*. Parco delle rose. 20.30: »Živel general J ose i:, P. Armendariz. Ponziana. 20.ia: »Rdeči panter»i R. Stark, J. Tavlor. Rojan. 20.30: »Lepotice v kopališču*. E. VVilliams. Skedenj. 20.45: »Princ tat*. Stadio. 20.45: «Največia ljubezen*. V. Heflin, P VValker, Valmaura. 20 15: «Onkraj Saha-re», Walt Disne.v. Prosvetno društvo »IGO GRUDENii v Nabrežini priredi v petek 29. junija ob 17. uri v kino dvoran: v NABREŽINI javen Glasbene Malice iz Nabrežine Nastopil bo tudi pevski zbor in nekateri gojenci šole Glasbene Matice iz Trsta. Prijatelji mladine vljudno vabljeni ! Vabila so na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni kino dvorane. ’ Razna obvestita TRZ. FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR* Tretji občni zbor bo danes 27. t. m. ob 19. uri z običajnim dnevnim redom. Izlet v Avstrijo Komisija za razvedrilo in šport Delavske zbornice CGIL priredi od 12. do 18. avgusta izlet v Avstrijo. Vpisovanje v Ul. Zonta 2 in pri občinski Delavski zbornici v Miljah, kjer se dobi tudi spored potovanja. Excelsior. 1600: «Zaupno poročilo*, O VVeiles. M. Auer. Fenice. 16.00: »Miši*. M. Schell C. Jurgenc. Nazionale. 16.30: »Prostrano nebo*, K. Douglas. E. Threatt. Filodrammatico. 16.30: »Severo- zahodni! prehod*, S. Tracy, R Young. Superciuema. 16.00: «Sikržat», ruski film, L. Clikoskaja. K Droujnikov Arcobaleno. i6.30: «Pet strelov iz samokresa*. J. Lund. D. Ml Ione. Astra Rojan. 16.00: «Magdalena», M. Toren. C. Vanel. Capitol. 16.30: »Velika prijate- lja*, G. Meynier, A. Scire. Cristallo. 16.00: »Čudež v Viggiu-ju», S. Pampanini, A. Lualdi. Gratlacielo. 16.30: «Dvom v duši*. A. Barter, S. Forrest. Alabarda. 16.30: «Džungla drz- nih», R. Fleming, R. Reagan. Armonia. 15.00: »Cast je vpila po maščevanju*, R. Hudson, D. Reed Aurora,. -16.00: «Moja žena je za nabor*. J. Evvell. S. North. Garibaldi. 16.30: »Kri in luči*, D Gelin. Zsa Zsa Gabor. Ideale. 16.30: «Alarm, policija)), V. Mavo. Impero. 16.30: «Pot k večnosti*, L. Caron, G. Roland. Italia. 16.30: »Mož ki je ljubil rdečelaske*. M. Shearer, R. Culver. Mladoletnim prepov. S. Marco. 17.00: «Moreči keš*. M. Sofici, D Maggi. Kino ob Morju. 16.30: «Bela opojnost*. film z zimske .olimpia-de. Moderno. 16.00: »Vrag na oto-ku», J. Payne, M. Murph.v. Mladoletnim prepov. L'JULI SREDA, 27. junija 1956 1'OblAJA A 11.30 Lahka glasba: 12.00 Pr*-davanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svt.u kulture; 12-*3 Jugoslovanski motivi; 13,30 LaiK ke melodije igra duo Primanu 13,50 Operne arije; 17.30 Ptesn* glasba; 18.00 Bach: Dvojni koncert v d-molu; 18.16 Bizet: stavki iz o-pere »Carmen*; 18.30 R8-dijpKa mamica; 18.40 Koncert basista Jovana Antiča; 19.00 Chopinove fantazije; 19.15 Radijska u-ntverza; 19.30 eesLra glasba; 20.00 šport; 20.05 SLrauss: pripovedke 1 iz dunajskega gozda, 20.30 Vokain-i tercet: 20.50 Brr-lioz: Reverie iti caprice; 21.0« Obletnica tedna; 21.15 Kabalev-ski: Kornedijantje; 21.30 Koncert violinista Karla' Sancina; 21.50 Gerstivvin: Druga rapsodija; 22.00 Sodobni slovenski pripovedniki, 22.15 Čajkovski: Simionija št. 4. 22.54 Ritmične, popevke. ■' ,-» - ,. 18.45 Čelist Marcello Viezzoli izvaja Brahmsovo sonato št. 53 v e-molu; 19.10 «Pod obokom*, za mladeniče od 20. do 30. leta! 21.00 Uioacchino Rossini: »Mojzes*. reiig. opera v 4 dejanjih, Iv O !• I. II Poročila v slovenščini: 5.45, 13.30 m 19.00. Poročila v ttanianščini: 6.4J, 12.30. 17.45 in 23.00. 6.00-610 Spored iz Ljubljane, 6.10 Jutranja glasba; 7.00-8.00 h| 11.00-12.00 Spored iz Ljubija ne, 12.00 Araje in dueti iz opere »La Traviata*, poje sopranistka Maria Morales iu tenorist Le«* pold Simoneau: 12.45 Koncert kesira rad,a cjubljana; 13.40 Od melodije do melodije; 14.00 Ja" nez Krstnik Novak: Scenska gla3” ba k veseloigri: »Ta veseli dzb ali Matiček se ženi*. fzva.iaJ0 solisti, zbor in orkester ljubljanske Opere, dirigira Samo Hubad: 14.23 Zabavna glasba; 14.30-17.0“ Spored iz Ljubljane- 17.00 Ritm» in popevke; 17.15 lz jugoslovanskega zivljenia; 17.25 SemintJ3 po glasbenem svetu; 18.00-19-00 Spored iz Ljubljane; 19.15 Melodije in ritme za klavir i «ra George Shearing oh spremljavi ritmov: 19.30-22.15 Spored 1* Ljubljane; 22.15 Glasbeni iik': Felix Mendelssohn Berthold.V: Simfonija št. 4: «L’italiana». ' *, 1) \ K | J 327,1 m, 202,1 m, 212,4 in Poročila ob 5.00, 6.00, 7I10' 13.00 15.00 17 H0 19 00. 22.00. . 11.00 Radijski koledar: 11®® Orkestralne rapsodije; 11.50 Za dom in žene; 12.00 Opoldanski

h gibanj bolj razvitih dežel. Za ZSSR se njena varnost danes ne ostvarja več s sklicevanjem na vodilno državo, z vsemi njenimi pritiklinami (delitev sveta v dva nasprotujoča si bloka, komunistične stranke, ki dogmatično branijo sovjetski mit in skušajo ponavljati stalinski model itd.), ampak s tem. da ona sama postane element — zelo važen, ampak le eden od elementov — solidarnostne fronte ljudstev in postopno držav, vedno bolj pod vpli- vom gioanja množic, za mir, demobilizacijo vojaških blokov in za sožitje v tekmovanju, v spoštovanju neodvisnosti vseh, Politični preobrat je v teh potezah, ki se oblikujejo. Nasprotovanje stalinizmu v okviru delavskega gibanja se spreminja v neko politiko. ki ne razdvaja komunističnega gibanja v njegovi notranjosti, amjiak nekazuje prehod v razdobje lažjega stalnega sodelovanja med raznimi sektorji delavskega, socialističnega in demokratičnega gibanja vsega sveta. Moralno vprašanje, ki smo ga omenili zgoraj. je postalo politično vprašanje, vprašanje, dialektična rešitev katerega je že določena v svojih obrisih. Dilema: stalinizem-antistalinizem predstavlja zgodovinski izvor nove problematike, toda izgubi vsak pomen vprav s padcem stalinizma. Osnovne postavke rešitve pa so v nujni različnosti poti. ki jo mora vsaka dežela prehoditi, da bi prišla v socializem, medtem ko se ohranja splošna solidarnost med ljudskimi in demokratičnimi gibanji vsega sveta V. MAGNAN1 (Se nadaljuje) ( Zares čudna slika za Vittoria de Sico, ki ga ponavadi vidimo dostojno oblečenega. Toda v tem primeru gre za vlogo v filmu uZgodba o Montecarlun, ki ga De Sica zdaj snema. DANES SE V LONDONU ZAČNE KONFERENCA COMMONVVEALTHA Kako se bo znašel Eden med razliinimi stališči Danes se začne v Londonu običajna konferenca predsednikov vlad držav britanske skupnosti narodov — Commen-wealtha. Prej so se take konference v glavnem ukvarjale z gospodarskimi in finančnimi vprašanji. Lansko leto pa je bil na sestankih Commen-vvealtra poudarek na političnih problemih prevsem na vprašanjih mednarodnega pomena. Te teme bodo verjetne prevladovale tudi na sedanji konferenci, pa čeprav sc bo-bo predstavniki devetih držav mimogrede ukvarjali tud; z gospodarskimi problemi br tanske skupnosti. Commonwealth očitno postaja čedalje bolj tribuna za razpravljanje o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in o stališčih, ki jih zavzemajo posamezne vlade do njih. Ta tendenca se je opažala vedno bolj ostro, čim bolj so se razlikovala mnenja o svetovnih problemih posameznih vlad dr-žav-članie Commenwealtha. Indija je na pr., Poleg Velike Britanije, ena najbolj vpliv-iske vlade bo sedaj zelo deli- SISTEM UMETNIH JEZER IN HIDROELEKTRARN NA VOLGI IN PRITOKIH Kujbiševsko in Ribinsko jezero največ ji umetni Umetno jezero je poplavilo 600 vasi in nekaj manjših mestec, ki so jih preselili drugam-Zmogljivost hidrocentrale ob Kujbiševskem jezeru bo enaka zmogljivosti obeli naj večjih hidrocentral na svetu Kot vemo, je Volga največja reka v Evropi, saj je dolga 3088 km in ima več kot 700 pritokov, katerih dolžina meri skupno več kot 200.000 km. Ce izmerimo površino ozemlja, od koder pritekajo vsi ti njeni dotoki, meri ta površina več kot milijon 380.000 kv. km ali z drugimi besedami nekaj več kot 5 površin Italije- Vsa ra ogromna površina zliva vse svoje vode v Volgo, ki se izteka v Kaspi-ško jezero ali morje. Volga Ko bodo zgrajeni vsi jezovi za umetna jezera na Volgi, bo v teh jezerih okoli 190 milijard kubičnih metrov vode, ki bodo poganjali devet veli-kin hidrocentral. Te bodo dajale na leto povprečno nad 40 milijard kilovatnih ur električne energije. (Tu sicer govorimo o načrtih za v bodoče pri tem pa moramo poudariti, da so številne hidrocen-tiale in jezovi že zgrajeni in da v našem primeru jemljemo celoten program, torej se postavili njegovi nasledniki I ljudskih front proti fašizmu ZGLEDNO DE10VANIE BiRKOVLUNSKEGA PROSV. DRUŠTVA Že četrti zaključni nastop gojencev glasb, odseka Glasbeni odsek prosvetnega društva Barkovlje je imel preteklo nedeljo nastop 20 gojencev, od katerih dobra polovica s har-nioniko, ostali pa pri klavirju, To je že četrti zaključni nastop, kar pomeni, da goji batkovljansko prosvetno društvo že štiri leta ne samo petje m dramatiko, ampak tudi tovrstno glasbeno podrgčje. Tako delovanje je velikega pomena za nadaljnji razvoj pevskega zbora, kajti, če ne psi, ampak večina teh gojencev bo v doglednem času pomnožila zbor, ga pomladila in, kar je izredne važnosti, se bo učila petja z veliko lahkoto glede na poznanje not. Prostori prosvetnega doma so bili p nedeljo napolnjeni do zadnjega kotička, kar pomeni, da vlada p Bar-kovljah veliko zanimanje za take. nastope. Ne bi bilo primerno, če bi govorili o boljših posameznikih in pri tem prezrli tiste malčke, ki se pri prvih nastopih tu pa tam opotečejo. Namen takih na-stopon ni, da bi se izkazovali samo najboljši in bi drugi ostali v ozadju. Nastop ima namen, da vsak go ienec pokaže doseženo stopnjo in razumljivo je, da toliko p nižjih kot tudi v višjih razredih, nekateri bodisi bolj nadarjeni bodisi bolj marljivi od drugih, izstopajo in pustijo v ozadju svoje sovrstnike. Vsa čast barkovljanske-tnu društvu, ki skuša tudi s takim delovanjem prispevati k čim večji povezavi razkropljeni barko vi jonski družini. Dokaz, da je bil v tem pogledu do se en popoln uspeh, ni samo obilen obisk, ampak tudi dejstvo, da se starši otrok glasbene šole zelo radi ustavljajo v prostorih prosvetnega doma še dolge ure po končanem sporedu. Lepa je tudi navada Bar-kovljanov, da prispevajo ob takih večerih s pečino m in pijačami za roke, tako du je vsak gojenec obdarjen, pa naj bo le z nekaj slaščicami Duša vsega tega gibanja je Milan Eertot, ki se vztrajno trudi, da bi bi! u-speh čim boljši; priznanje pa, ki mu bo ob takih nastopih dajejo gojenci, njihovi starši in drugi, naj mu bo P plačilo in v spodbudo za nadaljnje delovanje. Ani Mailelanc In Tanja Berlot na produkciji glasbenega odseka prosvetnega društva iz Uarkovelj, zliva v jezero povprečno 2551 ne glede na že zgrajena jezera, jezove in hidrocentrale in pa na ono, kar je šele v gradnji). _ , ______ Tudi na pritokih Volge ro zgrajena ali v gradnji večja umetna jezera in hidrocentrale. Vse te hidrocentrale bodo dajale okoli 20 milijard kilovatnih ur električne energije na leto. Največ električne energije bodo dajale hi-diocentrale na pritoku Kami, ki ima izredno mnogo vode Ena največjih hidrocentral na Kami je bila zgrajena lansko leto blizu mesta Molotova. To hidrocentralo poganjajo vode iz umetnega jezera, ki ima površino več kot 2000 kv. km. Takoj izpod te hidrocentrale še gradi vodkinska hidrocen-tiala z zmogljivostjo 540.000 kW. Na Dolnji Kami pa ie v načrtu še večja hidrocen-trala z zmogljivostjo 900.000 >:Wh. Poleg teh velikanskih hidrocentral pa je še več manjših hidrocentral z zmogljivostjo ICO.OOO kW. Med umetnimi jezeri vsekakor zavzema posebno poglavje tako imenovano «Ribinsko n.orje«, ki je največje umetno jezero nas vetu. V prihodnjem letu pa bo dokončana gradnja Kujbiševskegi jezera, ki bo še večje od Ri-binskega. »Ribinsko morje« ima velik pomen tako za energetiko kot za promet in ribištvo. To jezero je nastalo z gradnjo jezu med Volgo in njenim piitokom Seksno. Ta jez pa je v zvezi s hidrocentralo v Sčerbakovskem. V jezeru je akumuliranih 25 milijard kub. metrov vode, ki je poplavila celo nižino med pritoki Volge Molovo in Seksno, ki se od leta 1941 ne stekata več v Volgo, ampak v to velikansko umetno jezero. Ko je bazen Ribinskega jezera poln, se raven vode dvigne na 102 metra nad morsko gladino, njegova površina pa meri 4550 kv. km. Jezero je dolgo 120 km, široko p.i 80 km. Gradnja tega velikega umetnega jezera ni terjala le izredno velikih gradbenih del, ampak je bilo treba rešiti tudi vrsto zelo težkih vprašanj. Med ta spada prav gotovo v prvo vrsto preselitev prebivalstva iz naselij in mest, ki jih je voda preplavila. Pri gradnji Ribinskega jezera in Sčerbakovske hidrocentrale, je bilo potopljenih okoli 600 vasi in 5 manjših mest. Za vse prebivalce so morali zgraditi nove vasi in nova stanovanja in ustrezhe javne zgradbe. Tovarne so prenesli v nove kraje ob novih cestah. Za primerjavo bomo navedli še, da je gradnja Kujbiševskcga jezera terjala nad 250 naselij ki so jih zgradili ob obalah novega jezera, medtem ko so večja mesta in večje tovarne zaščitili pred vodo z v1* sokimi nasipi, ki se raztezajo v dolžino na desetine km Odveč bi bilo poudarjati kakšna velikanska dela so to milijard kub. metrov vode na leto. Tu smo navedli nekaj podatkov, ki nam prikazujejo vso veličino Volge in njenih pritokov. Povsem je razumljivo da so v Sovjetski zvezi skušali izkoristiti velikansko moč, ki jo predstavlja voda Volge in njenih pritokov in to na več načinov, predvsem za gradnjo hidrocentral, zi namakalne namene in pa za rečno plovbo. Leta 1932 so v Moskvi izdelali generalni na-čit za gospodarsko izkoriščanje te velike sile. Ta načrt je predvideval gradnjo velikih hidrocentral, nadalje izkop velikih plovnih kanalov, umetnih jezer in drugo. Vrnimo se v leto 1932. Tega leta so na Volgi začeli graditi ivanovsko hidrocentra-I lo ki je prva izmed devetih | velikih hidrocentral ob deve-J- tih umetnih jezerih. Na Gor-I nji Volgi je prvo Ivanovsko jezero, ki smo ga že omenil., in meri 3054 kv. km površine. Drugo veliko umetno jezero je Ugličko jezero s površino 247 kv. km, tretje je Hi-binsko umetno jezero s 4550 kv km, nadalje Gorkovsko jezero s 1700 kv. km. Na Srednji Volgi pa je Kujbiševsko veliko umetno jezero s površino 5580 kv. km, na dolnji Volgi pa je v gradnji Stalin-grajsko umetno jezero, ki bo imelo površino 3500 kv. km. Preden spregovorimo kai več o Kujbiševskem umetnem jezeru in «Ribinskem morju« bomo spregovorili nekoliko o sili, ki jo predstavlja Volga kot pogonska sila za hidrocentrale. in koliko materiala so morali izkopati in nasuti pri gradnji teh jezov. Za primer bomo navedli le sledeče; pri gradnji Kujbiševskega vozla (jezera, jezu, hidrocentrale in posebnega kanala za prehod rečnega brodovja) so izkopali in nasuli 158 milijonov kub. metrov zemlje, kar je za dvakrat več kot pri gradnji Sueškega prekopa. Nekaj podatkov še o uporabi materiala pri gradnji Kujbiševske hi drocentfale. V jez za Kujbiševsko hidrocentralo so porabili nad 4 milijone kub. metrov betpna, deset tisoče ton betonskega železa in nadaljnje deset tisoče ton raznih drugih kovinskih naprav. Ob betonskem jezu so zgradili 700 metrov dolgo zgradbo, v kateri je 20 turbin s po 105 tisoč kilovatov zmogljivosti vsaka. Skupna sila vseh 20 agregatov znaša 2 milijona 100 tisoč kW. Njihova letna proizvodnja električne energije pa 11 milijard 300 milijonov k\Vh. Doslej sta bili naj-večji hidrocentrali na svetu hidrccentrala Groendcodv na reki Kolumbiji in pa hidro-centrala Bulder Dam na reki Koloradu v ZDA. Proizvodnja vsake te hidrocentrale ;e zrašala okoli 6 milijard kWh na leto. Sama Kujbiševska hi-drocentrala pa bo dala pribi 'žno toliko električne energije na leto, kolikor je dajeta obe omenjeni do sedaj največji hidrocentrali na svetu. Prvo' turbino Kujbiševske h drocentrale so spustili v pogon 29. decembra lani, drugo pa 20. januarja letos. Y prihodnjem letu pa bo delovalo že vseh 20 turbin. ANGLEŠKEGA STROKOVNJAKA Cez petdeset let bomo šli na luno Vsemirska letala raznih vrst pomenijo novo prevozno sredstvo, ki bo imelo velik vpliv na človeške predstave o vsenurju. 2e leta 2000 bodo morda ljudje poleteli na Mesec, v prihodnjih dveh stoletjih pa bodo kolonizirali planete. Tako je dejal glavni inženir britanske letalske tovarne De Havilland. «Kot praktiku se mi zdi medplanetarno potovanje skoraj neizbežna dolgoročna posledica sedanjega dela strokovnjakov za rakete,« je dejal inž. Clea-ver. »Prepričan sem, da se sorodni strokovnjaki drugod po svetu strinjajo z mojim mnenjem.# V razgovoru je inž. Cleaver omenil svetovno astronbvtično gibanje, katerega člani so prepričani, da bodo ljudje potovali v vse-mirje še pred koncem našega stoletja. «Morda bo do takrat že pristal na Mesecu usmerje-van ali pa bo obletaval tega zemeljskega spremljevalca izstrelek brez ljudi.« je dejal Cleaver. Kmalu potem bodo po njegovem mnenju zgradili vsemirska letala, ki jih bodo vodili piloti. Ze leta 2000 bo najbrž stopil človek na Mesec in se tudi povsem zanesljivo vrnil. Naslednji človeški rod pa bo po vsej verjetnosti že poslal prvo odpravo na Mesec ali na Venero. O človeški sposobnosti za raziskovanje vsemirja pravi Cleaver, da bodo ljudje odkrili stvari, ki si jih za zdaj niti misliti ne moremo. Cez čas bi mogoče zemljani lahko navezali stike s tujimi kulturami, ki so se razvijale povsem drugače kot zemeljska. Po njegovem mnenju pa bodo imeli medplanetarni poleti velike psihološke posledice. Navadni ljudje podcenjujejo medplanetarno potovanje kot nekaj takega, kar sodi v isto vrsto z raziskovalnimi potovanji Columba, Drn-ka, Cooka. Scotta in drugih, vendar pa bo tu nastopila vrsta novih činiteljev. ki bodo spremenili človeške nazore o vsemirju. «Iz sredine dvajsetega stoletja je težko prerokovati, kaj vse bo zmogel, dognal in dosegel človeški um v naslednjih stoletjih,« je dejal inž. Cleaver, «vendar za sedaj nič ne kaže. da bo človeški rod kaj kmalu upostavil na drugih planetih omembe vred ne kolonije ter zagotovil promet potnikov in tovora na teh velikih razdaljah.« V prihodnjem letiš bo začela delovati tudi hidrocen-trala Gorki, v istem času pa bo dograjen tudi jez Sta-lingrajske hidrocentrale, ki bo imela 22 turbin s po 105 tisoč kW zmogljivosti in bo največja hidrocentrala v ZSSR in na svetu sploh. Proizvajala bo nad 10 milijard kWh električne energije na leto. Jezero, ki bo napajalo Stalin-grajsko hidrocentralo, bo dol-* go 560 km, široko pa 30 km. Raven vode na tem jezeru bo za 25 m višja od ravni Volge pri Stalingradu. S takimi in podobnimi podatki bi lahko nadaljevali, vendar menimo, da so že gor nji podatki dovolj, saj pričajo o izrednih uspehih, ki so dobesedno spremenili cela področja Povolžja. Jasno je. da so te spremembe vplivale tudi na bogastvo tamkajšnjih krajev in celo na spremembo temperature. Za primer bomo vzeli že prej omenjeno «Ribinsko morje«. Kot smo že prej rekli, to morje akumulira 25 milijard kub. m vede. Ta voda zadržuje precej toplote. Ta toplota pa se v zimskih mesecih počasi prenaša tudi na okolico, ki postaja v zimskih mesecih toplejša. Poleg tega vplivajo nova umetna jezera tudi na padavine. Izhlapevanje vode KI..[0 V GOIMCI VI. PUkHAJINSKf KO\<;KES PSDI Različne socialistične težnje se bližajo združitvi 11 enotnem demohraličnem sihanjii Kongres je pokazal naraščajočo usmeritev strankinega članstva na levo - Potrebno je, da se lokalna vprašanja kritično obravnavajo Čeprav nimamo na razpolago zadovoljive količine materiala o šestem pokrajinskem kongresu Italijanske socialnodemokratske stranke, ki je bil v nedeljo v Gorici, lahko že iz poročila, ki ga je po- krajinsko strankino tajništvo pripravilo za tisk, upravičeno sklepamo, da je predstavljal kongres nov korak strankine usmeritve na levo, ka- kor smo to želeli v našem članku od prejšnje sobote. V ostalem je tudi videmsko glasilo furlanskih industrij-cev in velikih posestnikov razumelo smisel kongresa in moralo priznati, da so gorički socialdemokrati «odprli na levo«. Po našem mnenju je velike važnosti poročilo .prejšnjega pokrajinskega tajnika prof. Anverse. ki je izrazil svoje prepričanje, da se različne socialistične težnje približujejo združitvi v enotnem, av- tonomnem in demokratičnem gibanju. Prof. Zucalli, član novega pokrajinskega vodstva pa je dejal, da se italijanska politična situacija razčiščuje in da se približujemo dvostrankarskemu sistemu: monarho- fašistične stranke bodo propadle, njihove volivce pa bo pritegnila KD. Po drugi strani pa je PSI prisiljena zaradi dejstev ((obsoditi sistem in metodo komunizma«, s čimer se ustvarjajo pogoji za ustanovitev širokega demokratičnega in socialističnega gibanja, ki bo v perspektivi predstavljal edini reprezentativni organizem delavskega razreda v Italiji kakor v ostali Zahodni Evropi. £ Vsi delegati so odobriti resolucijo dr Morpurga iz Tržiča. ki pravi: «V sedanjem posebno važnem političnem trenutku, v katerem se aspiracije vseh iskrenih socialistov uresničujejo v enotnem uveljavljanju, želi šesti kongres PSDI v Gorici, upoštevajoč izpovedano demokratično voljo PSI, naj se v demokratičnem integralizmu italijanski socializem usmeri k taki uveljavitvi, ki bo neizbežen pogoj za resnično socialistično demokracijo, ki je edina pot italijanskega ljudstva v skladu z tradicijami socializma in velikih učiteljev preteklosti«. Govorili so tudi o sindikalni organizaciji UIL in o krajevnih avtonomijah. O zadnjem vprašanju je govoril oriv. Devetag, ki je pripomnil, da številne občinske uprave v naši pokrajini trpijo zaradi negibnosti. Na koncu je sindikalni voditelj Pontini komemoriral umorjenega socialističnega voditelja Giacoma Matteotti-ja, prof. Anversa pa je dejal, da so njegovi politični ideali dobili popolno priznanje. Iz skromnih podatkov, ki jih imamo na razpolago, lahko pridemo do zaključka, da je goriška federacija PSDI razumela novi čas, ki je omogočil zbližanje med raznimi sektorji italijanskega socialističnega gibanja, in da je tudi sama ravnala v skladu z novimi usmeritvami osrednjega vodstva, ki je zaenkrat navezalo stike s PSI samo glede sestaVe občinskih odborov, vendar pa je s tem odprlo široke možnosti nadaljnjega spoznavanja in sodelovanje med socialističnimi strankami. Goriški socialdemokrati so sprevideli, da se socialna in gospodarska vprašanja ne morejo rešiti s podpiranjem centrumaške politike in so zaradi tega svoje ravnanje prilagodili novi stvarnosti; sklenili so še bolj stopiti na stran levice ter s tem ustvariti pogoje, da se izvedejo številne zahteve delovnega ljudstva. Menimo, da je to dejanje za nadaljnji razvoj političnega položaja ter razčiščevanje v krajevnih ustanovah izredne važnosti. PSDI je pokazala usmeritev na levo, ki bo imela toliko večjo vrednost in toliko več uspeha, kolikor bolj se bo nova politika nanašala na pogumno in kritično obravnavanje številnih lokalnih vprašanj. Viharna noč s treskanjem in padavinami Včeraj ponoči smo namreč dočakali v Gorici hudo nevihto, ki je prišla z neverjetnim bliskom, gromom in padavinami. Večkrat je treščilo: ob 0.20 je treščilo v električno centralo Selveg, kjer je poškodovalo tuči nekaj naprav. Zabeležili so tudi izredno veliko količino padavin: 32 mm. Najnižja temperatura v ponedeljek je znašala na gori-škem letališču 13 stopinj, najvišja pa 22, včerajšnja najnižja 11.4, najvišja pa 22.6 stopinje. Ukradli so jima kolesi 31-letni Emiliji Zorzin iz Gorice sr. včeraj ob 10.30 ukradli kclo na goriškem trgu. Kolo so ukradli tudi 32-let-ni Rolandi Mocchiutti iz Ul. Ristori 25, in sicer v Ul. Ran-daccio 14, kamor je šla delat. NESREČA V DOLU Traktor se je prevrnil na Alberta Žužiča Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 15.30 pripeljal v bolnišnico Brigata Pavia 19-letnega Alberta Zuži-ča iz Ferletov št. 63 v Dolu. Mladenič je s traktorjem vozil po precej ozki poljski cesti v zaselku Hišarji v Dolu. Zaradi ozke ceste je kolo traktorja zdrsnilo s poti in vozilo se je prevrnilo. Pri tem je mladenič, ki je sedel na traktorju, padel in obtičal z nogami pod traktorjem. Nezgoda na delu Ob 19.45 so z avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnico 23-letnega delavca Um-berta Manfreda iz Ul. delle Monache. Delavec je namreč v podjetju SAFOG, kjer je zaposlen, odvezoval verige žerjava, pri čemer je padel nanj kos železa. V bolnici so ga pridržali na opazovanju ker si je verjetno zlomil levi del prsnega koša. — KINO — CORSO. 17.00: ((Mošeja v puščavi«, R. Con*e. VERDI. 17.00: ((Zadnje izzivanje«, R. Scott, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Lili«, L. Caron in M. Ferrer, v barvah. VITTORIA. 17.00: «Hamlet», L. Olivier. MODERNO. 17.00: «Vstaja v Mehiki«, M. De Novara in M. Ativile. Najdena lambreta in avto Včeraj so našli in izročili 30-letnemu Luigiju Trobizu iz Ul. Montesanto lambreto, ki so mu jo 24. t. m. ukradli neznanci na Trgu Battisti. Avto Fiat 500 pa so izročili Egidiju Dertoliju iz Vidma, ki so mu ga pred dnevi ukradli v Gorici z več kovčki sukna vred. Avto so našli v Trstu. Ukradel ga je neki Juriševič skupno z vsem blagom. DRUŽINSKI DAVEK ZA LETO 1956 V GORIŠKI OBČINI z obdaučijiuo vsoto to višino davita V seznamu za plačevanje družinskega davka v goriški občini za leto 1956 je 8.113 davkoplačevalcev. Seznam je na vpogled do 29. t. m. na davkariji Ul. Crispi. Skupna obdavčljiva vsota znaša eno milijardo 402 milijona lir; od te vsote bodo davkoplačevalci plačali 50,216.000 lir. V omenjenem seznamu je vštetih o-kol: 350 davkoplačevalcev, od katerih je okolj, 100 trgovcev, industrijcev ter v večini zdravnikov, za katere je obdavčljiva vsota začasna, ker so vložili priziv? Zaradi tega bodo njihova imena skupno z obdavčljivo vsoto v dodatnem seznamu. Objavljamo .-mena davkoplačevalcev z nad pol milijona obdavčljivega dohodka. Poleg vsakega imena je tudi obdavčljivi dohodek in višina družinskega davka. 3 milijonov (1.016.352); Mat-tiroli Giovanni. 6 milijonov (629.691); Mattioni Enrico, Mattioni Lino. 3 milijoni (208 tiSoč): Comolli -Emilio, Di Nallo Norma roj. Andrian: Calabresi Ariodante, Leban vd. Maria roj. Cumar, Sussi prof. Luigi. 2.800.000 (187 tisoč): Brunnschweile Kurt. 2 milijona 750.000 (182.000); Roc-co dr. Rocco. 2.500.000 (154 tisoč); Larisse Leopoldo, Rosc-i-ni Bruno, Cumar Iginio. 2 milijona 400.000 (148 tisoč): Rizzatti dr. Sandro. 2.300.000 (138.000); Riavez Giovanni. 2 milijona 200.000 (130 tisoč): Mischou Bortolo. 2.100.000 (121 tisoč); Mizzon Giovanni. 2 milijona 77.000 (118.000); Prinzi inž.. Giovanni. 2.000.000 (112 tisoč 600); Depicolzuane D;>-nato, Lucehesi Lodovieo. Mischou Carlo, Olivo Antonio. Pereson dr. Alvise, Primosic Basilio, Tacchino Luigi, Tra-britoni Giuseppe. 1.200.000 (54 tisoč); Bacchetti Duigi, M i-cuz Giovanni, Curci Giaco-mo. Lupieri Zaccaria, Miseii Adriano, Miseri Mario. Plet Luigi, Stritoni dr. Walter. t milijon 400.000 (67.000.): Bader Cessre. 1.250.000 (57.400): Bar- dusco dr. Luigi. Galliani dr. Antonio. 1.500.000 (74.500); Beviglia dr. Annibale, de Braunizer Luigi, Caprara Telemaco, Me-rolli Aldo, Scollo Paolo, Marega dr. Bruno, Zulli vd. Giu-lia, Pinni vd. Ida roj Godina. Tcmadin Giuseppe, Ugomari dr Adolfo. 1.600.000 (81.500); di Blasi dr. Adolfo, De Nico-lo Gaetano, Donati Steno. Montena dr. Giusto, Janni Francesco. 1.800.000 . (96.557): Mauro dr. Luigi, Filli Giuseppe, Vouch Enrico. 1.850.000 (1002)00): Zardini Deperis Giovanni. 1.950.000 (108.560): Viam dr. inž. Luigi. 1.300.000 (60.000): Osbat Riccardo, dr. de Gressi Adalberto, Jorio U-herto. 1.700.000 (85.300); Percu Adolfo. 1.880.000 (102.000): Bczzani Francesco. 1.136.000 (51.000); Caputi dr. Pacifico. 1.100.000 (48.000); Del Piero dr. Onorato, Geromet Antonio. 1.350.000 (64 tisoč): Kusterle Giustino, Maselli Antonio. 1.30(1000 ( 60.600). Dane-lon dr. Francesco. 1.048.000 (45.000); Dodini Emilio. 1 milijon 28.000 ( 44.000); Farfoglia inž Giovanni. 1.200.000 (54 tisoč); Morassi Mario, Gheran Nicola, Pellarini Guido, Se-lenati inž. Gino, Princi Carlo, Sfiligoi Oscar, Vecchi Giovanni. 1.214.000 (57.000); Furlan rač. Enrico. 1.150.000 (51 tisi č): del Torre vd. Lucia rojena Kumer. 1.100.000 (48.000); Grignaschi dr Ugo, Moruzzi Benito, Que-rini dr. Italo, Saccomani Do-menico. Zitter Arturo. Zottar vd Maria. 1.650.000 (85 tisoč): Massi Giuseppe. 1.400.000 (63 tisoč); Netzbandt dr. Paolo. 1 milijon 50000 (45.000); Gru-sovin Clementina. 1 milijon 87 000 (47.500); Lodatti inž. E-gone. 1.029.000 (44.000): Sorče dr. Agostino. 1-48.000 (45.000): Storio dr. Carlo. 1.150.000 51 tisoč); Martina vd. Vittoria, Visintin Emilio. 1.400.000 (67 tisučl: fSeculin dr. Bruno, Tu-rus Evaristo. 1 milijon (42.260); Bastiani Alberto, Bernt Ernesto, prof. Alesani Attilio, Bertos Bruno. Boccieri dr. Alfredo, Brodbeck Otto. Carugati Pietro. Ciubei Francesco, Kogoi Giovanni, Koli Paolo, Collenzini Antonio, Krainer dr. Bruno, Krainer Luigi, Crasnich Ferri, Ciocetti Carlo, Cumar Antonia D'Atri Carmela, Delneri dr Gilberto, Donati Umberto, Fontanin dr. Virginio, Furlani dr Angelo, Grusovin Antonio pok, Giovannija (industrialec), Grusovin dr. Antonio pok. Antonia (zdravnik), Maroni vd. Alfreda, Novelli Alfredo, Picciulin Giuseppe, Stilli Marcello, Zaccarelli Aldo, Zitter Antonio, Osbat Gior-gio. 900.000 (36.640); Attemsco Sigismondo Douglas, Collini 1-sidoro. De .Fiori dr. Agostino, Mugherli Fausto, Carlotto Giuseppe, Mizzon Guido, Le-vetzow Lantieri Carlo. 650.000 ( 24.000); Alberger Leo, Calabrese Antonietta, Cu-lot dr. Giuseppe, De Fornasa-ri Riccardo, DTJdine Alfieri, Musi dr, Giuseppe, Nanut Luigi, Zuliani Bruno, Riavec Giovanni, Rizzatti Pompeo. Tami Rodolfo, Vicevi Sofia. 628.000 (23.000): Angsesser Fe-derico. 543.000 (19.000); Anto-nelli rač. Piero. 850.000 ( 34 tisoč); Avogadro dr. Giancarlo, de Castro vd. Caterina Maria, Franko dr. Igor, Novoni Carlo, Petri Ernesto, Rizzi Rai-mondo, Prandi co. Bernardino Vida Luigi. 800.000 ( 31 tisoč 300); Blessi dr. Carmelo, Boschin Giusto, Brattina Vi-nicio, de Braunizer Guido, Fi-nizio Agostino, Budihna Cirii-lo, Budin Giulio. Calvani dr. Antonio, Candotti geom. Lu-cicno, Candotti rač. Mario, Cantelli Agide. Cuk Boiano, Kusterle Giovanni Silvio. Grazzina Norberto, Leban vd. Clementina roj. Medeot, Lebar Emilio, Lutman ‘ Claudia. rol. Appiani, Macuzzi Meto-dio Maresi dr. Carlo, Marini Rodolfo, Mattiroli Luigi, Mi-chelus Ermenegildo, Milloni Guglielmo, Monolo Vittorio Peteani Mario. Pizzul vd. Or-scla, Riavec Rodolfo, Zbrozzi dr. Franco, de Stafcile Ferruc-cio Sussi Riccardo, Testa Ar-naldo. Testa Ferrante, Tobia roj Geromet Maria, Tonkli odv. Nicolo, Tonet Eugenio. Trevisan Giovanni, Tudor geo meter Donato, Venuti dr. Marcello, Visintini Guido, Pascoli dr. Eno, Pascoli dr. Valentino, Bassi vd. Lidia. ’•'! ‘‘ • “ \ : ■ •is::: MII il “jiiiiiffilH! ............... Jflj rHSii -K::. pi !; 'j. I J* 1 V m lil« w' Si? s : Piri DRUGI DAH MEDNARODNEGA MLADIHSKEGA TURNIRJA VČERAJ DRUGA LEPA ZMAGA TRŽAŠKEGA MOŠTVA PONZIANE Uspešni še Vasas, Dinamo, Csepeli VRijeka, Rijeka Csepeli OPATIJA, 26. — Tržaška Ponziana je danes dosegla svojo drugo, še lepšo in bolj prepričljivo zmago kot včeraj. Za nasprotnika je imela nemško moštvo Eintracht iz Frankfurta. Pri Ponziani je bil najboljši napad, čeprav je imel težko delo tudi zaradi težkega terena, saj je v vsem prvem polčasu deževalo kot iz škafa. Posebno pohvalo pa za- Kernandez-Pravisani jutri na gradu Jutri bo v Trstu na gradu pomembna boksarska prireditev, saj bosta nastopila Spanec Hernandez »er Tržačan Pravisani. V peresni kategoriji ima Hernandez v Evropi tretje mesto (prvak je njegov rojak Galiana). Ce bi Pravi-saniju v četrtek zvečer uspelo, da premaga Hernandeza, potem ima odprto pot do dvoboja za evropsko prvenstvo. Oba boksarja sta zaključila trening in bosta danes samo počivala. služi tudi krilec Codiglia. Za Ponziano so dosegli gole Cer-queni v 7' in Lenarduzzi v 25’ prvega polčasa ter Cerquem v 2’ in Florio v 32' drugega polčasa. Edini gol za Nemce je dosegel Rulh v 37’ prvega polčasa. V Opatiji je dosegel svoj drugi uspeh tudi Split. Tako bo odločala o tem, kdo pojde v finale, prav tekma med Ponziano in Splitom. V reški skupini še ni nič gotovega, saj imajo vga štiri moštva po dve točki. Danes so Madžari (Csepeli Vasas) zmagali; igrajo namreč odlično, toda ne znajo streljati v gol. V Labinju ima precej izgle-dov Austria, ki bo jutri nastopila proti Hajduku. Za vstop v finale bi bil dovolj tudi neodločen rezultat. V Pulju se bo verjetno odločilo med Dinamom iz Zagreba ter madžarskim moštvom Vasasom. Res je. da ima Dinamo nekoliko lažjo nalogo. ker bo imel jutri za na-sprothikc nenevarne Dance (Bronshoj). Rezultati: I. SKUPINA — PULJ Vasas - Bronshoj 4:0 (0:0) Dinamo-Scoglio Olivi 3:2 (1:2) II. SKUPINA — REKA Csepeli Vasas - Šibenik 1:0 (0:0) Rijeka - Slavoj Liberec 2:0 (2:0) III. SKUPINA — OPATIJA Ponziana - Eintracht 4:1 (2:1) Split - Opatija 5:2 (4:0) IV. SKUPINA — LABIN Austria Esbjerg 2:0 (2:0) Labin - Hajduk 2:1 (1:0) DANAŠNJI SPORED: V PULJU. Dinamo - Bronshoj, Scoglio Olivi - Vasas NA REKI: Slavoj Liberec - Šahovski dvoboj FLRJ - SZ V VII. kolu 4:4! Sedanje stanje 25,5:20,5 (10) za SZ BEOGRAD, 26. — Sedmo kolo dvoboja med Jugoslovanskimi in sovjetskimi šahisti je bilo doslej najuspešnejše za jugoslovanske šahiste. V naporni borbi obeh ekip se je sre čanje končalo s 4:4. Rezultati VII. kola: Korčnol - Djuraševič 0:1, Geler - Milič 1:0, Averbah -Matanovic remi, Boleslavski -Pirc remi, Gligorič - Tajmanov 1:0, Karaklajič - Petrosjan remi, Ivkov - Smislov 0:1, dr. Trifunovič - Keres remi. Stanje po sedmem kolu 25,5:20,5 (10). Šibenik, Vasas V OPATIJI: Split - Ponziana, Opatija - Eintracht V LABINU: Hajduk - Austria, Rudar Esbierg LAHKOATLETIKA Kotluškova v Sofiji prva v metu diska V nedeljo se je pričelo v Sofiji mednarodno atletsko tekmovanje z udeležbo atletov Romunije, Poljske, CSR, Vzh. Nemčije, Madžarske, Bolgarije in Jugoslavije. Deževje je razmočilo tekališče in -naprave, tako da so bili doseženi precej povprečni rezultati. Jugoslovanke so osvojile dve prvi mesti. Leposavičeva je zmagala v skoku v višino s 150 m, Nada Kotlušek pa v metu diska z 42.91 pred Borovčevo 42.28. Štritof je bil v teku na 10.000 m z rezultatom 30:15,0 drugi za Bolgarom Vučkovom 30:14.8. V metu krogle je zmagal Čeh Skobla s 17.03, Rado-ševič pa je bil s 14.90 peti. V teku na 100 m je bil Pecelj četrti. ROKOMET Reprezentanca Avstrije v rokometu je napravila veliko presenečenje s svojo nedeljsko zmage nad izbrano ekipo CSR s 16:15 (8:7). NOGOMET Moštvo Zagreb je nastopilo v Le Havru, kjer je zmagalo nad tamkajšnjim moštvom istega imena s 4:3. M0NTU0RI ŽE PROTI BUENOS AIRESU FIREZE, 26. — Iz Firenz movanju za pokal predsedni- je odpotoval v Rim nogometni igralec Montuori član Fio-rentine, ki bo jutri nadaljeval z letalom pot v Brazilijo, kamor bo prispel v četrtek proti 18. uri. Montuori nosi s seboj fotografski posnetek dokumenta. ki ga je prejel 11. maja 1655 od argentinskega vojaškega poveljstva in v katerem je rečeno, da je položaj Montuorija glede na vojaščino regularen. Preden je vlak odpeljal, je Montuori zagotovil, da bo med nedeljsko tekmo proti brazilski reprezentanci dal vse iz sebe za dosego čim častnejšega rezultata. Roma je odpotovala v Venezuelo brez Nordahla RIM. 26. — Nogometno moštvo Roma je aanes ob 10.30 z letalom odpotovalo v Cara-kas, kjer bo nastopilo v tek- AJSIKETA O JUGOSLOV. NOGOMETNEM PRVENSTVU Prvak C. zvezda igra najbolje, toda najlepšo igro ima Vojvodina Udeleženci ankete so proglasili za najboljšega igralca Ognjanova, za najbolj discipliniranega pa Mitiča. Presenečenje prvenstva je Radnički Beograjska »Politika« je razpisala posebno anketo, na katero je' prejela skoraj devet tisoč odgovorov. Anketa se nanaša na jugoslovansko državno nogometno prvenstvo. Skoraj vsi odgovori soglašajo v tem, da je bila Crvena zvezda, novi državni prvak, zares najboljše moštvo v tem prvenstvenem tekmovanju: v tem smislu se je izrazilo 8792 odgovorov od skupnega števila 8864. Deljena pa so mnenja o tem, katero moštvo je pokazalo najlepši nogomet. Največ glasov je prejela Vojvodina (4832), Crvena zvezda pa je tu šele na drugem mestu (3046). Na tretje vprašanje: katero moštvo se lahko imenuje presenečenje tega prvenstvenega tekmovanja, šo skoraj vsi odgovorili tako, da so navedli Radnički (7607). Se enkrat je Vojvodina na prvem in Crvena zvezda na drugem mestu: ko je šlo za vprašanje, katero moštvo je igralo najbolj fair: Vojvodina je dobila 4201 glas, Crvena zvezda pa 3104. Udeleženci ankete so navedli kot najbolj discipliniranega igralca Rajka Mitiča (7051), Horvat, ki je dobil šele 705 glasov, je na drugem mestu. Za igralca sezone so proglasili Tihomira Ognjanova, desno krilo Spartaka iz Subotice. Dobil je 3821 glasov. Glavni konkurent mu je bil Rajko Mitič z 2961 glasovi, medtem ko je prejel Mujič 805 glasov in je na tretjem mestu. Priznanje kot najboljša sodnika sta prejela Leo Lemešič 'n Vasa Stefanovič. Razumljivo, da je dosegel Hajduk največ glasov (6587) pri vprašanju, katero moštvo TIHOMIR OGNJANOV prvem mestu Crvena zvezda (7156). na drugem pa Partizan (840). Udeleženci ankete so s svojim glasovanjem sestavili tudi najboljše moštvo, ki bi moralo biti po njihovem mnenju sestavljeno tako: Krivokuča (5805); Stankovič (4601), Zekovič (8164); Mitič (4211), Horvat (8126), Boškov (7446); Ognjanov (8604). Mujič (7245), Vukas (8701), Veselinovič (7508). Zebec (7905). Beara je dobil 2856, Belin 3908. Krstič II. 4008 glasov itd. * * * Eden najboljših igralcev beograjskega Partizana in stalni član državne reprezentance Branko Zebec se bo po naj-novtjših vesteh preselil v Zagreb, kjer bo verjetno pristopil k Dinamu. Baje je dejal, da namerava v Zagrebu za- Slovenije zaključili prvenstvo z boljšim plasmajem. Lestvica ob zaključku I. dela: Proleter 9 8 0 1 768:541 16 Partizan 9 5 2 2 617:564 12 Montažno 9 6 0 3 610:570 12 Crv. zvezda 9 5 2 2 622:590 12 Olimpija 9 5 1 3 594 545 11 Ljubljana 9 3 3 3 589:567 9 Proleter 9 3 0 6 423:467 6 Lokomotiva 9 3 0 6 576:643 6 Mladost 9 1 3 5 546:619 5 Radnički 9 0 1 8 463:671 1 Proleter na prvem mestu je iz Zrenjenina. Proleter na sedmem pa iz Karlovca. Farina na kliniki v Milanu MILANO, 26. — Avtomobilski dirkač Nino Farina. ki se je ponesrečil pri poskusnih vožnjah za veliko nagrado Cortemaggiore,,, je včeraj popoldne zapustil bolnico v Monzi ter se preselil v neko kliniko v Milanu. Njegovo zdravstveno s(anje se je splošno zboljšalo. Danes so mu dali desno kliučnico v mavec. ka republike Venezuele v juliju. Moštvo vodi D’ArcangeH ter športni ravnatelj Carpi, sestavlja pa ga 21 igralcev: vratarji: Panetti in Tessari; branilci: Cardoni, Losi, Stuc-chi. De Toni, Eliani; krilci: Giuliano, PontreRi, Alloni, Guarnacci; napadalci: Ghig- gia, Barbolini, Lojodice, Pi-strin, Costa, Prenna, Pandol-fini, Nyers, Biaggini, Cavaz-zuti. Na letališču so se od njih poslovili predsednik Sacerdo-ti, številni voditelji ter igralca Cardarelli in Venturi, ki sta skupaj z Nordahlom. ki ga je pred kratkim pridobila Roma, prosila, da bi zaradi počitka bila oproščena te turneje. kar jima je vodstvo kluba dopustilo. Tekme za pokal Italije v začetku septembra MILANO, 26. — Predstavniki nogometnih društev serije A so sc danes ponovno sestali v krožku društva Inter-nazionale, kjer so razpravljali o vprašanjih profesionalne lige. Po poročilu dr. Colomba o delu državnega sveta, ki je zasedal pretekli teden v Rimu, je bila imenovana komisija. ki bo imela na skrbi odnose s kinematografskimi podjetij. Govorile se je tudi o italijanskem pokalu, glede katerega so se vsa društva izrazila povoljno. Tekme za pokal se bodo verjetno pričele v prvih dneh septembra. Na dnašnjem sestanku so bila zastopana vsa društva razen Napolija in Palerma. oogovorm ureonlK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 27. t. m. ob 20. uri RANK film: Kruto morje Letni hiiin v skednju predvaja danes 27. t. m. ob 18.30 Universal film: PRINC TAT je najbolj razočaralo. Za Haj-1 ključiti svojo nogometno ka- dukom se je uvrstil Partizan s 1719 glasovi. Svojevrstno prvenstvo pa ima Sarajevo in sicer tukaj mnenja niti niso deljena, saj mu 8059 udeležencev ankete priznava prvo mesto — namreč v grobi igri. Za najboljšega trenerja so proglasili Milovana Čiriča, ki je treniral Crveno zvezdo (6510), za njim je Spitz, trener Radničkega, s 1868 glasovi. Na vprašanje, od katerega moštva se v prihodnji sezoni največ pričakuje, je zopet na riero, kakor jo je v Zagrebu začel. Olimpija in Ljubljana šele na V. m VI. meslu Končal se je prvi del tekmovanja za jugoslovansko prvenstvo v košarki. Obe ljubljanski moštvi sta zasedli šele peto in sesto mesto. Upajmo, da se bo stvar v drugem delu prvenstvenega tekmovanja popravila in da bosta moštvi iz Jumna predvaja danes 27. t. m. z začetkom ot 18. uri ENIC film: DIVJI NOKT Igrajo: BARBARA STANWYCK, FRED MAC MURRAY V nasilnem okolju premaga velika ljubezen sovraštvo. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ------------------ANDREJ BAHUN-------------- Socialni boji bivše Južne 4. ■ganizacija, ki so jo ivljali in vodili v glav-mlajši ljudje, si je pri-vala, da bi se položaj vcev izboljšal ne le tno, marveč tudi idejno. smo jtm na društve-shodih govorili o vsem, je lepega in dosegljive-n kar so naprednejši de-i že imeli in uživali- Tolaži stari delavci so ime-amo eno željo, in sicer, bi dobili eno »fliko« po-a plače na dan. tvoril sem jtrn na pri-o nedeljskem počitku, jo ga povsod drugod u-i, ne le na državnih že-leah, temveč tudi na na-Južni železnici na vseh kih postulati kot na prt-v Gradcu, na Dunaju Deial sem: »Vidite to-iši. mi smo v Trstu v marsičem zaostali za črugi-mi postajami; zato je nujno, da jih dohitimo ter dosežemo vsaj to, kar že imajo.« Tako sem na pr- tudi na več shodih govoril o zahtevi po nedeljskem počitku. Stalni delavci na tržaški južni postaji so bili edini, ki so i-meli vsak mesec prosto samo eno nedeljo Vse ostale nedelje, kakor tudi vse praznike, so morali ves dan delati in celo še mnogo več kot ostale cdr v 'tednu- To pa zaradi tega. ker niso pustili ob nedeljah delati sub-akordantov. Delovodja je ob nedeljah stalne delavce neusmiljeno gonil od skladišča do skladišča tet jih ni izpustil do 6 ure zvečer. Morali so izprazniti poslednji vagon tako ra m za naslednji dan nič ostalo in da niso i-meh subakordanti v ponedeljek kaj delati, čeprav so jim morali po letu 1900 plačati minimalno mezdo. Spominjam se na lepo poletno nedeljo. Vse je bilo zaprto. Popoldne je začelo eonce neusmiljeno pripekati in v mestu je postalo nevzdržno. Vsi zdravi ljudje, ki so se lahko gibali, so i-meli samo eno željo: hitro umakniti se iz tega kotla v naravo, kamorkoli. Južna železnica je vsako nedeljo in ob praznikih pripravila tri ali štiri dolge izletniške vlake v Gorico in Krmin, Nabrežino, v Sežano in Divačo; prav tako je pripravila državna železnica Izlet v i-strske kraje. Mnogo ljudi je odšto peš, če ne dalje vsaj na 'Opčine in prav tako so tudi ladje odpeljale številne izletnike Liudje se razkropili po vsem Krasu, kjer so našli kolikor toliko skromne senčice, pa malo terana ali istrana. Tako so se Tržačani za nekaj ur umaknili neznosni soparici- Ljudje so se odpočili in tudi razvedrili ter se epet malce utrdili za novo delo naslednjega dne. Samo delavci na Južni železnici, ki jih je bilo od 300 do 400, so v zatohlih skladiščih godrnjali od ranega jutra do 6- zvečer; zanje je pomenila nedelja muko t namesto razvedrila. Vse to sem delavcem na shocu predočil, toda niso reagirali, bili so tihi kot riba. Zato sem bil v zadregi in sem mislil, da