Januš Golec: 14 Propast in dvig. Ljudska povest. Prihajači so modrovali sem ter tja v najlepšem poletnem delavniku in so seve konečno osredotočili svoje pomenke v gorke ter krepke psovke na vražje razkuževalne komisijone, ki so edini vzrok vsega po spodnjih krajih razlitega zla. Zabavljali so na gosposko in Majdak je pripomnil, da bo sedaj vzel zlodej vse ušivce, ker jim zna kuriti na vseh koncih ter krajih pod petami Lapuhov Vinko s svojimi pomagači. Kmetje so se strnili in bodo morali iz dežele najprej ušivci in za njimi še trtna uš, če res ona ugonablja to žlahtno božjo kapljo. > Pogovorom potepuhov je sledil krčmar v nadi, da bo zvedel mogoče od njih kaj novega iz upornega gibanja vinogradnikov. Ker se je pa vrtela trojica le krog vsakdanjega zabavljanja, jih je glasno nahrulil: »Celo slabotne ženske le upajo opsovati ušivce v obraz, le goljatski prihajač zmerja sam zase, mcsto da bi lopnil s krampom po zlodejih s hudičevim oljem! Niti eden od vas nima kaj zgubiti, ako bi pomagal upornikom, Ravno vi trije ste sigurni pred kaznijo, četudi bi spekli najvišjega ušivca na ražnju! Drugi se borijo s celimi družinami proti nezaslišanim krivicam, ki se godijo danes kmetu; prihajač samo zabavlja in pije zastonj ter za božji lon, dokler bo še zadnja kapIja v kakem sodu!« Prihajači so zazijali pri tem poduku. Krčmarjev besede so jim očividno vzbudile zaspano vest. Spogledavali so se med seboj, mencali nemirno po klopi in siednjič je dvignil Majdak jezik resnega obraza: »Stric, kaj nam daste, če zagodemo ušivcem čac* daš, kakršnega jim še ni doslej nikdo!« Krčmar je zaokrenil prihajačevo ponudbo na zavsem neverjetno stran in se odrezal: »Johan, če boš ti, Bindek in Najncig piskali ušivccm čardaš, se bostc bratili pod mojo streho s celim vedrom najboljšega in se mastili z na ražnju pečenim prolenkom!« Postopači so bili zadovoljni s ponudbo. Prosili so smehljajočega krčmarja za majhen predujcm na račun obljube, a jih jc enostavno napodil, ker je že tudi Majdak obračal žepe narobe in se ni prikazal niti eden krajcar, Trojica jo je ubrala po cesti proti Bizeljskem. Kmalu za Janežičevim domom so scdli v senco in se razgovarjali dolgo. Glavno besedo je imel Majdak. Pred razhodom so si segli v roke in nek notranji nagon je gnal vsakega na svojo stran. Kakc tri tedne po sestanku prihajačev v 2upelevcu pri Janežiču se je zbrala pred krčmo močna žandarska patrulja z okrajnim stražmojstrom iz Brežic na čelu. Orožniki so posedli do onemoglosti utrujeni po trati. Stražmojster je stopil v hišo ter zval na razgovor hišnega gospodarja, s katerim sta si bila dobra znanca. Prosil ga je, naj mu pove, če ni mogoče popivala v njegovi krčmi sinoči na večer družba sumIjivih ljudi. Morda je videl on ali kdo od njegovih neznance, ki so se morali y zadnjem času klatiti po okoUci Župelevca. Krčmar je gledal debelo žandarskega znanca. Videti mu je bilo na obivni, da ne razumc, za kaj da gre in kako naj pomore oblasti s svojo izpovedjo. Stražmojster ga je vprašal, če mu ni nič znanega, kaj se je zgodilo snoči v noči nekako na sredini Dobrave? Gcspodar je odločno odkimal. Stražmojster je potegnil iz torbe nekaj pol papirja, sedel za mizo ter čital prijatelju, kaj vse se je zgodilo v minuli noči ne daleč od Župelevca ob cesti, ki peljc res dolgo po graščinskem gozdu Dobrava proii Brežicam. Prvi žandarski zapisnik o dejanskem stanu ponočnega zločina v Dobravi je ohranjen ter se glasi po vsebini v slovenščini tako-le: »Že bolj pozno na večer so se odpeljali 9. sept iz Brcžic v enovprežni kočiji: g. Julij Hanssl iz Maribora, glavni vodja razkuževalne komisijs v Posavju, Jurij Veršec, posestnik v Pišecah, in Ivan Vrstovšek, visokošolec iz Pišec. Oba slednja sta tudi vodilna člana imenovane komisije. Vozil je in sedel na kozlu Vcršecev hlapec Tona Gregorevčič. G. Hansel se je pripeljal z vlakom iz Maribora. Imel je velike opravke pri okrajnem glavarstvu, kjer so mu predložili vse polno pritožb o očitih uporih kmetov proti razkuževalcem. G. Hansla sta pričakala na kolodvoru Jurij Veršec in Ivan Vrstovšek, da sta mu poročala o razkuževanju in kako bi bilo treba urediti kočljivo zadevo za bodoČnost, Po zaslišaniu ter prečitanju vseh mo- gočih poročil se je odločil g. Hansel, da si ogleda dejanski stan sam na licu mesta, se posvetuje še z ostalimi člani komisije in se loti sam pomirjevalnih poskusov s kmeti. Vsi številni in razni razgovori so se zavlekli v temo. Veršec in Vrstovšek sta resno svetovala Hanslu, naj prenočijo v Brežicah in se lotiio pievoza skozi Dobravo zgodaj zjulraj. G. Hansel je bil odločno za to, da se peljejo v noči, saj ni nikdo videl njegovega prihoda in sta načrtna zaseda ter napad v noči izključena. Čc že res izza vsakega vogla pi"ežijo nanj, potem se ga še lažje lotijo po dnevu nego v noči in ko se ga ne more nikdo nadejati. G. Hansel je zapovedal po večerji, naj vcznik zapreže in so se odpeljali po cesti, ki se zgubi ne daleč za Brežicami v obsežni gozd. Srečali niso žive duše in dremali na vozu. Na sredini Dobrave prebiva ob križišču cest graščinski gozdar. Hitro za goida^viin stanom v smeri proti Globokem sta zadela konj in voz kljub luči ob nalašč nastavljen hlod. Konj se je spotaknil in padel, predna kolesa so trčila s toliko silo ob tram, da se je kočija prekucnila in pokopala pod seboj potnike. Voznika je vrglo s kozla v obcestno firabo. Komaj se je zgodila nesreča s prekucom, že so bili krog voza trije našeinljeni neznanci. Eden je bil majhne postave, drugi srednje velik in tretji prava nebeška lestva. Predno so se zavedli presenečeni in vsled padca precej potolčeni potniki, kako in kaj, so jim bila usta zamašena in roke zvezans na hrbtu. Tolovajska banda je spravila na nogc konja, postavila r.a kolesa kočijo, pobrala hlapca in ga pognala na voz. Eden od napadalcev ie lopnil z gorjačo po konju, da sa je vzpei kvišku ia oddivjal naprej po cesii. Roparji so odgnali tri zvezane pod grožnjami _ noži kar dalje, dalje v nolranjost gozda, dokler niso prišli na jaso ob potočscu. Tatnkaj so jih pcinetali na tla in neznani dolgin jim je naznanil, da bodo napra • vili iz njih Kalvarijo! Najprej so postavili krepko na noge g. Hansla. Suknjo eo mu trdno zapeli. Eden je priuesel dolg ter močan kol, katerega mu je porinil pri vratu pod suknjo, predrl hlače in ga jc zasadil v pripravljeno luknjo, katero je drugi tolovaj začel z vso naglico zapehavati krog in krog. Tretji in najdaljši bandit ja razvczal g. komisarju na hrbtu zvezane roke ia ma jc stiščal pod suknjo skozi rokav preko hrbta in skozi drugi rokav kolec. Ni bil sicer več zvezan, a resnično križan, da si ni nikakor mogel pomagati z rokama, ki sta bili razpeti s pomočjo kolca ter tesno zapete suknje. Tudi z nogama jc stal na tleh, vendar brez zadostne moči ter odporae sile, da bi raztrgal suknjo in se rešil podolžnega ter v zemljo vteptanega droga. Ko so opravili križanje z g. Hanslom, so mrcvarili na isti način oba njegova spremljevalca. Ustvarili so v naprej zagroženo Kalvarijo. Oklepal sc je s hrbtom nekakega križa na sredi g. komisar, levo in desno pa Jurij Veršec ter Ivan Vrstovšek. Vpiti žrtve nečuvenega napada niso mogle, saj obvez z ust jim niso sneli. Žepov niso nobenemu pretaknili in so s tem dokazali, da ne gre v tem slučaju za roparski napad, ampak za dogovorjeno maščevanje nahujskanih kmcčkih lopovov. Po opravljenem križanju so se drzneži odstranili tcr zginili v noč z glasno grožnjo: »Zaenkrat ste križani radi pokončevanja vinogradov na nekrvav način; ako se ne zgubite z vsemi uživci in hudičevira oljem iz teh krajev, vas bomo pribili pri prvi priložnosti.«j Trojica je ostala na jasi v temnem gozdu ob žuborečem potoku čisto osamljena in prepuščena potrpljenju, dokler ne bo v beg pognani voznik poklical ter pripeljal odrešenja. Nekaj časa so se skušali otresti drogov ter kolcev z otepanjem z nogami. Ves trud je bil zastonj. Tičali so podolžni drogi pregloboko v zemlji, skoro nove suknje so bile preveč tesno zapete in niso pri vsem brcanju popustile niti za las. Višek hudobije zlobnih maščevalcev tiči tudi v tem, da so pustili žrlvam zamašena usta, da se nisc mogli med seboj sporazumeti in ne klicati na pomaganje! Lopovi niso zapustili nobenih posebnih sledi, iz katerih bi se dalo sklepati, kam so se skrili ter zginili po zločinu. Z udarci v beg pognani konj je drvel po voznikovi izpovedi liki ob pamct do Globokega v stoeri proti Pišecam, kamor je bila namenjena cela družba in kakor jc bil navajen. (Dalje sledi.)