Ql2£jom
s-yuAttce

V p A «•
FOR€lw. ' .^V y 7. ; ONLY
NO. 166
7(m
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€R
OLEVELA>D OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 29, 1972
STEV. LXXlV — VOL. LXXIV
Nixon in McGovern, oba precej ranljiva!
Oba predsedniška kandidata imata šibka mesta, ki jih bo nasprotniku mogoče tekom volivnega boja izkoristiti.
New YORK, N.Y. — Louis Narris je povprašal javnost, kaj ^sli, kje sta predsedniška kantata obeh glavnih strank naj-b°lj ranljiva. Pri tem je ugoto-da večina 59:33 sodi, da Predsednik Nixon ni bil dovolj Ucinkovit pri nadziranju pora-sta življenjskih stroškov in pri nadziranju brezposelnosti.
V začetku avgusta je bilo 57 % P°vprašanih volivcev mnenja, a je bil predsednik Nixon “pre-Iizu velikemu biznesu”. Le ^ ' jih je to trditev zavračalo. . P°gledu vietnamske vojne jih mislilo 50%, da Nixon ni iz-P°inil svoje obljube glede Viet-^ama in le 42%, da jo je izpol-
Nemokrati so se pri povpraše-0(;irezali še slabše. Kar y° Povprašanih je bilo mne-laj da je McGovern “slabo pri-ravil svoj načrt o javnih pod-Ofah in o prošnji za izpust a-^oriških ujetnikov v Hanoiu”. r,e, je te njegove načrte o-
d°bravalo.
aj^°vPra®ani so na vprašanje.
1 je McGovern ’’preradikalen”, j gov°rili z da 56%, z ne 27%. Vq1 0ci'nos velja za McGoverno-stališče o naglem umiku.
šan' razmerju 51:24 so povpra-(jQ 1 ^zjavili, da McGovern ni v°lj izkušen v zunanji politi-da V razrnerju 50:31 so mnenja, 2anJe NlcGovern pretesno pove-,Z radikalnimi in protestni-^kupinami.
Važn°t0VitVe 80 zanimive in
ijne]6’ ^er bodo ibrez dvoma hin 6 vPliv “a volivni boj in §0vo vodenje.
Beach ima °nvencij za en čas
'»AMI BEACHljFla. _ Zu-
Slabo vodslvo želeinic Sovjetski vohuni bili
ieNEwV“:RKhNV,'hlpačilo Pfijeii v Hong Kongu
NEW YORK,
senatnega odbora, ki je bilo ob-j	------
javljeno zadnjo soboto, trdi, da Britanci SO razkrili sovjet-so težav železniških družb v glavnem krive same uprave, ki ne vodijo poslov v skladu s spremembami v gospodarstvu in tehnologiji.
Železniški promet je počasen in zato prehaja tovorni prevoz z železnic na tovornjake. Povezovanje in združevanje železniških družb ne prinaša rešitve iz težav, prav tako ne prekomerne dividende delničarjem in vlaganje kapitala v druge posle, ki naj bi železnškim družbam pomagali do večje neodvisnosti.
Ta kapital bi bil potreben za modernizacijo železniškega prometa v skladu z novimi zahtevami.
V letu 1970 so imele železniške družbe preko bilijon dolarjev prometa, kar naj ne bi bilo znamenje propada, če pomislimo, da je bilo to leto splošnega gospodarskega zastoja.
Žtudija je bila izvedena in poročilo sestavljeno v zvezi s položajem železniške družbe Penn Central.
V predmestjih Chicaga so koncem tedna čistili
CHICAGO, 111.	— Izredno
močno deževje, ki je v nekaj u-
STAROST ZDRAVILO PROTI PREHLADU?
LONDON, Vel. Brit. — Sku pina britanskih zdravstvenih raziskovalcev je prišla do zaključka, da je staranje najboljše sredstvo proti splošnemu prehladu. To vendar ni neposredno, ampak posredno. Z leti je dobil človek že vseh vrst prehlade, ki jih povzročajo razni virusi. Ko je tak prehlad prebolel, je postal proti njemu odpor-I nejši.
sko vohunsko mrežo v svoji koloniji Hong Kong, ki se je v glavnem zanimala za kitajske zadeve.
HONG KONG. — Policija je razkrila sovj etsko vohunsko mrežo, ki je od tod hotela nadzirati L. R. Kitajsko. Prijeli in zadržali so dva hongkonškaj	gtevjj0 virus0V! ki po-
podjetnika, dva sovjetska vohu-, vzročajo prehlad) ome;jeno, po-na, ki sta priplula v Hong Kong £tane človek postopno odporen z neko izletniško ladjo, pa pri- prc^ ve6jni od njih, če že ne kar jeli in nato izgnali.	^ proti vsem, ki največkrat ljudi
Odkritje sovjetskih vohunov! nadlegujejo, v Hong Kongu naj bi bilo spro-! Vladna skupina britanskih žilo večji diplomatski spor, ko| zdravnikov je dognala po preje Velika Britanija protestirala! §leclu tisoč ljudi različne staro-v Moskvi proti uporabi britan-jsti> ^a le ki^° med mladostniki ske kolonije za vohunjenje o F0i^ 20 let v zadnjem letu pre-
Kitajski. Tukajšnji list je objavil fotografije obeh ruskih vohunov, katerih imeni naj bi bili Poiikarov in Tsunajev.
Pri prvem naj bi bili dobili seznam imen, ki naj bi jih najel za sovjetsko vohunsko službo po vsej jugovzhodni Aziji. Tsunajev je bil na izletniški ladji uradno zaposlen kot skladiščnik, četudi je univerzitetni lektor. On je kitajskega porekla.
Vohunsko gnezdo naj bi bilo osnovano leta 1969 in naj bi
rah pustilo na Chicago in pred- imelo nalogo slediti splošnemu
mestja 7 palcev dežja, je pre-
položaju v Hong Kongu, odno-
plavilo nižje ležeče predele v ta-1 som med Veliko Britanijo in ki meri, da je bila ponekod vo-, Kitajsko, kot se kažejo v tej da do 8 čevljev visoka. Poplava britanski koloniji in posebej še je napravila preko 4 milijone podatke o Tajvanu, dolarjev škode.
V soboto in nedeljo so oblasti, pa tudi lastniki hiš in njihove družine pospravljali posledice poplave in čistili poplavljene domove.
?ari Ch
u pe. ,Uck Hall je dejal pretek-ski p 6 po končani republikan-da inra političnih So bjjnC^ Za enkrat dovolj. Te ^ošl^ mes*u samo v škodo. Za je je 6 rePublikanske konvenci-f0v rrn-6^0	iz raznih vi-
je trik ^ dolariev- stalo pa ga sko ,,rat tohko. Največ policij-
^varstvo.
^0llgre'	rcnsli predložiti
k° zve?U’ ^ poskrroi za to, da stev k~na v^ada iz svojih sred-ker } ? narodne konvencije. benem ejansko ne prinesejo no-S^e kori ,mestu kake gospodar-*a te kn ^ Poktiki, ki prihajajo ge> hi i.nVencije> hočejo le uslu-ksluge y pa za to, da bi delali hgim jn trogiij denar.
• ~~~~~-o-----
kPtJXJN T*SVa^a največ
^ja j *ELLES, Belg. _ Bel-^ga bia*1 43‘6^ svojega celot-°d vteh^H53 produkta, naj-
^Izozemsp rZav EvroPe, sledi Noija 2 38-9%> Zahodna >ijo Zni6'7%’ med tem ko 'e svoie in-Ukp’i'' m poljedelske pro-
Največja kanadska ladja spuščena v morje
LAUZON, Que. — Preteklo soboto so tu spustili v morje največjo kanadsko ladjo tanker Kriti Starpin, ki obsega 80,000 ton.
Ladja je zaplula v reko sv.
Francis Chichester bo pokopan na suhem
LONDON, Vel. Brit. — Sir Francis Chichester, ki je bil dvignjen leta 1967 v viteški stan, ko je sam objadral svet v 53 čevljev dolgi jadrnici, je preteklo soboto umrl v bolnišnici v Plymouthu. Napovedovali so, da bo “pokopan” na morju.
Včeraj je bilo med tem objavljeno, da bo položen k večnemu počitku na kopnem poleg Lavrenca ob navzočnosti kakih'svojih pokojnih staršev v svo-5,000 gledalcev, večinoma upo- jem rojstnem kraju. Umrl je na slencev ladjedelnice.	raku.
hlajenih 76%, v 20 letih 69'l ■ med ljudmi starimi 55 let in več pa le še 46%.
Peščeni vihar kriv 7 smrti na cestah Kalifornije
BAKERSFIELD, Calif. - Veter je dvignil suho prst na sveže preorane zemlje in jo gnal preko dveh avtocest, po katerih so tisoči avtomobilov hiteli domov v nedeljo popoldne. Okoli 80 avtomobilov se je zadelo drug v drugega v dveh velikih nesrečah v južni San Joaquin
Z JULIJEM 1973 KONEC VOJAŠKE OBVEZNOSTI
Predsednik R. M. Nixon je dejal včeraj, da bo s prihodnjim julijem konec obvezne vojaške službe, če bo Kongres odobril predloge za prostovoljne oborožene sile.
SAN CLEMENTE, Calif. — V| Obrambni tajnik Laird je de-volivni borbi 1968 je . tedanji jal časnikarjem, da je v Južnem
kandidat Richard M. Nixon obljubil, da bo končal vojaško obveznost in uvedel prostovoljno vojaško službo. To obljubo je postopno izvajal in sedaj upa, da jo bo lahko v celoti izpolnil, če bo le Kongres njegove predloge odobril. V tem slučaju bo vojaška obveznost s prihodnjim julijem postala nepotrebna in ne bo več podaljšana. Vse oborožene sile ZDA bodo sestavljali prostovoljci. Skupno naj bi bilo v mirni dobi v oboroženih silah 2.3 milijona oseb.
Predsednik Nixon se je včeraj razgovarjal o stanju oboroženih sil z obrambnim tajnikom M. Lairdom, ki je kasneje na tiskovni konferenci dejal časnikarjem, da bo potreba po vojaških obveznikih v mirni dobi s prihodnjim julijem prešla, če bo le Kongres sprejel vladne predloge.
Laird je dejal, da je ena ovira potreba po uzakonitvi novega zakona o plačah oboroženih sil, ki predvideva poseben “bonus” za strokovno osobje v oboroženih silah, druga pa razumeva-
Vietnamu le še 37,000 ameriških vojakov, torej 2,000 manj, kot je predsednik napovedal za 1. september. Predsednik Nixon bo danes objavil novo in verjetno zadnje znižanje tega števila, predno bo desežen dogovor o končanju vojskovanja v In-dokini, ki ga je državni tajnik W. P. Rogers napovedal neposredno pred volitvami v novembru ali pa “kmalu” po njih.
Iz Clevelanda i in okolice
I
dolini.
Policija je ugotovi h 7 mrtvih1 in 96 ranjenih. Ranjence so od- 81-peljali v tri bolnišnice v Bakers-110 Plenilo, da utegne le biti !-ejdu	j premalo prostovoljcev, če oboro-
Avtomobili so treskali drug v' Žene silf.,ne bodo u™al* v iav-drugega od zadaj, ko so privozili nostl * snega ug e a, a bi ta
na del ceste, kjer zaradi prsti in peska v zraku ni bilo mogoče videti niti ped daleč.
Zahodni Nemci bodo
n*
zvezno skupščino
Pozdravi iz Ljubljane—
G. Jože in ga. Marinka Lah ter Lenka Chauby pošiljajo prijateljem pozdrave iz glavnega mesta Slovenije.
Vpis v volivni imenik—
Danes so oprta vsa volišča v okraju Cuyahoga od 10. dop. do 2. pop. in od 4. pop. do 9. zvečer, da se lahko vsi volivni upravičenci, ki niso vpisani v volivne imenike, v te vpišejo.
Policista roparja?— Clevelandska policija preiskuje prijavo dveh policistov, ki sta igrala za denar na 7806 Superior Avenue pretekli petek in izgubila. Zapustila sta prostor, pa se skoro vrnila s potegnjenimi revolverji in od vseh I navzočih pobrala denar.
I Detektiv v Euclidu ! ustrelil lastnika—
! Načelnik policije v Euclidu | Frank W. Payne je dejal, da je
i vzbudil več volje in vneme za i vojaško službo.
Obrambni tajnik je kazal prepričanje, da bosta obe oviri premagani in da bodo čisto prostovoljne oborožene sile postale s prihodnjim julijem dejstvo. Poleg 2.3 milijonov osobja v
Čile dal zatočišče argentinskim gverilcem
SANTIAGO, Čile. — Predsednik Allende je dovolil argentin-j rednih oboroženih silah, naj bi skim gverilcem, ko se jim je po-1 bilo še v Narodni gardi in v Re-srečilo pobegniti z letalom iz zervi 972,674 mož. Vse to je Trelewa v Čile, politično zatoči-j predvideno za mirno- dobo. Če šče, četudi je Argentina zahte- bi prišlo do kake večje vojne, v vala uradno njihovo izročitev. | katere bi bile zapletene ZDA, Pričakujejo, da bodo ti Ar- bi bila uvedba vojne obveznosti gentinci skoro odšli na Kubo | nemara prav tako potrebna, kot Skupno jih je pobegnilo 10. je bila v preteklosti.
Predsednik Nixon se gre na Havaje pogovarjaš s predsednikom japonske vlade Tanako

sončno in
la .	m toplo.
emperatura okoli 82.
V četrtek se bosta na Havajih sestalai predsednik ZDA R. M. Nixn in predsednik japonske vlade Kakuei Tanaka. Razpravljala bosta o političnih, pa tudi gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo obe deželi in povzročajo v zadnjem času trenja med njima.
Na političnem polju je treba pretehtati in urediti vprašanja odnosa med ZDA in Japonsko v pogledu razmerja do L. R. Kitajske in do Tajvana, kjer ima svoj sedež nacionalna kitajska vlada, ter vlogo, ki jo naj v bodoče igra Japonska v Aziji, ko se hočejo ZDA po končani vojni v Indokini delno od tam umakniti.
Japonska je bila lani, ko so ZDA objavile, da ibo šel predsednik Nixon na Kitajsko u-rejevat bodoče odnose med njo in ZDA, zaprepaščena, ker se ZDA o tej svoji nameri z Japonsko niso nič pomenile. Prav tako je bila hudo prizadeta, ko so ZDA lani 15. avgusta objavile zamrznitev cen in plač, ukinile začasno kritje dolarja z zlatom in u-
vedle posebno 10-odstotno carinsko naklado, dokler ne bi bilo rešeno vprašanje novih deviznih tečajev za določene valute.
Japonska je bila z obema korakoma ZDA močno prizadeta, prav posebno pa je bil prizadet tudi njen ponos, saj se je smatrala in se še vedno smatra za glavno zaveznico ZDA v Aziji. Pričakovala je, da jo bodo ZDA smatrale za enakopravno, ko je vendar pokazala svojo gospodarsko moč, tretjo na vsem svetu, takoj za ZDA in ZSSR. V Wa-shingtonu so na vse to “pozabili” in v Tokiu so se čutili hudo prizadete, ker je vsa A-zija videla, koliko Japonska v Washingtonu velja.
Da bi Japonsko vsaj malo pomiril, je letel predsednik Nixon lani pozdravit japonskega cesarja Hirohita, ko je preko Aljaske letel na obisk v Evropo. ZDA so letošnjo pomlad prepustile Japonski Okinavo z ostalimi Riukiu o-toki, s čimer naj bi bila odstranjena zadnja ovira dobrim sosedskim odnosom.
Predsednik vlade Sato je smatral, da je njegova doba prešla in je odstopil, na njegovo mesto je bil izbran mladi, e-nergični Tanaka, ki je takoj objavil novo politiko do Kitajske. Predno bo šel prihodnji mesec na obisk na Kitajsko, prileti Tanaka v četrtek na Havaje na razgovor s predsednikom ZDA.
Politična vprašanja nemara ne bodo povzročila kakih posebnih težav, ker je Japonska izjavila, da ne vidi nobene ovire v svoji pogodbi z ZDA o skupni narodni o-brambi za vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov z L. R. Kitajsko. V Tokiu vedo, da bodo morali v takem slučaju umakniti svoje priznanje nacionalni vladi na Tajvanu, prepričani pa so, da bodo lahko s Tajvanom ohranili vse svoje dosedanje zveze, posebno gospodarske.
ZDA imajo v okviru svoje vojaške pogodbe z Japonsko pravico uporabljati svoja vojaška oporišča na japonskih tleh za pomoč pri obrambi Tajvana in Južne Koreje. Ne
marajo, da bi po ureditvi svojih odnosov s Kitajsko Japonska hotela to pravico kako o-krniti.
Težavno je vprašanje medsebojne trgovine, ZDA niso voljne trpeti stalnega velikega primajkljaja v svoji trgovini s Japonsko. Lani je ta znašal preko 3 bilijone, letos pa se bliža že kar 4 bilijonom. ZDA zahtevajo, da Japonska prav tako odpre trg ZDA, kot so ga one odprle njej, sicer pa ga bodo tudi one zaprle. V Tokiu se s tako rešitvijo kar ne morejo sprijazniti, ker so predolgo uživali vse ugod-sti, nudili pa skoraj nobenih.
Za ustalitev položaja v vzhodni in južni Aziji bi bilo potrebno složno in dogovorjeno sodelovanje ZDA in Japonske, brez tega tam ne bo miru. Kako tako sodelovanje doseči in ga ohraniti, to bo temeljna misel razgovorov na Havajih. Zato ima to srečanje večji pomen, kot bi kdo mogel sklepati po času, v katerem do njega prihaja, — ko se ZDA bližajo volivnemu boju.
_ ,	,	__	v..	. i detektiv Pat Newkirk uravno-
Zahodna Nemčija ^P^jvešenčlovekindajezatover-
Pravlja na volitve četudi jjetn0) da bi bil nemara tudi
te se niso bile razglašene., vsakdo drug mogel storiti isto.
Napoveaujejo jih za d6’ Newkirk naj bi bil včeraj zju-
^™^Ter* ,T	„ ..... itraj ustrelil R. Schmoltza na
BONN, Z. Nem. ~/obticno ovem ^ ^ ^
življenje je trenutno se nekam	ki ga je pomotoma sma_
mirno, ko je se cas pocitmc in, tral za vlomilca Mrs Susan ko so vseh oči obrnjene proti | Schmoltz je ob 12 30 zjutraj kU_ Muenchenu, kjer so se v sobo-;cala polidjo in sporočila5 da je ti začele olimpijske igre. Mir i sjišaja v sosednji hiši, ki je praz-je le navidezen. Obe strani, vla-ina> kcd da je nekdo razbil ste-ua in opozicija, skrbno prcucu- • k]o. Policija je prišla pogledal jeta položaj in razpoloženje vo-|jn prj tem je bil po nesreči livcev. Povpraševanje je zadnjič j ustreijen R. Schmoltz, ki je šel ugotovilo 50% za vlado, 48'r zalk zadnjim vratom svojega doma opozicijo.	| pogledat, kaj se dogaja.
Za vlado bi to pomenilo dobre j	-------0------
izglede, kajti v sedanjem parla-j	ZDA opustile
mentu nima večine, ta je raz-j sodelovanje S Kanado deljen točno na 50:50. Nihče sij na vremenskih postajah ni prav na jasnem, kaj bo na vo-l RESOLUTE BAY, N.W.T. — hvce najbolj vplivalo. Vsi se za-|Preteklo nedeijo so’tu zadnjič vedajo, da bo volivni boj trd in;spustili ameriško zahtevo, ko je
oster. Začel naj bi se z vso ihto v oktobru, ko bo enkrat zvezna skupščina razpuščena in določen ter objavljen dan volitev. Trdijo, da bo to 3. decembra.
Nasproti si bodo stali socialisti z kanclerjem W. Brandtom na čelu in krščanski demokrati z dr. Rainerjem Barzelom. Li- MUENCHEN, Nem. — Včeraj bralni demokrati so tako oslab- je Amerikanec Mark Spitz
bilo končano sodelovanje ZDA s Kanado na kanadskih vremenskih postajah na severu naše zemljine. To sodelovanje je trajalo 25 let.
--	-----O—---
Zadnje vesti
Ijeni, da je veliko vprašanje, koliko bodo v novi zvezni skupščini pomenili, če bodo sploh še kaj. Narodna nacionalna stranka, ki je bila nekaj časa v porastu in pokazala precej moči v pokrajinskih volitvah, je zašla v notranje težave in je v razkroju.
Pri zadnjih volitvah so dobili krščanski demokrati več glasov in poslancev, pa so se svobodni (liberalni) demokrati povezali s socialisti v vladno koalicijo. Ta že od vsega začetka ni imela več kot pol ducata glasov veči-
zmagal v metuljčku na 200 m in na 400 m prosto in si pridobil dve zlati medalji. Tretjo zlato medaljo je ZDA zaslužila Micki King s skoki s 3-metrskega stolpa. Zmago pri ženskah na 200 m je dosegla 15 let stara Avstralka Shane Gould. V ženski gimnastiki je zmagala ZSSR, druge so bile Vzhodne Nemke, tretje Mad-žarke, Amerikanke pa četrte. Razlika je bila sorazmerno majhna, ruska dekleta so dobila skupno 380.50 točk, ameriška pa 365.90.
ne, letos je ta večina čisto izgi-nila in kancler Brandt se je mo- MOSKVA, ZSSR. — Partijski
vodnik L. Breznjev obiskuje
ral odločiti za nove volitve, predno je zvezni skupščini dejansko potekel rok.
Štrajk pristaniškega delavstva v Britski Kolumbiji
VANCOUVER, Br. Kol. -štrajk pristaniškega delavstva v Britski Kolumbiji je prizadel LONDON, Vel. Brit. — Princ razna naselja vzdolž obale, kjer. William Gloucester, bratranec je začelo primanjkovati svežih živil. Tako so ta pripeljali na otok Vancouver z letali.
predele Sovjetske Azije, kjer pregleduje žitni pridelek. Ta naj bi bil tod veliko boljši kot v evropski Rusiji. Kljub vsemu sodijo, da bo skupno letošnji pridelek žita za okoli 20 milijonov ton pod predvidenim in bo ZSSR morala velike količine žita kupiti zunaj.
kraljice Elizabete II. in deveti v redu nasledstva, se je včeraj smrtno ponesrečil z letalom, star 30 let.
Sira so si zaželeli?
BRESCIA, Ital. — Pretekli ušli. Sir naj bi bil vreden okoli petek so vlomili v tukajšnjo si- $10,000, oba ukradena tovornja-rarno, naložili okoli 3 tone sira ka pa so vlomilci in tatovi imeli na dva tovornjaka in srečno povrhu.
/li!EIII$KA POMOViMI
/v m * i/1c- » x— ■ ■ < »xi i
6117 St Ciair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 166 Tuesday, Aug. 29, 1972
Nixonova leta
I.
Republikanska stranka se v svojem volivnem programu s ponosom sklicuje na Nixonova leta v Beli hiši, jih na široko in odločno odobrava in izjavlja, da so ta temelj, s katerega začenjajo in bodo vodili letošnji volivni boj.
Kaj je Nixon v svojih letih v Beli hiši dosegel, kaj napravil z deželo in za deželo?
Ko je Nixon nastopil svojo predsedniško službo, je biJ hud nemir na naših visokih šolah, nemir v mestih, kjer je prihajalo do vedno novih izbruhov nasilij. Levičarske in dobronamerne protivojne skupine so demonstrirale proti vojni v Vietnamu. Gospodarstvo je bilo še v polnem teku, brezposelnih je bilo komaj 3.2%. Cene so naglo rastle, prav tako tudi plače, primankljaj v zunanji plačilni bilanci je grozil trdnosti dolarja.
V Vietnamu smo bili zapleteni v obsežen boj z rdečimi, saj smo imeli tam preko pol milijona vojakov. Nemiren je bil Srednji vzhod, kjer je Egipt skušal dobiti možnost za osvoboditev po Izraelu zasedenih ozemelj, Nigerija je bila v državljanski vojni. Pravtako Sudan in del Abesini-je. Srednja Evropa je bila zaprepaščena zaradi sovjetsko-satelitske zasedbe Češkoslovaške republike. Romunija in Jugoslavija sta bili v resnih skrbeh, da Brežnjev ne bi svoje doktrine uveljavil tudi napram njima.
Nixon je v volivnem boju poudarjal potrebo po zakonitosti, miru in redu doma. Priznati mu je treba, da je ta cilj zasledoval vztrajno skozi vsa svoja leta v Beli hiši. V zadnjih letih ni bilo nikjer po mestih kakih večjih izgredov, požiganja in ropanja, kot smo ga bili vajeni v prvi polovici prejšnjega desetletja in še kasneje. Tudi po naših visokih šolah je postalo mirnejše, študentje se bolj posvečajo študiranju kot politiki, ko so spoznali, da so jih razni levičarji skušali vpreči v svoj voz in jih gnati v boj za svoje cilje.
Nixon je obljubil boj proti inflaciji, ki je uhajala z vajeti. Četudi je dopustil, da je brezposelnost porastla od 3.2%, ob njegovem nastopu na preko 6%, inflacije ni mogel zavreti. Stara sredstva niso bila učinkovita. Ko je končno spoznal, da po stari poti ne more nikamor, se je odločil za uvedbo nadzora nad plačami in cenami lani 15. avgusta. Inflacijo je nadzor zavrl in vlada sedaj trdi, da je to potisnila na povprečje izpod 3%.
Postopno je oživilo tudi gospodarstvo in v deželi prevladuje mišljenje, da smo se rešili iz zastoja in da bomo imeli vsaj še nekaj časa obilo dela in denarja. Sedanja gospodarska dejavnost naj bi se nadaljevala še vsaj v prvo polovico prihodnjega leta. Za dosego gospodarske oživitve je šla Nixonova vlada v velike primanjkjaje zveznega proračuna. Zadnji je znašal 25 bilijonov, za tekoče proračunsko leto trdijo, da bo veliko večji.
Nixon je govoril o trdnem, zdravem dolarju, pa ta še vedno močno boleha, četudi so ga lani obstrigli za eno desetino. V tujini kroži preko 60 bilijonov dolarjev, ki nimajo kritja z zlatom. Svet nič z veseljem ne sprejema novih, pa ve, da se trenutno temu ne more izogniti. Lanska monetarna pogodba v Washingtonu je bila le začasna, trajnejša je še pred nami. Dolar ne bo trden, dokler ne bo uravnovešena zunanja trgovinska bilanca, dokler ne bodo ZDA svetu zopet vsaj toliko prodale, kolikor bodo v njem kupile.
Predsednik Nixon je predložil spremembo socialnega skrbstva. Stari način podpiranja revnih, bolnih in za delo nesposobnih se je izkazal za neučinkovit in zapravljiv. Predsednik Nixon je predložil novega, ki naj bi temeljil na zajamčenem letnem dohodku. Kongres je predlog pretresal, spreminjal in dopolnjeval, pa ga ni uzakonil. ^Predstavniški dom in Senat imata vsak svoj načrt, ki pa ga še nista odobrila in bo po vsem sodeč počakal na obravnavo v novem Kongresu.
Veliko je bilo razpravljanja o potrebi splošnega zavarovanja proti bolezni, posebej še proti “katastrofalnim boleznim”, ki lahko gospodarsko uničijo tudi premožno družino. Stavljeni so bili različni predlogi, obdelovani različni načrti, pa je vse obtičalo v kongresnih odborih.
Slična je zgodba o načrtu delitve dela zveznih davčnih dohodkov z mesti in državami. Nixon je poslal Kongresu zadevni načrt, Kongres ga je obdeloval, pa dela na niem ni končal.
Predsednik Nixon se lahko sklicuje na Kongres, ki je njegove predloge zavlačeval, spreminjal in zavračal.’ Vendar doslej v tem pogledu ni bil preveč glasen. Zaveda se. da bo moral z demokratskim Kongresom sodelovati tudi v bodoče, če bo v novembru res ponovno izvoljen, kot je splošna sodba.
Ko so se demokratje v času predsednika Kennedyja in Johnsona gnali za uzakonitev državljanskih pravic, ki naj bi onemogočale rasno, versko, narodnostno in vsako drugo
zapostavljanje, republikanci pod Nixonom v tem pogledu niso storili nič. Nixon je gledal na izvrševanje zakonov, pa skušal vplivati na njihovo tolmačenje z imenovanjem konservativnih članov v Vrhovno sodišče. Delno je v tem uspel in pripomogel tako tudi k uspešnejšemu boju proti zločinstvu. Z zakonom je hotel omejiti prevažanje šolarjev za dosego rasnega ravnotežja. Predstavniški dom je tak predlog zadnjič z veliko večino na hudo razočaranje črnih državljanov izglasoval, Senat pa utegne razpravo in glasovanje o njem odložiti.
Na splošno bi lahko rekli, da je Nixon v domači politiki nekaj malega le uspel, ni pa dosegel kaj takega in toliko, da bi mu to samo po sebi odpiralo vrata v Belo hišo za nova štiri leta, kot trdijo republikanci. Kadar razmišljamo o teh vprašanjih, ne smemo pozabiti, da so demokrati u-vedli pod svojima zadnjima predsednikoma veliko sprememb, katerih vrednost je treba preskusiti; popraviti, kar je slabega, predno se dežela loti spet novih reform, o katerih obliki in potrebi si ni še niti na jasnem! V tem pogledu je bila Nixonova vlada koristna in utegne še biti.
BESEDA IZ NARODA

ž® s® prelil letošnji pasji dnevi
NEW YORK, N.Y. — Na na-
iz belokranjskih polj prek dolenjskih gričev in gorenjskih planin; in tam od štajerskih vinskih goric doli do goriških Brd in tržaških morskih valov.
šem Njujorškem se je sredi av- Iz vsega tega velikega prostora gustovsko vreme nekako zasuka- j smo se tolikokaterniki zbrali na lo po starokrajskemu, kot smo tem prostoru piknikovanja nju-ga poznali ob Veliki Maši. Po jorške slovenske fare in njujor-navadi je bil Veliki Šmaren | ške slovenske srenje, sončen dan. In če je po njem ne-j Ne vem, kaj bi rekel naš polet-kaj deževalo, smo dejali:	zdaj ni Tomažek Stalzer-Babnik, če
smo pa tam!
Tudi na Njujorškem je bil letošnji Veliki šmaren lep dan,
bi mu kdo napovedal, da mu je usojena življenjska časovna pot Marije Shaffer, ki je bila
vendar ne prazničen kot njega med nami. Marija je namreč že d' i na Slovenskem. V cerkvah dopolnila 91 let.
je bil praznik, sicer pa kot zmeraj v tej deželi navaden, deloven dan. Lep je bil tudi zategadelj, ker se je tako močno izločil iz poprejšnjih pasjih dni, da jih je menda h kraju spravil kar; za eno leto dni.
In tako smo se — tako pogle-dano — v soboto lepo sestali na enem prostoru “old time-arji” in pa “young time-arji” njujorške slovenske srenje.
In kako smo se skup vzeli. Že zlepa ne tako. Vse meje so
Ozračje se je ohladilo in nju- padle. Bili smo zares kot en rod. jorški srenjčani smo bili lahko Pa nas, njujorških slovenskih srečni, da je v to poznopoletno srenjčanov, se je zbralo zares to-hladnost padel dan 19. avgusta, liko kot že zlepa in dolgo ne. ki smo ga že dva meseca poprej Tako, da, ko so sosedje iz Brid-izbrali za dan piknikovanja nju-jgeporta prišli okrog druge ure, jorške slovenske fare sv. Cirila je Armin Kurbus, ko mi je segel na Osmi.	| v roko, dejal, “da vas bo pa toli-
V Ridgewood na vogal Blee- ko, tega nisem pričakoval. In to-cker St. in Forest Ave. je nekaj liko mladine imate ...” je na-pred osmo uro zjutraj pridrvel daljeval, ko je gledal na gruče poseben avtobus. Ustavil se je otročadi in mladino, zagreto v
in njujorški srenjčani smo ga napolnili. Župnik oče Richard je dal namig vozniku, da naj motor spet požene in omehča zavore. Avtobus je zdrvel po črnih stah, belih cesta ne poznamo več, in mirno drvel skozi Mas-peth in Bronx tja proti severu v gričevski predel, poln drevesnih nasadov. Po eni uri in pol je avtobus zapeljal v Mohansic State Park. Ustavili smo se na parkirnem prostoru, zaznamovanem s številko 2.
In menda tako, ker smo bili prvi, — že pred deseto smo bili tam, — smo kar po sreči — pač nismo Izraelci — posedli najlepši prostor v parku. Tudi Slovensko je za nas najlepši košček sveta! Tudi to zemljo so naši predniki posedli po zgodovinski sreči. Kakor. smo bili mali slovenski rod, so nas drugi bratski rodovi potiskali naprej. In tako smo posedli kraje “podobo raja”. Potomcem teh, daleč od slovenske zemlje, je sreča naklonila prejšnjo soboto najlepši del Mohamsic State Parka v državi New York. In tako smo ta del posedli, da smo imeli kar svojo “državo”. Noben, kdor ni bil Slovenec ali njegov prijatelj — ta dan ni stopil na to “slovensko področje parka.
Avtobusni srenjčani §mo bili tisti, ki smo prodirali naprej, da smo pripravili prostor za vse tiste, ki imajo še priti. Zavzeli smo ga brez boja, ker smo praznost našli. In naši predniki so v šestem in sedmem stoletju delali tudi tako.
In v soboto, 19. avgusta, so za nami prihajali še, še in še... Nabralo se nas je, kot že dolgo in zlepa ne. K vsem mogočim vejam so spadali. Slovenci se zmeraj radi delimo. Vendar v tej “slovenski državi” na področju njujorškega Mohansic parka smo bili zbrani vsi: tam
igranju odbojke.
Vse to in navrh tega še čisto ozračje, sončni žarki s prijetnim poznopoletnim hladom je u-stvarjalo razpoloženje in zadovoljstvo — kot že zlepa ne tako.
Vse je bilo v redu in prav, samo v nečem smo svojo narodnost zatajili prejšnjo soboto na piknikovanju: namreč v tem, da je bilo na našem piknikovanju vse premalo prepevanja. Kar ga je bilo, se je dokaj lepo slišalo, saj so bili med nami dobri pevci in tudi naš najboljši tenorist Charlie Guardia. Vsi bratje so prišli. Frank Birk je svojo harmoniko kar malce prehitro odložil. Ce bi jo dalj nategoval in domače melodije iz nje izvabljal, bi tudi grla svoje glasilke napela.
Morda je vsa krivda v tem, da božje kapljice ni bilo najti v tej naši “sobotni Sloveniji”, da bi nam kri zavrela in pesem zadonela — kot je treba, kjer so zbrani Slovenci. Sicer so se naše Belokranjice znašle skupaj z župnikom in za male denarce začele ponujati od mize do mize listke. To sta bili Mary Palčič in Mrs. Hudnik. Nazadnje je nekaj pritesnil še naš cerkovnik ter očak Osme Jože Škrabe. V sreči smo lovili tri steklenice vina. Vsekakor premalo za tolikšno slovensko družbo. Pa lepo je, še kar lepše, da se znamo razpoložiti tudi brez takšnih dregajočih duhov.
In zares, v razpoloženju smo se brez boja umaknili z ozemlja “sobotne njujorške Slovenije” v želji, da se spet tako srečamo na tem prostoru ali pa kod drugod.
Pa že naslednji dan smo se v !epem številu zbrali na Osmi pri deseti maši. Daroval jo je
nedeljo je za nas njujorške srenjčane mašo bral. Na koru je bilo precej pevcev in petje je bilo lepo in ubrano. Zgleda, da bo organist Franjo Kostanjški iz našega kora le nekaj takšnega napravil, kar spada v vsako slovensko cerkev: lepo petje.
Tako, pasji dnevi so prešli... Mi, njujorški slovenski srenjčani smo jih preživeli. .. Zdaj nam ne preostaja drugega, kot spet iti na delo in na življenjsko pot, kjer mora Tomažek Marijo ujeti. Življenje nam kaže naprej, naprej, naprej ...
Seveda, če mu znamo prav slediti, poti ne bomo zgrešili do naših ponovnih srečevanj! Že se bliža tretja septembrska nedelja. In na Osmi bo po deseti maši spet nedeljska prosvetna ura. To naj bo hkrati tudi srenj ska za nas vse njujorške Slovence: “oldtime-arje” in “youngtime-arje”.
Osebno sem bil zelo vesel, ko je na sobotnem piknikovanju prišel k meni Frank Birk in mi po slovensko razlagal, da hočejo naši “oldtime-arji” na drug način začeti s srečevanju njujorških Slovencev. V roko mi je kar potisnil že vstopnico No. 111 za prvi tak večer srečevanja.
Na tej vstopnici je zapisano:
AN EVENING OF DANCE AND MUSIC SLOVENIAN STYLE Music by your favorite Polka Band FREE BEER & MEAL OF SLOVENIAN FOOD (Klobase & Sauerkraut)
Saturday, October 7th, 1972 9:00 P.M.
RIDGEWOOD HALL 1880 Mandham Street, Ridgewood. N.Y.
Profit to be distributed as Door Prize — Donation $5.00
Frank mi je povedal, da se vstopnice dobe pri Franku Birk, tel. TW 4-0785, Edwardu Kla-rich, tel. GL 6-1277 ter pri slovenskem odvetniku Emilu Riici-gaju HY 7-7036 ali pa 382-4414.
Vsako srečevanje bo nam v korist. In Frank je k meni prišel, da me povabi kot “young-time-arja”. Povabil je tudi našega župnika rev. Rogana, ki je pravi predstavnik njujorških slovenskih “oldtime-arjev”, ki so postavili slovensko cerkev sv. Cirila na Osmi.
Le ona je še pomnik iz “old time-a”. Tu se zbirajmo vsi Slovenci in če je za našo narodno skupnost koristno, zbirajmo se še drugod vsi slovenski “oldtime-arji” in vsi slovenski “youngtime-arji”.
Zato na svidenje tu in tam ter vsepovsod, koder narodna skupnost zahteva in kliče!
Tone Osovnik
Da bi se pridružilo čim več rojakov akciji za Slovenik, bi rad predlagal, da bi se v okviru glavnega odbora v Clevelandu osnoval še neke vrste pomožni odbor tukaj na vzhodu, predvsem z zastopniki iz New Yor-ka, Bridgeporta in Washingtona.
Ne gre za voljeno predstavništvo, ker odbor naj bi bil v prvi vrsti le delavni odbor, ki naj bi poskušal vzbuditi zanimanje za SLOVENIK med naj večjim možnim številom Slovencev, ki žive na vzhodu Amerike. Kot drugotna naloga bi mu tudi lahko bila posvetitev Slovenika drugo leto v Rimu.
Sam sem voljan sodelovati v tem odboru: podroben delaven načrt pa naj bi si odbor izdelal šele po njega sestavitvi. Vabim vse, ki jim je poslano to-le pismo, da sprejmejo sodelovanje v tem odboru - Pododbor za Slovenik v Vzhodni Ameriki - 'in me o tem obvestijo. Kdorkoli bi želel dodatnih moči in drugih članov, naj se z njimi pogovori in me obvesti.
Prepričan sem, da vsi skupaj zmoremo storiti kaj več za Slovenik, kot smo doslej storili v Ameriki.
Lepo pozdravljeni!
Cyril J. Mejač 9509 Hale Street Silver Spring, Md. 30920
Za Slovenik v ftiimi
WASHINGTON, D.C. — Sem pa tja zasledimo v sloven, časopisju lepe, zanimive in spodbudne članke o važnosti in potrebi slovenskega zavoda v Rimu. Zavod bo drugo leto posvečen, potrebuje pa še našo veliko pomoč.
Da bi se za Slovenik še bolj zavzeli, sem na pobudo prijateljev v Washingtonu razposlal nekaterim posameznikom na vzhodu Amerike osebno pismo z namenom, da bi se v prid Slovenika osnoval, v okviru glavnega odbora, vzhodno-ameriški pododbor za Slovenik.
Spet na pobudo prijateljev in z željo, da bi se nam moglo pridružiti čim večje število rojakov ter v upanju, da nam bo slovensko časopisje naklonjeno kot vedno v preteklosti, želim, da isto pismo in isti poziv izide v našem časopisu. Naslednje: Dragi slovenski rojaki!
Ko se je pred leti pod pokroviteljstvom gospoda Monsigno-rja Baznika osnoval ameriški odbor za “SLOVENIK”, se mu
Cleveland, O. — Že nekaj let prebiram Vaš in seveda naš, ta ko lepo urejeni list, čeprav nisem njegov naročnik. Od vseh časopisov, ki izhajajo v našem jeziku, se mi zdi Vaš najbolj zanimiv, kar je pa seveda predvsem Vaša zasluga, zato Vam ob tej priliki izrekam pohvalo. Odločil sem se, da postanem stalni naročnik Ameriške Domovine V prilogi pošiljam ček za enoletno naročnino, $2 pa za tiskovni sklad.
Evgen Smrdal *
Toronto, Ont. — Zahvalim se Vam za obvestilo, katerega sem pričakovala. Z veseljem obnavljam enoletno naročnino Ameriške Domovine, kar ostane, naj bo dar za tiskovni sklad. Z listom sem vsestransko zadovoljna, samo dostava je skrajno malomarna.
Zgodi se, da jo dobimo šele po desetih dneh z zamudo ali se pa sploh izgubi. To vem, da ni Vaša krivda, to je kriva krajevna pošta. Želim Vam mnogo uspe-I ha in Vas naj lepše pozdravljam!
Ana Rapus
*
Euclid, O. — Priloženi ček pošiljam za enoletno naročnino za Ameriško Domovino, $2 pa v podporo listu. Želim Vam mnogo novih, mlajših naročnikov, ker stari bomo kmalu odmrli, in veliko uspeha v bodoče pri Vašem zaslužnem delu. Za naj lepšimi pozdravi in željami!
Jože Štepec
življenjepise iskalcev Boga h1 borcev Zanj. Večkrat mi je P0' slala kake stihe, kateri so ji bili všeč in je mislila, da bodo tudi meni. Posebno rada je imela pesmi ameriške pesnice Rjce’ ker je našla v njih toliko življenjske modrosti in tolažbe.
Slovensko je dobro govorila in tudi pisala. Zato je bila v veliko pomoč s. pr o vinci j alki, ki je rabila tajnico, zmožno obeh jezikov. Kako težko jo bo pogrešila! Z njeno smrtjo je naša provinca izgubila zvesto članico, Cerkev pridno delavko, sestre priljubljeno in ljubečo sosestro, otroci in gojenke Mt. Assisi ^Pa dobro vzgojiteljico. Naj si pocije od trpljenja in dela na božjem Srcu. Naj ji bo Plačnik On, & Mu je obljubila zvestobo in j° tudi držala do zadnjega diha na zemlji.
Sestra Elizabeta Košir je m a rojena 1. sept. 1903 v Wauke ganu, 111. Obiskovala je domačo šolo Matere božje. Svojo iz0 brazbo je nadaljevala v srednji šoli Svetega Detinstva in P°
graduaciji se je vpisala na
Wau-
kegan Business College. Ko Sa je končala, je dobila službo taJ nice pri Altschuler’s Co. in neje pri Cyclone Fence Co. nekaj letih dela v uradu se je odločila za vstop v samostan. ^ skusila je pri benediktinkah
Rogers Park-u, 111. Po enelT1, ^ tu je potrkala pri slovens šolskih sestrah v . Lemonj8>' Sprejele so jo z veseljem in ^ avg. 1926 je postala novinka- ^ letih juniorata je študirala De Paul univerzi, kjer je Prei la svoi B. S. degree.	,
Skoro 40 let je s. Kliza; e ^ šolarila. Naj dalj e se je muhi a Betlehemu, Pa., med Prekm ^ ci. To je bila njena prva PojV0 janka. Pozneje je bila eno ^ pri nas v Kansas City-ju ij1. _ tem kot prednica pri Sv. nu v Chicagu, pri Sv. f'r0^lC u Chicagu. Tudi v Sheboyga ’ Wis., je učila — enako v a^ Ind., pri Sv. Jožefu delavcu-Sv. Jurija v Chicagu je bila %>. klicana v Lemont, da je Pr® ^ la delo v pisarni. In tu j° J ^ šel Gospod .,. s križem jo Je
darOVaL	aravnilh
V začetku 1. 1972 so zo
dognali, da ima s. Elizabeta ka, ki se je razbohotil P° na njih organih. Operacija pomagala. Po 6 mesecih z Ijenja v bolnici in Alvern13 ^ nor in po velikem, junaa ^ našanem trpljenju, vdana Ijo božjo-, preskrbljena z ^ svetimi zakramenti, je nas i0. ga s. Elizabeta sledila oS vemu klicu: “Pridi! VstanU ja ljuba, moja golobica m di!” To je bilo 13. avg- sVo-Sestra Elizabeta je sPa j folije poslednje spanje v ra ^ ^ zu oltarja, obdana od seSjejale so molile za njo in	0-
Blase " nelcdanJ1 v Ctuca
ru°'
in PrI'
družbo. Pogrebne pravil 16. avg. Rev.
nekateri zaradi dela za Sloven-spet mariborski novomašnik napako Kapelo niso mogli odzvati obisku e. g. Jože Zidanšek. Prej-%li pridružiti. Ta ovira je zdaj šnji dan je z nami piknikoval, v!odmaknjena.
Vijolico na grofi
s. i, Elizabete Košir
KANSAS CITY, Kans. — Življenje s. Elizabete je sličilo življenju vijolice. Bila je ponižna duša, a vonj njenih čednosti je osrečeval tiste, ki so z njo živeli. Vedno skromna se je vendar znala uveljaviti v razredu med učenci in pozneje tudi med sestrami, ko ji je bilo naloženo breme predstojništva. Imela je poseben dar od Boga, da je dosegala vzgojne uspehe brez kakega kreganja, še manj nasilja.
Otroci in starši so jo občudovali. Bila je tako izvrstna učiteljica, ker je bila dobra redovnica, ker je ljubila svoje učence. V njih srcih si je postavila naj lepši spomenik — enako med nami j kopališču sosestrami. Vsaki je rada pomagala in ni odrekla nobene usluge, če smo jo kdaj prosile za njo.
S. Elizabeta je bila pobožna, počivajo v miru! pesniška duša. Rada je čitala	s>
Cha' u-
mazar, OEM., njen čenec v šoli sv. Štefana * nju h1 gu. Pridigal je o veri, UP
ljubezni. V prezbiteriju ^ še 7 duhovnikov, kot bert Adamič, župnik v Joganu, Rev. Luburič, PiejSgudrC' tlehemski župnik, ReV- ^jfoca-vič, župnik sv. Trojice v gu, Rev. Claude Okorn, v Greenfield-u, Wis., K® . sius Madic, OFM, župnlk P ain, Štefanu in Rev. Joseph	. s.
OFM., duhovni voditelj P^oV-Elizabete ter upokojeni nik v Alvernia Manor.
Pogreba se je udeleži 0 50 sosester, kak ducat s kov in mnogo prijateljev'
ne.	AndreJ!
Sestra zapušča brata eS '
in Franka ter sestri Waukeganu in Tereso v	^
California. Vsem naše so
Sestra Elizabeta je bl ^ po-žena k večnemu počit 11
sv. Alfonza V ^ tu. Tam čaka vstajenja ^ ko naših sester, ki so o ^ jfo- j mov pred nami- Njim 1 hTaj zabeti naj sveti večna
M. Lavos
;lav9
HANADSHd DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Tudi v Sudbury-ju, tudi “tam je naša kri”.
Iz Sudbury-j a je prišlo povabilo, da bi obiskali rojake tam gori v severnem Ontariju, ko bodo imeli svojo versko-narod-fto slovesnost na svojem letovišču. Ker sem preživljal konec ledna 19. in 20. avgusta nekako na sredi med Torontom in Sud-buryjem, sem se z veseljem odločil za obisk. Bog je naklonil krasno sončno nedeljo. Sin se je sPravil za volan in jutranja vož-nJa mimo številnih jezer, skozi skalovito pokrajino, je nudila Poseben užitek.
'Napravilo smo kakih 150 milj Pota, ko smo dospeli do prvih luči na cesti 69 že v predmestju Sudbury-ja, ki ima malo manj ket 100,000 prebivalcev. Med nJimi imajo rudarji večino.
Sporočili so nam, naj pri prvih lučih zavijemo na levo. Nekaj časa smo še drveli po asfaltu,
Potem smo prešli na prah in ka-11:1611 j e in kon čno smo se začeli ^zpenjati v hrib. Kot da bi iska-1 državo med gorami”, nam je Prišlo na misel. In res, našli smo ]0vna hribu. Kraj je valovit, po-■faščen z mladim drevjem in no-ime “Slovensko letovišče’', rup sveta ne sega do njega, aleč proč je od vsega, kar v e'h časih onesnažuje zemljo, vo-6 in zrak. Leži ob krasnem gor-s em jezeru, ki je čisto kot oko °iroka. Na tem jezeru in okoli .e§a je samo slovensko življe-Res košček raja, miru in SVežine je slovensko letovišče v
Severnem Ontariju.
j. '^■0 srno prispeli na cilj, so bili ^adje že zbrani pred lepim no-križem, ki so ga postavili nL ^ein koščku zemlje. Duhov-
kat ^ ZaČen;ial s^u^bo božjo, med a ero blagoslovil to božje1 so nikjer omenjeni.
Zadnji pozdrav pa je izrekel g. Albin Francel, ki je z g. Ivanom Kuhlom pripeljal 4 avtomobile rojakov iz Timmensa. Govorom je sledil nastop skupine BISER iz Toronta pod vodstvom ge. Nežike Škulj. Mladi fantje in dekleta v narodnih nošah so zaplesali tri narodne plese. Njihov nastop so navzoči sprejeli z izrednim navdušenjem. Neka mlada gospa je med nastopom mladih plesalcev izjavila: “Kaj takega se pa ne vidi vsak dan.” Prisrčno so nastopili tudi mladi plesalci iz Sudbury-ja. Naučila jih je ga. Preljeva. Tudi ta mladi biser je s svojim nastopom osvojil gledalce. In še s tremi plesi je nastopil BISER iz Toronta in žel navdušeno ploskanje. Ta dan je BISER bistveno pripomogel, da se je barometer slovenske zavesti v Sudbury-ju dvignil.
Tako je bil uradni del programa zaključen. Pred mikrofone pa so postavili svoje inštrumente Končanovi fantje in poskočne melodije so- vabile na ples. Koga ne bi zasrbele pete ob teh slovenskih napevih. Začel se je družabni del popoldneva. Fantje so igrali, pari so se, vrteli, drugi so se hladili v jezeru, tretji so se pomenkovali, vsi pa so bili dobre volje v zavesti, da je prireditev uspela. Težko je zapisati poročevalcu, ki je takorekoč samo mimo prišel, kdo je imel največ zaslug za u-speh dneva. Iz razgovorov bi sklepal, da je bil poleg že omenjenih nadvse delaven tudi g. Anton Končan. Petje med mašo pa je bilo pod vodstvom g. Vida Rovanška. Kot vsaka slovenska
Posvetitev križa na Slovenskem letovišči! v Sisdburyp
SUDBURY, Ont. — V nedeljo, 20. avgusta, smo Slovenci v Sudburyju priredili izredno sve-čanostno proslavo na našem letovišču. Postavili smo si znamenje Zveličarja na križu. Za to priložnost smo povabili gospoda Kopača iz Toronta, da nam ga blagoslovi. Našemu povabilu se je odzval kljub obilnemu delu in obveznostim, ki jih ima do svoje župnije v Torontu. Naše društvo mu je za njegov trud zelo hvaležno.
Povabilu se je tudi odzvala folklorna skupina “Biser” iz Toronta. Pod vodstvom gospe Nežke Škulj nas je prijetno zabavala s predstavo različnih slovenskih narodnih plesov v pisanih narodnih nošah. Naši rojaki so bili predstave izredno veseli, ker v naših krajih kaj takega malokdaj vidimo. Tudi tistim, kateri so prišli iz Timensa in drugih oddaljenih krajev, ni bilo žal dolge poti.
Naše društvo stremi za tem, da bi tudi tukaj ustanovili folklorno skupino. Mogoče se nam v bližnji bodočnosti želja izpolni. Ga. Pregljeva se že nekaj let trudi z našimi naj mlaj širni, kateri so že večkrat nastopali v Torontu na slovenskih proslavah. Tudi za našo svečanost so nam lepo zaplesali.
Da ne bi plesali s praznimi želodci, saj pravi naš pregovor, da prazna vreča ne stoji pokoncu — le kako naj bi še plesala, so nam naše pridne kuharice pripravile okusni domači golaž in kranjske klobase.
Po končani prireditvi smo se
“Imperialni čarovnik” albert-skega Klana je star 23 let, ne je mesa, ker se to ne krije z njegovimi nazori, in je v splošnem umirjen in dostojen mlad mož. V septembru ima v načrtu nastop Klana s sežiganjem križa in je nanj povabil klanovce iz ZDA. Dejal je, da bo to izvedel le, če bo dobil od mesta Calgary dovoljenje, ker on se hoče držati zakonov.
Mac a’Phearsoin pravi, da ima Klan v Alberti nad 100 članov, pa izpod 1000. Priznava, da je rasist, pa trdi, da nima nobenih rasnih predsodkov. Pravi, da je za ustanovitev posebnih Klanov za j ude in za črne, če so ti res odločeni ohraniti svojo raso čisto.
J-	JL V'
naselbina imajo pa tudi Sloven- zavrteli ob meiodjiah veselih ci v Sudburyju skritih požrtvo- Končanovih fantov, ki so
KRIŽEM PO DEŽELI
Glavni svet Združene cerkve Kanade je na svojem zasedanju v Saskatoonu pretekli teden o-dobril posebno poročilo, ki priporoča vsem članom, naj bodo pripravljeni na neodvisni Quebec. En del poročila priporoča “priznanje pravice do ločitve o-bema glavnima rasnima in jezikovnima skupinama Kanade”.
Obrambni
lo na tisoče Kitajcev. Obisk je še vedno izredno dober. Sejem, ki je bil odprt pretekli ponedeljek, bo ostal odprt 12 dni. Odpret ga je šel sam zunanji minister M. Sharp.
*
Cartrsko letalsko podjetje Ba-lair je odpovedalo 8 poletov preko Atlantika in je tako okoli 2000 ljudi, ki so kupili letalske listke od Interservice Europa, Ltd., v Montrealu, obtičalo v Evropi in delno v Kanadi. Letalsko podjetje je odpovedalo lete, ker mu družba, ki je te najela, ni plačala stroškov. Trdijo, da na raznih velikih letališčih Evrope že čaka po nekaj sto Kanadčanov, ki bi radi domov, pa njihovi povratni listki nič ne veljajo. Še več jih bo v naslednjih dveh tednih.
Policija v Montrealu preisku je slučaj, pa ne more vsemu kaj, tudi Kanadska transportna komisija v Ottawi preiskuje, pa izjavlja, da ne bo mogla nič dosti storiti, ker je ona odgovorna in pristojna le za redne letalske družbe.
*	' iP)
Pierre E.
Predsednik vlade Trudeau je pretekli teden objavil, da ima vselitveni minister oddelek raziskuje pravico pustiti v Kanado Azijce,
v-z cniii kjj.ii uu-taciciv X	UJ tl	^ Y	^ n v j. cul ra. caw xx^&xjwc,
možnost sabotaže na rušilcu Re-^1 morajo v treh mesecih iz a-stingouche, ki ga popravljajo v'lriake republike Ugande. Koliko Halifaxu. Škoda je na ceveh, lteh se lahko preseli v Kanado, črpalkah, na parnem kotlu in naj111 objavljeno. Vseh skupaj ceveh za paro. Rušilec je stal 25 milijonov dolarjev,
valnih delavcev, ki navadno ni-
Na svidenje čez eno leto!
Por.
J.	v XX LW WWZ.JW
1>a“rnvenje- Navzočim pa je lepo hi °Z^’ kaj to znamenje pomete' ^	govori vernim v
stvo 21^ienju in za onostran- Rast katoliškega šolstva 'Sv. opravilo pred novim
je opravil predstojnik jenskih lazaristov v Kanadi
križem slov
g-Janez Kopač C.M.
ljudje sedli po
;an n i—•' dila obilo 2raku
- riCak b kosilu. Kuhinja je nu-
dobrot. V je kosilo š
višinskem
posebno
pril	J
hai r ° ljudje so še vedno pri-r Obrala se je lepa družina, k, ^ ^ se že dolgo niso vide-sPoJ.si segali v roke in obujali Zbanlne’ sklepali so nova po-ih SS Va' Slovence v Sudbury-Tim0 ^an obiskali rojaki iz
‘mrnen °ronta.
VrC'nsa’ Nor an d e in zlasti iz Pri
p i ■	^a' Nežika Škulj je
Rlggpa^a mladi nsko skupino
PriSn ' ^ mladimi plesalci so jf1 tudi starši.
čej ok°i^anS^^ sPorecI se je za-vodil ° ^ ^ Ure' Napovedoval in hem	£>• Zimer. Po uvod-
Blizu pol milijona učencev se bo prav kmalu vrnilo v katoliške šole v Ontariju. To je približno 4% porast od lanskega leta. Te šole se trudijo, da pripravijo mladega človeka na življenje, kakršno je, a krščansko vzgojenega. Šolski program je sestavljen tako, da stalno opominja študenta in učitelja, da je treba živeti življenje v zavesti božje navzočnosti.
Tudi na zunaj bo letos vidna porast katoliškega šolstva. Samo v torontski metropoli bodo v šolskem letu, ki prihaja, zgradili za 11,000,000 dolarjev novih šolskih poslopij.
Pri šolanju in vzgajanju prihajajo šolske oblasti kat. šol vedno bolj do tistega načela, ki smo ga poznali že doma pred
nam
igrali še pozno v noč.
Slovensko društvo v Sudburyju deluje med nami že nekaj let. Začeli smo zelo skromno, le s prav majhnim številom članov, ki pa se iz leta v leto po malem veča in s tem omogoča boljše možnosti društva, katero nam nudi marsikatero razvedrilo. Posebno smo ponosni na naše malo letovišče ob krasnem čistem jezeru, kakršnega se dandanašnji ne najde zlepa. Na njem je dobrodošel vsak naš rojak od blizu in daleč. Namenje-no je pa predvsem Slovencem iz Sudburyja in okolice, da bi tam našli košček slovenske zemlje in slovenskega duha, ki med nami preveva, ko se tam shajamo, prirejamo piknike in se prav po domače zabavamo. To nam je majhen delček zemlje v tujini, katero lahko kličemo slovenska zemlja. Ker nam je tako pri srcu, smo jo prav ob tej slovesnosti počastili s tem, da smo na njej postavili sv. znamenje:
Zvezna vlada in Unija poštnega osobja ne moreta pri pogajanjih za novo kolektivno pogodbo nikamor, ko zahteva Unija novo klasifikacijo posameznih del, čemur pa se zastopstvo vlade upira. Zastopnik Unije James McCall je dejal, da ne bo podpisan noben sporazum, dokler ne dobi pravice pogajanj za novo klasifikacijo služb.
*
Od srede junija so v Torontu cene hrane p o r a s 11 e za okoli 3.5%, pa napovedujejo, da bodo rastle še dalje in da bodo ob koncu leta 5-10'% višje, kot so zdaj. Pravijo, da so cene še vedno nižje, kot so bile pred dvemi leti, ko se je vršila med velikimi živilskimi družbami znana huda borba za odjemalce z zniževanjem cen. Pravijo, da je e-dimo sredstvo za dosego ustalitve cen hrane zamrznitev cen in plač ter uvedba nadzora nad njimi.
je okoli 80,000, takih z britanskim potnim listom pa okoli 50,000.
*
Upravniki žitne borze v Win-nipegu so sklenili, da bodo na njej začeli tudi trgovanje z zlatom. O tem predlogu bodo razpravljali v četrtek na posebni splošni seji vseh članov.
*
Mobil Oil Canada je potrdil, da so pri vrtanju našli večje ležišče naravnega plina pri Sable Island. Dnevno ga priteče iz vrtine okoli 10 milijonov kubičnih čevljev. Točno zaloge ne morejo preceniti, dokler ne bo vrtanje zaključeno. Trdijo, da je najdišče večje in pomembno. Na otoku in na kontinentalni plošči so napravili več vrtin in odkrili poleg naravnega plina tudi olje. Slične uspehe je imela tudi Shell Canada Ltd. iz Toronta
Predsednik vlade štirih vzhodnih pokrajin ter zastopnik Que-beca so se sporazumeli z zvezno vlado, da bodo vprašanje rudninskih pravic na kontinentalni Kanadski trgovinski velesejem plošči reševali ob drugi prilož-v Pekingu je že prvi dan obiska-1 nosti.
Družba sv. Mohorja in Slovenci v Ameriki
CLEVELAND, O.
'hfecL j , ravu ]e dal besedo Cev v	Društva Sloven-
On ^udbury-ju g. V. Preglju.
na kratko orisal delo Pore r, • del° za letovišče in na-k’osebej1 0.lgani2iranju tega dne.
^agihk’"16 Poztlravll goste iz kdelegjL laiev> se jim zahvalil za V bodo^0 ln Prosil, da bi tudi laikom°Stali V zvezi- Pred-
g' JanezVe ^ enkrat pozdravil teresirani na taki vzgoji in na
^°bil besed°PaC C'M' Nat° i6 Paltakem šolanju. Ce hoče katoli-rorn^i 6 g' Peter Markeš i? Ška šnla nnma.cra+i
dolguje slovenski človek doma in po svetu Družbi sv. Mohorja
lovanje učitelja, starsev in duš- se bomo na njenih tleh še dosti-!sebno mnogo dolguje, smo tudi nega pastirja, kar je isto. Kat.'krat sešli.	-	s s jo, smo iuai
šola mora postati skupnost, kjer učitelj in učenec, starši in duš-1 ni pastirji skupaj ustvarjajo vzgojni proces, ki nudi otroku rast in zorenje v luči božjega| razodetja. Do sedaj so bili starši in dušni pastirji premalo zain-
Za društvo:
Marija Sluban ------o-------
l0r°nta vrU. k>eler Markeš iz Veheev R imenu Društva Slo-k°ni v ara§a je prinesel roja-shtke. y11 kury pozdrave in če-
!Se ie dan!V°rU je omen'jal, kje Vehska Lr' S razkropljena slo-Z*asti mlad- Nalagal je na srce JPske d tj’ nai se držijo slo-imel u Z 6' ^>ni bodo rod, ki JUžbh Po?wine v kanadski
r/ terri kor T■	nai’ ^a b° S°k)
? Slovenskn^am dale rast- t-
sloveSa T ^
a Pesem Ska sola> sloven
govorica in družba.
ška šola pomagati reševati današnjo družbo, se bo moralo to spremeniti. Samo dati otroka v katoliško šolo, ni zadosti. Na starših in na duhovnikih še vedno ostane dolžnost, da skrbijo za vzgajanje in zlasti, da sodeluje-je s šolo. Ta preobrat v miselnosti katoliškega šolstva je treba samo pozdraviti in podpreti.
P.
— Teksas ima 254 okrajev, več kot katerakoli druga drža-i va v Uniji.
slovenski ljudje v Ameriki, severni in južni. Bog sam ve, ali se bo kdaj našel med slovenski-mi ljudmi kdo, ki bo vse to
ICH IOl!X Han ¥ Kanadi? vredno °PisaI in tako ohranil za
, zgodovino slovenskih izseljen-CALGARY, Alta. — Vajeni cev! smo brati in slišati o Ku Klux' Celovška Družba sv. Mohorja Klanu v Združenih državah, da Je danes skoraj popolnoma od-bi bilo kaj takega tudi v Kanadi trgana od skupnega narodnega m posebej še na njenem zahodu, i IeIesa- Zato pa smo rojaki, ki kjer črncev skoraj ni mogoče zlvimo v svobodnem svetu tem videti, bi človek komaj verjel,1 bolj dolžni, Družbo v tem času pa je vendarle res.	I	podpreti in ji pomagati. Iz Ce-
Tearlach Mac a’Phearsoin, im- lovca smo te dni dobili od nje perialni čarovnik Confederate'Poziv za naročilo njenih knjig
Klans of Alberta, je dejal zad-
njič časnikarju, ki ga je obiskal, niem objavljamo.
-i	...	,	i	^
za leto 1973., ki ga v nasled-
da je boljše poudarjati prednosti in dobre lastnosti bele rase kot pa pritiskati na katerokoli drugo. Albertski Klan smatra Indijance za bele in eden od njegovih “velikih zmajev” je čistokrven Indijanec.
Dragi prijatelji Družbe sv. Mohorja! Drage poverjenice, dragi poverjeniki!
V juliju 1972 Že spet je poteklo leto in Vam
Veliko jemo god patrona naše Družbe, poslati nov “Glasnik Družbe sv. Mohorja v Celovcu”.
V prvi vrsti se Vam želimo zahvaliti za nesebično sodelovanje, s katerim ste Družbo velikodušno podprli in na ta način pripomogli, da more izpolnjevati svoje poslanstvo in širiti dobre knjige med naše ljudi. Dobro se zavedamo, kako nam je Vaša pomoč potrebna in za delovanje Družbe pomembna. Ker računamo na Vaše dobrohotno razumevanje tudi v bodoče. Vam obenem z iskreno zahvalo ponovno izrekamo prošnjo za nadaljnjo pomoč. Vsa naša skupna prizadevanja naj bi služila istemu cilju: Uresničitvi visokih Slomškovih idealov tudi v naših dneh!
Mohorjev knjižni dar za 1973 je že v tisku in bo predvidoma dotiskan v prvi polovici oktobra, nato pa nemudoma razposlan vsem poverjenikom, da ga boste dobili v roke že okrog 15. novembra, vsekakor pa še pred 15. decembrom.
Knjižni dar bo letos obsegal
KOLEDAR za leto 1973.
Med množico koledarjev, ki izidejo vsako leto, ohranja prav Mohorjev koledar tradicijo nekdanjih izdaj, a istočasno nudi tudi današnjemu mohorjanu v kar največji meri vse, kar bra-vec pričakuje, da bo v njem našel. Poleg tega naj omenimo še, da postane ud Mohorjeve družbe in da je deležen sadov svetih maš in odpustkov vsakdo, ki vzame vsaj Koledar.
Karel Mauser, RAZDRTO GNEZDO.
Kot šestindvajseti zvezek družinskih večernic bo letos izšla — doslej v samostojni knjigi še neobjavljena — Mau-serjeva povest “Razdrto gnezdo”. Naročniki mesečnika “Ave Maria” so povest brali, ko je izhajala v nadaljevanjih v letih 1965, 1966 in 1967. Že tedaj so mnogi bravci izrazili željo, da bi povest izšla v samostojni knjigi, ki bi mogla nuditi neprimerno več kot le mesečna nadaljevanja skozi dobo treh let.
Alojzij Bolhar, PEKLENSKI BOTER in druge slovenske pravljice.
Med mohorjevkami že več let sem ni bilo podobne knjige. Zanimanje za tovrstno narodno blago pa je zelo živo, kar dokazujejo nove in ponovne izdaje raznih založb. Izbiro pravljic za našo izdajo je pripravil Alojzij Bolhar, ki je zliki napisal tudi prav primerno “Besedo o pravljici”, knjigo samo pa je posvetil “svetlemu spominu pokojnega akademika dr. Ivana Grafenauerja, očeta znanstvenega narodopisja pri nas”.
Ta zbirka obsega najbolj značilne in najbolj ustrezne pravljice z vsega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci. Nekatere be-neško-slovenske pravljice, ki so bile zapisane pred več kot sto leti v narečju, so pa v tej knjigi prvič objavljene v knjižni slovenščini.
Dr. Eman Pertl — Prof. Miša Krašovic-Pertlova, NAŠE ŽIVLJENJE.
Pred petimi leti je celjska Mohorjeva družba izdala knjigo, ki sta jo napisala mož in žena, oba strokovnjaka, on zdravnik, ona psihologinja, in ki sta ji dala naslov: “Naše življenje”. Iz svoje strokovne in življenjske izkušnje sta pripravila priročnik za pouk in vzgojne napotke staršem, vzgojiteljem in mladini sami, katerega smo na tem področju že dolgo pogrešali.
Kako velika je bila potreba po knjigi spolno-vzgojnega področja, dokazuje dejstvo, da je bila prva naklada v najkrajšem času razprodana. Povpraševanju po njej pa ni konca. Avtorja sta prvo izdajo pregledala, dopolnila in nanovo priredila, da zdaj “Naše življenje” v kar najbolj sodobni priredbi znova izide v knjižnem daru celovške Mohorjeve.
CENO $5 U.S. DOLARJEV Za naročnino pišite na naslov: DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU,
Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt,
Austria
ali: SLOVENSKA PISARNA, 6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio - 44103
Kalifornija prva
SACRAMENTO, Kalif. - Kalifornija je prva v pridelku breskev. Od tam jih razpošiljajo po vsej deželi, sveže in konzervirane.
MALI OGLASI
FOR SALE
Euclid brick bungalow, wood burning fireplace, basement, dining room, close to shopping. See and make offer.
New ranch homes in Euclid, Willowick, Eastlake, Mayfield Hts. $27,500 to $45,900.
Special this week. Two model ranches, one brick, one alum, sided, priced for quick sale. Call for information.
UPSON REALTY CO.
499 East 260th	RE 1-1070
(169)
Home for sale—Beverly Hills
2 bedroom bungalow, recreation room, large kitchen, brick front, aluminum siding, family room, deep lot.
GEORGE KNAUS Real Estate 819 E. 185 St.	481-9300
(169)
V najem	
Trgovina se odda v najem na	
15335 Waterloo Road.	
Kličite 481-5397	(169)
For rent	
Store for rent at 15335 Waterloo	
Road. — Call 481-5397.	(169)
FOR SALE
6 room colonial, completely redecorated, attached garage, breakfast nook, 1% bath, back porch, recreation room. 70 ft. landscape lot, Euclid, Ohio $31,500. Call 731-9385.
28 avg, 1,5,8,11 sep)
VSE TE KNJIGE NUDIMO UDOM ZA SKRAJNO NIZKO
HELP WANTED,
moremo v mesecu, ko praznu-i naslednje knjige:
Grill Work
Male or female, 2 mornings, 7 a.m. til 3 p.m. and one afternoon from 3 til 9 p.m.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(167)
V najem
Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033.
(174)
Naprodaj v Euclidu
Chardon Rd. okolica, 4 spalnice, 1% kopalnica, dvojna električna garaža, klimatska naprava, klet, rek. soba, šole, v nizkih 40h. Lastnik IV 6-2767.
PLESKANJE!
Hiše zunaj in znotraj Kličite za proračun
391-6582
-(167)
Help Wanted
Reliable man or woman to manage and work behind bar at Slovenian Workman’s Home, 15335 Waterloo Rd. For information call Charles Zgonc — Tel. No. 481-5397.
(169)
V najem
šest sob zgoraj na E. 45 St. blizu Superior Ave. na novo dekori-rano. Odrasli. Kličite 391-9758.
—(166)
NAPRODAJ
Dvo družinska hiša, 5-5, na novo dekorirana, preproge spodaj. V EuelidGreen okolici. Cena v nizkih 20,000.
Kličite 486-1547
(169)
DISHWASHER
Young man, or woman, full time, Monday thru Friday.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(167)
Kuhar ali kuharica
Iščemo izkušenega kuharja ali kuharico z znanjem pripravljanja Evropskih ali Ameriških jedil. Stalno zaposlen j e.
Kličite 681-9734
(168)
NAPRODAJ
Blizu E. 200 St. in Lake Shore Blvd., krasen bungalow, 2 spalnice spodaj, na novo razširjeno. Klet in garaža v dobrem stanju. Lastnik se seli v Florido.
Lot blizu Chardon Road v Richmond Hts. 70 x 200. Si lahko takoj gradite svoj dom. Cena $9,500.
Dva lota, vsaka po 50 x 160, pripravna za taborenje ob koncih tednov. Oba za $6,000.
STREKAL REALTY CO.
405 E. 2C0 St.	481-1100
(29,30,1 sep)
V najem
4 sobe, kuhinja in kopalnica na East 61 St.
Pridite pogledat ___________-(29,31 avg).
silstvom. Poslal je pred gradič na Kamnjeku videti le še mala, ličarja s slepimi očmi, pa tako močno krdelo vitezov, ki so tako, neznatna groblja. Nad to gro- genljivo, da se je moralo vsa-dolgo oblegali roparsko gnez-,bljo je zevala sredi skalnatega kemu obiskovalcu milo storiti
j	I	sosedje. Zgradili so cerkvico,
Kjer se prijazna, senčna ce- kakor poroča zgodovina, pobož-sta, ki pelje iz Pvadovljice proti ni briksenski škofje, tedanji Bledu, poslednjič približa raz- lastniki blejskega gradu, poleg drapani strugi deroče Bohinjke,1 svoje pristave ter jo močno utr-se dviga na desni strani poti dili zoper sovražnike. Da ji tur-orjaška, navpik štrleča pečina, ški navali niso prizanesli, o tem Strahoma se bližaš temu resnob- priča še dandanes daleč naokrog nemu kraju. Kajti dolinica, že znana podkev, ki jo je bil izgu-itak dovolj ozka, postane na bil konj turškega jezdeca, ko je tem mestu tako tesna, da se besneča žival treščila z nogo ob cesta med savsko strugo in veli- j trda hrastova vrata. Še danda-ko skalnato steno kamaj prebije našnji lahko vidiš to redko znana plan. Piazen pritlikavega gr- j menitost, kajpada se blišči zdaj mičja in nedosto-pnih, razjede- na vzvišenem kraju, pritrjena nih duplin, po katerih lazijo1 na pozlačenem križu vrh cerk-
modrasi, kušč?,rji in druga golazen, ne opaziš na tej skalnati
dece, da se je naposled vsled lakote moralo lepo vdati. Tedaj je gradič pogorel od vrha do tal. O roparskih vitezih na Kamnjeku ni bilo odsihdob nobenega sledu več. Njih rod je izumrl, celo ime se je polagoma j pozabilo. Razvaline gradu, kar j jih je bilo ostalo, pa je začel i glodati in izpodjedati uničujoči zob časa. Viharji in nalivi so odkrušili kamen za kamnom; nekdaj nepremagljivo obzidje je lepega dne zagrmelo v prepad, kmalu nato se je sesul tudi njegov najjačji zid — graj ski stolp. Pozneje so se za skrivnostnimi grajskimi razvalinami četo dogajale čudne reči, zlasti preden je zadela ljudstvo kaka nesreča, bodisi vojska, potres, “črna smrt”, ali pa najhujša šiba božja — Turčini. Prebivalci sosednjih vasi so videli pred vsakim nenavadnim dogodljajem v deželi na nekdanjem Kamnjeku belo ženo z žarečim obličjem, ki je posedala na grajskih razvalinah ter pretresljivo plakala in tožila. Slednjič je tudi ta prikazen minila
plazu temna odprtina. Skozi pri srcu, kadar ga je ugledal.
odprtino si prišel v prostorno, a J “Slepi Bog” je postal kmalumoral biti trden v nogah in še ne posebno globoko votlino, mala božja pot, kamor so hodih Ljudstvo je tedaj imenovalo ta iskat tolažbe in pomoči ne samo kraj “Pri slepem Bogu”; na kon-j vaščani z bližnjih Brd in Bode-cu votline je stal namreč lesen > šič, ampak s celega blejskega križ, na katerem je upodobil kota, kadarkoli se je tega ali preprost umetnik trpečega Zve- onega lotila kaka očesna bole-
izen ali ga je zadela kaka druga senožeti, odkoder je potem vo-grenka nadloga. Pot k “Slepe-j dila le dva čevlja široka stezica mu Bogu” ni bila lahka stvar; j naravnost čez poševno pečino, kdor je hotel priti čez pečino, je; kjer se je popotnik lahko opri'
venega pročelja.
Še starejša kakor cerkvica sv. steni ničesar. Praznična, a1 ne- Vida je bila v davnem času neka prijetna tišina vlada tu naokrog . druga zgradba na nasprotni stra-od jutra do večera. Le tupa- j ni Bohinjke. Bil je to neprema-
tam zdrči med votlimi odmevi'gijiv in zloglasen gradič, ki si TrTo belileni so pripovedovale preperel kamenček na pot in'ga je bil postavil sredi 12. sto-' mo še stare pravljice, nehote podvizaš korake, da sejletja neki roparski vitez, da je	Koncem 15. stoletja, ko se
cimprej izogneš pretečim skal-; odtod opravljal svoj nepošteni vrši naša povest in 1e po teh natim čerem, ki samujejo kakor posel. Ljudje so rekli gradiču prežeče pošasti visoko nad tvo- Kamnjek — ime se je ohranilo jo glavo. Dokaj prijaznejša je, do današnjega dne, akoprav o okolica na nasprotni strani re- j gradiču samem niti sledu ni več. ke. Takoj ob strugi se prične!Kakor lastavičje gnezdo je bila nalahno vzpenjati rebrovito po-|ta trdnjavica prilepljena na pobočje, čezinčez poraslo s tem- čino, tako da je odtod njen gos-
nimi borovci in vitkimi smrekami.
Vzhodno od Kamnjeka opaziš med gosto zasajenim sadnim drevjem nekaj belega zidovja in nekaj skromnih hišnih slemen. To je vasica na Brdih, ki ne šteje niti dobrih deset hiš.
Nemara bi šel skozi sotesko nemoteno dalje, ko bi te ne opo-, zorilo, zdaj ko si prvi hip stopil na plan, nekaj posebnega. Pred očmi se ti razgrinja nebeško lepa dolina. Daleč na zahodu kraljuje v srebrnem siju in blesku mogočna skupina gorenjskih snežnih velikanov ter obdaja v svoji sredi Triglav, sivega očaka, ki je vedno krasan, kadar ga ugledaš: zjutraj, ko mu mlada zarja zlati razorano čelo; podnevi, ko mu lahne meglice božajo in venčajo ožgano lice, zvečer, ko ga poljubljajo zadnji žarki zahajajočega soln-ca. Na južni strani doline te vabijo brhki gczzdovi Jelovice, ki se raztezajo stopnjevaje, v drugi nad drugim dvigajočih se pašo-' vih daleč tja do škrbinastega Babjega Zoba, ki čuva tesni vhod v divjelepi Bohinj. In če se ozreš proti severu, te od daleč pozdravljajo sive stene in močni stolpi blejskega gradu, ravne poljane, bohotna polja in pisane senožeti, ki oklepajo na skrajnem koncu, kjer se svet nagiba že proti Bohinju, vas Ribno. Kakor srebrn trak se zrcalijo sredi doline med belim prodom in pustim vrbovjem sveži in čili valovi reke, ki se vije zdaj sem, zdaj tja in se sepi-v mnogoštevilne stranske struge, zvezane med seboj s plitvimi bajerji in potočki. Ej, ta raznolika lepota, ta svečani mir, ki je razlit nad to rajsko pokrajino! Obstal bi človek ter gledal njena čuda božja, ki jih je roka Stvarnikova tako obilo natrosila na ta skriti košček slovenskega sveta. A da nisi že poprej mimogrede opazil čudne izpre-membe tik ob poti! Glej, skalnata stena, ki te je doslej spremljala ob poti, je nenadoma izginila! Namesto pečevja opaziš na njeni severni strani sočne, tupatam močvirne livade, sadne vrtove in kopico prijaznih hišic, ki so raztresene po strmi bregovini. Ta vasica se imenuje Bodešiče. Vrh hribca pa samuje starodavna cerkvica sv. Vida s počrnelim, od viharjev in vremenskih nezgod razpraskanim zidovjem, s starinskimi slikami na zunanjih stenah in vegasto streho. Staro je to svetišče, bolj kakor mislijo njegovi
podar lahko pregledal celo gorenjsko ravnino od Jelovice do Karavank. Mnogo je trpelo ljudstvo od hudega roparja. Slednjič je briksenski škof storil konec njegovim drznim na-
NAČELNICA — Demokrati so za glavni odbor stranke izbrali letos namesto običajnega načelnika načelnico Jean Westwood, ki je začela svoj redni 'posel s pripravo in sprejemom odstopa sn. T. F. Eagletona kot stranki-
ne po
krajih vladala blejska gosposka, je bila od roparskega gnezdeca
trdnejši v glavi, da ni omahnil v globočino. Vila se je najpre] z Brd po strmi poti in opolzki
jemal žice, ki je bila v ta namen pritrjena na železnih, v skalo zapičenih klinih.
(Dalje prihodnjič)
r
ČE SE SELITE
izpolnite ta cdrezek m ga dam takoj pošljite. Ni potiebno. . da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. // Navedba starega naslova je nujna	'
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St, Clalr Ave	Cleveland, Ohio 4410.1
Moj stari naslov:	................
Moj novi naslov: ...	......
MOJE IME: .............. ...............
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
“ZGUBLJENO OBZORJE" — Modernizirano življenje v Shangri-La predstavlja novi film, za katerega sta glasbo pripravila Burt Bucharach in Hal David, glavni vlogi pa si delita Liv Ullman (na levi) in Peter Finch (na desni). V sredini zadaj stoji Charles Jarott, ki snemanje filma vodi.
nega predsedniškega in izborom novega.
kandidata
POROKE V RAZNIH KRAJIH NA RAZNE NAČINE
Na zgornji sliki poroča prez-biterijanski pastor rev. C. Mason Harvey skupaj 75 parov na Synanon Ranchu v Kaliforniji, središču za ozdravljene uživalce mamil. Na spodnji sliki je posnetek princese Chantal ob roki njenega očeta princa Henrija, grofa Pariškega, ko gre v kraljevsko kapelo v Dreuxu na Francoskem, kjer se je poročila z baronom Francoisom X. de Sambucy de Sourgue.
OHMOM PSORESM ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRSOVIMA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
K S K J
I :	.	m ;	’
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJS1AREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke P* takoj po rojstvu.
mladi110'
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle m za
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico tzP0 izrezek in pošijite na glavni urad K.S.K-J-
inlt«
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION tK.S K J-) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in nas!ov tajnika(ice' v naši okolici.
_........ . * " ___________
S E AN CONNERZ je opustil svojo vlogo lana
Fleminga v vohunskem filmu Agent 007. Prevzel jo je Roger Moore (na levi), ki bo igral Jamesa Bonda v novem filmu "Živi in pusti umreti”. Moore je znan po svoji vlogi “Svetnika”.
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue