Poštnina plačana v gotovini Leto XXI.. št. lih LJubljana, sreda 9. oktobra I940 Cena t Din Upravništvo: LjuDJjana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inperatm oodelek: L.juDljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392. Pcil-užnica Maribor: Grajsld trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št~ 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126; Marioor, Grajski trg št 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Razvoj v Rumuniji V zadnjih dneh je več stvari obrnilo pozornost evropske javnosti na Rumunijo. Predvsem kaže pisanje madžarskih in rumunskih listov, da se trenja med obema sosedama po odstopu severne Transilvanije Rumuniji niso še končala. Ostra polemika madžarskih oficioz-nih organov, med njimi »Pester Lloy-da«. nasprotno priča, da se nadaljujejo stari narodnostni spori v nezmanjšanem obsegu, a se povrh še za-ostrujejo zaradi medsebojnih obdolžitev glede postopanja državnih oblasti nasproti madžarski manjšini v Rumuniji, odnosno rumunski na Madžarskem. Tako Madžarom, ki so še ostali v Rumuniji in ki jih je nad 700.000, kakor Rumunom, ki so bili priključeni k Madžarski in ki jih je po rumunskih podatkih nad en milijon, je bila z dunajsko razsodbo priznana pravica opcije. Sedaj pa čita-mo o medsebojnih obdo^žitvah glede obojih, češ da madžarske oblasti namenoma preganjajo Ruraune, da bi jih prisilile k izselitvi, in da enako postopajo tudi Rumuni z Madžari, ki so še ostali v državi. Obe državi si zaradi tega napovedujeta najhujše represalije na tem področju, listi pa se pri tem poslužujejo izrazov, ki so nam znani iz dobe najhujših manjšinskih polemik v Evropi. Značilno je, da se obe državi sklicujeta na svojo tesno naslonitev na velesili osi Rim-Berlin, ki ju pozivata, ako bi bilo potrebno, kot vrhovnega razsodnika. Drugi pomembni dogodek, ki je zbudil pozornost tudi izven rumunskih mej, je bila nede~!jska manifestacija tako zvanih »zelenih srajc«, pristašev znane Železne garde v Bukarešti ob prvem mescu državnega prevrata, ki ga je 6. septembra izvršil general Antonescu. Ta manifestacija je obrnila nase pozornost zunanjih opazovalcev predvsem zaradi izjav, ki jih je na tem zborovanju podal v imenu Železne garde njen vodja Horia Sima. V navssočnosti generala Antonesca, ki je bil prvič tudi sam oblečen v uniformo »zelenih srajc«, je namreč izjavil, da priznava Železna garda kot svojega vrhovnega voditelja samo državnega voditelja in ministrskega predsednika generala Antonesca, da je že od vsega začetka pripadal _zni gardi, da pa javnost o tem iz zumljivih razlogov varovanja te tajni bila doslej obveščena. V tem smi- u je na zborovanju spregovoril tudi general Antonescu, o katerem se je tako prvič izvedelo, da ni le simpatiziral z Železno gardo, kakor so to trdila prva poročila, temveč da je bil tudi že dolgo njen član. Kot zanimivost v zvezi s tem preokre-tom je treba zabeležiti, da so rumunski listi pred kratkim objavili senzacionalno izjavo očeta ustanovitelja Železne garde, znanega Codreana, o katerega umoru je Antonescov režim objavil sedaj nekaj podrobnosti. Codreanov oče prof. Jon Zelea Codreanu trdi v svoji izjavi, da mu je njegov sin večkrat dejal, da po svoji zmagi v državi ne bo takoj uvedel režima »zelenih srajc« ali Železne garde, temveč da bo vsaj eno leto prepustil oblast v državi kakemu generalu. Kakor sedaj izjavlja Codreanov oče, je njegov sin že tedaj izrecno pripomnil, da misli s tem na generala Antonesca. Ta razvoj v Rumuniji pa je bil po sodbi inozemskih opazovalcev v Bukarešti dejansko samo zato mogoč, ker je bila Železna garda po smrti Codreana mo:no razcepljena in se je pojavilo več kandidatov za voditeljsko mesto v po-kretu. Samo eden izmed njih je bil tudi Horia Sima, ki se je v najnovejšem času pridružil zmernim elementom v pokretu, medtem ko je poprej stal nekako v sredi med njimi in skrajneži. Dočim so bili zmernejši elementi takoj po nastopu generala Antonesca za sporazum ž njim in sodelovanje v njegovi vladi, so zavzeli skrajni elementi generalu Antonescu sovražno stališče. Za ekitremne elemente pa je značilno, da so co večini zbežali v inozemstvo, kjer je še vedno večina njih voditeljev, ki s sedanjim položajem v Rumuniji, v kolikor pomeni kompromis med Železno gardo in generalom Antonescom, niso zadovoljni in čakajo na ugodno priliko, da se vrnejo v domovino. Vse to je gotovo dobro znano Horiji Simi, ki je verjetno skušal najti izhod iz svoje z?.sate s tem da je sklenil — po navodilih zmernih »zelenih srajc« — pre-nc5;ti voditeljstvo pokreta na samega Antonesca. kakor je to sedaj tudi na zunaj prišlo do izraza na nedeljskem manifestacijsi.em zborovanju Železne garde. S tem se je nekoliko približala rešitvi uganka, ali je nova Rumunija. kakor jo je proglasil kraljevi ukaz z dne 15. septembra tega leta, zares »nacionalna legionarska država«, to se pravi država železnogardističnega pokreta. Pod rumunskimi »legionarji« moramo namreč razumeti člane tako zvane »Legije arhangela Mihaela«, kakor se je v začetku imenovala organizacija, ki jo iiapefost med Anglijo in Japons Otvoritev poti na Kitajsko skozi Birmo - Službeno obvestilo japonske vlade - živahni diplomatski posveti v VVashingtonu - Ameriški državljani pozvani iz Azije domov New York, 8. okt. br. (CBS) Iz govora, ki ga je imel danes Churchill v angleškem parlamentu, so ameriško javnost najbolj interesirali odstavki, ki so se nanašali na Daljni vzhod. Kakor se je pričakovalo, je Churchill ob tej priliki napovedal, da Anglija ne bo podaljšala zapore za prevoz kitajskega vojnega materiala preko Birme. Splošno se smatra, da se je napetost na Daljnem vzhodu s tem močno poostrila. Tokio, 8. okt. s. (Tass.) Agencija Domej javija: Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je prečital danes novinarjem uradni komunike, ki javlja, da je angleška vlada obvestila japonsko vlado, da bo zopet odprla pot skozi Birmo na Kitajsko. Komunike se glasi: »Davi je posetil angleški veleposlanik Craighie zunanjega ministra Macuoko. Po nalogu svoje vlade je obvestil angleški veleposlanik zunanjega ministra, da angleška vlada ne smaira več za možno, da bi obnovila sporazum o zatvoritvi ceste skozi Birmo, ki poteče 17. oktobra.« VVashington, 8. okt. br. (United Press.) Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull je sinoči imel daljši razgovor z angleškim veleposlanikom lordom Lothia-nom. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, je lord Lothian ob tej priliki obvestil ameriškega državnika, da angleška vlada ne namerava podaljšati sporazuma z Japonsko, po katerem je pred tremi mesci ustavila trgovinski promet s Kitajsko preko Birme. Državni podtajnik Sumner Welles je včeraj popoldne po vrsti sprejel ruskega veleposlanika Ulmanskega. ki že dva mesca ni imel nobenega neposrednega stika z državnim podtajnikom zunanjih zadev, avstralskega poslanika Caseya in francoskega veleposlanika. Kar se tiče razgovora z Ulmanskim zatrjujejo, da se je nanašal na obči mednarodni položaj. Ob priliki razgovora s francoskim veleposlanikom je bilo znova načeto vprašanje varnosti Mar-tiniquea. Tokio, 8. oktobra. AA. (DNB) Kakor se je zvedelo, je japonski veleposlanik v Washingtonu obiskal ameriškega državnega podtajnika Butlerja, s katerim se je razgovarjal eno uro. Verujejo, da sta razpravljala o vprašanju otvoritve poti skozi Birmo. Šanghaj, 8. oktobra. AA. (DNB) Po poročilih tukajšnjih ameriških političnih krogov, so dobili ameriški konzulati na Japonskem, na Koreji, v Mandžukuu, kakor tudi pri vladi tistih kitajskih področij, ki so jih zasedli Japonci, v francoski Indokini in v Hongkongu povelje, naj opo-zore vse ameriške državljane, ki bivajo na teh področjih, naj se čimprej vrnejo v Ameriko. V vseh zgoraj omenjenih državah in pokrajinah živi približno 8.000 ameriških državljanov, od njih okoli 4.000 v Šanghaju. Japonci zasedli angleško oporišče Washington, 8. okt. s. (CBS). Popoldne je prispelo iz Hongkonga poročilo, da je Japonska vojna mornarica danes zasedla otok Liukung, na katerem leži angleško najemno oze*nlje Vajhajvaj. Angleško uradništvo se je brez borbe umaknilo. Japonski mornarji so na ulicah Vajhajvaja nabili letake, v katerih obveščajo prebivalstvo, da prevzema japonska mornarica upravo Vajhajvaja v svoje roke, Anglija je nedavno z vlado maršala Canglcajška za 10 let obnovila najemno pogodbo za Vajhajvaj. Pri tem pa je bilo izrecno določeno, da angleške vojne ladje med vojno ne bodo uporabljale te luke. Uradno japonsko poročilo pravi sedaj, da smatra Japonska, da so vse pravice Anglije na Vajhajvaj ugasnile. Po vesteh iz Londona pa se Anglija svojim pravicam ne odreka. Rooseveltov povratek VVashington, 8. okt. s. (CBS). Zaradi napetega položaja na Daljnem vzhodu se is predsednik Roosevelt danes s posebn m vlakom vrnil iz New Yorka v Wash ng-ton. Kmalu po svojem prihcdu ie spre el Roosevelt angleškega veleposlanika lord i Lothiana. V dobro informiranih krogih se ie izvedelo, da se ie razgovor tikai položaja na Daljnem vzhodu. Vrhovni poveljnik mornarice pri Rooseveltu VVashington. 8. okt s. (Ass. Press.) Danes se ie vršila tu važna konferenca vodilnih osebnosti ameriške voine mornarice. Navzoč ie bil tudi vrhovni poveljnik mornarice admiral Richardson. Pozneie ie bil Richardson na kosilu pri predsedniku Rooseveltu Izredni ukrepi v ameriški mornarici London, 8. okt. s. (Reuter) Washington-ski dopisnik »Timesa« javlja da je ameriška vojna mornarica podvzela vrsto izrednih ukrepov, ki od 1. 1917 dalje niso bili nikdar v veljavi. Tako so bile priključene vojni mornarici vse trgovske in druge ladje, ki sicer niso uporabljive za boj, ki pa jih vojna mornarica v primeru vojne nujno rabi. Dopisnik opozarja nato tudi na mobilizacijo rezervnih častnikov ameriške vojne mornarice. Martinique ne bo utrjen VVashington, 8. okt. s. (Tass.) United Press javlja, da je včeraj posetil francoski veleposlanik Henry Haye podtajnika za zunanje zadeve Sumnerja Wellesa. Po sprejemu pri VVellesu je izjavil Haye novinarjem. da je obvestil VVellesa. da Francija ne namerava nadaljevati utrjevalnih del na Martinqueu. Dalje je dal Haye zagotovilo, da se v Dakar ju ne nahaja nemško vojaštvo in da tudi ni nemške vojske v Siri ji. Cripps pri Molotovu London, 8. okt. s. (Reuter). Danes je bilo tu objavljeno, da je imel koncem preteklega tedna angleški veleposlanik v Moskvi sir Stafford Cripps razgovor s predsednikom sveta komisarjev Molotovom. Razgovor se je nanašal na splošni mednarodni položaj. Mnenje ameriškega admirala VVashington, 8. okt. j. (AR.) Včeraj je imel ameriški kontreadmiral Stilling, ki je bil popreje upokojen, a bo po novi odredbi mornariškega ministra Knoxa zopet poklican v aktivno službo, po radiu govor, v katerem je naglasil, da imajo Zedinjene države glede na položaj, ki je nastal na Daljnem vzhodu dve možnosti za učinkovito zaščito svojih tamkajšnjih interesov. Ali morajo Zedinjene države preložiti glavno oporišče svojega tihomorskega brodovja v Singapur, ali pa morajo proglasiti zaporo na velik del blaga, ki ga sedaj izvažajo na Japonsko. Edino na ta način bodo Zedinjene države lahko uspešno nastopile proti japonski ekspanzivnosti na Daljnem vzhodu. Amerika ustavila vojne dabave Siamu Washinglun, 8. okt. j. (AR). Na včerajšnji tiskovni konferenci je zunanji minister Hull sporočil, da Zedinjene države v bodoče ne bodo več dobavljale letal Siamu. Japonci vkorakali v Hanoi Hanoi, 8. oktobra, s. (Ass Press). Davi je japonska vojska vkorakala v Hanoi Nad japonskimi četami so ob vkorakanju krožila letala japonske vojne mornarice in vojnega letalstva. Preiskava o incidentih v lod&kin*! V ichy, 8. okt. AA. (Havas) Siamska vlada je zahtevala cd francoske vlade, naj se ustanovi mešana komisija, ki bo preiskala cbmejne spopade. Francoska vlada je na to pristala. Ukrep! preti Japoncem v Hongkongu \Vashingt0n, 8- okt. j. (CBS) Po vesteh iz Hongkonga je tamošnja policija pričela akcijo proti raznim japonskim pod- je leta 1927 ustanovil Corneliu Zelea Codreanu in ki je bolj običajno znana pod imenom »Železne garde«. Sedaj se je tem nazivom pridružil še naziv »Zelenih srajc« zaradi uniforme članov te organizacije. Kakor je znano, je v Rumuniji danes dopuščena samo ta politična organizacija, ki je bila vse to 6. septembra letos, do odstopa kralja Karola II., protizakonita, tajna organizacija. Takoj po odstopu kralia Karola se je zdelo, da uvaja general Antonescu povsem svoj režim, ki nima neposredno nobene zveze z Železno gardo. Toda sredi septembra se je generalu posrečil sporazum s Horio Simo, voditeljem Železne garde, ki je postal podpredsednik v Antonescovi vladi, razen njega pa je bilo pritegnjenih na manj pomembne resore še pet članov Železne garde, medtem ko je ostalih sedem mest v vladi zasedenih v glavnem po strokovnjakih Antonescovega zaupanja. Antonescov kabinet je imel potem ta- kem značaj izrazito kompromisnega kabineta. sestavljenega v glavnem iz An-ton&scovih ljudi, v katerega pa so bili pritegnjeni tudi nekateri »legionarji«. Sedaj se zdi, da je dosežena popolna spojitev obeh skupin v skupnem legio-narskem pokretu, katerega vrhovni vodja je general Antonescu, Horia Sima pa obdrži funkcijo tehničnega vodje legionarskih organizacij. Zunanjepolitično pomeni novi režim v Rumuniji, kakor je to znano, popolno naslonitev na velesili osi. Ta zunanjepolitična vsmeritev je bila v nedeljo v Bukarešti tudi javno manifestira-na s tem, da so se na prostoru manife-stacijskega zborovanja poleg rumunske vile tudi zastave Nemčije, Italije in Japonske. Spričo te^a razvoja zaslužijo seveda še ne povsem preverjene vesti o prihodu nemških čet v Rumunijo tem večjo pozornost, ker se v tej navzočnosti nemških vojakov na rumunskih tleh še bolj simbolično odraža nova zunanjepolitična smer današnje Rumunije. jetjem, ki sodelujejo v japonski propagandi. Izvršene so bile preiskave v nekaterih japonskih denarnih zavodih ter pri zastopstvih japonskih listov. Med drugim je bila izvršena preiskava v uredništvu lista »Hongkong Nippon«. Aretiran je bil tudi tamkajšnji zastopnik tokijskega lista »Asahi šimbun«. Roosevelt — WiIIkie 4 s 1 VVashington. 7. okt. o. (United Press) Čeprav do 5. novembra še vedno lahko nastanejo nepričakovane izpremembe v vo- lilnem položaiu. se vendar striniaio poli-tični opazovalci, da ie Rooseveltu zagotovljena tretja izvolitev za predsednika. Zdi se. da so se v zadniem času orecei poslabšale okoliščine za Wiilkiea. ki so bile v začetku volilne kampanie do s: lošnem mneniu ugodne. Ameriški voliici so prišli do prepričanja, da ne bi bilo pametno »menjavati konia sredi poti«. Večina delavstva ie vrh tega zadovolina z Reoseveltovo eo-spedarsko in socialno politiko in se boji izgubiti koristi, ki iih ie dob:la z R oss-veltovo pomočio. Po stavah v VVashingtonu ie razpoloženje med voliici za Rcosevelta v razmeri u 4:1. 00 Poročila o prihodu nemških vojaških oddelkov v Rumunijo si slej ko prej nasprotujejo Bukarešta, 8. okt. j. (U. P.) V zvezi z vestmi o prihodu nemšKih čet v Rumunijo javljajo iz uradnega mesta v Bukarešti, da je pričakovani prihod nemških čet, ki naj izvežbajo rumunsko vojsko, v zvezi z dunajskim sporazumom odnosno neposredna posledica teritorialne nedotakljivosti Rumunije, ki jo je Nemčija garantirala skupaj z Italijo. V poučenih krogih naglašajo. da se je nedavno mudila v Rumuniji neka visoka nemška vojaška osebnost ter da je ob tej priliki rumunsko vrhovno vojno poveljstvo pristalo na nemško ponudbo, da se rumunska armada reorganizira pod nemškim vodstvom. Rumunski propagandni minister je v zvezi z včeraj ponekod v inozemstvu objavljenimi alarmantnimi vestmi o prihodu nemškega vojaštva v Rumunijo poslal naslednjo izjavo: »Kar se tiče raznih govoric in vesti, je treba izjaviti, da si rumunska armada sama po sebi umevno želi sodelovati z armadama obeh držav osi. Glede tega je Rumunija s strani Nemčije dobila tudi gotove obljube, tičoče se tehnične reorganizacije rumunske armade. Da bi se ta naloga dovedla k srečnemu koncu, bo rumunska armada deležna učinkovite podpore nemške industrije. Vse drugače se glaseče govorice in vesti so brez sleherne podlage.« Nadaljnji tra«***orti Bukarešta, 8. oktobra, s (Reuter). Po zadnjih informacijah nemško vojaštvo še vedno prihaja v Rumunijo Cenijo, da sta že drvslej dospeli v Rumunijo dve diviziji nemškega vojaštva Nekaj nemških vojakov je prispelo z letali, večina oa po kopnem preko Madžarske. V Bukarešti so oblasti odredile evakuacijo vojašnic za nastanitev nemških vojakov. Prav tako je nemška vciska v Bukarešti postavila svoj glavni stan. ki je v stiku z rumunskim generalnim štabom. Samo vojaški strokovnjaki Bukarešta, 8 oktobra o. Po zatrjevanju poučenih krogov pri prihodu novih nemških čet ne gre za čete redne nemške operativne vojske, temveč za strokovnjake pehote. pionirstva in tanknvstva Doslej je prispelo že okoli 3.000 teh strokovnjakov, pričakujejo pa še okoli 3.000 strokovnjakov nemških zaščitnih in napadalnih oddelkov. Madžarske informacije Budimpešta. 8. okt. o. »Maggyar Nemze-ti« piše. da so bili trije razlogi odločilni za prihod nemške vojske v Rumunijo in sicer: 1. Izvežbanie rumunske vojske. 2. Zavarovanje rumunskih petrolejskih vrelcev proti sabotaži, 3. utrditev obale Cr-; nega moria. ker obstoji nevarnost, da bi mogla angleška vojna mornarica dobiti svoboden prehod skozi Dardanele. Rimsko tolmačenje Rim, 8. oktobra, o. »Popolo di Roma« poroča iz Berlina, da je Anglija zopet pri-: čela izvajati svoje destruktivno akcijo na Črnem morju. Ta akcija je silična angleškim načrtom o bombardiranju področja okoli Bakuja. Sedaj ima za cilj uničenje rumunskih petrolejskih vrelcev, da bi se onemogočila preskrba Nemčije V tem smislu se , tudi tolmači prihod nemških vojaških od-; delkov v Rumunijo Pozornost v Turčiji Curih, 8. okt. o. Kakcr poroča »National Zeitung« iz Carigrada, spremljajo tur-i ški vojaški in politični krogi z največjo ! pozornostjo prihod nemških čet v Rumuni-1 jo. Uradna poročila iz Berlina in Bukare-! šte poudarjajo, da so bile te poslane deloma za izvežbanje rumunske vojske, deloma pa za izpolnitev nemškega jamstva. V turški javnosti mnogi tolmačijo prihod nemške vojske v Rumunijo kot vojaško demonstracijo proti Turčiji. Prva objava v Moskvi Moskva, 8. okt. s. Moskovski radio je ! nocoj brez komentarja citiral vest United ' Press o prihodu 4 ali 5 vlakov nemškega i vojaštva v Rumunijo. Citiral je nadalje vest United Press iz Berlina, da je tamkajšnje rumunsko poslaništvo poročilo o prihodu nemške vojske potrdilo. To je prva vest o prihodu nemške vojske v Rumunijo, ki je bila v Moskvi objavljena. Pred prelomom z Anglijo Bukarešta, 8. oktobra, s (Reuter). V zvezi z vprašanjem, ki ga je naslovil angleški veleposlanik Hoa^e zaradi prihoda nemških čet na rumunske vlado, se dozna-va v tukajšnjih diplomatskih angleških krogih. da od odgovora rumunske vlade na to noto zavisi, če bo angiešk pusanik še ostal v Rumuniji ali ne V pr.meru neugodnega odgovora je pričakovati, da bt poslanik zapustil Rumunijo z osebjem rumunskega poslaništva :n z vsemi angleškim: državljani, ki se še mude v Rumuniji V angleških krogih pripominjajo da so se angleško-ru-munski odnošaji v zadnjem času že itak zelo poslabšali, zaradi postopanja rumunskih oblasti z angleškimi državiiani. Internacija Tataresca preklicana Bukarešta. 8 oktobra. AA (Štefani). Na vladni ukaz ie bilo razveliavlieno povelje o internaciji bivšega piedsednika vlade Tataresca. Obtožbe proti Angležem BeKarefcta, 8. ckt. j. (United Piess) V merodajnih rumunskih uradnih krogih izjavljajo, da so rumunska oblastva prišla v posest številnih dokumentov in fotografij, s katerimi je dokazano, da so bili štirje angleški strokovnjaki v petrolejski proizvodnji zapleteni v sabotažni načrt proti rumunskim petrolejskim izvirkom v posameznih petrolejskih okrožjih. V istih krogih naglašajo, da so ti dokumenti trenetno v rokah izvedencev rumunskega justičnega ministrstva, ki jih zdaj proučuje- Na podlagi teh dokumentov se lahko zanesljivo trdi, da so imeli omenjeni Angleži namero zanetiti v rumunskih petrolejskih okrožjih požare, ki bi ustavili rumunsko petrolejsko proizvodnjo. Razen tega so bili pripravljeni atentati na petrolejske cevovode na železniške proge ter na druga prometna sredstva, s katerimi bi se onemogočil izvoz rumunskega petroleja. * Važen rimski dema&ti Rim, 8. oktobra. AA. (Štefani) Nekateri listi so objavili, da sta državi osi sklenili ustanoviti novo Balicansko zvezo, ki bi obsegala Bolgarijo, Rumunijo, Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo in v kateri ne bi bilo Turčije. Rimski pooblaščeni krogi izjavljajo, da je ta vest o omenjenih namerah držav osi čisto izmišljena in brez podlage. Izjava Suiserjevega spremljevalca Madrid. 8. okt. AA. (DNB) Pokrajinski voditelj falange v Madridu Miguel Primo de R i ver a. ki ie spremljal španskega notranjega ministra Serana Su-.erja na njegovem potovanju do Nemčiji in Taliji. je dal zastopnikom tiska naslednjo izjavo: _ »Kot Spanec in falangist ?em do'žan izrazit: naivečie zadovoljstvo gle.l? korakov, ki jih ie naš notranji minister Suner kot posebni odposlanec Generala Franca storil v Nemčiji in Italiji. Španija ie jasno razložila svoie želje. Nemčija in Italiia. ki sta tako tesno zvezani z nami. sta naše s'aii-šče razumel' in upoštevali niegovo vrednost. Tisk obeh držav ie poudaril živo silo, ki io Španija predstavila pri postavljanju novega reda Razen tecra so bile poudarjene tudi prisrčne vezi solidarnosti med Nemčijo in Italijo n- eni ter šnan-skim narodom na drugi st ani narodom, ki danes nastooa v Evrop! o hišah. Včeraj so se v Zagrebu sestali zastopniki mestnega tržnega odbora na sejo, da se porazgovore o predlogu Gospodarske sloge, naj bi se prepovedalo prodajanje mleka po hišah. Gospodarska Sloga "in Zveza mlekarskih zadrug sta izdelali" podroben načrt .o preskrbovanju zagrebškega prebivalstva z mlekom, ki bi ustrezalo higienskim predpisom. Vse kaže, da bo mestna občina v kratkem prepovedala prodajo mleka po hišah. * Otrok se je rodil z zobmi. V Vrgorcu pri Splitu sc je primerilo čudo, s kakršnimi se včasih poigra narava. Kmetu Anti Klaričiču se je rodil sin, zdrav in lepo razvit, v nekem pogledu še celo čez mero: v nežnih čeljustih je ime! dva sekalca popolnoma izrasla, ostali zobje pa so v takem stanju, kakor jih vidimo sicer pri V zastarelih prime i ih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter je pravi blagoslov naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg lega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35. uiioeih po enem ietu starosti. Zaravniki sodijo, da mu bodo v kratkem zrasli tudi vsi ostali zobje. Iz Lfublf^Jie u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani sporoča vsem članom, da je v današnjem Službenem listu objavljena uredba, s katero se določata samo četrtek in petek kot brezmesna dneva, vsled česar postane sreča spet mesni dan. Zato je na današnji dan dovoljeno serviranje vseh mesnih jedil v gostinskih obratih. u— Prirodoslovno društvo v Ljubljani - Ljudska univerza v Ljubljani. O lastnostih, ki se podedujejo, bo predaval pod našim okriljem drevi ob 20. v mali dvorani Filharmonije (Kongresni trg) g. dr. Boris Zarnik, univ. profesor iz Zagreba. Vstop prost. u— šentjakobsko gledališče ponovno vabi vse one, ki imajo veselje do igranja, da se prijavijo v Mestnem domu I. nadstropje, Krekov trg. Uradne ure od 19. do 20. ure. u— LTmetnostno - zgodovinsko društvo, v Ljubljani priredi v četrtek popoldne ob treh ogled škofije, stolne cerkve in semeni-ške knjižnice. Sestanek na dvorišču škofijskega dvorca. u— Kako napreduje nanovo zgrajeno poslopje zavoda za strojništvo, čeprav grade zavod že dve leti. je letos končno dobil pri-kupljivo fasado in tudi dvoriščno zidovje je bilo pred tedni ometano. Na znotraj so zaposleni z zadnjimi deli soboslikarji, instalaterji in polagalci parketov. Tudi v učilnicah, risalnicah in drugih prostorih v prvem in drugem nadstropju opravljajo še zadnja dela. V pritličju ob Aškerčevi ulici je nastanjen tehnološki laboratorij, široka in dolga dvorana, prava strojna delavnica, kjer je postavljenih 24 najmodernejših obdelovalnih strojev, večinoma že došlih iz Nemčije, Švice in s švedskega. Najprej so do-važali lažje in manjše stroje, stružnice, •vrtalne in varilne stroje, kakor tudi stroje za rezanje zobatih koles itd. V traktu ob Snežniški ulici bo nameščen kalorični laboratorij. S pomočjo premikalnega žerjava, ki je bil izdelan v lastni režiji, so pred kratkim po najnovejših preizkušnjah dvignili v laboratorij ogromni, skoro 9000 kg težki vrtalni stroj, na katerem bo možno vrtati valje za eksplozijske motorje in parne valje. Za njim so spravili še 7000 kg težki precizni skobelni stroj. V velikem la-toratoriju je zdaj razvrščenih drug poleg drugega nad 20 najmodernejših obdelovalnih strojev. Tako opremljen veliki tehnološki laboratorij je s tem zaključen. Za kalorični laboratorij treba še nekaj aparatov za kalorična merjenja in merilne naprave za tehtanje premoga. Poudariti se mora, da je nujno potreben še hidrodinamični in aerodinamični laboratorij, kjer bi se lahko opravljala znanstvena raziskavanja vodnih turbin, črpalk, cevovodov in merilnih aparatov. V načrtu je že, da bo tak laboratorij postavljen ob Gradaščici blizu kole-zijskega kopališča, kar pa ostane odprto vprašanje. Zavod za strojništvo bo precej opreme za izpopolnitev laboratorija, kakor tudi vsa železna okna izdelal v lastni režiji. Zavod utegne biti v splošnem za uporabo najmoderneje urejen še v teku leta. u— Mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov uspešno zaključeno. Kakor smo poročali, so čevljarski pomočniki v Ljubljani stopili v četrtek 3. oktobra v stavko. Solidarnost delavstva je uspela, da je stavka trajala samo 4 dni, ker je pretežna večina čevljarskih mojstrov, ki zaposlujejo delavstvo, s podpisi izjavila, da pristane še na spornih 5% poviška. Nato je tudi vodstvo zadruge čevljarskih mojstrov pristalo na povišek. S tem so se plače čevljarskih pomočnikov v Ljubljani zvišale za 20%, tako da znaša skupen povišek v tej draginji 35%. Res je, da je draginja porasla za mnogo več, vendar je vodstvo organizacije pomočnikov upoštevalo težki socialni položaj čevljarskega obrtnika. Da bodo tudi v bodoče dobri odnosi med čevljarskimi pomočniki in njihovimi delodajalci ter med pomočniško organizacijo in mojstrsko zadrugo, apelira Splošna delavska strokovna zveza, naj se delavci potrudijo in izvr-še v polni meri svojo dolžnost z vestnim in solidnim delom. u— Danes je nepreklicno zadnji dan razstave Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu. Razstava je odprta od 9. do 18. ure. u— Davčnim zavezancem. Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148 zakona o neposrednih dav-hik v IV. četrtletju 1940 v plačilo: a) dne 1. oktobra 1940 IV. četrtletni obrok zgra-darine, pridobnine. rentnine družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 15. novembra 1940 II. polletni obrok zemlja- rine. Podrobnejša pojasnila so razvidna lz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in Mestnega poglavarstva. u— Lastnikom vozov. Davčna uprava Ljubljana-mesto, Vodnikov trg 5, poziva vse lastnike vozov na vzmeti ali brez vzmeti ter dvokolnic, da v smislu uredbe, ki je objavljena v Služb, listu z dne 9. julija 1938, kos 55 ČL 10 vložijo takoj prijave za odmero vozninske takse za cestni sklad. še je čas, da kupite, srečke DRŽ. razredne LOTERIJE žrebanje 11. oktobra v Jugoslaven&k! banki d. d., podr., LJUBLJANA, GAJEVA ULICA 3, poleg Nebotičnika. V preteklem kolu izplačanih dobitkov nad DIN fcoo.ooo.— Večer petja in glasbe. Delavski prosvetni večeri »Zarje« in »Vzajemnosti« so že dolga leta v široki javnosti poznani in priljubljeni zaradi skrbno izbranega in kvalitetnega programa, ki vseskozi izpričuje resen kulturno vzgojni namen in pomen. Prvi večer to jesen, v ponedeljek, je bil namenjen glasbi in petju in je s pestrim programom navdušil poslušalce, ki so skoraj do kraja zasedli dvorano Delavske zbornice. Najprej je odigrala godba »Zarje« Knocho-vo koračnico, Stolzovo predigro in Manilov valček. »Zarja« pod vodstvom kapelnika Ivana Gruana razveseljivo napreduje in je s svojo vigranostjo dosegla popoln uspeh. Prav tako je bil navdušeno sprejet nastop pevskega društva »Save«, ki je pod spretnim Venturinijevim vodstvom zapel tri njegove skladbe: Lovsko, Vsejal sem nageljne in rože ter Zvezde žarijo pokojno. Izvajali so še Vinsko od Zege. Sicer maloštevilni, toda prijetno in ubrano zveneči zbor je vsekakor na dostojni višini in je upravičeno zaslužil priznanje. Med nastopi solistov je prvi zaigral na klarinet Franc Urbanec Cavalinijevo skladbo z vso potrebno rutino. Mlada, simpatična članica Narodnega gledališča Milica Polajnarjeva je zapela Pavčičevo »Pastirico« ln Flajšmano-vega »Metuljčka«. S svojim mehkim, polnim mezzosopranom. ki mnogo obeta, je ugodno presenetila poslušalce. Z navdušenjem je bil sprejet nastop člana Narodnega gledališča Vladislava Rakovca, ki je pel Hatzejevo »Serenado« in Puccinijevo »Deklica zlatega zapada« Mladi pevec se kar najlepše izpopolnjuje in je osvojil poslušalce s svojim zvenečim, prodornim glasom, ki sega iz baritonskih leg do sonor-nih tenorskih višin. Zanimiv in lep je bil trio za rogove, ki je izvajal tri Kumarje-ve skladbe. Pester spored je zaključila godba Zarje, ki je zaigrala Jaklov venček narodnih pesmi in koračnico. Ves večer, kakršnih si še želimo, je oddajala tudi ra-diopostaja. u — »Tunis«, zabavna kriminalna komedija v kinu Slogi. Napeto vsebino tega kriminalnega filma poživlja neodoljiva komika debelušastega in spretnega Huszar-ja Puffy-ja, ki Vam nudi dve uri razvedrila in zdravega humorja. Videli boste, kako je možu, ki živi že celo večnost pod copato in ki mu končno ta tiranija že preseda ter se odloči za pobeg. To pa še ne pomeni, da se bo mogel znebiti svojega hišnega zmaja, ker mu je takoj za petami. V tem filmu polnem dramat-skih scen in neusmiljene borbe uporabljajo protivniki vsamogoča sredstva za opeharjenje in uničenje svojih konkurentov. To je prava dirka na življenje in smrt, ki se odigrava na cestah ažurne obale, na ladji v Afriko, v Tunisu in končno v sami pustinji. Ta film izredno pestre vsebine je od danes naprej na sporedu v kinu Sloga (—) u— Pri nakupu drv so se doslej dogajale različne nerednosti, kakor smo že poročali. Zaradi tega ponovno opozarjamo občinstvo, da v primeru, da prodajalec noče polen zložiti tako, da bi bilo mogoče ugotoviti točno mero, namudoma telefonično Dve uri razvedrila, zdravega humorja In gromkega smeha Vam nudi zabavna kriminalna T |T 1J f C Neodoljiva komika debelušastega Huszar Puffyja komedija A W 41 M 9 v as bode nasmejala do solz. — V ostalih vlogah: Theo Schall in B. Richter. — Prekrasni posnetki lz okolice Niče, Monte Carla in Genove, avtentični posnetki Sahare in njenega preddvorja Tunisa z njegovim pestrim, orijentalskim življenjem, polnim čarobne romantike. KINO SLOGA, tel. 27-30 PREMIERA DANES ob IG., 19., in 21. zaprosi mestno tržno nadzorstvo za enega izmed organov, ki bo kupcu pomagal pri ugotavljanju mere oziroma bo v primeru potrebe javil nepoštenega prodajalca pristojnim oblastem, kjer bo prejel zasluženo kazen. Telefonske številke mestnega poglavarstva so od 40-21 do 40-30. u— Večerni trgovski tečaj: Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva Posebni dnevni in večerni tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, nemščino, italijanščino itd. Informacije in prospekte daje trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15. (—) u— Izpopolnjevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se prične namesto danes jutri v četrtek ob 20. Prihodnji bodo redno vsako sredo. Vsi lanskoletni obiskovalci in novi interesenti vljudno vabljeni. Dijaki-akademiki popust. (—) u— Poučni tečaji za šivanje, ročno vezenje, pletenje volnenih jopic, rokavic itd. in jezikovni pouk v nemščini se bodo pričeli takoj, ko bo dovolj učenk priglašenih. Prijave sprejema med uradnimi urami Zveza gospodinjskih pomočnic Wolfova 10. (—) u— Za aranžerski tečaj pod vodstvom aranžerja tvrdke I. C. Maver, Ljubljana, g. Iva Derška. ki se prične 14. t. m. ob 8. zvečer, se prijave zakadi prevelike udeležbe zaključijo v petek 11. t. m. ob 8. zvečer. Prijave in informacije od danes dalje daje društvena blagajničarka gdč. Regina Praprotnikova, tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. (—) u— Za 45.000 din vlomilskega plena. Vlomilci postajajo zmerom bolj drzni in pisana kronika njihovih podvigov iz dneva v dan nevarno rase. Sicer gre v veliki večini primerov za manjše vlome, tu in tam pa jim vendar uspe dragocenejši plen — vsi pa izpričujejo neverjetno drznost in premetenost. V ponedeljek okrog po! desetih zvečer se je splazil podjeten tat skozi okno pritličnega stanovanja inž. F. v škrabčevi ulici. Medtem ko so bili domači v kuhinji, je vlomilec nemoteno stikal po spalnici ter pobral iz omar in predalov več briljantnih prstanov in uhanov, pa zlatih zapestnic in obeskov. Ker mu plena ni bilo še dovolj, se je splazil na nasprotni strani hiše skozi okno jedilnice, kjer pa je vlomilca zmotil pri delu stanovalec, da jo je jadrno spet popihal skozi okno in izginil v noči. Vrednost ukradenih dragocenosti je cenjena na 40.000 din. Dobro uro prej pa je nemara isti vlomilec poizkušal srečo v vili inž. Š. v Levstikovi ulici. Tudi tu se ie tat splazil skozi okno ter odnesel iz spalnice za približno 5.000 din zlatnine. Ko so domači, opozorjeni od ropota v sobi. prihiteli pogledat. je vlomilec že s p'enorn pobegnil skozi okno. Policija drznega storile? zasleduje in svari javnost pred nakupom ukradenih dragocenosti. Pred loo leti — parnik na Ljubljanici Tri leta |e Nadvojvoda Janez" vozil sned Vrhniko 5» Ljubljano, nato pa so ga prodali na dražbi Ljubljana, 8. oktobra V soboto poteče sto let. odkar je bila Ljubljana priča zanimivega poizkusa, da bi se med njo in Vrhniko uvedla redna plovba s parnikom po Ljubljanici. Poizkusna vožnja s parnikom, ki ga je bila na stroške lastnikov Molina in Škarje zgradila tvrdka Prichard in ki jc bil 18 čevljev dolg. 13 čevljev širok ter je bil opremljen s parnim strojem na 14 konjskih moči, nabavljenim v Glasgowu, je bila 12. oktobra 1840. K slovesnemu trenutku se je zbrala velika množica občinstva. Parnik, ki je bil krščen na ime »Nadvojvode Ivana«, so točno ob 12. v Trnovskem pristanu spustili v vodo, ob 1!a2 pa je nastopil svojo prvo vožnjo do Podpeči, odkoder sc jc proti večeru vrnil v Ljubljano. Šc večje slavje je bilo na bregu reke, ko je bila 14. oktobra otvorjena redna paroplovna proga Ljubljana—Vrhnika. Ob Vil 1 je parnik zapustil Trnovski pristan in jc ob po! 2 po vožnji brez vsake nezgode dosegel Vrhniko. Kakor je v Ljubljani njegovemu odhodu prisostvovala množica občinstva z vojaško godbo na čelu, tako so ga na Vrhniki pričakali s streljanjem iz možnarjev in z vso slovesnostjo. Parnik je oskrboval med Ljubljano in Vrhniko samo osebni promet, za prevoz tovorov pa so se uporabljali vlačilci. Izkušnja pa je pokazala, da struga za takšno plovbo ni primerna in že leta 1843. je bila proga ukinjena, parnik pa je na dražbi kupil tesarski mojster Pajk. ki ga je raz-drl in deloma MKvrabil, deloma pa razprodal poeamczae cele. Mezdno gibanje rudarjev Trbovlje, 8. oktobra Občutna draginja, ki zlasti v našem industrijskem okolišu raste iz dneva v dan, je vedno težje breme za malega človeka. Prizadeto jc pri tem posebno tudi trboveljsko delavstvo, ki kljub nedavnim poviškom draginjskih doklad ne more več zmagovati sedanjih visokih cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam. Pred dobrim tednom so se zaradi tega sestali v Trbovljah k skupni konferenci zastopniki vseh strokovnih organizacij ter razpravljali o ukrepih, ki bi izboljšali težki materialni položaj. Predvsem je bilo razgovora tudi o sedanji kolektivni pogodbi s TPD, glede katere so se nekateri zavzemali, da se odpove. Na konferenci pa je lc obveljalo nasprotno mnenje ter je bilo soglasno sklenjeno, da se kolektivna pogodba sicer ne odpove, pač pa se bo od delodajalca zahtevala revizija nekaterih točk pogodbe. Na-čelstvo druge skupine v Trbovljah in Zveza rudarjev sta v zvezi s sklepi te konference sklicali prošlo sredo zborovanje v Delavskem domu, kjer so zastopniki organizacij poročali rudarjem o poteku konference ter o mezdnih razpravah, ki bodo 15. t. m. pri TPD v Ljubljani. Na zborovanju, ki je bilo zelo dobro obiskano, so bili sprejeti sklepi, po katerih naj se višjim delav- NEMŠKI SE NAUČITE lahko ln naglo, dopisnim potom na svojem domu s pomočjo nove originalne metode (z zakonom zaščitene), ki je zasnovana na mnemotehniki (veščim zapomnenja) in psihodinamiki, ki jo je ustvaril g. Petar B. Petrovič, pisec knjige: »Praktični kurz vještine pamčenja« in urednik Okultistične biblioteke. Kurz traja 6 mescev. Mesečno predplačilo din 30. Brezplačno pošljemo vsakomur poskusno lekcijo. — Okultistička biblioteka, Beograd, ček. račun 54.998, pošt. pretinac 876. skim kategorijam povečajo mezde sorazmerno z mezdami nižjih kategorij, kakor jih je določila zadnja banovinska uredba o minimalnih mezdah. Mezdno gibanje trboveljskih delavcev je razumljivo in upravičeno zaradi občutne podražitve onih predmetov, ki jih naš rudar najbolj potrebuje. Nedavna podražitev usnja in obutve je n pr. še posebno prizadela delavce, saj težko jamsko delo zahteva dobro in jako obutev. Delavski škornji, ki so za rudarja najbolj pripravni, so prej stali 300 din, danes pa jih dobiš komaj za dvojno ceno! Isto ie z dragim živežem, moko, slanino, mesom, prompirjem! V drugih državah veljajo, kolikor vemo g'ede prehrane rudarskega delavstva posebne olajšave! Pri nas je še daleč do "akega spoznanja posebnih prehranjevalnih potreb za delavstvo, ki pod posebno težkimi okoliščinami služi svoj borni kruh! V delavskih vrstah se izjavlja splošna želja, da b' občina in družba s pomočjo aprovizacije zasigurali najširšemu sloju prebivalstva razmeroma cencne glavne življenjske potrebščine kot so moka, slanina, krompir, olje, obutev itd. Doslej je v Trbovljah glede vseh protidraginj-skih ukrepov ostalo vse na pol poti! Skrajni čas bi bil, da se pristojm činitelji v sodelovanju z lokainimi organizacijami lotijo sicer težkega in nehvaležnega posla, ki pa se mora izvesti čimprej, če nočemo med prebivalstvom ustvarjati nezadovoljstva. Slednje nam je baš v sedanjih časih v industrijskih krajih najmanj potrebno! contemporaine«. Pisec karakterizira najprej glasbeno delo Antona Lajovca, »čistost njegovega stila in njegovo močno glasbeno individualnost« in omenjajoč plejado novejših naših skladateljev prehaja k podrobnejšemu orisu glasbene osebnosti in dela skladateljev Osterca, škerjanca, Bravničar-ja in Kogoja. Ob sklepu svojega preglednega in informativno prav poučnega članka pravi dr. Cvetko: »čeprav so v sodobni slovenski glasbi delali v zadnjih dveh desetletjih mnoge poizkuse je treba priznati, da so bila v času tega dinamičnega kvašenja ustvarjena številna kvalitetna dela, ki dostojno predstavljajo slovensko glasbeno tvornost. Danes je slovenska glasba dosegla stopnjo, ki jamč tudi za uspeh njenega ' odočega razvoja in ki jo bo povzdignila na višino, kakor so jo dosegli drugi evropski narodi, stoječi na čelu sodobne glasbene . ornosti.« Kaj pripravljajo naša založništva. Založba -Modra ptica« je pravkar izdala program za novo poslovno leto. V kratkem iz-ideta prvi in drugi del znamenite Jakovlje-vieeve ^Srbske trilogije«, s čimer bo dosedanje poslovno leto zaključeno. V prihodnjem letu namerava izdati »Modra ptic- tretji del Jakovljevičeve »Srbske trilogija«, dalje izvirni roman Vladimira Bar-toia Čudež na vasi«, prevod romana Nobelov ga lavreata, ameriškega pisatelja Sin-claira Levvisa »Ana Wickersova« in kot Citrto knjigo biografijo Džingiskana iz peresa ruskega pisatelja Mihaela Pravdina. Kot izredno publikacijo bo izdala »Modra ptica« v kratkem esej Stanka Lebna »Problem Dantejeve Beatrice«. Lnaista Številka mesečnika »Modra ptica« prinaša daljšo pripovedno prozo Vse-volo:la Mihajloviča Garšina »Strahopetcev! zrp'ski Dr. Vladimir Bartol se v članku »Umetnost Bogomira Magajne« bavi z Ma- gajnovo novelistično zbirko »Zaznamovani«. Ivo Brnčič, ki je v tej reviji že obdelal problem ljubezni in ženske v Cankarjevem delu, se oglaša z novo študijo »Problem mladosti v Cankarjevi duševnosti in literaturi«. Janez Žagar priobčuje tri sonete izpovednega značaja. Med poročili ocenjuje Milena Mohoričeva Pahorjev roman »Matija Gorjan«, Tone Potokar pa objavlja nekatere zapiske iz srbske in hrvatske literature. Hrvatska enciklopedija. Zagrebški listi poročajo, da se že tiska prvi zvezek Hrvatske enciklopedije in da bo ta dolgo pričakovana edicija začela že kmalu redno izhajati. I/Evropa Sud - Orientale. Pravkar je izšla 3—4 številka mesečnika, ki ga izdajata pod tem naslovom Giuseppe Cossuta i,n Umberto Urbani v Milanu. Kakor prejšnji dve številki tega informativno zelo mnogostranskega in dobro urejevanega časopisa, se tudi ta dvojna številka odlikuje po pestri vsebini in številnih ilustracijah. Večina prispevkov je objavljena v italijanskem jeziku, nekateri pa v nemškem, slovenskem in srbskohrvatskem. Poleg članka o nedavnem jubileju italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emanuela m. prinaša revija na enem prvih mest dokumente o novih političnih pojavih in odločitvah, ki se tičejo evropskega jugovzhoda. Simpatičen članek iz peresa U. Urbanija je posvečen mlademu jugoslovanskemu kralju Petru n. ob njegovi sedemnajstletni«. Dr. Andrej Budal je prispeval v slovenščini članek »O italijanskih vplivih med Slovenci«. Na dveh straneh, z ilustracijo, ki kaže poezijo slovenskih Alp. prikazuje pisec v zgoščeni obliki kulturne stike med Italijani in Slovenci od zgodnjega srednjega veka do najnovejših pojavov. U. Urbani se v posebnem članku spominja 551. obletnice zgodovinske bitke na Kosovem polju. Mnogo gradiva je posvečenega tudi Madžarski in Bo.gariji, zlasti glede na Dobrudžo. Kakor v vsaki številki, je tuii v tej posebno obširen gospodarski pregled tako za Italijo, kakor za južnovzhodne dežele. Med književnimi poročili se bavi Luigi Salvini z Urbanijevim prevodom Njegoševega »Gorskega vijenca«. Ob koncu svoje ocene, ld je ugodna za kvaliteto Urbanijevega prevoda, čeprav je Rešetarjeva podrobna analiza in primerjava z originalom pokazala nekatere hibe, pravi prof. Luigi Salvini, da je Njegoševa pesnitev vsakemu, kdor pozna zgodovino Črnogorcev, še danes v vsem svojem romantično tragičnem dekoru osemnajstega stoletja, sveža in živa pa bo zanimivo dognati, kako jo bo sprejela italijanska publika, ki se je že preveč navadila današnjih velikih romanov in druge izrazito sodobne literature. »L'Evropa Sud - Orientale« se naroča v Milanu, Via Lazzaroni 4. Gledališki dogodek na Hvaru. Dne 5. t. m. se je zopet odprlo gledališče na otoku Hvaru. To gledališko poslopje je najstarejše na vsem Balkanu. V njem so bile predstave že za časa Petra Hektoroviča in Hanibala Lu-čiča. — V soboto zvečer je priredila splitska drama predstavo Držičeve komedije »Dundo Maroje« v predelavi ravnatelja splitske drame Marka Foteza. Tako je prva uprizoritev novega ansambla splitske drame potekla na Hvaru ob ogromnem zanimanju tamošnjega občinstva. Prisotni so bili vsi člani uprave novega splitskega gledališča in intendant Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu arh. Freudenreich. Prebivalstvo je sprejelo splitske igralce z velikimi manifestacijami in vse mesto Hvar je bilo v zastavah. Smetanovega »Daliboro« je uprizorila 5. t. m. berlinska Državna opera, v »Thea-ter der Jugend« pa so dajali za mladino »Prodano nevesto«. Posmrtna izdaja spisov Karla čapka. Praški založnik Borovy je izdal iz književne ostaline pisatelja Karla čapka že tretjo knjigo njegovih kratkih kramljanj, kakor jih je pokojni pisatelj priobčeval zlasti v »Lidovih Novinah«. Tretja knjiga ima naslov »O lidech« (O ljudeh) in v izdaji spisov bratov čapkov izpopolnjuje pesniški profil avtorja »Hordubala«. Bolgarski znanstvenik Nikola Načov, avtor raznih literarno zgodovinskih študij in kritičnih del, je umrl v Sofiji, star 81 let. Med drugim je spisal knjigo »Carigrad kot bolgarsko kulturno središče« in več razprav o metriki bolgarske narodne poezije. Veljal je tudi za enega najboljših bolgarskih bibliografov. »Savremenik« prinaša v pravkar izišli 6—7 številki prozo Vladimirja Nazora »Mali štefek s Medveščaka« — in pesem istega avtorja »Nostalgije«. Tin Ujevič je zastopan s pesmijo »Sam uskrsava sabla-sti«. Literarni zgodovinar dr. Antun Barac razpravlja o odnosu Ilircev glede vprašanja hvatskega književnega jezika. S pesniškimi prispevki so še zastopani IvoKo-zarčanin, Nikola Polič, Franjo Alfirevič, Dobriša Cesarič, Viktor Vida, Ilija Jakov-ljevič, Radovan židič in Vladislav Kušan, s pripovedno prozo pa Vjekoslav Kaleb, Rihard Nikolič in (v prevodu) Bolgar Georgij Rajčev. Izmed člankov so nadalje vredni pozornosti: Stjepana Kastropila študija o francoskem pisatelju in mislecu Alainu Fournieru, dalje inž. Franja Gažija članek »životni standart u Sovjetskom Sa-vezu« in razprava dr. Iva Kolbeja »Izgradnja naše seljačke zadružne države in tudje ideologije«. V feljtonu je posebno obsežna kronika bolgarskega kulturnega življenja, Olinko Delorko pa se bavi s kritikami angleških in ameriških pisateljev, ki jih je spisal italijanski kritik in pisatelj Emilio Cecchi. Iz Brežic br— Kislo vino. Zaradi neugodnih vremenskih razmer bo letošnja vinska letina slabe kakovosti. Dosedanje preiskave grozdnega soka so pokazale znatno čez 10% kisline. Poleg sladkanja mošta bo važno, če hočemo kakovost vin izboljšati, da vino razkisamo. Ker večina vinogradnikov tega posla ne razume, se naj interesenti obrnejo na sreskega kmetijskega referenta. Za preiskavo je treba 2 del vina ali mošta, ki ga naj vinogradnik prinese s seboj. Po kemični preiskavi bo interesent dobil potrebna navodila, kako, s čim in za koliko % se naj vino razkisa. br— šahisti »e dramjjo. Bližajo se dolgi zimski večeri, ko si bo marsikdo zaželel zabave v prijetni družbi, šahovski klub v Brežicah, ki že sikoraj tri leta počiva v brezdelju, si je nadel nalogo, da še letos priredi šahovski turnir za prvenstvo Brežic. Med turnirjem bo po možnosti prirejal teoretična šahovska predavanja, brzotur-nirjte, simultanke in drugo. To nalogo bo klub izvedel le, če se bo turnirjev udeleževalo primemo število ljubiteljev kraljevske igre. Začetek je povsod težak, pa upajmo, da ga bomo kmalu prebrodili, saj je šahovski klub v zadnjem času pridobil nekaj prav cobrih šahistov, ki so pripravljeni žrtvovati ves prosti čas za rr.r.mah šahovskega življenja v Brežicah. V torek 15. t. m. bo občni zbor ob 20. v dvorani Narodnega doma in tam se bomo pomenili o bodočem delu. Vabimo vse, ki se zanimajo za lepoto šahovske igre, da se tega občnega zbora udeleže. Privedite s seboj vsaj po enega tovariša! br— Lov na divje svinje. V gozdovih okrog Pišec in Podsrede so se letos v velikem številu razmnožile divje svinje, ki delajo ogromno škodo našim kmetovalcem na travnikih ln poljih. Oblasti so svoj čas odredile uradni pogon na divje svinje v občinskem lovišču občin Pišece, Sromlje in Bizeljsko, pa menda brez uspeha. Potrebno bi bilo, da se pri ponovnem pogonu vodje posameznih skupin porazgovore in določijo lov na iste dneve, ker bi bil le na ta način dosežen boljši uspeh. Iz Maribora a— Komemoracija za blagopok. kraljem Aleksandrom I Zediniteljem bo drevi ob 20. v Sokolskcm domu a— L pri zor it ev heroične komedije »Cyra-no de Bergerac«. To zgodovinsko znamenito delo, ki je svojega mojstra Edmonda Ro-standa že v krstni predstavi 28. decembra 1897 v Parizu dvignilo na višino svetovnega slovesa in ki je \sa ta leta polnilo tucij naša jugoslov gledališča, pride v Skr-binškovi in Košičevi režiji v soboto 12. t. m. prvič na oder mariborskega gledališča. a— Ponovno se o poz..i jajo vsi lastniki orožnih listov, da najkasneje do 20. t. m. plačajo pri predstojništ\u mestne policije soba št. 17, banovinsko takso, ker se bo po tem terminu uvedlo proti zamudnikom kazensko postopanje — Predstojništvo mestne policije v Mariboru a— Letošnji september v Mariboru Po preglednih ugotovitvah z vremenoslovnih naprav tezenske vremenske postaje ie raz-br. ti, da je bil leto'n ji september nekolik v toplejši kakor lanska Najbolj vroč je bil letos 8. sept. ko je bil. 29.2 st C v senci, najhladnejši 13 sept , ko je bdo zjutraj 3.8 st. C Povprečja toplota je bila 1J.*; Padavin je bilo v letošnjem septembri /a 184.2 mm. Vaj vi« ji barometrski. priti-'. 74^.7 mm najn;/ji 723.ft mm - Studenška sokolska gledališka druž: ni ho gostovala v nedeljo v Fr«imu z uprizoritvijo zabavne veseloigre »Zadrega nad zadrego-' v rramskem Sokolskcm domu. n— Poziv mariborskim trgovcem z živili. Mariborsko poglavarstvo rvoziva vse trgovce z živili, naj upoševajo pr prodaji življenjskih potrebščin enako vse odjemalce. da ne bi veUke množine raznih predmetov dobili lr. tisti, ki imajo znto dovolj src Istev. manj prem>/ni ra bi ostali brez nujnih živil O prodaji naj se vodi pravična in točna evidenca. a— Cene sproti naraščajo. ?e pred dnevi so pr- da jali mast no 24 din kg. zdaj pa jo iv-nekod že predajajo po 25 in celo 26 din kg. a— Tajne mariborskih dimnikarjev. V vrstah mariborskih gospodinj vzbujajo živahno zanimanje pripovedovanja nekaterih mariborskih dimnikarskih pomočnikov, ki namigujejo r.a ogromne zaloge raznih živil, lei so si jih nekaterniki nagrmadili po podstrešjih, kamor imajo dimnikarji po poklicu nrost dostop. Konkretnih imen sicer ne navajajo, pač pa so p-i že ustvarili podlago za dobro voljo, češ, da oni že vedo, kje so nakopičene razne dobrote. a— T 'gotovijena identiteta V včerajšnji '-.-•vilki smo poročal' o neznanem mladem t o>iencu, ki je skočil z dravsie brvi v )r;'. v o in pustil na brvi kolo znamke VSU. a i podlagi evid. Štev kolesa so zdaj ugotovili. da je bilo kole registrirano pri sre-skem načelstvu za Maribor levi breg na ime posestniškega sina Josipa Knezarja iz Zg. Vr.ličine v Slov. goncaH. Upamo, da bo ta tovitev pomagala pojasniti utopljenče-vo identiteto. a— l'sak dan nezgode. 30-Ierna tkalka Kristina Plečko sc jc v neki meljski tekstilni tvornici težko ponesrečila, čolniček ji je z vso silo priletel v čelo te jo nevarno ranil. — 23-Ictni posestniški sin Ferdo K lojen ik z Ro-špoha je padel z drevesa in p vrat. — S cirkidarko se je n;la 21-letna zasebna uradnica Jožica Ma-karjeva v delavnici svojega očeta. Vse ri ponesrečence so odpremil' v maribor-• > splošno bolnišnico. a— Primite to.tu! Iz dneva v dan se množijo tatvine koles. Zdaj je ob kole delavec A!ojzij Are, ki mu je izpred neke hiše na M:ljski cesti izginilo kolo znamke »\Vande-rer« z evid. štev. 140499. Tatinskim zlikov-cem so že na siledu. Iz Celja e— Kememoracija. Sokolsko društvo Ce- Ije-matica ponovno poziva članstvo in naraščaj na komemcracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. ki bo drevi ob 20. v telovadnici mestne osnovne šole. Na sporedu je Chopinova »žalna koračnica«, spominski govor br. prof. Ivana Mlinarja, državna himna in »Pesem sokolskih legij«. Udeležba v civilu z znakom, obvezna za vse. Pridite točno! e— Znižanje krušnih cen v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju je na podlagi zakonitih predpisov določilo naslednje najvišje cene kruha za območje mestne občine: 96 dkg enotnega ljudskega kruha 5 din, 48 dkg 2.50 din. 24 dkg 1.25 din in 144 dkg 7.50 din, žemija 8 dkg 1 din. žemlja 4 dkg 0.50 din, drobtine 14 din kg. Za pečenje prinesenega kruha v teži do 3 kg se sme računati 2 din, v teži nad 3 kg pa 3 din. Maksimalna cena velja tudi za preprodajalce. Ljudski kruh se sme prodajati šele ( an po peki. Nočno delo v pekarnah je prepovedano. Ivruh in pecivo mora biti dobro izpečeno. Za peko ljudskega kruha se sme uporabljati le pšer.ična moka, namleta po določilu čl. 5. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Za peko drugih vrst kruha (rženega in belega za bo mike) je potrebno posebno dovoljenje mestnega poglavarstva, ki določi tudi ceno in težo takemu kruhu. Omenjene cene so stopile v torek 8 t. m. v veljavo. Za prekr-ške je pre1 videna kazen po zakonitih določilih. — Ob tej priliki opozarjamo občinstvo, da tudi samo ugotavlja, ali je kruh dobro pečen in ali ima predpisano težo. prekrške pa naj javi policiji odnosno mestnemu tržnemu nadzorstvu. e— Maksimalne cene Svinjskega mesa, slanine, masti in stranskih proizvodov. Mertno poglavarstvo v Celju je določilo naslednje najvišje cene svinjskega mesa, slanine, masti in stranskih proizvodov debelih banatskih prašičev za področje mestne občine celjske: slanina s kožo kg 24 din, slanina brez kože 25 din, salo 25 din, mast 26 din, hrbet, stegno in pleča 22 din, rebra 18 din, glava 10 din, ledvica in jetra 16 din, pljuča in srce 10 din, črevesna mast 16 din kg. Cena mesa. slanine in masti iz domačih prašičev ne srne biti višja od 0.50 din pri kg nego gori določene cene. Za slanino in mast, uvoženo v dravsko banovino ne sme razlika med nabavno in prodajno ceno pri prodaji na drobno presegati 2 din. Glede govejega mesa velja še dalje odločba banske uprave v Ljubljani z dne 7. septembra 1940. Cene morajo biti v prodajnem lo-l-:alu na vidnem mestu razločno označene. i7?ve cene veljajo od torka 8. t m. dalje e— Podražitev žaganih in sekanih drv. Mestno poglavarstvo v Celju je določilo za območje mestne občine celjske naslednje najvišje cene drv za kurjavo iz skladišča trgovca: 100 kg žaganih bukovih cepanic 1. vrste 34 din, II. vrste 32 din 100 kg žaganih in sekanih bukovih cepanic I. vrste 36 din, II. vrste 34 din. Ta drva ao se torej podražila za 4 din pri 100 kg. V vsem ostalem še velja razglas mestnega poglavarstva z dne 10. septembra. Nove cene veljajo od 8. t. m. dalje. Cene morajo biti označene v pro:a jnem lokalu na vidnem mestu. e— Dva pri j3 tel ja tujih kole«. Neka učiteljica iz Mozirja je opazila v ponedeljek na ulici dr. G. žerjava v Celju moškega, ki mu je bila lani posodila svoje žensko kolo in ki je potem s kolesom izginil. Učiteljica je takoj obvestila policijskega stražnika, ki je moža aretiral. Aretirani je 38 letni brezposelni delavec Ivan P. iz Konjic. Poneverjenega kolesa še niso našli. V ponedeljek ob 19.30 je neki narednik slučajno opazil 16!etnega brezposelnega delavca Franca P. iz šoštanjske okolice, ko je hotel ukrasti iz veže hotela »Poste« kolo, ki je last sina hotelirke. Narednik je Franca P. prijel in ga izročil policijskemu agentu. Fant ima najbrž še več tatvin na vesti. e— šahovski turnir, v io. kolu spominskega turnirja dr. A. Schvvaba, ki ga pr. leja šahovski klub Gaberje, so bili doseženi naslednji rezultati: Fajs : F. Csorgo 0:1, F. Schneider : Slimšek 0:1. J Schneider : E. Csorgo 0:1. Dorrajnko : Verčkovnik 0:1, Ahtik : Esih 0:1, Hajsinger : Mimik 0:1, Golja : Regner 1:0, Medved : Haben- šus 0:1, Rajšek : Pukmajster 1:0. Rezultati prekinjenih partij: Medved : Pukmajster 1:0, Mirnik : Domajnko 1:0, Verčkovnik : Slimšek 1:0, Habenšus : Ahtik 1:0. Stanje po 10. kolu: F. Csorgo 9 (1), Fajs in J. Schneider 9, Golja 8, Mirnik 7, Verčkovnik 6 in pol, Habenšus 5 in pol. Domajnko 4 in pol (2), F. Schneider 4 in pol. E. Csorgo 4 (1), Hajsinger in Regner 4, Esih 3 (1), Medved 3, Slimšek 2 (3), Rajšek 2, Ahtik 1. Pulunajster o točk. Turnir bo zaključen konec tega mesca. Z zaključkom turnirja bo združena tudi proslava petletnice obstoja šahovskega kluba Ga-berja. e— Učiteljstvo bo zboroval«. Sresko društvo JUU v Celju bo imelo redni letni občni zbor v soboto 12. t. m. s pričetkorn ob 9. dopolcne na I. dekliški narodni šoli v Celju. e— Zahvala. Čutim prijetno dolžnost, d? izrazim ob tej priliki svojo najiskrenejšf zahvalo gg. šefu dr. Pehaniju in dr. Poto karju na ginekološkem oddelku javne bol nišnice v Celju za njuno požrtvovalnost nagle ukrepe in zdravniško nego, s kateri mi str rešila moji ženi Jolandi življenje Hkrati se zahvaljujem tudi čč. sestrama z njun trud in skrbno ravnanje z mojo žene Franjo B r i š a r, podpreglednik finančn kontrole v p. v Celju. FSt¥§ Vojak 9* oktobra 1934 C&jdne pr^s* &ivoz lo»ooo vagonov pzeaive In 3300 vagonov pšsnlčne mzke Odkupna cena za pšenico bo zislžana Beograjska »Politika« prinaša v včerajšnji številki informacije, po katerih je pričakovati, da bo odkupna cena za pšenico znižana. V tej zvezi je zanimiv naj-novejs odlok ministrskega sveta, ki je na predlog finančnega ministra sklenil, da se Privilegirana izvozna družba oprosti plačila carine pri uvozu naslednjih količin žita in moke: 10.000 vagonov pšenice, 5.000 vagonov ovsa, 3.000 vagonov ječmena in 3.000 vagonov pšenične moke. Odlok ministrskega sveta je stopil v veljavo že v ponedeljek, 7. t. m. 2e ob koncu avgusta, ko je bila povišana odkupna cena za pšenico na 300 din z uredbo o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, je pomočnik trgovinskega ministra dr. Obradovič v svoji izjavi poudaril, da letos o izvozu pšenice in moke ne more biti govora in da bomo uvozili določene količine žita, da bi si v naprej zagotovili zaloge za prihodnje l_to. 2e takrat je pomočnik trgovinskega ministra napovedal, da bomo uvozili 10.000 vagonov pšenice. Gornjo količino bomo torej uvozili za kritje naših domačih potreb S tem uvozom pa namerava vlada vrhu tega vplivati tudi na ceno pšenice. Po beograjskih informacijah se Prizad že pogaja za nabavo gori omenjenih količin žita in moke iz inozemstva. 2e z uredbo o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom je bilo določeno, da bo odkupna cena 300 din za metrski stot pšenice v hektolitrski ceni 76 kg veljala le do 1. novembra. V tej ceni 300 din je upoštevana osnovna cena 250 j din in premija, ki bi jo dobil proizvajalce j pri poznejši prodaji pšenice po uredbi o j odkupu pšenice, ki je bila izdana v juliju, j Vlada je smatrala za potrebno dati pri- j delovalcem to premijo 50 din kot nadomestilo, ker jim nova uredba nalaga obveznost, da morajo svoje viške takoj prodati pooblaščenim ustanovam. V uredbi pa je vrha tega predvideno, da bo trgovinski minister v sporazumu z banom banovine Hrvatske lahko po 1. nov. določil pre- mije v zmanjšanem znesku. Znižanje odkupne cene za pšenico namerava vlada predpisati, da ustvari bolj znosno situacijo glede prehrane, ker je sedanja cena kruhu previsoka. Pri sedanji odkupni ceni se v pasivnih krajih zaradi stroškov prevoza in manipulacije ter marže v trgovini dvigne cena pšenice do 360 din za me-trsk stot. Sedaj bo znižanje lažje izvesti, ker imamo znatne količine nove koruze, medtem ko je v avgustu vladalo veliko pomanjkanje koruze, kar so izkoristili imovitejši proizvajalci za kampanjo proti tedanji odkupni ceni. Spričo te situacije vladi v avgustu ni preostajalo nič drugega, nego povišati odkupno ceno, da bi prišla nova pšenica na trg. Zato je bilo vnaprej določeno, da bo veljala ta odkupna cena le do 1. novembra. Po odobrenem povišanju odkupne cene je prišlo v septembru več pšenice na trg. Navzlic temu je bila tudi izkoriščena možnost prisilnega odkupa. Po izjavi, ki jo je podal predstavnik trgovinskega ministrstva na nedavni novosadski konferenci o odkupu pšenice, se bo prisilni odkup pšenice nadaljeval do konca letošnje žitne kampanje. Nameravano znižanje odkupne cene za pšenico tolmači beograjska »Politika« kot začetek radikalnih ukrepov proti draginji, ki je zavzela takšen obseg, kakor ni nihče pričakoval. Ceno pšenici in kruhu je treba prilagoditi kupni moči širokih slojev potrošnikov Cena 5 din za kilogram kruha (v Sloveniji celo več) je za številne potrošnike nevzdržna. List še pripominja, da znižanje cene pšcnice ne bi bilo ne-soeialno, ker bi prizadelo le one proizvajalce, ki želijo s pšenico špekulirati. Do konca novembra imajo proizvajalci še možnost, da vnovčijo svojo pšenico po premijski ceni. Oni proizvajalci, ki do konca novembra ne bodo hoteli pšenice prodati po sedanji visoki ceni, hočejo torej s pšenico špekulirati. Pšenica pa ne sme biti predmet špekulacije, najmanj v današnjih časih. Tudi na štajerskem zelo Maribor, 8. oktobra. V splošnem je veliko zanimanje, kako je letos po naših obmejnih vinogradih. Stanje naših obmejnih vinogradov je zelo slabo. S posebnim ozirom na najbližje mariborsko zaledje zatrjujejo nekateri vinogradniški strokovnjaki, da tako slabe grozdne letine v povojni dobi sploh ni bilo. Nekateri lastniki vinogradov v mariborski okolici zatrjujejo, da bodo imeli letos komaj 25% pridelka, ki so ga imeli lani. Stanje sladkorja je sedaj komaj 12 do 14 stopinj. Ponekod bo količina pridelka nekoliko boljša in bo dosegla 40% lanskega, vendar pa je povsod količina in tudi kakovost daleč za lansko. To velja tudi za višje lege, kjer so vinogradi v splošnem bolje obrodili. Nova težava je nastala s ponovnim deževnim vremenom, tako da je treba trgatev zaradi prekislega grozdja preložiti v drugo polovico oktobra, kar je spet spričo slabo obetajočih vremenskih prilik pač zelo tvegana reč. Doslej se je obmejnim vinogradnikom posrečilo potrgati le neke vrste že zrele črnine. Razmeroma neznatna količina sladkorja daje slutiti, da bo letošnje vino kislo, pa navzlic temu drago, ker stare vinske zaloge pojemajo, novega pridelka pa bo bore malo. 2e sedaj se opaža zanimiv pojav. da gostilničarji sploh ne morejo nikjer dobiti vina, ker starih zalog vinogradniki nimajo več, z novim pridelkom pa sedaj sploh ne morejo še razpolagati. Tudi z drugimi pridelki ni mnogo bolje. Krompirja letos sicer ni malo, je pa zaradi deževja slabe kvalitete, da sproti gnije. Fižola bo več nego lani. Ce upoštevamo vse pridelke kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva itd., potem lahko rečemo, da bo še najbolje odrezala koruza. To velja seveda le za naše obmejne kraje. Celo krma, ki je mnogo obetala, je ra- zočarala. Otave je sicer veliko, je pa slaba in je treba računati s pičlejšim pridobivanjem mleka. Uredba o trošarine prostem sladkorju za slajenje vinskega mošta V »Službenih novinah« od 5. oktobra je objavljena uredba o oprostitvi sladkorja za slajanje mošta od državne, banovinske in občinske trošarine. Ta uredba, ki jo je predpisal ministrski svet na predlog finančnega ministra, določa, da se sladkor za slajenje letošnjega mošta zaradi povečanja vsebine sladkorja oprosti državne, banovinske in občinske trošarine, in sicer v onih krajih, kjer grozdje zaradi izjemnih vremenskih razmer ni moglo dovolj dozo-reti ali so ga morali vinogradniki zaradi elementarnih vzrokov predčasno obrati. Obstoj teh pogojev ugotove pod lastno odgovornostjo krajevni kmetijski referenti. Trošarine prosti sladkor za slajenje mošta mora biti denaturiran. Nakup se izvrši brez piačila trošarine preko Prodajne centrale za sladkor v Beogradu. Nakup sladkorja za dodajanje moštu brez plačila trošarine se sme odobriti v količini največ 4 kg na 100 1 mošta v smislu predpisov § 2. zakona o vinu in čl. 4. pravilnika za izvrševanje tega zakona. Odobrenje za izdajo sladkorja brez plačila trošarine za slajenje mošta bodo izdajale pristojne finančne direkcije. Pogoje za izdajanje dovoljenj in način kontrole uporabe tega sladkorja bo predpisal finančni minister. Kdor bi sladkor uporabljal v drige svrhe ali bi prekršil predpise, ki jih bo izdal finančni minister za izvajanje te uredbe, bo kaznovan po določbah čl. 33, in 34. zakona o državni trošarini. Uredba je stopila v veljavo 5. oktobra. Organizacija mestnih aprovizacij Poročali smo že o pripravah za ustanovitev aprovizacij v mestih ln večjih občinah. Predvideno je, da bodo te mestne aprovizacije poleg živil skrbele tudi za nabavo drv. Posameznim mestnim odnosno občinskim svetom bo prepuščeno, kakšne vrste živil bo prodajala aprovizacija. Nadzorstvo nad temi mestnimi aprovizacijami bo vršila direkcija za prehrano, ki bo lahko predpisala razširjenje seznama predmetov, ki jih bodo prodajale aprovizacije. Direkcija za prehrano bo dajala mestnim aprovizacijam posojila na davčne dohodke, toda brez običajnih administrativnih procedur. Financiranje mestnih aprovizacijskih ustanov bo samostojno in neodvisno od financiranja občin. Sredstva bodo dale na razpolago občine iz rednega proračuna. Poleg teh sredstev pa bodo na razpolago posojila direkcije za prehrano. Kakor smo že poročali, je predvidena tudi ustanovitev aprovizacij pri industrijskih jxx3jetjih, ki zaposlujejo več kakor 50 delavcev. Za nekatere občine bo vlada predpisala obvezno ustanovitev aprovizacij. Na seznamu teh občin so iz Slovenije Ljubljana, Jesenice, Kranj, Maribor, Trbovlje, Celje in gkofja Loka. Deževen, pustd an je bil, ko smo krenili iz vojašnice na bojno streljanje v Poljan- "j sko dolino. Ves dan smo bili zunaj. Vračajoči se skozi mesto okrog šeste ure zvečer smo hoteli zapeti kakšno udarno slo- j vensko, pa nam nikakor ni šlo. kakor da • bi nekaj slutili. Videli smo ljudi, ki so v j skupinah stali pou licah ln pritajeno govorili med seboj. Nihče od nas si tega ni znal razlagati. Kdo naj bi vedel, kaj se je zgodilo v času, ko smo bili na vežbali-šču! Po večerji smo šli k počitku ne vedoč, da leži ta čas naš vrhovni komandant mrtev v marsejski prefekturi. Osem je bila ura. Nekateri so že spali, drugi dremali. Utrujeni smo bili, zato ni bilo med nami tiste živahnosti kakor sicer pred počitkom. Na hodniku smo začuli odločne korake naših oficirjev. V spalnico sta stopila komandir in vodnik — solznih oči — šuma-dinec in Črnogorec. Nekaj trenutkov sta molče stala pri vratih in gledala po spečih vojakih. Nato je padlo povelje: »Vsta-nite. obleci te se in vzemite orožje!« Nismo še vedeli, kaj se je zgodilo, vendar se nam je zdelo, da resaao povelje brez vsakega prizvoka pomeni nekaj več, nekaj drugega kakor običajna »uzbuna«. V najkrajšem času smo bili vsi nared. Komandir je pregledal četo in dejal: »Bodite pripravljeni, pojdite počivat, imejte orožje pri sebi.« Vrnili smo se na. svoja mesta s puško ob vzglavju. Tedaj šele nam je dežurni podčastnik zaupno povedal: »Kralj je mrtev! tedaj, če tvornice v '^JUUO mo- ■ gle predelati vseh količin. Sklenjeno je tudi. da bodo bučno olje iz letošnjega semena rafinirali. i = Izgledi za izvoz hmelja. Iz Savinjske doline poročajo, da se kupčija s hmeljem še ni prav pričela. Od celotnega letošnjega pridelka v višini 30.000 metrskih stotov je doslej prodanih le okrog 2.000 stotov, in sicer po 35 do 45 din za kilogram. Odkupljeno blago je namenjeno za izvoz v Švico in nekatere druge evrop- | ske države. Med drugim obstoji možnost j predaje določenih količin na Švedsko. • Glede izvoza v Zedinjene države in v Južno Ameriko pa so še ovire; ne toliko zarac' prevoza, ki je več ali manj omogočen, temveč predvsem zaradi financiranja, ker kupuje Amerika le »cif« ameriška luka in mora prodajalec oskrbeti pre-v z ter nositi riziko. Cene, ki se dajo doseči v Zedinjenih državah so zadovoljive in bi omogočale pri nas odkupno ceno okrog 50 din za kilogram. = Uveljavljenje novih predp:sov o prometu z motornimi vozili Naredba štav. 4. o omejitvi prometa z motornimi vozili ie včeraj stop;la v veljavo Objavljena ie bila v »Služberrih novinah* v soboto 5. oktobra in je dobila obvezno moč tretji dan po objavi t. j. v torek 8. oktobra. = Davčna prostost Agencije Avale. Na predlog davčnega oddelka finančnega ministrstva je finančni minister na o novi čl. 79. zakona o neposrednih davkih in na osnovi pooblastila od 2. maja in 22. septembra 1939. izdal odlok, do katerem se Agencija Avala d d. v Beogradu opr rsti družbenega davka za čas od 1. ianuaria 1940. do 31. decembra 1946. pod ix>giiem, da posluje po doslej veljavnih pravilih ifc da dobiček ne deseže take višine, da bi v primeri z drugimi sličnimi podjetji prišel v poštev. = Uvoz oddajnih radijskih aparatov. Po pravilniku o sprejemnih radijskih apara- ■ tih se smeio oddajni radijski aparati in ' deli za te aparate uvažati samo s posebnim j dovoljenjem poštnega ministrstva in se morajo aparati pošiljati na naslov poštnega ministrstva. Od tega se izvzemajo samo radijski aparati za potrebe vojske in mor- j narice. Z odlokom poštnega ministra je j sedai 2. odstavek čl. 23. navedenega nra- ! vilnika spremenjen in se glasi: Taki apa- : rati in njihovi deli se smejo pošiljati samo na naslov poštnega ministrstva, državnih etatiziranih radijskih postai za njihove potrebe in na naslov Prosvetne zveze v Ljubljani in v Mariboru. Od tega so izvzeti radijski aparati in deli za potrebe vojnega ; ministrstva. j — Novi devizni predpisi v turističnem prometu s Ceško-Mor«vsko. Včeraj smo poročali, da se odslej uporabljajo v turističnem prometu z Nemčijo spremenjeni tečaji. Po kreditnih pismih, ki so bila izdana po 1. oktobru t. L, bodo nemški potniki, ki prihajajo k nam. do nadaljnjega prejemali 15.80 din za marko, naši potniki, ki odhajajo v Nemčijo, pa bodo plačevali marke po 17.82 din. V smislu sporazuma o likvidaciji kliringa s Ceško-moravskim pro-tektoratom veljajo sedaj gornji predpisi tudi za turistični promet s Ceško-Morav-sko. Naši potniki, ki potujejo v čeko-Mo-ravsko, bodo morali kupovati nemške mar-sko. Naši potniki, ki potujejo v Ceško-Mo-ravske pa se bodo marke izplačale po 15.80 din. — Tarife za tranzitni prevoz le«a, namenjenega Itaiiji. Za pošiljke lesa, ki priha- ( jajo po vodni poti (Dunavu) iz inozemstva in so namenjene za Italijo je z veljavnostjo od 31. oktobra določena nova tarifna po- , stavka št. 244. Prav tako je v jugosloven-sko-italijanski zvezni tarifi uvrščena nova izjemna tarifa št. 77 za tranzitni prevoz lesa za izdelovanje celuloze od določenih i rečnih postaj do obmejnih postaj Rakek 1 in Reka. = Finska trgovinska delegacija bo prispela v Beograd. V Rimu se mudi finska trgovinska delegacija zaradi trgovinskih pogajanj z Italijo. Po informacijah, ki so prispele iz Rima, bo ta delegacija kmalu odpotovala v Atene, iz Aten pa bo prispela v Beograd zaradi sklenitve trgovinske pogodbe z našo državo. Borze 8. oktobra Na zagrebški borzi se je danes tečaj grških bonov ponovno nekoliko dvignil in je bilo zabeleženo povpraševanje oo 63. medtem ko je beograjska borza zabeležila premet po 63. Bolgarsk; klirinški čeki so se v Beogradu nudili do 91. Tečaj dolarja na svobodnem trgu ie ostal nesDremenien v višini 55 din prav tako tečaj klirinške marke v višini 17.72 — 17.92. Na zagrebškem efektnem tržišču te Vojna škoda notirala 441.50 — 443 (v Beogradu je bil nromet po 440). Do zaključkov ie prišlo le v Gutmannovih delnicah do 45 in v delnicah Sečerane Osijek do 300. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaj!: London 177.27 — 180.47. New York 4425 — 4485. C-trih 1025.44—1035.44. Tečaji na svobodnem tr- či, Banatčani in Slovenci. Divja želja je bila v nas vseh, da takoj pograbimo orožje in maščujemo smrt njega, ki je bil deležen največjega spoštovanja in ljubezni vsega naroda od zasneženih naših planin do Kosova ravna. Ni nam bil na misli tedaj ne dom ne življenje. Kakor pošasti bi se zagnali vsi kakor eden proti tistim, ki so z njim hoteli porušiti zgradbo naše lepe domovine. V nas vseh je bila ena misel, ena želja: Kri za kri! Praznoto smo začutili v naših srcih, kakor da smo nasilno izgubili rodnega očeta. Sneg je pobelil tisti dan planinske vrhove, v dolini pa je padal leden dež. Podvojene straže so stale na svojih mestih in vršile službo bolj vestno kakor bi čuvale zaklade vsega sveta. Stal sem pred vhodom v vojašnico na straži. Dolga črna zastava je visela raz balkon, prepojena je bila z dežjem in veter jo je zaganjal v enakomernih presledkih ob zid, da je voda škropila po stražarjih. Zamolklo enakomerno je udarjalo težko sukno kakor da daje takt veličastni žalni koračnici. Na oni strani Sore so bila samostanska okenca razsvetljena. V črni noči so se odražala kakor biserni rožni venec. V vojašnici pa so vojaki vsi kot eden nemo čakali na povelje: »Maščujte kralja mučenika; pripravljeni za pohod!« V isti noči smo prisegli novemu mlademu kralju in sklenili: »Čuvali bomo Jugoslavijo, branili Tebe. Peter!« V nasledniib —-t>«-"<* «•• h iendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Ove«: baški. sremski 310 — 312.50. Rž: baška 327.50 — 330; ban. 325 — 327.50. Ječmen: ba*ki in sremski 350 — 352.50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza; baška 340 — 342.50. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 405 — 407.50. ?A.f a D n A M A Sreda. 9.: Romeo in Julija. Red sreda, četrtek, 10.: Razvalina življenja. Red četrtek. Petek, 11.: Revizor. Red premierski. Sobota 12.: Romeo in Julija. Izven. Nedelja. 13.: Revizor. Izven. V Shakespearjevi tragediji »Romeo in Julija« bo igrala drevi glavno žensko vlogo Julijo Vida Juvanova. Opozarjamo na to klasično predstavo, ki nudi v letošnji uprizoritvi izredno zanimiv dogodek. Režija je dr. Kreftova. Realistična slika iz življenja na kmetih je Finžgarjeva drama »Razvalina življenja«, ki slika nesrečen zakon. Posledice so demoralizacija v to rcKlbinsko dramo zapletenih oseb in gospodarski propad. Gogoljeva komedija »Revizor« obsega pet dejanj. Delo je prevedel Ivan Prijatelj. Motto te satirične komedije je ruski pregovor: Ne dolži ogledala, če imaš grd obraz. Na tej 0M»vi je pokazal pisatelj razmere v majhnem provincialnem mestu pradvejne Rusije. Korupcija uradništva. ki se razkrije lažnemu revizorju, je sicer nekoliko g-oteskna, a vendar udarno naslikana in predstavlja sliko iz 19. stoletja. Naslovno vlogo bo igral Daneš-Gradiš, glavne vloge Cesar, Nablocka, Levarjeva, Kralj, nadalje sodelujejo Drenovec, Gabrijelčiče-va, Skrbinšek. Lipah, Peček Sever, Novak, Kaukler, Bratina Plut in Presetnik. Režija je dr. Krefta. OPERA Sreda. 9.: Lok. Plesni večer. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja. Izven. Četrtek, 10.: Fidelio. Red A. Petek, 11.: zaprto. (Generalka). Sobota, 12.: Jenufa. Red premierski. Gostovanje Josipa Gostiča in Elze Kar-lovčeve. Nedelja. 13.: Grof Luksemburški. Izven. Veliki tridelni plesni kompoziciji »Lok«t za katero je spisal glasbo hrvatski skladatelj Fran Lhotka, nam bosta prikazala plesna umetnika Pino in Pia Mlakar problem moža in žene v treh fazah njunega razvoja: »Mladost«, »Ljubezen« in »Zrelost«. Plesalca sta s tem svojim najnovejšim delom, prav tako kakor z »Vragom na vasi« in številnimi drugimi prejšnjimi nastopi vzbudila v inozemstvu pozornost in žela povsod uspeh. Občinstvo opozarjamo na njun nastop dre."i v operi. Beethoven zavzema v muzikalni literaturi mesto med najgenialnejšimi komponisti in je po svojih mogočnih, invencioznih delih, pred vsem v simfonični glasbi velikan med njimi. Edina opera, ki jo je komponi-ral je »F i d e 1 i o«. Naša opera jo je uprizorila kot uvodno predstavo v letošnjo sezono. Delo obsega dve dejanji (3 slike in je zasedena z našimi prvimi opernimi močmi Franclom, Betettetom. Teo Laboševo, Popovom. Ribičevo in Lupšom. Dirigent dr. Švara. Režiser C. Debevec. Premiera Janačkove opere »jenufa« bo v soboto 12. t. m. pod muzikalnim vodstvom dirigenta Nika štritofa in v režiji Cirila Debevca. Peli bodo Jenufo Heybalo-va, Laca Gostič k. g., Burjevko Elza Kar-lovčeva k. g., Steva Marčec, babico špano-va, mlinarja Janko, vaškega sodnika Lup-ša, njegovo ženo Poličeva, Karolko Ivanči-čeva, ceklo Medvedščkova. Sobotna predstava bo za red premierski. Ravnateljstvo opere °bvešča p. n. abonente reda A, da bodo imeli v četrtek predstavo Beethovnove opere »Fidelio«, ki jim je v torek zaradi Franclove obolelosti odpadla. Abonenti reda četrtek pa bodo imeli v četrtek v drami uprizoritev Finžgarjeve ljudske drame »Razvalina življenja«. Posrečen pobeg Iz New Yorka poročajo, kako je rešil svojo kožo židovski pisatelj Lion Feucht-wanger, pisec romana »Jud Siiss«, ki se je pripeljal v Ameriko z ladjo »Excaliber». Na Francoskem so Feuchtvvangerja zaprli v koncentracijsko taborišče. Od tam se mu je posrečilo izginiti. Ko je bil že v Lizboni, so pisali o njem, da je pod ključem. Kopal se je namreč v neki reki. ko se mu je približala oseba ter mu v angleščini do-povedala, naj obleče žensko obleko in stopi v avto kakor da je mutast Mož je storil tako. Oblekel se je v žensko obleko in si posadil ženski klobuk na glavo, nakar je avto oddirjal. V tej oblek1' se je Feuchtwan-ger skrival dva mesca v Touloseu in je čakal na svoje prijatelje, ki so imeli nalogo njega in njegovo ženo prepeljati na Špansko. Tudi ta prehod se je dobro posrečil. Na Portugalsko se je pripeljal z lažnimi listinami in njegovo istovetnost so odkrili šele na ladji, ko je bil že na poti v Ameriko. Iz Maribora a— Komemoracija za blagopok. kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem bo drevi ob 20. v Sokolskcm domu a— Uprizoritev heroične komedije »Cyra-no de Bergerac«. To zgodovinsko znamenito delo, ki je svojega mojstra Edmonda Ro-standa že v krstni predstavi 28. decembra 1897 v Parizu dvignilo na višino svetovnega slovesa in ki je \sa ta leta polnilo tudi naša jugoslov gledališča, pride v Skr-bin-kovi in Košičevi režiji v soboto 12. t. m. prvič na oder mariborskega gledališča. a— Ponovno se cpoz..tjajo vsi lastniki orožnih listov, da najkasneje do 20. t. m. plačajo pri predstojništiu mestne policije soba št. 17, banovinsko takso, ker se bo po tem terminu uvedlo proti zamudnikom kazensko postopanje — Predstojništvo mestne policije v Mariboru a— Letošnji september v Mariboru Po preglednih ugotovitvah z vremenoslovnih naprav tezenske vremenske postaje ie razbrati. da je bil letošnji september nekolik : tople i "i kakor lanska Najbolj vroč je bil letos 8. sept. kr jc bil. 29.2 st C v scnci, najhladnejši 13 sept , ko je bdo zjutraj 3.8 st. C Povprečja toplota je bila 1J Padavin je bilo v letošnjem septembru /a 184.2 mm. Najvišji barometrski. priti-'. 7-46.7 mm najnižji 723.6 mm a— Studenška sokolska gledališka druži na bo gostovala v nedeljo v Framu z uprizoritvi io zabavne veseloigre »Zadrega nad za.'regn< v framskem Sokeilskcm domu. a-- Poziv mariborskim trgovcem z živili. Mariborsko poglavarstvo poziva vse trgovce z živili, naj upoševajo pr prodaji življenjskih potrebščin enako vse odjemalce. da ne bi velike množine raznih predme-t v dobili le tisti, ki imajo zato dovolj sn Is t c v. manj premožni ra bi ostali brez nuinih živil O prodaji naj se vodi pravična in točna evidenca. a— Cene sproti naraščajo. Se pred dnevi so pr dajali mast po 24 din kg. zdaj pa jo ponekod že prodajajo po 25 in cclo 26 din kg. a— Tajne mariborskih dimnikarjev. V vrstah mariborskih gospodinj vzbujajo živahno zanimanje pripovedovanja nekaterih mariborskih dimnikarskih pomočnikov, ki namigujejo na ogromne zaloge raznih živil, ki so si jih nekaterniki nagrmadili po podstrešjih, kamor imajo dimnikarji po poklicu prost dostop. Konkretnih imen sicer ne navajajo, pač pa so si že ustvarili podlago za d' bro voljo, češ. da oni že vedo, kje so nakopičene razne dobrote. a— J gotovi jena identiteta V včerajšnji številki smo poročal' o neznanem mladem utopljencu, ki jc skočil z dravsl e brvi v Dravo in pustil na brvi kolo znamke NSU. Na podlagi evid. štev kolesa so zdaj ugotovili. da je bilo kole. registriiano pri sre-skem načelstvu za Maribor levi breg na ime posestniškega sina Josipa Knezarja iz Zg. Veličine v Slov. goricah. Upamo, da bo ta ugotovitev pomagala pojasniti utopi jenče-vo identiteto. a— Vsak dan nezgode. 30-lerna tkalka Kristina Plečko sc jc v neki meljski tekstilni tvornici težko ponesrečila, čolniček ji je z vso silo priletel v čelo tcr jo nevarno ranil. — 23-lctni posestniški sin Ferdo K1' ičnik z Rošpoha je padel z drevesa in <-; p vrat. — S cirkulprko se je ranila 21-letna zasebna uradnica Jožica Ma-lakarjeva v delavnici svojega očeta. Vse tri ponesrečence so odpremil' v mariborsko splošno bolnišnico. a— Primite tatu.' Iz dneva v dan se množijo tatvine koles. Zdaj je ob kolo delavec Alojzij Are, ki mu je izpred neke hiše na Meljski cesti izginilo kolo znamke »\Vande-rer« z evid. štev. 140499. Tatinskim zlikov-ccm so žc na sledu. Iz Celja e— Komemoracija. Sokolsko društvo Ce- lje-matica ponovno poziva članstvo in naraščaj na komemcracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. ki bo drevi ob 20. v telovadnici mestno osnovne šole. Na sporedu je Chopinova »žalna koračnica«, spominski govor br. prof. Ivana Mlinarja, državna himna in »Pesem sokolskih legij«. Udeležba v civiiu z znakom, obvezna za vse. Pridite točno! e— Zni/.anje krušnih cen v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju je na podlagi zakonitih predpisov določilo naslednje najvišje ccne kruha za območje mestne občine: 96 d. g enotnega ljudskega kruha 5 din, 48 dkg 2.50 din. 24 dkg 1.25 din in 144 dkg 7.50 din, žemlja 8 dkg 1 din. žemlja 4 dkg 0.50 din, drobtine 14 din kg. Za pečenje prinesenega kruha v teži do 3 kg se sme računati 2 din, v teži nad 3 kg pa 3 din. Maksimalna cena velja tu 1 za preprodajalce. Ljudski kruh se sme prodajati šele dan po peki. Nočno delo v pekarnah je prepovedano. Kruh in pecivo mora biti dobro izpečeno. Za peko ljudskega kruha se sme uporabljati le pšenična moka, namleta po določilu čl. 5. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Za peko drugih vrst kruha (rženega in belega za boinike) je potrebno posebno dovoljenje mestnega poglavarstva, ki določi tudi ceno in težo takemu kruhu. Omenjene cene so stopile v torek 8. t. m. v veljavo. Za prekrške je predvidena kazen po zakonitih določilih. — Ob tej priliki opozarjamo občinstvo, da tudi samo ugotavlja, ali je kruh dobro pečen in ali ima predpisano težo. prekrške pa naj javi policiji odnosno mestnemu tržnemu nadzorstvu. e— Maksimalne cene Svinjskega mesa, slrnine, masti in stranskih proizvodov. Mestno poglavarstvo v Celju je določilo naslednje najvišje cene svinjskega mesa, slanine, masti in stranskih proizvodov debelih banatskih prašičev za področje mest-re občine celjske: slanina s kožo kg 24 din, slanina brez kože 25 din, salo 25 din, mast 26 din, hrbet, stegno in pleča 22 din, rebra 38 din, glava 10 din, ledvica in jetra 16 din, pljuča in srce 10 din, črevesna mast 16 din kg. Cena mesa. slanine in masti iz domačih prašičev ne srne biti višja od 0.50 din pri kg nego gori določene cene. Za slanino in mast, uvoženo v dravsko banovino ne sme razlika med nabavno in prodajno ceno pri prodaji na drobno presegati 2 din. Glede govejega mesa velja še dalje odločba banske uprave v Ljubljani z dne 7. septembra 1940. Cene morajo biti v prodajnem lokalu na vidnem mestu razločno označene, cene veljajo od torka 8. t m. dalje. e— Podražitev žaganih in sekanih drv. Mestno poglavarstvo v Celju je določilo za območje mestne občine celjske naslednje najvišje cene drv za kurjavo iz skladišča trgovca: 100 kg žaganih bukovih cepanic 1. vrste 34 din, II. vrste 32 din 100 kg žaganih in sekanih bukovih cepanic I. vrste 36 din, II. vrste 34 din. Ta drva so se torej podražila za 4 din pri 100 kg. V vsem ostalem še velja razglas mestnega poglavarstva z dne 10. septembra. Nove cene veljajo od 8. t. m. dalje. Cene morajo biti označene v proeajnem lokalu na vidnem mestu. e— Dva nrijatelja tujih kole6«. Neka učiteljica iz Mozirja je opazila v ponedeljek na ulici dr. G. žerjava v Celju moškega, ki mu je bila lani posodila svoje žensko kolo in ki je potem s kolesom izginil. Učiteljica je takoj obvestila policijskega stražnika, ki je moža aretiral. Aretirani je 38 letni brezposelni delavec Ivan P. iz Konjic. Poneverjenega kolesa še niac našli. V ponedeljek ob 19.30 je neki narednik slučajno opazil 161etnega brezposelnega delavca Franca P. iz šoštanjske okolice, ko je hotel ukrasti iz veže hotela »Pošte« kolo, ki je last sina hotelirke. Narednik je Franca P. prijel in ga izročil policijskemu agentu. Fant ima najbrž še več tatvin na vesti. e— šahovski turnir, v 10. kolu spominskega turnirja dr. A. Schwaba, ki ga pr. reja šahovski klub Gaber je, so bili doseženi naslednji rezultati: Fajs : F. Csorgo 0:1, F. Sehneider : Slimšek 0:1, J Sehneider : E. Csorgo 0:1. Dorrajnko : Verčkovnik 0:1, Ahtik : Esih 0:1, Hajsinger : Mirnik 0:1, Golja : Regner 1:0, Medved : Haben- šus 0:1, Rajšek : Pukmajster 1:0. Rezultati prekinjenih partij: Medved : Pukmajster 1:0, Mirnik : Domajnko 1:0, Verčkovnik : Slimšek 1:0, Habenšus : Ahtik 1:0. Stanje po 10. kolu: F. Csorgo 9 (1), Fajs in J. Sehneider 9, Golja 8, Mirnik 7, Verčkovnik 6 in pol, Habenšus 5 in pol, Domajnko 4 in pol (2), F. Sehneider 4 in pol. E. Csorgo 4 (1), Hajsinger in Regner 4, Esih 3 (1), Medved 3, Slimšek 2 (3), Rajšek 2, Ahtik 1. Pulcmajster 0 točk. Turnir bo zaključen konec tega mesca. Z zaključkom turnirja bo združena tudi proslava petletnice obstoja šahovskega kluba Ga-berja. e— Učiteljstvo bo zboroval0. Sresko društvo JUU v Celju bo imelo redni letni občni zbor v soboto 12. t. m. s piičetkom ob 9. dopolene na I. dekliški narodni šoli v Celju. e— Zahvala. Čutim prijetno dolžnost, df izrazim ob tej priliki svojo najiskrenejšr zahvalo gg. šefu dr. Pehaniju in dr. Poto karju na ginekološkem oddelku javne bol nišnice v Celju za njuno požrtvovalnost nagle ukrepe in zdravniško nego, s kateri mi str rešila moji ženi Jolandi življenj* Hkrati se zahvaljujem tudi čč. sestrama z njun trud in skrbno ravnanje z mojo žen< Franjo B r i š a r, podpreglednik finančn kontrole v p. v Celju. rstvo £M4ine pr^st; mm k,060 vagonov p&nuce in 3coo vagenav gsenične mske Odkupna cena za pšenico bo znižana Beograjska »Politika« prinaša v včerajšnji številki informacije, pc katerih je pričakovati, da bo odkupna cena za pšenico znižana. V tej zvezi je zanimiv naj-n o vej5 odlok ministrskega sveta, ki je na predlog finančnega ministra sklenil, da se Privilegirana izvozna družba oprosti plačila carine pri uvozu naslednjih količin žita in moke: 10.000 vagonov pšenice, 5.000 vagonov ovsa, 3.000 vagonov ječmena in 3.000 vagonov pšenične moke. Odlok ministrskega sveta je stopil v veljavo že v ponedeljek, 7. t. m. 2e ob koncu avgusta, ko je bila povišana odkupna cena za pšenico na 300 din z uredbo o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, je pomočnik trgovinskega ministra dr. Obradovič v svoji izjavi poudaril, da letos o izvozu pšenice in moke ne more biti govora in da bomo uvozili določene količine žita,, da bi si v naprej zagotovili zaloge za prihodnje l_to. Ze takrat je pomočnik trgovinskega ministra napovedal, da bomo uvozili 10.000 vagonov pšenice. Gornjo količino bomo torej uvozili za kritje naših domačih potreb S tem uvozom pa namerava vlada vrhu tega vplivati tudi na ceno pšenice. Po beograjskih informacijah se Prizad že pogaja za nabavo gori omenjenih količin žita in moke iz inozemstva. 2e z uredbo o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom je bilo določeno, da bo odkupna cena 300 din za metrski stot pšenice v hektolitrski ceni 76 kg veljala le do 1. novembra. V tej ceni 300 din je upoštevana osnovna cena 2->0 din in premija, ki bi jo dobil proizvajalec pri poznejši prodaji pšenice po uredbi o j odkupu pšenice, ki je bila izdana v juliju. Vlada je smatrala za potrebno dati pridelovalcem to premijo 50 din kot nadomestilo, ker jim nova uredba nalaga obveznost, da morajo svoje viške takoj prodati pooblaščenim ustanovam. V uredbi pa je vrhu tega predvideno, da bo trgovinski minister v sporazumu z banom banovine Hrvatske lahko po 1. nov. določil pre- mije v zmanjšanem znesku. Znižanje odkupne cene za pšenico namerava vlada predpisati, da ustvari bolj znosno situacijo glede prehrane, ker je sedanja cena kruhu previsoka. Pri sedanji odkupni ceni se v pasivnih krajih zaradi stroškov prevoza in manipulacije ter marže v trgovini dvigne cena pšenice do 360 din za me-trsk stot. Sedaj bo znižanje lažje izvesti, ker imamo znatne količine nove koruze, medtem ko je v avgustu vladalo veliko pomanjkanje koruze, kar so izkoristili imovitejši proizvajalci za kampanjo proti tedanji odkupni ceni. Spričo te situacije vladi v avgustu ni preostajalo nič drugega, nego povišati odkupno ceno, da bi prišla nova pšenica na trg. Zato je bilo vnaprej določeno, da bo veljala ta odkupna cena le do 1. novembra. Po odobrenem povišanju odkupne cene je prišlo v septembru več pšenice na trg. Navzlic temu je bila tudi izkoriščena možnost prisilnega odkupa. Po izjavi, ki jo je podal predstavnik trgovinskega ministrstva na nedavni novosadski konferenci o odkupu pšenice, se bo prisilni odkup pšenice nadaljeval do konca letošnje žitne kampanje. Nameravano znižanje odkupne cene za pšenico tolmači beograjska »Politika« kot začetek radikalnih ukrepov proti draginji, ki je zavzela takšen obseg, kakor ni nihče pričakoval. Ceno pšenici in kruhu je treba prilagoditi kupni moči širokih slojev potrošnikov Cena 5 din za kilogram kruha (v Sloveniji celo več) je za številne potrošnike nevzdržna. List še pripominja, da znižanje cene pšcnice ne bi bilo ne-socialno, ker bi prizadelo le one proizvajalce, ki želijo s pšenico špekulirati. Do konca novembra imajo proizvajalci še možnost, da vnovčijo svojo pšenico po premijski ceni. Oni proizvajalci, ki do konca novembra ne bodo hoteli pšenice prodati po sedanji visoki ceni, hočejo torej s pšenico špekulirati. Pšenica pa ne sme biti predmet špekulacije, najmanj v današnjih časih. Tudi na štajerskem h® vinska k-tlna Maribor, 8. oktobra. V splošnem je veliko zanimanje, kako je letos po naših obmejnih vinogradih. Stanje naših obmejnih vinogradov je zelo slabo. S posebnim ozirom na najbližje mariborsko zaledje zatrjujejo nekateri vinogradniški strokovnjaki, da tako slabe grozdne letine v povojni dobi sploh ni bilo. Nekateri lastniki vinogradov v mariborski okolici zatrjujejo, da bodo imeli letos komaj 25% pridelka, ki so ga irneli lani. Stanje sladkorja je sedaj komaj 12 do 14 stopinj. Ponekod bo količina pridelka nekoliko boljša in bo dosegla 40% lanskega, vendar pa je povsod količina in tudi kakovost daleč za lansko. To velja tudi za višje lege, kjer so vinogradi v splošnem bolje obrodili. Nova težava je nastala s ponovnim deževnim vremenom, tako da je treba trgatev zaradi prekislega grozdja preložiti v drugo polovico oktobra, kar je spet spričo slabo obetajočih vremenskih prilik pač zelo tvegana reč. Doslej se je obmejnim vinogradnikom posrečilo potrgati le neke vrste že zrele črnine. Razmeroma neznatna količina sladkorja daje slutiti, da bo letošnje vino kislo, pa navzlic temu drago, ker stare vinske zaloge pojemajo, novega pridelka pa bo bore malo. 2e sedaj se opaža zanimiv pojav. da gostilničarji sploh ne morejo nikjer dobiti vina, ker starih zalog vinogradniki nimajo več, z novim pridelkom pa sedaj sploh ne morejo še razpolagati. Tudi z drugimi pridelki ni mnogo bolje. Krompirja letos sicer ni malo, je pa zaradi deževja slabe kvalitete, da sproti gnije. Fižola bo več nego lani. Če upoštevamo vse pridelke kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva itd., potem lahko rečemo, da bo še najbolje odrezala koruza. To velja seveda le za naše obmejne kraje. Celo krma, ki je mnogo obetala, je ra- zočarala. Otave je sicer veliko, je pa slaba in je treba računati s pičlejšim pridobivanjem mleka. Uredba o trošarine prostem sladkorju za siafenje vinskega mošta V »Službenih novinah« od 5. oktobra je objavljena uredba o oprostitvi sladkorja za slajanje mošta od državne, banovinske in občinske trošarine. Ta uredba, ki jo je predpisal ministrski svet na predlog finančnega ministra, določa, da se sladkor za slajenje letošnjega mošta zaradi povečanja vsebine sladkorja oprosti državne, banovinske in občinske trošarine, in sicer v onih krajih, kjer grozdje zaradi izjemnih vremenskih razmer ni moglo dovolj dozoreti ali so ga morah vinogradniki zaradi elementarnih vzrokov predčasno obratu Obstoj teh pogojev ugotove pod lastno odgovornostjo krajevni kmetijski referenti. Trošarine prosti sladkor za slajenje mošta mora biti denaturiran. Nakup se izvrši brez plačila trošarine preko Prodajne centrale za sladkor v Beogradu. Nakup sladkorja za dodajanje moštu brez plačila trošarine se sme odobriti v količini največ 4 kg na 100 1 mošta v smislu predpisov § 2. zakona o vinu in čl. 4. pravilnika za izvrševanje tega zakona. Odobrenje za izdajo sladkorja brez plačila trošarine za slajenje mošta bodo izdajale pristojne finančne direkcije. Pogoje za izdajanje dovoljenj in način kontrole uporabe tega sladkorja bo predpisal finančni minister. Kdor bi sladkor uporabljal v dr:ge svrhe ali bi prekršil predpise, ki jih bo izdal finančni minister za izvajanje te uredbe, bo kaznovan po določbah čl. 33. in 34. zakona o državni trošarini. Uredba je stopila v veljavo 5. oktobra. Organizacija mestnih aprovizacij Poročali smo že o pripravah za ustanovitev aprovizacij v mestih in večjih občinah. Predvideno je, da bodo te mestne aprovizacije poleg živil skrbele tudi za nabavo drv. Posameznim mestnim odnosno občinskim svetom bo prepuščeno, kakšne vrste živil bo prodajala aprovizacija. Nadzorstvo nad temi mestnimi aprovizacijami bo vršila direkcija za prehrano, ki bo lahko predpisala razširjenje seznama predmetov, ki jih bodo prodajale aprovizacije. Direkcija za prehrano bo dajala mestnim aprovizacijam posojila na davčne dohodke, toda brez običajnih administrativnih procedur. Financiranje mestnih aprovizacijskih ustanov bo samostojno in neodvisno od financiranja občin. Sredstva bodo dale na razpolago občine iz rednega proračuna. Poleg teh sredstev pa bodo na razpolago posojila direkcije za prehrano. Kakor smo že poročali, je predvidena tudi ustanovitev aprovizacij pri industrijskih podjetjih, ki zaposlujejo več kakor 50 delavcev. Za nekatere občine bo vlada predpisala obvezno ustanovitev aprovizacij. Na seznamu teh občin so iz Slovenije Ljubljana, Jesenice, Kranj, Maribor, Trbovlje, Celje in škofja Loka. tedaj, če tvomice v Sloveniji ne uouo mogle predelati vseh količin. Sklenjeno je tudi. da bodo bučno olje iz letošnjega semena rafinirali. = Izgledi za izvoz hmelja. Iz Savinjske doline poročajo, da se kupčija s hmeljem še ni prav pričela. Od celotnega letošnjega pridelka v višini 30.000 metrskih stotov je doslej prodanih le okrog 2.000 stotov, in sicer po 35 do 45 din za kilogram. Odkupljeno blago je namenjeno za izvoz v Švico in nekatere druge evropske države. Med drugim obstoji možnost predaje določenih količin na Švedsko. Glede izvoza v Zedinjene države in v Južno Ameriko pa so še ovire; ne toliko zarad prevoza, ki je več ali manj omogočen, temveč predvsem zaradi financiranja, ker kupuje Amerika le »cif« ameriška luka in mora prodajalec oskrbeti pre-v z ter nositi riziko. Cene, ki se dajo doseči v Zedinjenih državah so zadovoljive in bi omogočale pri nas odkupno ceno okrog 50 din za kilogram. = Uveljavljenje novih predp:sov o prometu z motornimi vozili Naredba štsv. 4. o omejitvi prometa z motornimi vozili ie včerai stopila v veljavo Objavljena ie bila v »Služberrh novinah* v soboto 5. oktobra in je dobila obvezno moč tretji dan po objavi t. i. v torek 8. oktobra. = Davčna prostost Agencije Avale. Na predlog davčnega oddelka finančnega ministrstva je finančni minister na o novi čl. 79. zakona o neoosrednih davkih in na osncrvi pooblastila od 2. maja in 22. septembra 1939. izdal odlok, po katerem se Agenciia Avala d d. v Beogradu opr sH družbenega davka za čas od 1. ianuaria 1940. do 31. decembra 1946. pod pog->iera da posluje po doslej veljavnih oraviiih ift. da dobiček ne deseže take višine, da bi v primeri z drugimi sličnimi podjetji prišel v poštev. = Uvoz oddajnih radijskih aparatov. Po pravilniku o sprejemnih radijskih aparatih se smeio oddajni radiiski aparati in deli za te aparate uvažati samo s posebnim dovoljenjem poštnega ministrstva in se morajo aparati pošiljati na naslov poštnega ministrstva. Od tega se izvzemajo samo radijski aparati za potrebe vojske in mornarice. Z odlokom poštnega ministra je sedai 2. odstavek čl. 23. navedenega ora-vilnika spremenjen in se glasi: Taki aparati in njihovi deli se smejo pošiljati samo na naslov poštnega ministrstva, državnih etatiziranih radijskih postai za njihove potrebe in na naslov Prosvetne zveze v Ljubljani in v Mariboru. Od tega so izvzeti radijski aparati in deli za potrebe vojnega ministrstva. = Novi devizni predpisi v turističnem prometu s Ceško-Mor«vsko. Včeraj smo poročali, da se odslej uporabljajo v turističnem prometu z Nemčijo spremenjeni tečaji. Po kreditnih pismih, ki so bila izdana po 1. oktobru t. 1., bodo nemški potniki, ki prihajajo k nam. do nadaljnjega prejemali 15.80 din za marko, naši potniki, ki odhajajo v Nemčijo, pa bodo plačevali marke po 17.82 din. V smislu sporazuma o likvidaciji kliringa s Ceško-moravskim pro-tektoratom veljajo sedaj gornji predpisi tudi za turistični promet s Ceško-Morav-sko. Naši potniki, ki potujejo v Ceko-Mo-ravsko, bodo morali kupovati nemške mar-sko. Naši potniki, ki potujejo v Češko-Mo-ravske pa se bodo marke izplačale po 15.80 din. — Tarife za tranzitni prevoz leSa, namenjenega Itaiiji. Za pošiljke lesa, ki prihajajo po vocini poti (Dunavu) iz inozemstva in so namenjene za Italijo je z veljavnostjo od 31. oktobra določena nova tarifna postavka št. 244. Prav tako je v jugosloven-sko-italijan9ki zvezni tarifi uvrščena nova izjemna tarifa št. 77 za tranzitni prevoz lesa za izdelovanje celuloze od določenih rečnih postaj do obmejnih postaj Rakek in Reka. = Finska trgovinska delegacija bo prispela v Beograd. V Rimu se mudi finska trgovinska delegacija zaradi trgovinskih pogajanj z Italijo. Po informacijah, ki so prispele iz Rima, bo ta delegacija kmalu odpotovala v Atene, iz Aten pa bo prispela v Beograd zaradi sklenitve trgovinske pogodbe z našo državo. Borze 8. oktobra Na zagrebški borzi se ie danes tečaj grških bonov ponovno nekoliko dvignil in je bilo zabeleženo povpraševanje tx> 63. medtem ko ie beograjska borza zabeležila premet po 63. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu nudili po 91. Tečai dolarja na svobodnem trgu ie ostal nesoremenien v višini 55 din prav tako tečai klirinške marke v višini 17.72 — 17.92. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 441.50 — 443 (v Beogradu je bil promet po 440). Do zaključkov ie prišlo le v Gutmannovih delnicah po 45 in v delnicah Sečerane Osijek po 300. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 177.27 — 180.47. New York 4425 — 4485. Cnrih 1025.44—1035 44. Tečaji na svobodnem tr- Aendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški. sremski 310 — 312.50. Rž: baška 327.50 — 330; ban. 325 — 327.50. Ječmen: ba*ki in sremski 350 — 352.50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza-baška 340 — 342.50. Moka; franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 405 — 407.50. i^ft.1 D R A M A Sreda. 9.: Romeo m .Tulija. Red sreda. Četrtek, 10.: Razvalina življenja. Red četrtek. Petek, 11.: Revizor. Red premierski. Sobota. 12.: Romeo in Julija. Izven. Nedelja. 13.: Revizor. Izven. V Shakespearjevi tragediji »Romeo in Julija« bo igrala drevi glavno žensko vio-go Julijo Vida Juvanova. Opozarjamo na to klasično predstavo, ki nudi v letošnji uprizoritvi izredno zanimiv dogodek. Režija je dr. Kreftova. Realistična slika iz življenja na kmetih je Finžgarjeva drama »Razvalina življenja«, ki slika nesrečen zakon. Posledice so demoralizacija v to rodbinsko dramo zapletenih oseb in gospodarski propad. Gogoljeva komedija »Revizor« obsega pet dejanj. Delo je prevedel Ivan Prijatelj. Motto te satirične komedije je ruski pregovor: Ne dolži ogledala, če imaš grd obraz. Na tej cmovi je pokazal pisatelj razmere v majhnem provincialnem mestu predvojne Rusije. Korupcija uradništva. ki 9e razkrije lažnemu revizorju, je sicer nekoliko g-eteskna, a vendar udarno naslikana in predstavlja sliko iz 19. stoletja. Naslovno vlogo bo igral Daneš-Gradiš, glavne vloge Cesar, Nablocka, Levarjeva. Kralj, nadalje sodelujejo Drenovec, Gabrijelčiče-va, Skrbinšek, Lipah, Peček. Sever, Novak, Kaukler, Bratina Plut in Presetnik. Režija je dr. Krefta. OPERA Sreda. 9.: Lok. Plesni večer. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja. Izven, četrtek, 10.: Fidelio. Red A. Petek, 11.: zaprto. (Generalka). Sobota, 12.: Jenufa. Red premierski. Gostovanje Josipa Gostiča in Elze Kar-lovčeve. Nedelja, 13.: Grof Luksemburški. Izven. Veliki tridelni plesni kompoziciji »Lok«, za katero je spisal glasbo hrvatski skladatelj Fran Lhotka, nam bosta prikazala plesna umetnika Pino in Pia Mlakar problem moža in žene v treh fazah njunega razvoja: »Mladost«, »Ljubezen« in »Zrelost«. Plesalca sta s tem svojim najnovejšim delom, prav tako kakor z »Vragom na vasi« in številnimi drugimi prejšnjimi nastopi vzbudila v inozemstvu pozornost in žela povsod uspeh. Občinstvo opozarjamo na njun nastop drevi v operi. Beethoven zavzema v muzikalni literaturi mesto med najgenialnejšimi komponisti in je po svojih mogočnih, invencioznih delih, pred vsem v simfonični glasbi velikan med njimi. Eeina opera, ki jo je komponi-ral je »F i d e 1 i o«. Naša opera jo je uprizorila kot uvodno predstavo v letošnjo sezono. Delo obsega dve dejanji (3 slike in je zasedena z našimi prvimi opernimi močmi Franclom, Betettetom. Teo Laboševo, Popovom. Ribičevo in Lupšom. Dirigent dr. švara. Režiser C. Debevec. Premiera janačkove ®p®re »Jenufa« bo v soboto 12. t. m. pod muzikalnim vodstvom dirigenta Nika štritofa in v režiji Cirila Debevca. Peli bodo Jenufo Heybalo-va. Laca Gostič k. g., Burjevko Elza Kar-lovčeva k. g., Steva Marčec, babico špano-va, mlinarja Janko, vaškega sodnika Lup-ša, njegovo ženo Poličeva, Karolko Ivanči-čeva, ceklo Medvedščkova. Sobotna predstava bo za red premierski. Ravnateljstvo opere °bvešča p. n. abo-nente reda, A, da bodo imeli v četrtek predstavo Beethovnove opere »Fidelio«, ki jim je v torek zaradi Franclove obolelosti odpadla. Abonenti reda četrtek pa bodo imeli v četrtek v drami uprizoritev Finžgarjeve ljudske drame »Razvalina življenja«. Posrečen pobeg Iz New Yorka poročajo, kako je rešil svojo kožo židovski pisatelj Lion Feucht-\vanger, pisec romana »Jud Siiss«, ki se je pripeljal v Ameriko z ladjo »Excaliber». Na Francoskem so Feuchtwangerja zaprli v koncentracijsko taborišče. Od tam se mu je posrečilo izginiti. Ko je bil že v Lizboni, so pisali o njem, da je pod ključem. Kopal se je namreč v neki reki, ko se mu je približala oseba ter mu v angleščini do-povedala, naj obleče žensko obleko in stopi v avto kakor da je mutast Mož je storil tako. Oblekel sc je v žensko obleko in si posadil ženski klobuk na glavo, nakar je avto oddirjal. V tej obleki se je Feuchtwan-ger skrival dva mesca v Touloseu in je čakal na svoje prijatelje, ki so imeli nalogo njega in njegovo ženo prepeljati na Špansko. Tudi ta prehod se je dobro posrečiL Na Portugalsko sc je pripeljal z lažnimi listinami in njegovo istovetnost so odkrili šele na ladji, ko je bil že na poti v Ameriko. Poškodovan original Zadnji papoiti, B Avtivii« lili XX. Opazovanja v Afrika in Južni Ameriki — Preizkušnja Einsteinovih efektov Kakor smo poročali, se je 2. t. m vršil popoln sončni mrk. ki je pa bil viden le v Afriki in Južni Ameriki. V Calviniji v Južni Afriki so se zbrali znani astronomi, da bi ta mrk opazovali, med njimi prof. Bro\vn iz Kapsketja meshi in vodje zvezdam v Kapskcm mestu. Camberri ter Pre-toriji Jackson. Allcn in Redman. Iz Cani-bridgea so poslali ogromen spektrograf. s katerim jc uspelo točno fiksirati spektrum med prehodom iz delnega v popoln' mrk. Da b! na ogromni aparat ne vplivale temperaturne spremembe, so ,fa vgradili v tri metre cloboko jamo Popolni sončni mrk je trajal 230 sekund najdaljša senca je bila v pafiji, von Richthofen in grof Magistrati . povabilo bolgarske vlade obiskala Južno >brudžo; da je bil sestanek med Hitlerjem in Mus-linijem prošli teden po vrsti že šesti se-mek med obema državnikoma; ia se je doslej priglasilo nad 400 tisoč Tstovoljcev za vstop v ameriško vojsko, r predstavlja rekord v prostovoljnem nošenju naše dobe; ia so ameriške carinske oblasti zaplenile 70 tisoč dolarjev živega srebra, namenje-ga na Japonsko. da ostane poletni čas še nadalje v velja-ne samo v Nemčiji in Italiji, marveč tu-i v Belgiji in na Nizozemskem. Churchill v zaklonišču Angleški min. predsednik Win-8ton Churchill se je dal fotografirati v zaklonišču vladne palače v Londonu. V tem podzemskem prostoru je zamenjal trdi klobuk s čelado Retonske ovire L.. na mostu v nekem angleškem mestu Kdo je iz&mitelj fotografije? Ne Francoz Baguerre, temveč Američan Drapper Kakor poročajo iz Ne\v Yorka. je neka ameriška družba, ki se bavi z raziskovanjem zgodovine fotografije, dokazala, da je Američan dr. John vvilliam Drapcr žc okoli 1. 1830 delal portretne posnetke s kamero. ki je bila podobna kocki To je razvidno iz članka, ki je izšel v nekem strokovnem časopisu L 1858. Potemtakem bi bil Drapcr poznal umetnost fotografiranja že nekoliko let pred Daguerreom. ki je svoj postopek objavil 1 1839. Kot prvi izumitelj fotografije pa Dra-per tudi ne prihaja v poštev, saj je to izum, na katerem so delala polagoma mnoga stoletja Počrnitev srebrovih soli v svetlobi je dognal n. pr Schulze že I. 1727. a Da guerreov prijatelj Nicephore Niepce, je že s kamero delal posnetke na polirane • piešče, ki so bile prevlečene s sve- 1. 1822 cnaste piešče, ki so bile prev tločutno asfaltno raztopino. Kanada bo sejala manj žita »Nevv York Times« poročajo, da v kanadskih kmetijskih krogih resno razmišljajo o tem, da omejijo letošnje setev žitaric za 35 odstotkov normalnega posevka. Kaj pomeni to v času. ko grozi v Evropi lakota zaradi vojne, si lahko mislimo Ukinjen nedeljski počitek Turška vlada je izdala naredbo, s katero se ukinja nedeljski počitek v Turčiji. Ukrep je bil izdan zaradi zaščite narodnega gospodarstva. Mladenič iz deklice V majhnem kalifornijskem mestu se je primeril pred kratkim redek primer spremembe spola. Do njenega 16. leta ni nihče dvomil, da je Olga Greyeva dekle. Tudi njena lastna mati jo je kot takšno vzgajala. V 16. letu pa jc dobila Olga tako izrazite znake moškega spo''a, zlasti kar sc tiče obraza, glasu itd., da je mati v skrbeh povprašala zdravnika za svet. Ta je izjavil po natančnem pregledu, da se je dekle Olga spremenilo v mladeniča. Mladi mož se je preselil v New York, da bi se lahko neovirano od ljudske radovednosti oblekel v moška oblačila. Kakor pravijo ameriški listi, je v zadnjih letih to že druai primer spremembe spola v severni Kaliforniji. Streli na Anglijo s francoskimi topovi Iz Londona potrjujejo, da so v nemških položajih daljnonosnih topov, ki streljajo na Anglijo, vgrajeni tudi francoski topovi, ki so stali prej v Maginotovi črti. V ozemlju Dovera so ugotovili več 300 milimetrskih granat, ki so francoskega izvora. Propaganda v rsfeši vojski Ruski vojni komisar Zaporožec je bil imenovan za šefa politične propagande v rdeči vojski. Protiletalska baterija na delu Baterija protiletalske obrambe v Londonu v trenutku obstreljevanja nemških aeroplanov E K D 0 T A Igralec in pisatelj Iffland se svojih ulog pegostema ni naučil zadosti na pamet- Nekega dne so se njegovi tovariši domenili, da ga bocio spravili v močnik. Zvečer bi moral Iffland na oiru prebrati pismo, ki mu ga je prinesel sluga. Taksnih pisem se nikoli ni učil na pamet, saj so mu običajno prinašali pisma z vsem besedilom. Tcda tokrat je sluga prinesel prazen listek. Iffland je bil v hudi zadregi. Sufler je bil videti tudi v zvezi z nagajivimi tovariši, kajti v svojem zaboju se je igralcu samo režal. V najvišji sili pa je dobil Iffland domislico. Obračal je malo sem. malo tja, dal ga je k očem in spet malo od sebe, na zadnje je izročil list, majaje z glavo, slugi in dejal: »Ne vem. kaj je v zadnjem času z mojimi očmi. Pisavo vidim vso zabrisano. Moral bom k zdravniku. Prosim, preberi mi t te čačke!« Sufler je moral slugi tedaj po sili pomagati •.. VSAK DAN ENA Pesimist: »Kako ti gre?« Optimist: »čutim se vsak dan mlajšega!« Pesimist: »Da, tudi to je znak starosti!« H. Adams LEPA ZA Detektivski roman »Bog nebeški!« je rekel Bili, ki je bil izgubil svojo običajno prisotnost duha. »Vse to moramo razjasniti, možnosti so vendar tako krasne!« »On trdi narobe! De Squeira je slepar. Kar vesel sem, da morem rešiti tvoj denar.« Bili je dvignil obrvi in ni bil videti nič kaj posebno hvaležen. Peter si je napačno tolmačil vzrok. »Menda ni že prepozno?« je vprašal v skrbeh. »Bojim se, da je.« Počasi in mukoma so mu prišle te besede iz ust. Napeto je premišljeval. »Si mar že kaj vplačal?« »Glej, Peter duša stara, to reč sem imel za najboljšo možnost, ki se mi je kdaj ponudila. Saj si tudi ti videl papirje in si bil za to. Na tvojo sodbo sem se slepo zanesel. Ko te ni bilo. kakor sva bila dogovorjena, nisem nikakor hotel izpustiti te scva-ri iz rok in sem dal nekaj na račun.« Laž je bila debela kakor pest, a vrhunec je bil v tem. da je krivo očital Petru. »To dobiš nazaj,« ga je Peter potolaž-l. »Skupaj se morava postaviti po robu.« »Seveda morava vse poizkusiti, ali — Vera, bi naiu pustila za trenutek sama?« . Vera je odšla iz sobe Bili je svojo razburjenost dobro igral — sicer je bila pa deloma pristna. »Denar je bil Verin!« je zastokal, ko sta ostala sama. »Kakor sem ti že povedal, so bili to najini zadnji prihranjeni beliči. Morda jih lahko rešiva, a saj veš, koliko stane odvetnik. S čim naj ga plačava?« »Pomiri se, Bili,« je rekel Peter. »Toliko časa bom jaz tvoj bankir.« »Kaj hočeš s tem reči? Vem, da dobro misliš, a tega ne morem sprejeti. Zelo plemenito je od tebe, todi kriv nisi ti, čeprav sem prepričan, da je bila stvar dobra, ker si se ti zanimal zanjo. Ti razumeš o teh rečeh toliko več od mene! Ko bi le za Vero ne bilo tako težko! Ne, tega ne morem sprejeti.« »Ljubi Bili, saj ne more trajati dalj kakor teden dni ali dva.« Bili Mason se je sicer upiral, a vendar se je dal počasi prisiliti, da je vzel ček za pet sto funtov, in domenila sta se, da ne povesta Veri ničesar. Billovo razpoloženje se je spet popravilo. Veliki ribolov mu je bil sicer tudi to pot izpodletel, a življenje vendarle ni bilo tako okrutno, kakor je kazalo izprva. Zdaj je šlo za to, da — vsak po svoje — pomagata Veri! Ko se je poslovil od njiju, je šel Peter v pisarno zasebnega detektiva Silvestra Duggana, ki mu ga je bil priporočil njegov bankir. »Sicer nimam posebno laskavega mnenja o teh ljudeh,« je bil rekel bankir, »a Duggan je zmožen, koristil vam bo.« Duggan je bil mož visoke postave in koščenega obraza, ki mu je dajal neko podobnost s Conanom Doylom, kakor ga vidimo na slikah; na vse načine je izkušal to podobnost še bolj poudariti. Peter ga je zaobljubil, da bo molčal; nato mu je povedal zgodbo o svoji ugrabitvi in izpustitvi. Detektiv ga je pazljivo poslušal ter si zapisoval podrobnosti, ki so se mu zdele važne. »Ce smem povedati svojo misel,« je dejal nazadnje: »velika škoda je, da so vam vrnile ček. Kot ste jim povsem pravilno rekli, bi jih bili pri poizkusu, da ga vnovčijo, gotovo prijeli in zdaj bi sedele pod ključem.« »Njihovo prijetje se mi niti ne zdi zaželeno,« je rekel Peter. »Samo pomislite: ena izmed njih je bila izgubila svoj denar zato, ker je njen skrbnik špekuliral s kavčukom, in je mislila, da je med denarjem, ki sem ga jaz s kavčukom prislužil, tudi njeno premoženje.« »To je vse prav lepo, gospod, a če bi imel vsak, kdor izgubi kak denar, že kar pravico, da se zateče k samopomoči —« »Vem, vem,« mu je segel Peter v besedo. »Vendar želim samo, da poizvedujete po dekletih. Vse ostalo prepustite meni.« Duggan je skomignil z rameni. »Krasno, gospod. Kakšne opore imava? V knjigah je bilo zapisano ime Olive Sheltonove. To bi utegnila biti lastnica počitniške hiše; kmalu bom vedel, kako in kaj. Potem imava to žepno rutico, majceno, dragoceno stvarco. Čipke so ročno delo, uvezena začetnica pa je C, ne O.« Tako govoreč je podržal mično rutico v rokah. »Ali jo smem obdržati tu?« »Ne,« je dejal Peter. »Rad bi jo vzel s seboj. Toda črko si lahko prerišete.« »In končno ostane še voz, limuzina, s katero so vas odpeljale. Njena številka je RM 9574. Tudi tu bo lahko ugotoviti lastnika.« »In lisice?« je vprašal Peter. »Kako mislite, gospod?« »Kje prodajajo lisice? Človek vendar ne more stopiti v prvo blagovnico in reči prodajalki: .Gospodična, prosim par lisic za gospode, velikost št. 8.' Kje se dobi takšna reč? Mislim pač, da je le malo trgovin, kjer človek lahko kupi lisice. Prodajalec bi utegnil imeti kupca še v spominu.« »Najbrže so iz kake trgovine z gledališkimi potrebščinami,« je menil Duggan. »Videl bom, kaj je moči storiti — a stojte, še nekaj mi prihaja na misel. Rekli ste, da utegne biti gospodični kakih ena in dvajset let?« Najbrže so bile vse teh let, z gotovostjo pa ne morem trditi.« »Ako je zgodba resnična, bi bili torej vsi njihovi štirje skrbniki zagrešili poneverbe. Morda se da to ugotoviti po časniških novicah. Ali je vaše stanovanje še natanko v tistem stanju kakor ondan, ko so vas odvedle?« I »Natanko v tistem.« i »Tedaj bi vas spremil, gospod, če dovolite, Morda 1 je kje kaj obležalo. Vešče oko odkrije to in ono, j česar navaden zemljan ne opazi. Tudi z vratarjem se pomenim, ali se mu ni kaj zazdelo sumljivo. Lepo, lepo, mislim, da vam lahko obljubim že v kratkem imena vaših ugrabitelj ic.« V svesti si bližnjega uspeha si je veselo pomel roke. »Kje naj vas iščem prihodnje dni?« »Ta teden v St. Michael's Courtu, prihodnji teden pa v Ellton Parku na Warwikshirskem, pri gospodu Gilbertu Summersu.« Življenjski prostor Italije Pred vstopom Italije v vojno ie Mussolini izjavil, da ni mogoče nobene države smatrati za resnično svobodne, ako nima stika * oceanom. Italijanske aspiracije so se dos»«1 omejevale v glavnem na sredozemsko področje, iz katerega vodita na oceane Gibraltar in Suez. Svoje dni se je pojavil v Italiji načrt, da bi si Italijani pridobili dostoD do odprtega morja preko Libije in Čada na Atlantik. Zdi se. da temu načrtu nasorotuieio pobude ugledne italijanske finančne revije »Rassegna Mo-netaria«. ki se v svoji poslednji številki dotika tega vprašnja in naznačuje s svojega stališča dokončno rešitev tako zvane-ga sredozemskega problema za Italijo. Revija najprej označuje italijanski življenjski prostor z gospodarskega vid:ka ter izraža pri tem željo, da »ne sme preureditev Evrope omejiti Italije na zgolj sredozemsko funkcijo«, češ da ni mogoče zanikati nuine potrebe Italije, da razširi svoje akcijsko področje do oceana in sicer tako. da dobi v svoje roke nepretrgano ozemlje do odprtega morja. Zanimivo ie, da se revija izreka za ta izhod Italije na odprto morje ne v smeri proti Atlantiku, temveč na vzhodu, češ da ie ekspanzija Rima od nekdaj šla v to smer. Naravna težnja sili Italijo, da se širi proti vzhodu in proti Pacifiku, kjer da so za bodoči razvoj človeštva največje razvojne možnosti. medtem ko so dežele ob Atlantiku obsojene na počasno izumiranje in hiranje. Bodočnost človeštva ie na velikem azijskem in afriškem prostoru. Revija prihaja do zaključka, da sredozemski prostor sam Italiji ne more zadoščati. odkar ie Sredozemlje izgubilo svoj nekdanji pomen in ie danes samo še prehodno ali tranzitno morje. Iz tega sledi, piše revija, da »se gospodarska avtarkija na tem prostoru ne more uresničiti in Italija ie brez mogočnega piha. prihajajočega z oceana. Ker ie Italija edina velika sredozemska država brez izhoda na odprto morje, hoče toliko boli doseči ta stik. To je ena izmed glavnih italijanskih teženj v tei vojni, ki jo Italija vodi skupno z Nemčijo proti velesilama, ki so od nekdaj zavirale ekspanzijo novega Rima.« Londonski pogledi na letalsko vojno Švicarski list »Basler Nachrichten« objavi ia dopis svojega londonskega poročevalca. ki razklada angleške pog ede na letalsko vojno, nie posledice in cilje ter se v tei zvezi dotika tudi vprašanja nemškega vpada v Anglijo, odnosno prenosa vojnega težišča na druga področja, kakor se o tem ugiblje v angleški prestolnici. Dopis razvija naslednje glavne misli: V Londonu scdio. da se ie najbolj nevarna faza letalske vojne že končala. Anglija gleda lahko sedai na nadaljnje faze te vojne z večjim zaut>aniem. Izgube nemškega letalstva nad Angliio niso toliko pomembne po številu letal kolikor oo številu nemških pilotov. Značilnost sedanjega razvoja letalskih bojev ie v tem. da se vedno brli spreminja v dvoboj med lovskimi letali. kar ie opaziti že po tem. da se število nemških bombnikov, ki prihajajo nad Anglijo, vedno boli manjša, nasprotno pa veča število lovskih letal. Zato polagajo angleški letalski strokovnjaki največjo pažnio na večanje angleških lovskih eska-drilj. ki bi morale biti enakovredne nora-š-kim. kar ie po niih mnenju večjega pomena kakor številčna enakost bombnikov. Problem, na katerega rešitvi se sedai v Angliji največ dela. ie problem uspešnega oviranja nemških nočnih napadov. Odgovorni krogi molče o uspehih teh raziskovanj, zatrjujejo pa. da so strokovnjaki že našli rešitev, ki bo v kratkem praktično pieizkušena. Pri tem baje ne gre ne le za eno samo sredstvo, temveč za delovanje cele vrste obrambnih sredstev. Z nemške strani pa označujejo te vesti le za tolažil-no propagando, ki nai opogumi prebivalce. Glede invazije so angleški strokovnjaki vedno bolj mnenja, da letos ni več resno računati s poskusom nemškega izkrcanja na otoku. Niso pa strokovnjaki še edini v tem. ali bo slabo vreme z meglo, ki sedaj nastopa, boli ugodno za Anglijo ali Nemčijo. Nikogar ne bi v Londonu presenetilo, ako bi se težišče vojnih operacij to zimo preneslo v Sredozemlje. Vloga, ki naj io pri tem odigra Španija, je še nejasna, vendar se zdi Angležem le malo verjetno, da bi Španci aktivno posegli v vojno. Eden izmed argumentov, ki govori proti takemu posegu, je med drugim zlasti vprašanje španske prehrane, glede katerega bi bila Španija v vojni povsem odvisna od Rima in Berlina, kar bi za ti dve veles'li pomenilo prej obremenitev kakor pa pridobitev. m Vis, ksaeginja v zesii&žiiskem taborišču Kakor poročajo beograjski listi, je Nj. Vis. kneginja Olga v ponedeljek popoldne obiskala zemunsko prehodno taborišče za nemške izseljence, ki se vr®Jajo iz Besara-bije in severne Bukovine- v Neisčijo. V spremstvu nemškega poskaika ven Hee-rena in dvorne dame ge. Lozaničeve si je podrobno ogledala taborišče in vse nje-", e naprave. V taborišču je bilo ta dan crog 7.000 izseljencev, ki so prispeli v soboto in nedeljo z ladjami ter te dni nadaljujejo z vlaki pot v Nemčijo. Kneginja se je najdalje zadržala v ambulantni bolnici, katere ureditev jo je kot predsednico Rdečega križa še posebej zanimala. protižidovskih ukrepov Službene novine« so v ponedeljek objavile obe protižidovski vladni uredbi, od katerih se prva nanaša na izločitev Židov iz veletrgovine z živili, druga pa na šolanje židovskih otrok na naših višjih šolah. S to objavo sta stopili obe uredbi v veljavo. Židovski otroci isa šolah v Sloveniji Z ozirom na protižidovske ukrepe na naših šolah je interesantno vedeti, koliko židovskih otrok je na slovenskih šolah. Današnje število se ne bo mnogo razlikovalo od števila v šolskem letu 1938-39, ko je bilo učencev in učenk izraelitske veroizpovedi: na osnovnih šolah 30 od 177.757 vseh otrok v Sloveniji. Od teh 30 jih je bilo v srezu Murska Sobota 19; na meščanskih šolah jih je bilo 5 med 10.275 učenci; na srednjih 23 (v Murski Soboti 10) izmed 12.684 učencev in v vseh strokovnih. gospodarskih in gospodinjskih šolah 4 (od teh na tekstilni šoli v Kranju 3 izmed 51 učencev). Število učencev in učenk židovskega pokolenja, ki pa so danes katoliške vere, ie seveda nekoliko večje, a se ne da točno ugotoviti. Verjetno pa je, da bi se gornje številke ne podvojile, tudi če bi se Zidi šteli po pokolenju in ne samo po veri. čudovita anketa Z dežele nam pišejo: V našem kraju je prccej naročnikov naprednega časopisja. Oni dan se je pojavila v raznih hišah žena domačega organista ter je spraševa!a, na katere liste so naročeni Na začudena vprašanja. čemu tc. je ženska odgovarjala da vrši to poizvedovanje »po naročilu škofa«. T ) se jc seveda izkazalo takoj za izmišljeno in lažno. Ženska je sicer v mnogih hišah dobila odgovor, kakršen ji pripada, ali ker se slučaji takega poizvedovanja v raznih krajih ponavljajo, beležimo ta postopek, ki je skozi in skozi nekorekten in prepuščamo vprašanim, da sami primerno postopajo, če hi kdo še kje skušal na ta način »zbirati material«. O razdolžitvi srednjega stanu Zabeležili smo že akcijo, ki je bila po-krenjena v Zagrebu za razdolžitev tako zvanega srednjega stanu. »Hrvatski dnevnik« poroča sedaj o tem, da se banska oblast v Zagrebu že več mescev bavi s tem problemom. Njegovo reševanje je težko in kočljivo posebno zaradi tega, ker naše denarništvo še ni v polni meri sanirano. Po informacijah lista zaradi tega razdolžitev ne bo izvedena na ta način, da bi se dolgovi, ki prihajajo v poštev, enostavno v celoti ali delno brisali, temveč le na ta način, da bodo določene čim večje olajšave pri njih vračanju. Predvsem bo ureditev imela pred očmi, da se pošteni dolžniki ne smejo materialno uničiti, kar je tudi v in- teresu upnikov, ker uničeni dolžnik itak ne more plačati dolga. Po nadaljnjih informacijah »Hrvatskega dnevnika« dobo prišli v poštev samo stari dolgovi, najbrž oni, ki so bili narejeni pred letom 1932. Olajšave so bodo nanašale na dolgove od 10.000 do 300.000 dinarjev, dočim dolžniki z manjšimi ali večjimi dolgovi ne bodo uživali nameravane zaščite. Končno pravi list, da bi se dala taka akcija težko izvesti osamljeno v banovini Hrvatski, zaradi česar gredo prizadevanja sedaj za tem, da se zaščita srednjemu stanu pripadajočih dolžnikov enotno uredi za vse državno področje. Londonska razmišljanja Baselska »National-Zeitung« priobčuje zanimivo poročilo svojega londonskega dopisnika o položaju v Angliji in pravi med drugim: »Ako proučujemo položaj lz Londona, se zdi, kakor da se je nemško vrhovno poveljstvo odločilo, da bo vodilo proti Angležem vojno izčrpavanja, obenem pa ogražalo britanski imperij na Sredozemskem morju. V javnosti pa je vendar zelo razširjeno mnenje, da je preuranjena misel, kakor da so Nemci opustili načrt za napad na Anglijo. Zima lahko prinese popuščanje v borbi, lahko celo nastopi tako stanje, kakor da bi bili boji prekinjeni in da je nastopil odmor, toda Nemci so bili tudi prošlo zimo zelo dobro izkoristili in po vsej verjetnosti tudi to zimo ne bedo spali. Zato se je nadejati najkasneje na pomlad napada v velikem obsegu, če se to ne bo zgodilo že poprej. Bilo bi pa neprevidno, ako bi trdili, da je Angleška rešena, ako vzdrži do pomladi. Izkustvo s Francijo je pokazalo, da je bolje opuščati dobre ali slabe napovedi Važno je le vprašanje, ali preti Angliji opasnest, da bo z dosedanjim načinom izčrpavajoče vojne pritisnjena k tlom. Po-siedica zrušenja Anglije ni treba, da bi bila ravno popolna kapitulacija, marveč le pripravljenost na mir in kompromis. Toda vsaka poravnava bi pomenila poraz za Anglije spričo dejstva, da je Nemčija zasedla touko evropskih tal kot nadvse uragoceno jamstvo.« Pomorsko oboroževanje Amerike »Hamburger Fremdenblatt« priobčuje članek o ameriškem voinem biodovju. ki je eno najmočnejših na svetu. Zediniene države so vedno zelo skrbele za svoio vojno mornarico, dasi so kopno vojsko smatrale za nepotrebno in so io močno zanemarjale. Ameriško brodovie ie na svetu najmočnejše v pogledu križark in rušilcev. Parlament in ser»at sta brez obotavljanja in pomislekov dovoljevala vsakršne izdatke za mornarico ter izpolnjevala admiralskemu štabu vsako želio. Tudi ameriško ljudstvo zelo ljubi svojo mornarico ter se z nio ponaša. Gradbeni načrt za prihodnjih sedem let predvideva nadaljnjo izgradnjo vojnega brodcvia. ki nai bo tako. da bo kos vsaki zvezi, kakršnakoli nai bi nastopila proti Ameriki. Ko bo ta gradbeni program izvršen, bo Amerika imela največjo voino mornarico, ki ie kdaikoli obstojala na svetu. L. 1947. bo na Atlantiku in na Tihem oceanu plavalo 6^8 bojnih ladij pod ameriško zastavo. Njihova posadka bo štela 400.000 mož in samo velikih oklopnic bo imela Amerika 30. Ko bo ta program izvršen, bo Amerika obvladovala Atlantsko in Tiho morje, ne da bi bili obe brodovji odvisni druco od drugega. Nemški darovi za španske cerkve Nemški poročevalski urad javlja, sedaj podrobnosti o darilu, ki so ga katoliški krogi Nemčije z dovoljenjem vlade odposlali na Špansko. Darilo predstavlja večjo pošiljko predmetov za bogoslužje, s čimer naj bi se vsaj nekoliko nadomestile izgube, ki so jih utrpele španske cerkve v času državljanske vojne. Pošiljka obsega 86 velikih svečnikov umetniške vrednosti, 75 kelihov, 7 dragocenih monštranc, 145 masnih pla-šeev, več ko 200 masnih knjig in še celo vrsto drugih predmetov, potrebnih za bogoslužje. Pošiljka je daT nekaterih nemških katoliških občin prijateljskemu španskemu narodu. Cerkvene posesti v Nemčiji Po statistiki zemljiške posest:, ki jo je izvedla nemška vlada, imaio cerkve, verske družbe in cerkvene ustanove v stari pred-monakovski Nemčiji skupno okrog 700.000 ha zemljišč Pretcžn- del te posesti odpada na evangeijske cerkve, njihove cerkvene občine in župnišča. Katoliška ccrkev in njeni zavod* so imeli 203.00U ha. kar znese 29% vse cerkvene zemiljiščne posesti v Nemčiji. Samostani, ustanove in zavodi so imeli od tega 54.000 ha, ostalih 150 000 ha pa pripada škofijam in župnijam. Verski zavodi evangeijske cerkve so imeli le 47000 ha, tako da pripada pri evangeličanih razmeroma večji del cerkvenim občinam in župniščem. V ostalem pa je zemlji«čna posest skoro enakomerno razdeljena na obe glavni veroizpovedi v Nemčiji z ozirom na število njunih pripadnikov. Prsdlsgl osrednje organizacije osebnih nameščencev V nedeljo dopolldne je Zveza društev privatnih nameščencev imela v svojih prostorih v palači Delavske zbornice svoj občni zbor. Zborovanje je vcdil predsednik g. Jo-ško Zemljič, po poročilih funkcionarjev in živahni debati pa je bila ob zaključku sprejeta naslednja resolucija: 1. Država, banovina in občine, pa tudi ostali delodajalci naj storijo vse potrebno, da se omogoči preživljanje zasebnih nameščencev in njihovih rodbin, ki je postalo ogroženo zaradi vdikega porasta cen življenjskim potrebščinam in zaradi nezadostnih prejemkov. V tem cilju je nujno potrebno, da se uvedejo draginjske doklade k plačam v sorazmerju s porastom draginje, minimalna plača za nameščence naj se zviša na 1600 din, izplača naj se enkratni nabavni prispevek, deloči naj se davčna prostost za minimalne plače, za draginjske doklade in nabavne prispevke, uredi naj se aprovizacija pri vseh večjih občinah in podjetjih s sodelovanjem zastopnikov nameščencev, pokličejo naj se nameščenski zastopniki tudi v občinske protidraginjske odbore, državna uprava nai organizira učinkovito kontrolo nad izvajanjem teh ukrepov in naj skrbi za učinkovito kaznovanje prestopkov. 2. Uvedejo naj se obvezne kolektivne pogodbe. 3. Uredi naj se enotno socialno zavarovanje zasebnih nameščencev to je bolniškega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja ter brezposelne preskrbe, ki naj bo v dravski banovini organizirane v enem nosilcu. 4. Čim prej naj se izvede novelizacija nameščenskega pokojninskega zavarovanja, ki mora olajšati sedanje pogoje za pridobitev rentnih dajatev in ki mora zavarovati vse dejanske prejemke zavarovancev. 5. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja naj skupno z ministrom za šume in rude takoj izda uredbo o ureditvi medsebojnih odnošajev med rudarskim in nameščenskim pokojninskim zavarovanjem v skladu z zahtevami nameščenskih organizacij. 6. Država naj krije deficit nameščenskega pokojninskega zavarovanja, ki je nastal zaradi prevzema bivših avstrijskih zavarovancev in zaradi valorizacije starih zavarovalnih premij. 7. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani naj priskoči na pomoč onim svojim rentnikom, ki imajo najnižje rente. 8. Skrajša naj se redni zakoniti delovni čas za nameščence in obvezno nai se uvede angleška sobota, zakonito naj se uredi odškodnina za delo preko rednega zakonitega delovnega časa. 9. Uredijo naj se medsebojni odnošaji med bratovskimi skladnicami in med Trgovskim. bolniškim in podpornim društvom glede onih zavarovancev, ki so bolniško zavarovani pri obeh ustanovah. 10. Prepreči naj se izselitev industrije iz dravske banovine. Vojak 9* oktobra 1934 Deževen, pustd an je bil, ko smo krenili d, Banatčani in Slovenci. Divja želja je ___■ - r .____1__■_____t:--__\ l.:in__an to!,«, n^ortahim/, ftp/a. iz vojašnice na bojno streljanje v Poljan- J sko dolino. Ves dan smo bili zunaj. Vračajoči se skozi mesto okrog šeste ure zvečer smo hoteli zapeti kakšno udarno slovensko, pa nam nikakor ni šlo, kakor da bi nekaj slutili. Videli smo ljuri, ki so v skupinah stali pou licah in pritajeno govorili med seboj. Nihče od nas si tega ni znal razlagati. Kdo naj bi vedel, kaj se je zgodilo v času. ko smo bili na vežbali-šču! Po večerji smo šli k počitku ne vedoč, da leži ta čas naš vrhovni komandant mrtev v marsejski prefekturi. Osem je bila ura. Nekateri so že spali, drugi dremali. Utrujeni smo bili, zato ni bilo med nami tiste živahnosti kakor sicer pred počitkom. Na ho:;niku smo začuli odločne korake naših oficirjev. V spalnico sta stopila komandir in vodnik — solznih oči — šuma-dinec in Črnogorec. Nekaj trenutkov sta molče stala pri vratih in gledala po spečih vojakih. Nato je padlo povelje: »Vsta-nite, obleci te se in vzemite orožje!« Nismo še vedeli, kaj se je zgodiio, vendar se nam je zdelo, da resno povelje brez vsakega prizvoka pomeni nekaj več, nekaj drugega kakor običajna »uzbuna«. V najkrajšem času smo bili vsi nared. Komandir je pregledal četo in dejal: »Bodite pripravljeni, pojdite počivat, imejte orožje pri sebi.« Vrnili smo se na. svoja mesta s puško ob vzglavju. Tedaj šele nam je dežurni podčastnik zaupno povedal: »Kralj je mrtev! V Marseju so ga ubili atentatorji.« Takrat sem videl, kolika je bila ljubezen naših vojakov do Viteškega kralja. Jokal; smo vsi brez razlike. Črnogorci, šumadin- bila v nas vseh, da takoj pograbimo orožje in maščujemo smrt njega, ki je bil deležen največjega spoštovanja in ljubezni vsega naroda od zasneženih naših planin do Kosova ravna. Ni nam bil na misli tedaj ne dom ne življenje. Kakor pošasti bi se zagnali vsi kakor eden proti tistim, ki so z njim hoteli porušiti zgradbo naše lepe domovine. V nas vseh je bila ena misel, ena želja: Kri za kri! Praznoto smo začutili v naših srcih, kakor da smo nasilno izgubili rodnega očeta. Sneg je pobelil tisti dan planinske vrhove, v dolini pa je padal leden dež. Podvojene straže so stale na svojih mestih in vršile službo bolj vestno kakor hi čuvale zaklade vsega sveta. Stal sem pred vhodom v vojašnico na straži. Dolga črna zastava je visela raz balkon, prepojena je bila z dežjem in veter jo je žaganjal v enakomernih presledkih ob zid, da je voda škropila po stražarjih. Zamolklo enakomerno je udarjalo težko sukno kakor da daje takt veličastni žalni koračnici. Na oni strani Sore so bila samostanska okenca razsvetljena. V črni noči so se odražala kakor biserni rožni venec. V vojašnici pa so vojaki vsi kot eden nemo čakali na povelje: »Maščujte kralja mučenika; pripravljeni za pohod!« V isti noči smo prisegli novemu mlademu kralju in sklenili: »čuvali bomo Jugoslavijo, branili Tebe, Peter!« V naslednjih dneh so se vojaki prostovoljno vračali z dopustov z besedami: »Hočemo da se borimo, da se osvetimo!« Golf S o k o I * t v Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo, da se je redna telovadba vseh oddelkov začela. Posamezni oddelki telovadijo: Moška deca: torek in petek od 18. do 19. Moški naraščaj: sreda in sotota od 18. do 20. Člani: torek in petek od 20.15 do 21.30. Starcjš' člani: torek in petek od 19. do 20. Ženska deca: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 18.30. Ženski naraščaj: ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30. Članicc: ponedeljek in četrtek od 19.45 do 21. Starejše članice: torek in petek od 19. do 20. ure. Vpis v posamezne oddelke se vrši pri njih vodnikih do 30. oktobra pri telovadni uri. Sokol I. Tabor bo za obletnico smrti Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja izvedel niz pietetnih svečanosti. Pred vsemi telovadnimi oddelki bodo spominski nagovori, na predvečer obletnice smrti je bila izredna seja uprave, ki ji je prisostvoval celotni članski telovadni oddelek. Danes popoldne pa bodo društveni pripadniki polagali šopke cvetja na spomenik. Vabimo vse društvene pripadnike, da se v ta namen zglasijo v sredo med 2. in 6. v vaditeljski sobi Sokola I. (vhod z Vrhovčeve ulice), kjer bodo razporejeni v posamezne depu-tacije. Zdravo! Uprava. Sokolsko društvo Ljubljana III. Bežigrad počasti danes ob 19. s spominsko svečanostjo blagopokojnega Viteškega kralja v društveni telovadnici cb Tvrševi cesti. Udeležba je obvezna za članstvo in naraščaj, a deca mora v teku dneva polagati cvetje na spomenik v Zvezdi, kjer se pokloni depu-tacija ob 20. pn polaganju vencev z zaobljubo: »Čuvajmo Jugoslavijo«! Sokol Ježica bo drevi ob 7. priredil ko-memoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Za članstvo, naraščaj in deco udeležba obvezna! Vsi vabljeni! Žalno komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem bo imelo Sokolsko društvo Kranj drevi ob 20.30 v sokolski telovadnici. Spored pietetnih svečanost; jc razviden z vabi1!! Poleg članstva vabimo tudi ostalo meščanstvo! Uprava sokolskega društva Kranj. Sokolsko društvo na Bledu bo imelo spominsko svečanost za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem drevi ob 20.30 v Sokolskem domu. Na sporedu so orkestralne točke, govor in deklama-cije. Vabljeno članstvo in vse ostalo občinstvo! Komemoracija za blagopokojnim Veti-škim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v Krškem bo v Sokolskem domu drevi ob 20. Za člane Sokola je udeležba strogo obvezna, ostali vabljeni. ★ Zadnja številka »Sokolske Volje« je prinesla na prvi strani uspelo sliko Nj. Vel. kralja Petra II. v kroju letalskega podporočnika. Uvodni članek obravnava resolucijo zadnje seje celotne uprave Saveza Sokola in jo obširneje tolmači. Sledijo razna poročila iz društev in čet dravskega sokolskega zbora, v listku pa prizor »Deveti oktober«, ki ga je sestavil br. Drago Pahor in bo dobrodošla marsikateremu društvu za učinkovito žalno svečanost na ta dan. Ta številka priobčuje tudi sliko novega staroste ČOS, br. dr. Jana Kelerja. Da se ne pozabi. Priobčili smo letos mnogo poročil o javnih nastopih sokolskih društev, ki so. četudi pod mnogo težjimi okoliščinami kakor prejšnja leta, priredila javne telovadbe, ne da bi povsod imela na razpolago telovadnice, ker so oddane že delj časa v druge namene, s čimer sokolstvo prav tako služi svoji domovini. Zelo veliko pa je število tistih, ki prav zaradi tega niso mogla nastopiti. Vse to moramo uvaževati pri letošnji bilanci našega javnega dela. Ne smemo pozabiti tudi na nekatere druge velike ovire, ki so nastopile: na pr. pomanjkanje aovoljnega števila vaditeljev, ker so odšli na drugo svojo dolžnost, kar je znatno vplivalo na kakovost vežba-nja. Razumljivo je bilo, da so bili oddelki nastopajočih odraslih telovadcev bolj skromni, saj je že delj časa mnogo naših bratov odsotnih, ker tako veleva domovine ukaz. Toda vsega tega ne smemo pozabiti pri celotni presoji svojega delovanja letošnje poletje, ko smo vkljub temu pokazali. kjerkoli smo imeli javne telovadbe, da se dajo s trdim delom doseči navzlic težkočam pozitivni uspehi. Tembolj pa bomo morali prijeti za delo zdaj. ki nas loči od II. vsesokolskega zleta samo še 11 mescev. Zmaga čeških Sokoli« v P^gi. Prvikrat so se srečale v Pragi na stadionu češke žene pri skupnih tekmah, kjer so tekmovale za prvenstvo v prosti telovadbi. Sodelovale so najboljše atletičarke iz češke atletične amaterske unije. Delavskih telovadnih enot in češke Obce sokolske. Vsaka izmed naštetih zvez je smela postaviti k tekmam največ po dve tekmovalki; razpored pa je obsegal skupno 10 tekmovalnih panog. Prvenstvo so dosegle Sokolice s skupno 119 točkami; na drugo mesto so se povzpele članice češke amaterske atletične unije, tretje mesto pa je pripadlo DTE s samo 51. točko, dočim jih ima ČAAU 84. Razlika med uspehi poečinih udeleženih zvez je torej prilično velika. Pri atletskem petoboju v Pragi, kjer je tekmovalo 60 najboljših čeških tekmovalk v tej panogi, so zmagale Sokolice. Tekme so se vršile 15. septembra ob udeležbi 50 Sokolic, ki so zastopale ČOS, 5 tekmovalk iz vrst Delavskih telovadnih enot in 5 iz češke amaterske atletske unije. Sokolice so zasedle prvih 8 mest in zasluženo zmagale. . v-.:«.- • - - > •i • • ". .;. ■ Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Umri nam je naš dragi stari očka, gospod Adolf Hauptmann posestnik Pogreb bo ▼ četrtek, dne 10. oktobra, ob 4. «4 popoldne Ie Mše žalosti na Sv. Petra eesti št. 39, na pokopališče pri Sv. Križa. LJUBLJANA, dne 8. oktobra 1940. Dolfka Jovičevič, roj. Hauptmann, vnukinja^ in soprog Dušan Jovičevič; Zdenka Race roj. Ha uptmann, vnukinja, in soprog Boris Race; Mitja, pravnuk ia ostalo sorodstvo ŠPORT Kam vodi ta pot? Iz enega izmed številnih člankov, ki slikajo sedanje nezdrave razmere v našem športu Skoraj ne mine dan, da ne bi v našem športnem življenju doživeli spora, ali ne slišali od koderkoli glasove, ki spet napovedujejo nove za-pletljaje in spet škodo za to ali ono športno panogo. Med številnimi članki v raznih dnevnih in strokovnih listih smo te dni čitali v »Vremenu« enega, v katerem je šel pisec tem škodljivim pojavom precej do dna in v njem poudaril najbolj zahtevo, da bi bilo treba iz naših športnih vrst odstraniti vse ljudi, ki podirajo bratsko slogo v delu in onemogočajo napredek v športu. Člankar pravi med drugim: »V nekaterih športnih panogah so se ljudje brez težav prilagodili novi notranji ureditvi države in se organizirali na novi podlagi, ki jim omogoča nadaljnji napredek. Pri drugih pa nikakor ni mogoče najti /.modusa vivendi« s športniki iz ostalih krajev. Ti ljudje kažejo skrajno nepopu-stljivost proti vsemu, kar jim ne ustreza. Poglejmo na primer znano plavalno afero v Splitu! Naši najboljši plavalci, ki so ponesli slavo našega imena po vsej Evropi. so zdaj predmet časopisnih napadov in celo odpuščajo jih iz službe ... To so sami mirni ljudje in odlični športniki, ki so daleč od vsakega politiziranja, kakor je to tudi prav za prave športnike. Njim je kot pravim Jugoslovenom sveta prav tako hrvatska ali srbska ali slovenska zastava kakor jugoslovenska, v kateri so združene vse tri. In prav zato oni ne morejo dovoliti, da bi se v šport vlačila drobna politika in bi bili pri vsem tem še oni orodje športnih funkcionarjev, ki o tem nimajo tako vzvišenega mnenja. Naši športni vodilni krogi stalno naglašajo, da mora šport vzgajati značaje ter gojiti viteštvo in tovarištvo. če je tako, potem bi bilo treba te mlade ljudi pohvaliti, ne pa kaznovati, če je treba komu naprtiti kazen, potem bi jo zaslužili funkcionarji, ki izzivajo take nezaželene dogodke. še slabše je v tem pogledu v atletiki. 2e nekoliko let izkoriščajo vodilni atletski forumi vsako priložnost, da bi dali športnim prireditvam politični žig. Tako je bilo na svoječasni tekmi med češko-Slovaško in Jugoslavijo in nekaj podobnega je bilo tudi v Budimpešti. Vsa ta prerekanja okrog zastav in godb — jugoslovenskih ali hrvatskih — so porazno delovala na občutljive tekmovalce, ki niso mogli nastopiti v običajni formi.« Pisec zaključuje svoj članek z naslednjim: »Mi živimo pomešani med seboj in med nami mora vladati pravo športno bratstvo, posebno v današnjih težkih časih. Dolžnost pravih športnikov je, da čim prej spravijo s poti vse te pojave politiziranja in cepljenja na majhne krožke, kajti športnik je dolžan nastopiti za vse, kar je naše od Triglava do Vardarja. Pri tem pa ga ne smejo siliti, da bi nastopal z drugim imenom, kakor je rečeno v razpisih, ker je to poneverba njegovega prepričanja in tega nihče ne more zahtevati od poštenih ljudi. Kdaj se bo slednjič le nehalo ubijanje našega športa s politiko? Treba bi bilo, da bi tudi pristojni državni činitelji ukrenili vse, da bi se uredile razmere v našem športu in bi dobil ono smer, ki mu gre kot pomembnemu vzgojnemu sredstvu, pri čemer pa mora ostati nedotaknjen od vseh negativnih pojavov v življenju. Nihče nima pravice, da bi rušil ono, kar so z ogromnimi napori ustvarile generacije iskrenih športnikov, hrvatskih, srbskih in slovenskih, najmanj pa seveda taki, ki niso Hrvati niti Srbi in Slovenci. Baš v sedanjem usodnem času, ko se tresejo temelji starega sveta, se morajo športniki kot najbolj odporni del naroda dvigniti in združiti v bratski slogi ter zavreči vse spore, ker velja danes še bolj kakor kdaj prej pregovor, da je samo — v slogi rešitev!« Slov. kolesarska zveza brez predsednika Kakor smo izvedeli iz najbolj zanesljivega vira, je predsednik SKZ g. podpolkovnik v p. Josip Jaklič že pred 14 dnevi zaradi nesoglasja s sodelavci v odboru podal ostavko na predsedniško mesto. * Ni naša naloga, da bi se spuščali v vse številne podrobnosti, ki so privedle tako daleč, da je ta zaslužni kolesarski delavec obrnil hrbet slovenskemu kolesarstvu. Pri vsem tem pa smo seveda izvedeli iz obeh taborov — kje v naših športnih organizacijah pa danes ni dveh taborov — za marsikaj, kar je nazadnje privedlo tako daleč, da je g. Jaklič odložil predsedniško čast. Zgodovina tega spora sega v spomladanske mesce, ko se je začela tudi reorganizacija kolesarskega športa, zaostrili pa so se potem odnošaji v odboru o priliki znane dirke po Srbiji in v zvezi s tesnejšim sodelovanjem, ki se je od tedaj začelo razvijati med srbsko m slovensko kolesarsko zvezo. Bodisi tako ali tako, koristno bi bilo za nas same, da bi doma našli pot do sprave in potem solidarno branili svo- je interese tudi v tej športni panogi, v kateri imamo — kakor v mnogih drugih — prav tako pokazati ie številne zelo lepe uspehe. OBJAVA ZA DIRKO PO SEVERNI SRBIJI Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani objavlja službeno: Upravni odbor je določil naslednje dirkače za nastop na kolesarskih dirkah v Beogradu: Peternelj, Grabner (2SK Her-mes), Podmiljščak, Golob, Berlič, Korenin, Berlič (DKSK Edinstvo), Gartner, Btzilj (Kol. klub Ljubljanica), Gorenc (Kol. klub Zarja, Ljubljana), Valant (Zarja, Jesenice), Sodeč, Sojč, Horvat (Maraton, Maribor), Zupane (KSK Celje) in Gregorič (Slovenj Gradec). Pozivajo se val omenjeni dirkači, naj bodo brezpogojno pripravljeni za odhod v četrtek dne 10. t m. iz Ljubljane ob 20. z brzim vlakom. Odbor Obveščamo vse odbornike, da bo redna seja upravnega odbora v sredo dne 9. t. m. ob 19. v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Ker se bo na tej seji razpravljalo o zelo važnih zadevah, je udeležba za vse odbornike strogo obvezna. Odbor Atletski miting v Novem mesta Zanimiva prireditev bo v dolenjski metropoli prihodnjo nedeljo SK Elan priredi v nedeljo 13. t. m. ob pol 15. na telovadišču ZFO v Novem mestu svoj miting po dolžnosti. Za prireditev vlada tako med tekmovalci, kakor med športnim občinstvom veliko zanimanje. Od zunanjih klubov sta zaenkrat prijavila tekmovalce Ilirija in Planina iz Ljubljane, pričakujejo pa se še nadaljnje prijave 2SK Hermesa, SK Litije in ASK Primorja. Domači klub bo postavil na start okoli 25 atletov-juniorjev, tako da bo to eden največjih juniorskih mitingov. Atletski uspehi mariborskih srednješolcev Maribor, 8. oktobra. O poteku prvega dela VII. tradicionalnega srednješolskega lahkoatletskega mitinga v Mariboru v okviru pomladka JS na klasični gimnaziji smo že poročali. V nadaljevanju so bili doseženi sledeči rezultati: 80 m zapreke dijaki: Babič (Trg.) 12.7 sek., Kranjčič (učitelj.) 13. sek.. Rak (železničar-ska šola) 13.4 sek. Sledilo Faletov (učitelj.), Bezjak in Šisernik (oba klas.).Skok v višino dijaki: Babič (trg.) 168 cm, nov srednješolski rekord, Eiletz (klas.) 160 cm, Kranjec (II. realna) 160 cm, Petek (I. real.) 160 cm. Šurkalovič (učitelj.) 155 cm, Hojnik (I. real.) 150 cm. — 100 m dijaki: Gracianski (I. real.) 11.9 sek., Babič (trg.) 12. Bačnik (I. realna) 12.2, Bezjajc (klas.) 12.8, sledita Zon ta (učitelj.) in Vertačnik (klas.) Skok v daljino dijakinje: Sentjurc (trg.) 4.82 m. Busek (I. real.) 4.53, Zohar (II. real.) 4.47, Jugel 4.42, Brandstaetter (1. real.) 4.39, L4*-renčič (II. real-) 4.16. — Met kopja dijaki: Metelko (trg.) 51.85, nov srednješolski rekord. Kranjčič (učitelj.) 44 39 m Hojnik (klas.) 43.11, Pulko (II. real) 42 74 Krapša 42.33, Špendl (I. real.) 42.22 — Troskok dijaki: Metelko (trg.) 12.02, Cepelmk (I. real.) 11.82, Vitek (I. real.) 11.61, Lužnik (učitelj.) 11.29, Javševec (klas.) 1.23, Hojnik (klas.) 11.05. — 1000 m dijaki: Pavčnik (železn.) 2.57, Habjančič (klas.) 2.57.6, Krapša (I. real.) 2.59. Marinšek (trg.) 3.02, Tretnjak (železn.) in Faletov (učitelj.). 60 m dijakinje: Brandstaetter (I. real) 8.2, Sentjurc (trg.) 8.6, Gugl (I. real.) 8.8. Busek (I. real.) 9. sledita Zohar (II. real.) in Lavrenčič (II. reafl.). — Štafeta 4 x 100 dijaki: I. real. gimnazija 48.2, klasična 49 2, učiteljišče 50.2, železničarska šola 50.5, sledita trg. akademija in II. realna gimnazija. Skupni placement je sledeč: Največ točk 90 odnesli atfleti in atletke I. realne gimnazije in sicer 100 točk 57 dijaki, 43 dijakinje), sfledi klasična s 67 točkami (54 m 13), trgovska z 62 (48 in 14), učiteljišče z 51 (37 in 14), II. realna 43 točk, žeflezničarska šola 22 točk. Organizacija mitinga je bila odlična. Kot vrhovni sodnik je fungiral g. J. F i š e r. Pozdravni nagovor je imel prof. S. Sila, za oblastni odbor JS pa g. Janko Pire. Razdelitev daril bo pozneje v okviru posebne svečanosti. SLOVENSKA LAHKO ATLETSKA ZVEZA OBJAVLJA: Obveščamo vse klube, ki goje lahko atletiko, da se je na občnem zboru dne 5. t. m. ustanovile »Slovenska lahkoatletska zveza« v Ljubljani, ki je edina od oblasti priznana predstavnica lahkoatletskih klubov na področju dravske banovine. Dosedanja Slovenska atletska zveza — SAZ — nima pravne podlage za obstoj in ne more biti pravna predstavnica slovenske lahke atletike. Glede na to vabimo vse klube, ki imajo resen namen gojiti lahko atletiko, da prijavijo svoj vstop v Slovensko lahkoatlet-sko zvezo. Pravila, ki so potrjena od pristojne oblasti, bodo poslana vsem včlanjenim klubom. Vse dopise na SLZ naj se do nadaljnjega naslavljajo na tajnika Zupančiča Miljutina, Ljubljana, Tehnični razdelek, Vrazov trg 4. Obenem naprošamo vse klube, naj pošljejo takoj najboljše rezultate svojih atletov zaradi sestave moštva za troboj in točne evidence, in sicer na naslov tehničnega referenta zveze, prof. Draga Stepišnika, Ljubljana, Gradaška ulica 8/II Za SALZ: Zupančič, s. r. tč. tajnik. STTZ sporoča, da bo seja upravnega odbora drevi ob 20. v klubskih prostorih SK Mladike. Zaradi važnosti prosimo sigurne udeležbe. Tajnik. GLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enKratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Krojaškega Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naj man iš» znesek 20 Din Krojaškega pomočnika dot>resa. tudi za damsko delo sprejmem takoj. Oskrta v hiši — Sodja Lovrc. Tržaška c 42. 27672-1 Frizerka ali frizer dobra rr oč v stroki, dobi stalno službo 29. X. — Maistcrovič Ivan. Lesce pri" Bledu. 27673-1 Mojstra za emajliranje ki Je sposoben v emaj-1 Iran ju pločevine in litega železa se išče. Pismene ponudbe pod »Fabrika emajla 1360« na ogl oddelek Jutra. 27620-1 Prevoznika s Leksikon tovornim avtom >>Der Srosse Brockhaus«, luvornim dvium 21 zvezkov popdn, na prodaj Naslov v vseh posl. Jutra. 27681-3 na pogon brez bencina, za veliko količino drv iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kočevsko« 27690-1 Dva čevljarska pomočnika sprejme takoj Rovšnik Ivan. Trbovlje. 27686-1 Službo kjerkoli, iščem Zmožna sem vsega dela. Govorim slovensko, hrvaško, italijansko in nemško Marjeta Kejžar, Breg i, p. Žirovnica, Gorenjsko 27675-2 Šiviljsko Moškega samskega. poštenega, zgovornega sprejmem. — Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Treznost«. 27682-1 V nladnih clneh Vas Kozarček ERMET-VINA obvaruje tiripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le BERMET B. MARINKOVA lz SREMSKIH KARLOVCEV, Fruška gora. pomocnico takoj sprejmem Naslov v vseh posl. Jutra. 27678-1 Akviziterje za organizacijo štednje rabimo Ponudbe pod »Zaslužek« na ogl. odd Jutra. 27662 1 Samostojne kuharice dobe službe v pc6redo-valnici za boljše službe v Wolfovi ul. 10. Ženske dobe ceneno prenočišče Sprejemajo se prijave za kuharski tečaj. 27663-1 Krojaškega pomočnika izurjenega za splošna dela, sprejmem takoj. — Alojzij Jordan, Dev. M. v Polju 146 pri Ljubljani. 27660 1 vajenca ki ima res veselje do krojaškega obrta takoj sprejmem. Alojzij Jordan, D. M. v Polju 1,46, pri Ljubljani. 2765« 44 Službe išče Vsaka beseda 50 par. ze dajanje naslova S Din najmanjši znesek 15 Din Poštena gospodična pridna, išče mesto plačilne v restavraciji ali an« in nranilnic vrednostne papirje 30 najugodnejših cenah Bančno kom. uvod Maribor. 24458-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Pouk na harmoniki klavirski tn na gumbe, po edino pravilni uspešni metodi. — Informacije v LJubljani: hotel Metropol, torek, sreda in četrtek, v Celju: Glavni trg 16-11, petek ln sobota Pouk pri priznanem strokovnjaku, državnem prvaku Ru dolfu Pillh-u Vam aa-Jsonči siguren uspeh! 27085-4 Solnčna parcela v bližini Tyrševe ceste, elektrika, vodovod, ae takoj proda. Poizve se Tyrševa c. 98. 27688-20 Kupim novo dvo- ali trlstano vanjsko hišo ali vilo. Posredovalci izključeni Zupane, Karlovska 20. LJubljana. 27692-20 StavbiSče ca 2000 do 2500 kv m Mariboru kupim — Prednost bližina kolo dvora ln možnost last nega vodnjaka Ponud be prosim na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 27684-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 20 Din Pisarniški lokal pripraven za advokata v Cigaletovl ulici 3, pritličje se odda s 1. novembrom v najem Informacije is to tam v I. nadstropju. 27661-19 Opremljeno sobico oddam cel dan odsotni gospodični, najraje šivilji. Naslov v vseh posl. Jutra 27669 23 Garconiera se odda v najem v palači Dunav, Beethovnova 14 Informacije lstotam pri upravitelju hiše. 27677-23 Sobe išče vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Din Visokošolec išče lepo, prostorno sobo v centru Ljubljane s posebnim vhodom. Najraje s popolno oskrbo Centralne kurjave zaže-ljena Ponudbe poslati na podr Jutra v Celju pod značko »Elka«. 27652-23a Opremljeno sobo ali prazno, za takoj, ne predaleč iz centra, išče gospod. Naslove pustiti ogl. odd Jutra. 27667-23a Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Stanovanje z 2 sobama se odda za november ali pozneje. — Zarnlkova 9 n 27665 21 Dve sobi in kuhinjo se odda s 1. novembrom 10 minut od gl. pošte Naslov t vseh posl. Jutra. 27691-21 Stanovanja Beseda I Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanlši znesek 20 Din Dvosobno ali večje enosob. stanovanje se Išče za 2 odrasli osebi v mestu Ponudbe pod »2 odrasla« na ogl. odd. Jutra 27668-21a I Dvosobno Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šUro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din Realiteta zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo ▼ Ljubljani, Prešernova 54-1 Telefon 44 20_»M0 Parcele naprodaj v Vid«. V8-marjih io Mednem tile postaje ob Sivi. Poizve te: Viiroane 78 (nasproti Mi-»druge). ^^ Parcele naprodaj » tiiki med re-mizo in staro mitnico in na Kodeljevem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ogl »N izka ceca«. 27J41-20 stanovanje event. s kopalnico ▼ centru ali neposredni bližini Išče mirna stranka Ponudbe pod »Mala družina dveh oeeb« na ogl. odd. Jutra. 27657 21a 5J0B2E E □ Beseda 1 Din. davek 3 Din, aa šifro ali dajanje naalova S Din. Najmanjši znesek 20 Din 3 dijake sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh posl. Jutra. 27OT0-23 Sobo a posebnim vbodom, opremljeno, parketlrano no, s souporabo kopalnice oddam s 15. okto brom ali 1. novembrom Rožna dolina Cesta m. št. 3. 27702 23 Upokojenec Išče opremljeno sobo in boljšo hrano, pranje perila za 1000 din. Gre tudi v predmestje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir ln snaga«. 27656-23a Dopisi Vsaka beseda 3 Din. davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 30 Din Dvignite pismo pod »Kuharica« na ogl. odd. Jutra. 27683-24 1 Din. davek 3 Din. za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Šivalni stroj šiviljo, zelo dobro ohranjen, se oeno pro da. Kolodvorska 35-1 desno. 27864-29 SK Slavija. Drevi ob 20. v klubski sobi širši članski sestanek vseh aktivnih in podpornih članov. Za igralce važno zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem, za ostale pa zaradi plesnih vaj, ki bodo v četrtek ob 20. Kdor še nima članske legitimacije, naj jo danes dvigne, ker brez legitimacije nima dostopa k vajam. Legitimacije se dobe za din 2.— v tajništvu. Keržan, Skapin sigurno! Tajnik. »Ilustrovane sportske novosti« štev. 46 so izšle. Vsebina: Gradjanski z 2:2 ni mogel prepričati Concordije, da je sedaj najboljši v Zagrebu. — Uroič je zmagovalec prvega hrvatskega handicapa na motorjih. — Stepišnik je potrdil svoj svetovni rezultat s kladivom. — Viktorija se bo pritožila sportskim forumom ali pa tudi sodišču. — Skrivnostni »mister P.« ima razgovore v Ljubljani. — Ali je bilo mogoče preprečiti spor ob odhodu naših atletov v Carigrad. — Spremembe v slovenski atletiki. — že sedaj razprave o ledni sezoni. Itd. Vmes je še mnogo drugih zanimivih člankov in kopica pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. Italija pripravlja Fis-tekme. V začetku prihodnjega leta bodo mednarodne smučarske tekme v Cortini d' Ampezo. Italijanska smučarska zveza je že poslala vabila naslednjim državam: Nemčiji, Belgiji, Bolgariji, Španiji, Ameriki. Finski, Ho-landski, Madžarski. Japonski, Norveški, Rumuniji. Slovaški, švedski, Švici in Jugoslaviji. (AA. Štefani). Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aU dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Namizna jabolka jedilni kostanj in vse vrste fttola kupim vsako množino. Ponudbe poslati Bezjak Konrad, Zagreb. Tkmlčičeva ul. 20 telef 34-692. 37384-34 1 Din, (tovek 3 Din, aa šifro aU dajanje naslova 3 Din. Najmanlši znesek 20 Din Dober klavir rjav, prodam vsled pomanjkanja prostora za din 2000. Rud. Grešnik, Celje, Dečkova cesta 1 37700-26 Iz Krškega Kr— Opozorilo vinogradnikom. Vse vinogradnike iz krške občine opozarjamo, da bodo lahko dobili nezatrošarinjeni sladkor vsi oni, ki bodo začeli s trgatvijo v določenem roku, t. j. po 15. oktobru. Kdor re-flektira na nezatrošaiinjeni sladkor, naj se zglasi najkasneje do 9. t. m. v občinski pisarni v Krškem in naj prinese s seboj 30 din. kr— Kolo so mu ukradli. Sreskemu tajniku g. Mirku Vizjaku je neznan tat odpeljal v noči od nedelje na ponedeljek iz zaklenjene drvarnice kolo, vredno 1200 din. Kr— Na naslov Bor.ačeve tovarne, v ponedeljek okrog pol ene zjutraj je začela tuliti tovarniška sirena in je nepretrgoma tulila dobre pol ure, vsled česar ae je prebudilo okoliško prebivalstvo in je marsikdo celo vstal iz postelje, misleč da se je pripetila kakšna nesreča ali požar. Z veseljem so legli nazaj, videč, da ni k sreči nič hudega, poleg tega pa jezni, ker so se po nepotrebnem razburjali. Naprošamo vodstvo Bonačeve tovarne. c'a nam blagovoli ob-jasniti, čemu je to dobro ln čemu tuli sirena ponoči ter razburja prebivalstvo. Iz Hrastnika h— Poverjenik Vodnikove družbe že pobira članarino v znesku 20 din za letos. Podvizajte se s plačilom te. kajti knjige Vodnikove družbe bodo letos spet zelo lepe in zanimive. R D I Sreda, 9. oktobra LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Vedeli zvoki (plošč;). — 12: Ob mračnih urah (plošče). — 12.30: Poročila. objave, napovedi. — 13.02: Junaku v spomin (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Obisk v knjigoveznici. — 18.40; Gibanie slovenskega prebivalstva (g. Rudolf Smersu). — 19. Napovedi, poročila. objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Pisan spored s plošč — 19 50: Kako si mladina izbira poklic (dr. VI. Schmidt). — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. VI. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 20: Prenos opere iz narodnega gledališča — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Plošče po željah. — 20.30; Recitacije. — 21: Koncert orkestra in solistov. — 22.10: Lahka glasba. — Sofija 19: Salonski orkester. — 19.50: Verdijeva opera »Falstaff«. — 22: Bolgarske pesmi. — Prapa 1925: Lahka sodba. — 20.30: Zvo na igra. — 23: Češki koncert. — Berlin 19.15: Koncert velikega orkestra in solistov. — 21: Drobne melodije. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19 30: Lahka glasba. — 20.30: Simfonični koncert. — 23.15: Plesna muzika. Urejuje Davorin Ravijen, - izdaja za konzorcij »Jat«« Stenico Virant - Za Narodno tiskamo d. d. to. tokarnarja Fran Jeran. Za UKeratni del J. odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani