Knjiga Slovenska XIX. veku. Matevž Frelih (Friihlich, Hilarius, Vesel, Vitoški) r. 11. sept. 1828 v Lozicah, samostojni podružnici duhovnije SentVidske pri Vipavi, giranazijo dovršil 1. 1850 v Ljubljani, posvečen 1. 1854, služil za kapelana v Spodnji Idriji in v Stari Loki, za farmana na Premu, bil župnik v Lašicah in od 1. 1885 dekan v Trebnjem, kjer je umrl 1. febr. 1892. Za slovenščino se je vnel F r e 1 i h po svojem ljubljenem fajmoštru M. Vertovcu, iskrenem prijatelju dr. Jan. Bleiweisa, do katerega je potem tudi on prav do zadnjega gojil posebno spoštovanjo. Oglasil se je res tvidi v njegovih Novicah 1. 1846 str. 144 s sraešno pripovedko: „ Jurčik gre na ptuje" (v Fremd) s podpisom: M atevž. To smešnico je ponatisnil ,,Vedež" II. 1. 1849 in — šla je potem, kakor Valjavueva ,,Lesena skleda" po vseh knjigah za mladino, kratkočasnih in podučnih. — Posebej pa je v slovenšeini delovati jel 1. 1848 v Alojznici, kjer je bil vrodnik domačemu listu ,,Danič ic i1'. Z ozironi na tedanje dogodbe je zložil v njetn pesem ^Sava in Tonava"; ta toži bridko o Nemcih in Madjarih, Sava pa hvali Slovane in o Slovencih pravi: „ V Slovencu se sveta je misel zbudila, — De z drug'ini narodi vred kviško puhti; — Slovenska se zlata je doba začela — In večno slovenska bom reka slovela". Vitoaki. Takrat je jel dopisovati v dr. J. Pogačarjev ,,Slovenski Cerkveni Casopis'' 1. 1848 na pr.: Vprašanje in odgovor (Iz nemškiga str. 64). Keršanska prava pot (Pred nami mati cerkev ho,di itd. str. 89). Huda vest (Huda vest je lev strašan, — ki prerjovo noč in dan itd. str. 97). Sveti dar v katakombah ali sprava. Hoja po katakombah (Iz nemšk.). M. Frelih. Zgodnja Danica 1. 1849: Spreobernjeni tolovaji. Glosa po geslu: rNa svetu le reva, nadloga stanuje, — Tu dom je terpljenja, dolinasolza; — Nad zvezdami gori, kjer Večni kraljuje, — Le tam je resnično veselje doina (str. 279)". Keršanska prava pot (Nekoliko pomnožena str. 287). Tihe raisli na pokopališi v god vsih svetnikov zvečer (Ustavi človek se popotni str. 352). Vitoški. Danica 1. 1850: Na grobu visokočastitiga mašnika Antona Kozlevčarja po VZOru : ^Blagor tistim, ki zaspijo — V milosti Gnspodovi: — Blage dela jim sledijo, — Ne boje se večnosti (str: 25)". __ Novice: Iz Š. Vida nad Vipavo, dopis o šolskem spraševanju na livalo učitelju in katehetu, na pr.: nOba gospoda učenika sta mlada iskrena domorodca, plameneča za narod, vneta za njega mladino; ne kakor kak ožuljen uoitelj, ki je še terdo s kito na staro kopito navozljan, ki mu vsaka nova reč, posebno pa slovenšina že od dalječ sive lase dela. Takimu, se ve do, je za mladost raalo mar, da le nekoliko ,,tradira" in ,,pri\fa" naj žc po tim otroci kaj vedo ali ne (str. 157)" itd. Vitoški. D a n i c a 1. 1851: V spomin rajnciga fajraoštra Matija Vertovca (str. 155). F. — L. 18 53: Velikiga travna Marije prečiste Divice slovesnost. Ozir v nebo (Pes. v 20 odstavkih str. 177) —e—. Cisto spočeti Devici: ,,Ena zvezda prikazala — S tcmnih je oblakov se, — Lepši kot danica zala, — Lepši kakor zvezde vse . . — Glej , Marija iinenuje — Zvezda se izvoljena, — Ktere prihod oznanuje — Srečin dan zveličanja" itd. s premičnim napevom Riharjevim (str. 197). —e—. Danica 1. 1854: Marija mati milosti (Ce nas hudobna moč zatira, — Nadloga britka nas niori itd. str. 17). — a) Venček za vezilne darila ali vošilne p e s m i c e o godovih, novira letu, in druzih priložnostih z nekterirni spominskimi listiki in grobnimi napisi. V Ljubljani 1854. 8. 58. Nat. Milic. Založil J. Giontini. Tretji popravljeni natis 1. 1886. — ,,Ni nam scer znano, kdo da je misel sprožil omenjene bukvice dati na dan, in tudi ne vemo, kdo je zložil pesmice, ki jih ta knjižica zapopada; pa naj je kdor koli hoče, misel ta je bila kaj dobra, in pesmice so vse hvale vredne, pravijo N o v i c e (str. 75). Nemci imajo že zdavnej na cente ,,gratulantov" ; veseli bodimo, da iniamo tudi mi zdaj ,,venčeku prav mičnih krajših in daljših pesmic za vošila ob mnozih priložnostih starišem, žlahtnikom, prijatlom, dobrotnikom itd., ki bodo dobro dohajale otrokom, pa tudi odrašenim, ki želijo ob godovih in druzih prilikah komu v lepi pesmici razodevati svoje občutke itd." — ,,Te posebne hvale vredne pesmice sta zložila verla bogoslovca v tukajšni duhovšnici gospoda Frelih in Gogala, pove pa Danica (str. 47). Priporočimo jih vsim, kteri hočejo ob posebnih prilikah komu z lepo vezano besedo serčne čutila naznaniti". — b) Nar lepši danali vredno praznovanje perviga svetiga obhajila, kterimu so pridjane molitve pri sv. maši in druzih posehnih priložnostih. Spisal M atevž Frelih, bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. V Ljubljani 1854. 16. 250. Peti zboljšani natis 1. 1882. Poglavitai namen teh bukvic je 1. vredno praznovanje perviga sv. obhajila in pa 2. de se ohranijo v vedni spomin tega presrečniga dneva itd. (Danic. str. 72). Zal. J. Giontini. — c) Perve in nar potrebniši resnice sv. keršanske katoliške vere za nar manjši učence. Iz Ratisbonskiga katekizma poslovenil M. Frelih. V Ljubljani 1854. Nat. Milic. Zal. J. Giontini. — d) Koledar za Slovence spodob a m i (okoli 40) v p o v z d i g o k a t o 1 iškiga duha za navadno leto 1855. Obseg: . . Deset Božjih zapoved . . Nekteri deželni patroni. Sv. Monika . . Cerkev sv. Petra v Rimu itd. Zal. Giontini. Tisk. Som- mer na Dunaji. — Zeleti je, de bi se ta koledar v nobeni slovenski hiši ne pogrešal, in de bi verla mlada duhovna, gosp. Janez Božir, in gosp. Matej Frelih, ki sta ta koledar, po zgledu Jariševiga koledarja za 1855. leto napravila, tudi še prihodnje leta z enacim delam Slovence razveselovala (Danic. 1854 str. 196)". — e) Kerški raki, za kratek čas. Znadke ali anekdote. V Ljubljani 1855. Spisal M. F., zal. Giontini. — f) Koledar za S1 o v e n c e za prestopno leto 1856 s 46 podobami. Pravda Kozopersku (cf. Novic. 1845: Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo. Str. 192). Vsi aposteljni. Poglavitni grehi . . ,,Sostavila sta ga verla duhovna, častita gospoda F r e 1 i h in B o ž i č, in moramo reči, de sta srečno dosegla, kar sta si bila namenila, namreč: poduk in kratek čas" (Danie. 1855 str. 196). Zal. Giontini, tisk. Sommer (Vid. Jezičn. XXV str. 79). — Novice 18 56: Novoletnica (str. 4). Narodna pripovest od kovača (str. 229—233). S1 o v en sk i Roniar. Koledar v poduk in kratek čas za navadno leto 1857 in 1858 je stopil na mesto ,Koledarja za Slovence", sostavil Jernej Lenček (Jezičn. XXV str. 72—3). V I. teoaju je priobčil F. nekaj pesmic, pobožnih in kratkočasnih, kjer je zlasti poinenljiva pesem: ,,Hrepenjenje živine po železnici". V II. teeaju pa je posebno znamenita: ,,Š t o n g r a j t a r — Falot" (str. 129—133), katero zlasti dovtipno rnore razumeti le on, komur je znana vožnja po velikih cestah, dokler železnice ni bilo. — Dva godca — srečna v nesreei. Vaga krivična itd. — Danica 1858: Venec na grob Gregorja K e mperle-ta bogoslovca, v osmerih kiticah, zložil F. (F r e 1 i h), s poslednjim razstavkom: Vživaj tedaj krono tam v deželi zlati S Stanislavam, Berhmanzam, Alojzijam; Pros' za n*>, ki moramo se vojskovati, De ta sreča dojde enkrat tudi nam! Dokaj porodcn je postal v Loki in takrat je M. Vesol zložil na pr.: Liziin: ,,Popišem naj pošast ostudno, — Povem naj vam prigodbo čudno, — Prav po domače kar se. da, — Od stric-Liziina sladkega" itd., kjer naposled pove, zakaj vse polno lizunov mergoli, da ves svet od njih smerdi (Novic. 1861 str. 148). Oda m o j i k r a v i — po geslu: Gleiches Recht ftir alle (Presse)! — ,,Hajdi! strune zagromite! — Novo pesem zdaj velja! — Mi herda razglasite — Krog po svetu novega! . . Cujte! Liska, moja krava, — Je rodu domačega, — Kar iz ptujega pritava, — Malo, veste, da velja. — V šolo ni sicer hodila, — Brat' le travo zna samo; — Vendar pridno je vozila, — Ko zidali šolo so itd. (str. 185). — Njegova je nienda tudi: Burka o kavani — svojim prijatlom posvečil Hilar V. (Vitoški v N o v i c. 1862 str. 243), — Danica 1862: Nekaj o kerstnih bukvah (str. 214). — N o v i c e 1863: Dobrovoljna novoletnica, kjer M. V—1 poje na pr.: . . Lažnjivi časniki pa naj bi zgoreli, — Ze tri dni napruden se z birse rode; — Ne dajajte toraj za vraga denarja, — Ki zlasti Slovenea kot gada (v:erte itd. — D o b r o v o 1 j k a 1 e t u 1864: Pojdi solit se ti, pratika stara! — Da si pobegnila, bil je že čas itd. (—1 str. 2). V teh letih je iz Stare Loke večkrat dopisoval v Danico o novi cerkvi, za katero ,je dekanu Kramarju bil najboljši kolednik (cf. Norček Hilari 1. 1863 str. 264). L. 1865 je postal fannan na Premu, kjer je 1. 1867 farno cerkev zidati jel skor brez denarja. Dovršil jo je sicer 1. 1869, toda v nedopovedljivih težavah, katore so ga mnogo potrle ter vzele mu lastno veselost. — Vendar je glasil se še nekaj let v N ovicah o novem letu na pr. 1866: Slovo staremu, pozdrav novemn letu, kjer —f.— opeva posanine mesece in o zadnjem pravi: Ti december hudi stari, — Boš kasir mi kas vsih! — Prazne so — pa vendar vari, — Da kaj kdo ne ukrade ž njih! — Ako pa 'z te prazne kase — Flačaš moje še dolge, — Primojčuk! — da večne čase — Bo slovelo ti ime itd.! — L. 1868: Pred liberalizera na kolena! Godčevska pesem za novo leto. — Zabavnica za novn leto 1869 (str. 8. —1). — N o v o rn u letu 1870: Zagasnil te dni je uražji berat; Po novi je šegi bil zlo liboral — — Pa zdaj ga spodrinil naslednik je mlad. — Po prvih treh odstavkih staremu letu odmenjenih — zdi se — poroča F r e1 i h poslednjie novemu: Pozdravljen kralj mladi! — res majčkin si še, Pa mnogo od tebe le nadjamo se; Napake očetove, da boš popravil, Vsekane rane po njem nam ozdravil; Nam življej polajšal, odvzel nam dolga, In luknje zarnašil, ki nimajo dna. Zaupanje naše zdaj dobro imaš, Glej, v nadah da naših nas ne goljufaš, In da te kak veter čez noč ne obrne, Ker ni je pošasti bolj grde in črne, Kot ljut je odpadnik, nezvest renegat, V,e tudi od glave do nog bi bil zlat. Prinesi v deželo nam sreče kaj več, ln vražje drtiživce odpravi nam preč; Pravičen deželam enako vsem bodi, Potem zadovoljni vsi bodo narodi; Nehala bo vojska, sovražni prepir, Povsod zaduvuljnost bo, sreča in mir! Bil je Matevž Frelih ,,anima candida" in dobrim res dober prijatelj, kar je razodel časih na posebno prisrčen naein. Ker pisal ni kaj lepo, naročil si je strojček, s katerirn je tiskal vsakovrstne liste. Kako duhovito pa dovtipno je fiestital o sedemdesetletnici Msg. Jeranu, povedal je Jezičnik ,,Svitoslav i Danica". Kako iskreno in veselo pa je Jezičniku o njegovem poslavljenju za častnega kanonika, pove naj se tukaj pač le ranjkemu na čast in hvalo: Keverendissime! Mi Amicissime! Živio! eljen! pumf! hopsa! evviva! — Še je pravica na svetu, — še živa! Dolgo v ne-marn-osti res da je spala, A se zbudila, in prvo je djala: ,,Marn moj marni — kaj? Je li res mar, Da ima zineraj še stari kolar'?!? Hitro denimo mu purpur za vrat, Spredej pete (P. T.) in pa križiček zlat!"" Factum est ita, et factum est bene. — Javirao torej voščila iskrene: Mož — korenjak, ki je stalen kot Nanos, Vivat vivattjue permultos ad annos!!! Trebnje (i. febr. 1889. M. Frelib.