47
Dopisi.
Iz Gorice 7. sveč. — Odvetniška zbornica tukajšnja je že naznanila, da se visokocenjeni naš rodoljub gosp. dr. L a vri č iz Ajdovščine za advokata preseli v Gorico. Z veseljem slišimo, da nastopi sred meseca aprila svojo novo advokacijo tukaj, pa se tudi nadjamo, da bode imel dela na kupe.
li do Ij nega Štajarja 7. svečana. —n —. V poslednjem svojem dopisu sem vam povedal, da volilni odbor za volitev deželnega poslanca, ki bode 1. sušca v Celji, ni še nasvetoval nobenega kandidata. Zdaj pa se ta odbor oglasil po veljavnih možeh in z gorko besedo nasvetuje rodoljuba, ki ima vse lastnosti za prevažni posel, ki ga ima poslanec slovenskega našega naroda v okraji celjskem, in to je gosp. Ivan Žuža, posestnik v Grižah. Našim ljudem tedaj zdaj ni več premišljevati, koga bojo volili; Ivan Žuža stoji na zastavi! To pa naj nikogar druzega ne žali, ker s tem ni rečeno, da nihče drug bi ne bil za poslanca sposoben; al ker imamo zdaj le enega voliti, naj se volilci ravnajo po gotovo prevdarjenem nasvetu volilnega odbora. Kakega druzega zdaj vmes siliti, bilo bi proti disciplini, ktera mora veljati pri volitvah, da se vsem na škodo ne razcepijo glasi in da po takem ne vodimo po kakošni trmi vode na mlin nasprotnikov svojih. Možje, ki bote izbrali svoje ljudi, da grejo 1. sušca v Celj deželnega poslanca volit, pazite tedaj dobro, da izberete take, na ktere se zanesti morate, da jih ne presukne nobena Ž uži nasprotna sapa, in izid volitve potem ne bo dvomljiv. Pri volitvi dr. Razlaga se je sijajno pokazalo, kaj premore sloga; živela i sloga tudi pri volitvi 1. sušca!
Iz Metlike 3. sveč. J. K. — Iv naši čitalnici je bil včeraj rojstven dan našega Vodnika svečano obhajan. Oprsje Vodnikovo — darilo rodoljubnega gosp. Adolfa Gustin-a iz Ljubljane — je bilo na spodobnem kraji naše čitalnice postavljeno, se zelenimi kiticami ovenčano in z Apolovimi svečami razs vitij eno, ves prostor naše čitalnice pa krasno olišpan. Pesmi: „Od straže hrvaške" in „V Arabije puščavi" so domoljubni naši pevci peli z ono navdušenostjo, ktera grč sveti narodni reči. Slava Vodniku! — Po tej svečanosti je bil ples in vesela pojedina, pri kteri so se odmevale zdravice, se je pelo in radovalo, da ni bilo ne konca ne kraja. Že so petelini naznanjali jutranjo zoro, ko smo se ločili se zavestjo, da nam ta veselica še dolgo ostane v dragem spominu. — V nedeljo 7. dne t. m. imamo zopet vesel večer v čitalnici naši.   I zopet bode radosti obilo.
Novomesto 5. sveč. — Čitalnica naša napravi na Last Vodniku 14. svečana t. 1. „besedo", h kteri se uljudno vabijo društveniki in tudi drugi rodoljubje. Zadetek ob 7. uri.                                                Odbor.
Iz Notranjskega. (Zabela na peticijo ljublj. „kon-stitucionalnega društva" zoper §. 19. decemberske ustave.) Pred nekaj časom mi je prišla po naključbi v roke sledeča prošnja:   „An  das  lebliche k. k. Becirzks Ge-
richt zu-------—.    Wir bitten sollen ubersehn vir den
Wurm, das bei uns in-----------sehr vili gefresen hatt
sollen uns holfen." — Stavim, kar kdo hoče, da najte-meljiteji Nemec ne razlušči jedra „visoke nemščine" tej prošnji, pa tudi dotična gosposka bi se bila vkvarjala brez vspeha, pravi pomćn tega spisa si raztolmačiti, ko bi ne bile razjasnile prošnji pridjane priloge, kaj da prosilci od gosposke zahtevajo. Zahtevali so namreč, da bi se jim zemljiščini davek odpustil, ker je na njihovih
njivah in senožetih črv mnogo škode naredil. — Kako bi vendar slovenskemu narodu protivni časnikarji zasmehovali pisatelja, kteri bi tako bedasto in nerazu-mevno prošnjo v slovenskem jeziku pri gosposki vložil! — Dobro mi je znan ta mojster skaza nemške kulture, vendar še zamolčim njegovo ime, ter se nadjam, da bode vprihodnje prošnje na gosposke na-pravljal v domačem jeziku, kterega se je od svoje matere učil in kterega tudi vedno in prav gladko govori, ter bi ga mogel tudi pravilneje in bolj razumevno pisati nego tujo mu nemščino. — Naj naši kmetiški župani nikar ne mislijo, da gosposke le v nemškem jeziku pisane prošnje in pritožbe prejemajo, slovenske pa pod klop mečejo. Ta misel je napačna. Ne da se sicer tajiti, da je še mnogo takih uradnikov pri c. kr. gospo-skah, ktere božjast prime, ako vidijo slovensko vlogo, pa to nič ne de, saj pri nas na Kranjskem se nobena gosposka ne sme braniti, slovenske vloge prejemati ter jih po ravno tistih postavah reševati kakor nemške. Zatoraj naj vsakdo, kdor je slovenskega jezika v pisavi zmožen, dopisuje gosposkam le v slovenskem jeziku, kar je gotovo veliko bolj pošteno in hvalevredno, kakor pa spakovanje v tujem jeziku.
Iz Gorenskega 5. sveč. — V 25. listu nam je „Tagblatt" pa le zopet „znamenito" novico prinesel, namreč to, da fužinska županija od deželne vlade zahteva, naj se jej pošiljajo postave v nemškem jeziku, češ, naj svet zve, da tudi na slovenski zemlji je hrepenenje po nemščini! Pač ni bilo treba take „Sen-sationsnachricht" po svetu trositi, da nemški trg Fužine (Weissenfels) s svojo po večem nemško okolico nemških dopisov in postav v nemškem jezici želi; saj deželna vlada razpošilja deželni zakonik in vladni list v nemškem in slovenskem jeziku natisnjen; c. k. urad-nije pa gotovo nemškemu trgu Fužine ne vrivajo slovenskih dopisov, ker večidel tudi slovenskim občinam na Kranjskem le v nemščini dopisujejo! Kako tedaj fužinska občina more pritoževati se, ker se jej na vse strani od nekdaj vstreza? „Tagblattova" novica v tej zadevi je toraj toliko stara kot fužinska občina. Vprašamo pa „Tagblatt": kako je to, da on za veliko večino slovenskih prebivalcev na Kranjskem nikoli ne zine ne besedice in za-nje ne tirja djanske izpeljave §. 19. državne ustave?! Pri vsaki priliki tedaj „Tag-blattovci" očitno kažejo, da cel6 nič srca nimajo za naš narod slovenski in njegove potrebe, — le tujo nemščino stavijo zmiromna oltar, kakor da bi že kteri narod za to omikan in podučen bil, če govori jezik, ki ga nemški koroški hlapec ali pa dunajska fračlarica na „Naschmarktu" govori!
Iz okolice kranjskega mesta 6. sveč. — Močno nas veseli naznanilo v poslednjih „Novicah", da seje državni naš poslanec gosp. dr. T o man pri pretreso-vanju državnega proračuna tako krepko za odpravo strmih klancev na kokerski cesti potegnil in da je tudi ministerstvo preložbi ceste s tem pritrdilo, da se je v ta namen za letošnje leto 10.000 gld. odločilo. Prosimo gosp. dr. Tomana še za to, naj pri ugodni priliki ne žabi tudi strmega klanca poleg Kranja na kokerski cesti, kjer ljudje in živina posebno pozimi, ko je ledeno, silne težave trpe, kterih bi se s pripravno pre-ložbo mosta čez Kokro prav lahko ognili. Saj so se v novejšem času mostovi čez širje vode in više bregove postavili, zakaj bi to le čez Kokro pri Kranj i mogoče ne bilo?                                          v
Iz Polhovega gradca 4. sveč. (Žalostni stan našega narodnega jezika.) Te dni mi je neki dacar prinesel neko Lukmanovo popisovanje, naj ga podpišem. Jaz se temu čudim, ker dacar že dolgo vć, da jaz nemškega ne urnem, pa me vendar sili, naj podpišem
48
is mi po kranjsko dopoveduje, kaj da je pisano. Al jaz mu nisem dolžen verjeti; on mi lahko na papirji s prstom kaže, z jezikom pa mi laže. Jaz morem plačevati kranjske dohodke za dačo, zakaj bi tedaj po nemško pisana pisma moral podpisovati? Oj, ti ljuba 19. številka! kako se te venaar nekteri bojč. Slovenski že v marsikteri hiši brati znajo, zakaj se nam tedaj nemški jezik s tako silo sili? in ko smo na Kranjskem večidel kranjski oštirje, naj bi se nam v našem mater-nem jeziku dajale postave in vse druge reči. In če se ta ali uni noče podpisati, se mu žuga še s tožbo. To je dobro, da se tacega žuganja nobeden več ne boji. Dajte Bogu, kar je Božjega, — cesarju, kar je cesarjevega, — ljudstvu pa, kar je ljudstvenega, in to je tudi naš jezik! Naj si Lukmanovi ljudje to zapomnijo , da nismo mi zavoljo njih na svetu, ampak oni zavoljo nas!
Iz Ljubljane. (Odbor kmetijske družbe) je v poslednji svoji seji rešil mnogo stvari, izmed kterih naznanimo najvažnejše. Bralo se je pismo c. k. minister-stva kmetijstva, po kterem družbe kmetijske dobijo imenitno stališče, da so ministerstvu v vseh kmetijskih zadevah svetnice, in da se po njih izvršuje vse to, kar ministerstvo podpira z denarno pripomočjo; v tej poslednji zadevi pa se ima odbor družbe kmetijske pomnožiti po zastopniku ces. deželne vlade in deželnega odbora. Odbor je sklenil v današnji seji, se zahvalo sprejeti vse to, česar ministerstvo želi. — Drugo pismo ministrovo naznanja družbi, da jej ministerstvo potrdilo vse predloge zastran premij za govejo živino in zarad bikov za pleme. Po takem bo odbor kmalu razglasil pravila premij in vzdržavanja plemenih bikov, in se je med drugim obrnil do družbe Salcburške za pinc-gavsko pleme, in na Stajarsko za pleme iz Murične doline. — Slavno ministerstvo zagotovlja odboru, da tudi za povzdigo o v č j e r e j e hoče družbi darovati 1000 gold., vendar naj odbor poprej prevdari, ali se vstreza namenu popolnoma, če se kupijo le jezerski ovni, in če ne bi morebiti dobro bilo, ker je jezersko pleme veliko veče od navadnega kranjskega, da se kupijo ovce in ovni. Odbor bo prašal gosp. Stularja na Koroškem, pa tudi nektere naših gospodarjev, kaj oni po svojih skušnjah mislijo o tem. To pa je spet nov dokaz, da minister Potočki je prvi, ki je zapustil oni birokratični kolovoz, ki misli, da je s tem vse storjeno, ako se le piše in ukazi daj6; Potočki djan-sko podpira napredek. — Profesor Haberlandt, voditelj goriške svilorejne skušalnice, je odgovoril družbi, da najbolj more priporočati seme svilnih črvi-čev gosp. Krupičke, učitelja v Terezini (Theresien-stadt) na Ceskem, in po tem prof. Lanzovo v Dalmaciji. Odbor je sklenil naročiti si oboje za 150 gold. od ministerstva prejetih. — Ker je postavo deželnega zbora, po kteri se imajo nove, velike občine osnovati, presvitli cesar potrdil in se po takem bojo pre-naredile občine, tedaj odbor zdaj ne more pričeti novega osnovanja kmetijskih poddružnicpo sklepu občnega zbora. Skleniti je tedaj moral, da se odloži ta stvar do novo vredjenih občin. — „Naznanila družbina" bojo se izhajala v slovenskem in nemškem jeziku, da ne bo na nobeni strani pritožbe. — Prošnjo, naj bi se v Brezovici dovolili 3 živinski sejmi, je rešil odbor s tem, da je nasvetoval deželni vladi, naj jih dovoli.
— Predlog ministerski, ki pride kmalu državnemu zboru v roke, nasvetuje, naj se za premoženj e, ki ga je nekdaj cesarska vlada vzela deželi kranjski, iz državnega zakladadd 700.000 gold. ^povračila v novih obligacijah, ki neso 5 od 100. — Ce tudi je deželi vzeto premoženje  veliko  več zneslo, je   vendar
poslednji deželni zbor sklenil,   da  vzame to povračilo,, da bode s tem večletni pravdi konec.
—  („Gospodarstvo v podobah".) Po nasvetu c. kr. deželne vlade bode c. k. ministerstvo nauka v slovenski jezik prestaviti dalo kaj izvrstno knjigo („Land-wirthschaftlicher Anschauungs-Unterricht" von F. W. Hofmann), ktera obsega prav po domače popis vsega, kar spada v kmetijsko gospodarstvo, in ima 526 lepih podob. Knjižica spada v 2 dela; vsak del (eden s 300, drugi z 250 podobami) veljd le 52 kraje. Knjižica je posebno namenjena odraščeni mladini v ljudski šoli; al tudi starejši ljudje bojo veseli poduka, ki ga jim razjasnujejo dobre in lepe podobe. Željno pričakujemo te izvrstne knjižice, ker smo si v svesti, da jo bode z veseljem in veliko koristjo sprejel narod naš. Cehi jo že imajo prestavljeno v svoj jezik pod imenom „Hospoddrstvi v obrazih pro mladež".
—  (Narodna svečanost Vodniku na spomin), ki jo je po večletni lepi navadi naša čitalnica tudi letos 2. dne t. m. obhajala, kazala je preočitno, da klic njegov „Ilirija vstani!" ni bil klic vpijočega v puščavi. Kdor je bil pri tej slavnosti pričujoč, lahko je razvidel, da narodna ideja ni prazna sanjarija, za kar bi jo nekteri radi krstili, ampak da je meso in kri, — da je plamen, kterega ne vgasne nobena burja, naj tudi hraste ruje, ker ga neumorno oživlja ndrodna zavest. Dasiravno je bilo ta večer vreme grozno neugodno, je vendar dvorana bila prepolna, in še posebno bodi rečeno v hvalo našemu krasnemu spolu, da je on še posebno povzdigoval to slovesnost s svojo krasoto, in da dve najlepši točki slovesne „besede" ste vršile čestiti dve gospe. — „Beseda" se je pričela z overturo gosp. kapelnika Wahl a, ktero je igrala mestna godba. Po tem je stopila gospd Šolmajerjeva na oder in govorila z globokim občutkom in z domorodno navdušenostjo prolog na slavo Vodniku. Gosp& Šolmajerjeva ve vsak izraz mojstersko povdariti, in kakor navdušeno je govornica govorila besede
Majka Slava! — kon'c je joka:
Duh slovenski več ne spi! tako navdušeno jih je občinstvo tudi sprejelo. Gromovita jej je bila pohvala. — Zajcev zbor „Večer na Savi", kterega so čitalniški pevci prav hvalno peli, je karakteristična kompozicija, ktera ima marsikaj lepega v sebi, tako, da nas to popolnoma odškoduje za napako, ktera bi seji utegnila očitati v tem, da so se ritme njene preveč enakomerne, kar celo kompozicijo dela nekako monotono. Tudi neki precej znan motiv v njej kaže kompoziterja „die Mannschaft am Bord." — Četrta točka programova bila je pesem „Pri oknu" od pevovodje Por s t era in pa „II congedo" (Slov6) od Procha s spremljevanjem glasovira. Prva kompozicija je že zato posebne veljave, ker je tekstu primerno, prav dramatično zložena, druga pa se ziblje v sladkih melodijah. Gospd LeopoldinaGregoričeva je obe pesmi prednašala tako izvrstno, da si je precej srca vseh poslušalcev pridobila in ji je donela od vseh strani gromovita pohvala. — V fantaziji za gosli od Beri o t a se je voditelj orhestra mestne kapele pokazal jako izurjenega goslarja, kteri ve in znd v odločnih momentih s svojimi strunami k srcu poslušalcev govoriti, zato pa je tudi živo pohvalo, ki jo je prejel, po vse zaslužil. — Biser muzikalnim produkcijam je bil dvospev iz Doni-zetti-ove opere Lin da, ki sta ga pela gospd L. Gre-goričeva in pa gospod Fr. Grbec, ki je nalašč se potrudil v Ljubljano, da je pomagal slaviti Vodnika. Idi po glasovitih glediščih in slušaj ta dvospev, pa pri-merJaJ ga z glasovoma in pevanjem gospe Grego-r i če ve in gospoda Grb ca, in v svesti smo si, da bodeš   venec   podal   pred  mnogimi   petju,   ki   smo   ga
49
danes slišali v čitalnici. Ni tedaj čuda, da je bila pohvala tako navdušena, tako gromovita. — Končal je besedo prav primerno moški zbor s pevanjem kompozicije „venec Vodnikovih in njemu na slavo zloženih pesem." Celi venec obsega osem pesem, ktere je pevo-vodja g. Fora ter izvrstno vredil za moški zbor s samospevi in spremljevanjem orhestrovim. V njem se je vrstil napev za napevom tako lepo, kakor da bi bila od početka vse ena kompozicija, dasiravno je bil v melodični karakteristiki drug različen od druzega ; posebno izvrsten je konec. Forster je porabil za-nj znani Ipavčev zbor „Ilirija oživljena", kterega je pomnožil z mogočnimi in karakterističnimi motivi. Ko je bas vpadel na mogočni klic: „Ilirija vstan!" s svojim motivom na besede: „vstaja, izdiha" in za njim po vrsti ostali glasovi, zdelo se nam je, kakor da bi bili videli podobo pred seboj, ktera se dviga počasi pa mogočno iz megle, dokler se nam v solnčni svitlobi za-lesketd in popolnoma stoji pred nami. Forster u, pod čigar vodstvom so se čitalnični gospodje pevci izvrstno vedli, grć gotovo velika hvala zato, ob enem pa naj jim bo tak resultat v še večo spodbudo, vedno združeno pripomoči, da more poslušalec vselej po besedi tako zadovoljen zapustiti dvorano, kakor jo je ta večer. S to kompozicijo, ki naj bi jo g. Forster v tisku izdal, bode gotovo vstreženo vsem čitalnicam, kadar slavijo Vodnikov dan. — S tem je bil program besede dovršen, ktera je bila posvečena manom neumrlega Vodnika našega. — Po besedi se je vnel prav živ ples, kteri je trajal do jutra druzega dne. Naj zdaj drugi, ki umejo soditi umetnost plesa in lepoto oblačil, po meni primejo pero in na drobno sodijo, kaj je imela ta, kaj una gospica ličnega na sebi, in nadjam se, da tudi ta kritika bode na Čast naši čitalnici. Jaz sem šel spat in se zibal v sladkih sanjah, pa videl Vodnika, ki je ves zadovoljen pel:
Ne aina ne hčeri po meni ne bo, Dovolj je spomina — me pesmi pojo! Omeniti pa imam le še to, da je prečastiti c. kr. deželni predsednik počastil veselico s svojo nazočostjo in da so čitalnice Rojanska, Barkolanska in Rokolska po telegramih poslale pozdrave, ki so bili odzdravljam se živahnimi živile-klici.
— (Zarad ponareje bankovcev zatozene) je c. k. deželna sodnija  v Ljubljani  unidan obsodila,   kakor smo že povedali.    Treba je vendar, da o konečni obravnavi kaj več spregovorimo. Janez Zupančič, 45 let stari pekovski pomagač   iz  Gruč,   ki  komaj   brati in pisati zna",   enkrat že  zarad ponarejanja  bankovcev na 5 let težke ječe obsojen, je bil kriv spoznan,  daje s peresom ponarejal bankovce  po 100 in 5 gold.;  obsojen je bil na 14 let težke ječe. Na več krajih je ljudćm delal bankovce;   tako   rekoč v „štiro" so ga vzeli in silili v to; zato je imel več sokrivcev;  glavar  med temi je bil  Balant   Debevec  s   priimkom   Zavrl,   63   let stari  kmet  iz Begunj,   s  kterim   se je  Zupančič v ječi Lipoglavski   seznanil   in  h kteremu se je skrivaje podal,   ko je vdrugič   zaprt,   iz zapora v Planini všel. Debevec je bil obsojen na 13 let; razun tega so kot sokrivci bili  obsojeni:   Janez Petrič  na  10 let,,   Janez Skrjanec in pa Anton Petrič   na 8 let,   Miha Šinkovec na 6  let,  Anton   Brancelj   stareji  in   mlajši,   Mat.   in Janez Svigelj, Anton Krajnec, Jernej Intihar, Jaka Kotnik po domače Drčar, Miha Urbanec, Jože Zupančič po domače Tabrar,  Martin Jančaš  in Jože Trskan,   vsak na 5 let. — Kot udeleležniki so bili obsojeni: Jernej   Mihajlovic   na   8   let,   Jož.   Zupančič   po   domače Vihar, Jaka Jerovšek  in  Luka Lintov na 7 let,   Jože Hočevar, Boštjan Cundar, Jože Jagar in Mat. Drobnič na 6 let, Juri Pucelj,  B. Dušak,   A. Knez,  Luka In-
tihar in Nace Tavčar in Grega Blaževič na 5 let, — Tomaž Opeka na 15, Anton Lauf na 6 mesecev, Luka Hrastar, Jan. Puh in pa Martin Žabkar po 4 mesece, Mica Dimnikova na 3, Tomaž Peterka na 1 mesec: vsi ti zarad goljufije; — zavoljo pripomoči za ponarejo je bil obsojen Janez Godec na 3 mesece v ječo, Jaka Cvek pa na 14 dni v zapor. — Kot udeležniki ponareje bankovcev po 10 gold. je bil Jože Jagodnik, po domače Polovnikar iz Tominj na 10 let, Primaž Cerer, Gašpar Bolhar in Jož. Pevec pa na 5 let v težko ječo obsojen. Ne k rivi so bili spoznani: Alenka Baraga, Janez Obrič, Bernard Pangerc, Anton Breskvar in Andrej Intihar. — Tako se glasi razsodba, zoper ktero so si zastopniki obsojencev pa tudi državni pravdnik pridržali pritožbo do više sodnije.
Ako pogledamo veliko vrsto obsojencev, vidimo, da mnogi obsojeni so sicer pošteni, še nikoli kaznovani kmetje posestniki, ki so bolj nevedoma zabredli v to krivico, kajti slišali smo jih govoriti, da so ponarejene bankovce imenovali le „slabe" bankovce memo pravih. Sam Zupančič ni imel veliko dobička od svojega hudodelstva, ki pa je vendar, že enkrat zavoljo ponareje kaznovan, iz prejšnje lastne skušnje vedel, da bankovce ali sploh javne upne liste ponarejati je hudodelstvo, kterega se ukriviči ne le tak, ki jih ponareja, temuč tudi vsak, kdor pripomore k ponareji, in vsak, kijih po dogovoru s ponarejalcem ali kakim sokrivcem ali druzimi deležniki izdaja, naj se je ta dogovor storil pred ali med ponarejo ali pa po njej. Za vse te, kakor za ponarejalca samega, ako je bankovce ali druge upne liste delal le s peresom (in ne s posebnim orodjem) je kazen odločena na 10 do 20 let težke ječe, ktero sodnija le glede na posebne zlajšalne okolšeine znižati more, kar se je tudi pri naših obsojencih zgodilo. — Vsak rodoljub mora obžalovati žalostno to do-godbo, ktero dopisnik iz Ljubljane v graškem „Volks-blatt-u" po pravici deželno nesrečo imenuje, kajti škoda je deželi velika, ako se toliko delavnih rok kmetijstvu odtegne. Vsa kazen skupaj namreč znaša čez 223 let; po navadnem računu delavnih ur enega dneva znaša to 63.555 dni in po navadni dnini gre po tem kapital od 44.488 gld. v zgubo. Tistega zagovornika pa, menda je bil dr. Uranič, ki je lahkomiselno povdarjal pomanjkanje poduka slovenskega naroda (in to je nekako šlo na adreso narodnim zastopnikom našega ljudstva, kterim „Tagblatt" pri vsaki priliki to isto očita) moramo očitno zavrniti in mu staviti pred oči tisto velikansko ponarejo bankovcev, ktere se je ne tako davno ukrivičil neki baron in njegova gospd na Dunaji, in nekega barona, svetovalca c. k. deželne vlade in kresijskega glavarja, ki je zavoljo ponavljane ponareje bankovcev v Gradcu bil obsojen na 20 let težke ječe s& železjem. Tej visoki gospodi vendar ni manj k al o poduka!! In če je nedavno bil svetovalec najviše c. k. dunajske sodnije — Schwab — obsojen zarad goljufije o javnih listih, mar ta „Hofrath", kije na najvišem mestu celć viši sodnik bil drugim, tuai ni bil dosti podučen? Čmu tedaj tako neslano očitanje, in to cel6 od mož& in od tacih ljudi, ki omiki našega naroda niso ne trohice pripomogli, in ki se še dandanes v „Tagblatt-u" in svojem društvu napenjajo v to, da bi šole naše bile valivnice tujega  jezika,   a  ne   učilnice   v   domačem
1'eziku za vse tiste vednosti, ki jih narod naš tako :rvavo potrebuje. In isti dr. Uranič je s svojimi tovarši zagovorniki ravno pri današnji konečni obravnavi kazal, koliko je njemu in njegovim družnikom mar za pravice narodovega jezika, po kterem edinem se omika doseže in doseči more. On in vsi zagovorniki — razun dr. C os te in dr. Rudolfa — govorili so vse nemški,
50
kakor da bi na klopeh zatožencev sedeli — trdi Nemci! Državni tožnik g. Ravnikar, govoril je vse po slovensko, da je vedel vsak, kaj mu tožna gosposka očita in česa ga krivici. Al le dr. C o sta in Rudolf sta branila svoje zatožence v domačem jeziku tako, da je vsak vedel, s čem in kako jih zagovornik brani, in da bi bil mogel zatoženec še kaj dodati, ako ne bil zagovornik vsega povedal. Vsi ostali dohtarji pa so govorili tako, kakor da bi deželna sodnija ne bila v Ljubljani, ampak tam zunajvrajhu! Cesarska gosposka je lepo kazala, da v tako važni zadevi, ko gre za večletno kazen v ječi, mora zatoženec vse umeti, kar se zarad njega in zoper njega godi, — advokati „konsti-tucijonalnega društva" (!) se pa za to še brigali niso. Radovedni smo, kako se bojo vedli, kader pridejo porotnice.
—   Razsodbo tukajšnje deželne sodnije o pretepu na Jezici je viša deželna sodnija graška v vsem potrdila.
— (Odbor katoliškega društva na Kranjskem) je, kakor nam njen začasni prvomestnik naznanja, od milostnega gosp. knezoškofa prejel sledeči dopis:
„Slavni odbor katoliške družbe za Kranjsko mi je s prečislanim dopisom 17. t. m. dobrotno naznanil, da v oziru na to, kar se godi po Tirolskem, Stajarskem, Avstrijanskem itd. se napravlja tudi na Kranjskem katoliška družba, in da ustavni odbor je že odbran. Zraven tega mi je bil tudi prijazno izročen iztis druž-binih pravil, poterjenih od c. kr. vlade za Kranjsko."
„Namen, kterega si je slavni odbor postavil, je vreden, da naj bi se naj blajše moči prizadevale, da se doseže. Naš sveti Oče v Rimu pa, ki svoje razkropljene otroke nekaj naravnost, nekaj po svojih postavljenih dušnih pastirjih blagoslovljuje, bodo s polno ljubeznijo svojega očetovskega srca tudi prizadevanja slavnega odbora podelili svoj obilni blagoslov/*
Blagovolite sprejeti mojo zahvalo za skazano mi pozornost in pa moja naj boljša vošila."
—   Graška „Tagespošta" nam je napovedala nov slovensk časnik v Ljubljani, ki bode ljudi podučeval v novih državnih temeljnih postavah, novih verskih zadevah itd. Ker je enako brošuro že davno hotlo ljubljansko „konstitucionalno društvo" na svetlo dati, pa ni še duha ne sluha o tej brošuri, se bo brž ko ne ta brošura prevrgla v časnik. „Sub hoc signo" pa je že dosti priporočan. Nekdaj je tudi „Pravi Slovenec" imel to nalogo, a — bridko osodo.
—  (Blato, ki ga na druzega meceŠ, na te nazaj leti!) To je skusil včeraj „Tagblatt", ki je prav surovo, kakor edino le znajo pisatelji „der Thierfabel" in pa „des Landtagsaquarium", Brenceljna napadel. Vrednik „Br." mu je v včerajšnem „Triglavu" „sine ira et studio" temeljito dokazal, da se je „Tagblatt" pa le spet samega sebe oblatil.
—  Maškarada, s ktero je „Sokol" v čitalnični dvorani „pusta" pokopal, je bila krona vsem letošnjim pustnim veselicam v Ljubljani.
—  Ko bi ta strah pravičen bil, ki ga razodevajo sledeče vrstice, stala bi dandanes pravica v pravdah in sodbah res na lončenih nogah. Druzega ne rečem nič o sledečem opominu od lanskega leta, ki se tako-le glasi: „Da mein Gegner ein Kleriker ist, so wolle fur mich ein Vertreter bestellt werden, welcher nicht zur klerikalen Partei gehort!!" (Ker je moj nasprotnik duhoven , naj bode moj zastopnik tak, ki ne spada k stranki duhovni.)