12. štev. V Ljubljani, dne 18. junija 1898. VIII. leto. i i i. en t « 7- ATnnnila. nlačuie se od dvostopne petit-vrste 8 kr. Izhaja 1. in 3 Boboto vsakega meseca ter stane za vse leto 80i ta, za pol leta 50 ta. - £a uuuuu p_ i inserati bl volijo naj se če se enkrat tiska; 12 kr. ce*se dvakrat, in 16 ta. če se trikrat tiska. .^J«^^^^LPSfiSo naj se frankirati. - Rokopisi se ne vračajo, pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Bodoljuba . nama izvolijo naj__ Mislimo po številkah. x. še nikdar ni bila znanost o tem, kakcrčloveštvo živi, in kako se razvija tako razvita, kakor sedaj. Če se je v prejšnjih stoletjih ista le nekoliko gojila po posameznih in to po članih gospodujocih slojev in v prejšnjem stoletju posebno po članih meščanstva, najdemo v našem stoletju veselo prikazen, da je znanost o življenji človeške družbe mogočno razcvela v masi ljudstev in vsaj z ozirom na njo. Človek, ki rad bere, najde v književnosti, ki se v tem stoletju stvarja, po večjem duševne delavce, ki nikdar niso poznali boljših gmotnih razmer, najde pa po večjem duševne delavce, ki vse preiskavajo, kar maso, kar službojoče sloje človeške družbe zadeva. Največji talenti delajo v tej službi, tako da vsa aristokracija sveta in vse duhovenstvo ne spravi le malo tega na dan, kar prihaja iz mase ljudstev duševnega, in reče se lahko, duševnega bogastva. Kakor pokopališče se vidi književnost teh gospodujocih stanov in kar še ti storiti morejo, je to, da se branijo pred silnim navalom duševnega velikega kapitala, ki ga delavec in kmet prodajata višjemu duševnemu delu. Mi Slovenci še ne živimo v novih gospodarskih razmerah, vsaj ne toliko, ko dragi narodi. Pri nas je Še malo videti visocih dimnikov in električnih naprav v tovarniškem delu. Mi poznamo po večjem le ubogega trpina, rudarskega knapa, kojega tujci izcrpljujejo. Zaradi tega tudi še ne vemo ceniti, kaj se vse piše in tiska ravno z ozirom na kmeta in delavca, ki tvorita maso narodov, ki tvorita one milijone, katerih pol v življenju zaznamuje reva in na pokopališču lesen križ. Ali tudi mi moramo v to drvenje; ne bo dolgo in sredi istega stali bomo tudi mi. In zaradi tega oprostite, da nekoliko obširneje govorim, ker hočem, da Vam č. bralcem „Rodoljuba" podam sliko o razvoju tega, kar zovemo življenje človeške družbe. Iz velikanskega gradiva posnamem le glavne poteze. Predno se podam v sredino vprašanja, ki je zdaj najbolj pereče, v to namreč, ako se naj zemlja in tovarne, to je proizvajalna sredstva, odvzamejo posameznim in se ustvari socijalno proizvajanje, v kojem ni velikanskega bogastva, pa tudi ne grozne reve, pogledamo v zgodovino tega vprašanja. Književnost ima moža, ki je nad 40 let mej divjimi Indijanci živel. Dal se je sprejeti v jedno indijanskih čet in živel je kot Indijanec. Hotel je na ta način proučiti razmere indijanskega gospodarstva in življenja. To je bil učenjak Morgan. Mož je našel pri Indijancih skupnost zemlje in druzega premoženja. Francoski učenjak Laveleve preiskaval je prvotno gospodarstvo vseh zgodovinsko znanih narodov in našel mej njimi skupnost zemlje. Še. v našem času živi ta skupnost mej Rusi, ki imajo v „Miru" uravnavo skupnosti zemlje na kmetih in mej Jugoslovani, ki imajo po nekaterih krajih „zadruge", v kojih je ta skupnost. Tudi v Švici je nekaj okrajev, v katerih je iste najti. To je napotilo učen-jaštvo, da iz tega stališča preiskuje zgodovino prejšnjih časov. Preidem čase pred Kristom in začnem s tem časom. — Prvi kristjani so imeli vse skupno in nauki prvih ozna-njevateljev Kristusove vere so to premoženjsko skupnost učili. Kristusova vera bila je začetkoma vera revnih, nesrečnih, prole-tavcev ter sužnjev. Z njihovo pomočjo si je pridobila v prvih časih trdna tla. Ali to le s tem, da je skupnost premoženja pri-digovala. To ji je dalo vse reveže mest in tudi kmetij v njeno spremstvo, in kaj bi ne, ko se je oznanjevalo bogatinom: „Če hočeš popoln biti, idi tje, prodaj, kar imaš, in daj revežem". (Evangelij Matevža.) V zgodovini apostolov se piše: „Nobeden ni rekel o svojih stvareh, da so njegova last, ampak bilo je vse last vseh". „Nobeden ni bil v pomanjkanju, ker dosti istih, ki so imeli njive in hiše, so jih prodali ter prinesli denar pred noge apostolov in dalo se je vsakemu, kar je rabil." — Skupno so prvi kristijani obedovali in skupnost premoženja imeli. Ko se je cerkev ojačila in ko so se po razpadu tedanje rimske države stvarile po novo v rimske kraje prišlih narodih nove države, stopila je katoliška cerkev na stran vladajočih, na stran gospodujocih ljudi in ti so bili tega veseli, ker je duhovenstvo pomagalo urejati državno življenje ter pomagalo brzdati podjarmljene ljudi, odslej naprej in to že od četrtega stoletja je duhovenstvo v spremstvu gospodujocih slojev in stanov. Sv. Avguštin je prvi učil, da je skupnost premoženja greh in za njim je vse drugo duhovenstvo učilo, da je pravo življenje, paradiž, še le onstran groba. Odslej se tudi najde nauk po vseh cerkvah, da je paradiž tem gotovejši, čim več človek na tem svetu trpi in strada. »Prej pojde vel-blod skozi Šivankino uho, kakor bogatin v nebesa". Ko se je to zgodilo, začelo se je življenje, kakor sem ga v članku VII. načrtal. Plemenitaštvo, duhovenstvo na jedni, masa kmeta na drugi strani, vmes prihaja meščanstvo. Plemenitaštvo in cerkev je lastnica vse zemlje, kmet je tlačan, suženj in iz tega razmerja se razvija po dolgih bojih meščanstvo, mestni delavec ter kmetski in ustaja kmet, da se otrese tlačanstva. Ali skozi vsa stoletja do danes, tli vedno pred žrjavico misel o skupnosti zemlje in dražega premoženja. Praktično so izvajali sa- mostani srednjega veka to skupnost. Pale v vživanju, delati in težka dela opravljati je moral tlačan-kmet. Samostani katoliške cerkve so dobili od plemstva, tedanjega lastnika zemlje, veliko zemlje in seveda tudi na njej živeče ljudi v last. (Samo zemlja ne velja nič, treba je tudi delavcev.) Kar je imelo plemstvo preveč sinov in deklet, stopilo jih je nekaj v samostane in bilo tam mej poveljajočimi. Redko se nahaja kak opat, ki bi bil iz kmetskega stanu prišel. Ti samostani so tako živeli gospodarsko, kakor plemstvo. Velika bogastva so se nakopičila v gradovih in samostanih. (To se je lahko dogajalo, ker nebroj tlačanov je delalo le za ubogo hrano; profiti so bili tedaj veliki.) To veliko bogastvo je seveda rodilo razuzdano življenje na jedni, veliko revo na drugi strani in to je zbujalo mej boljšimi kmeti, rokodelci in mej duhovniki, ki so bili sinovi delavcev ali kmetov, nezadovoljnost in zaporedoma ustajajo taki možje in premišljujejo o tem, kako bi se gospodarstvo sveta, človeške družbe drugače uravnati dalo in vsi ti pridejo na misel prvih kristijanov, pa tudi na to, da je treba vsakemu tudi delati, ne samo jesti, da pa naj postane vse premoženje skupna last. Minih Arnold iz Brešije na Italijanskem je jeden prvih bil, ki je skusil na gromadi, kako to skupnost katoliška cerkev ter plemenitaštvo razumevata. Pa nahajamo tudi močne stranke, ki hočejo z mečem v roci skupnost premoženja, to je komunizem. Jedna najvažnejših so bili češki Husiti. Ti so mej sabo upeljali popoln komunizem, skupnost vsega premoženja. Bili so silni v vojskah proti tedanjim gospoduj očim stanovom. Imeli so svoje izborne vojskovodje. Pa slednjič so morali podleči premoči katoliške cerkve in plemenitaštva in Hus je moral na gromado. (Ko je gromada že gorela, prinesla je pobožna ženica iz ljudstva butaro lesa ter jo dela na gromado in Hus, videvši to, je vzkliknil: o sveta neumnost, to je, žena, tebi, tvojemu ljudstvu, revežu, sem hotel dobro in ti pomagaš me na gromadi peči. S tem pa je Hus tudi izrazil spoznanje: še ni ljudstvo godno za to, da pride v boljše razmere). In tako najdemo na Francoskem, Angleškem in posebno na Nemškem komunistično gibanje, nahajamo po vsem srednjem veku organizacije v to svrho, katere pa zopet, sedanji gospodujoči stanovi razdirajo. Koliko je v teh bojih človeške krvi teklo, je grozno. Angleški učenjak pravi: ona množina krvi, ki se je vimenu katoliške vere prelila, bi morda zadostovala, v njej vtopiti vse še živeče katoličane". Te srednjeveške kolektiviste, (tako zovemo pristaše nauka o skupnosti proiz- vajajočih sredstev) diči pred vsem zmernost v uživanju, pridnost in poštenost. Najboljše delavce so dobili drugi kraji po razgnanju Husitov, Lollhardov, Beghardov in drugih, kamor so pri življenju ohranjeni pobegnili. V teh gibanjih so bili posebno delavni rudarski delavci ter tkalci. Tem gibanjem pridružili so se kmeti in po večjem so kmetske ustaje šteti mej ta komunistična gibanja. Tudi na slovenskem jugu imamo to gibanje in to v krajih, v katerih ni bilo zadružnega življenja. Tudi naš „kmetski kralj" Gubec je skusil ognjeno silo razbeljenega železnega stola. To gibanje nikdar ne neha in ko je francoska prekucija koncem prejšnjega stoletja storila energično in radikalno konec tlaki in desetini, so bili nasledniki komunistov v prvih vrstah barikad, ki so se delale proti tedanjim gospodarjem sveta. In leta 1848. so oni isti pomagali, da je velika ustaja imela uspeh, sam mestjan je ne bi bil držati mogel; šele ko je žuljava pest delavca in kmeta se prikazala, so gospodujoči ljudje odnehali. Toliko te zgodovine. Ivan Durak. (Povest. Ruski spisal Lev Tolstoj.) VII. Drugo jutro je zvedel starejši brat, Semjon-vojak, o Ivanovih čudežih ter je šel k njemu. Povej mi, pravi ta, od kod si pripeljal vojakov in kam si jih sedaj spravil? Zakaj bi pa ti rad to vedel, vpraša ga Ivan. Zakaj? Z vojaki se da vse opraviti. Ž njimi si lahko pridobiš celo cesarstvo. Ivan se začudi. Nu, zakaj pa nisi tega prej povedal? Napravim ti jih, kolikor hočeš. Slame sva pridelala s sestro mnogo. To rekši, pelje Ivan brata na gumno in reče: Le pazi, jaz jih bom napravil, ti pa jih pelji ven, kajti ako jih hočemo preživeti, pojedo nam v jednem dnevu vse, kar imamo v vasi. Semjon-vojak je obljubil, da jih pelje ven, in Ivan jih je začel delati. Ko udari snopom ob tla, nastala je prva četa; udari drugič, — nastane druga; napravil jih je toliko, da so napolnili vse polje. No, bo zadosti, kaj? vpraša Ivan brata. Ta se razveseli in reče: Bo, hvala ti, Ivan. Je že dobro, reče Ivan. Če jih boš še potreboval, le pridi, jaz ti jih bom še napravil. Slame je sedaj mnogo. Semjon-vojak uredi takoj vojščake, jih razdeli ter se odpravi na vojsko. Komaj je odšel Semjon-vojak, že pride Taras-debeluh, ki je tudi zvedel o včerajšnjem čudežu, ter začne prositi brata: Povej mi, odkod jemlješ zlat denar? Ko bi imel jaz toliko denarja na razpolaganje, pridobil bi k temu denarju denar vsega sveta. Ivan se začudi. Res? Prej bi mi že bil lahko povedal. Skujem ti ga, kolikor hočeš. Brat se razveseli. Daj mi ga vsaj za tri rešeta. No, naj bo, reče Ivan, pojdiva v gozd, pa zapreži konja, nesel ga ne boš. Odpeljeta se v gozd. — Ivan je začel tresti listje s hrasta in je drobiti. Natresel ga je velik kup. Bo zadosti? Taras se razveseli. Za zdaj bo, pravi ta; hvala ti, Ivan. Je že dobro, odgovori Ivan. Če še boš potreboval, le pridi, še ga bom nadrobil, — listja je še mnogo ostalo. Taras-debeluh je nabral poln voz denarja in se je odpeljal na kupčijo. Odpeljala sta se oba brata. In začel je Semjon — vojskovati se, Taras pa — kupce vati. In Semjon si je priboril cesarstvo, Taras-debeluh pa si nabral ogromno denarja. Snideta pa se brata in si razodeneta drug druzemu — Semjon, odkod ima vojake. — Taras pa, odkod ima denar. Semjon-vojak govori tako-le bratu: Jaz sem si pribojeval cesarstvo in živim dobro; le denarja mi primanjkuje, da bi redil vojake. Taras-debeluh pa govori: Jaz sem si pridobil velik kup denarja, samo to je hudo, ker ga nihče več ne straži. Semjon vojak pa reče: Pojdiva k bratu, rekel mu bom napraviti še vojakov, dal jih bom tebi, da bodo stražili tvoj denar, ti pa mu reci, naj ti napravi denarja, da boš mogel vojake rediti. In odpravita se k Ivanu. Tja prisedši, reče Semjon Ivanu: Malo imam vojakov, bratec, napravi mi jih še, vsaj iz dveh kupov mi jih še napravi. Ivan zmaje z glavo. Zastonj ti nočem več delati vojakov, reče Semjonu. Zakaj pa ne? saj si mi obljubil. Obljubil sem sicer, pa nočem več napraviti. Pa zakaj nočeš, neumnež? Zato ne, ker so tvoji vojaki človeka na smrt ubili. Ne dam več. Tako se mu upre in noče več napraviti vojakov. Sedaj začne tudi Taras-debeluh prositi Ivana-norca, da bi mu še napravil denarja. Ivan pa zmaje z glavo. Zastonj ti ga nočem več delati. Zakaj ne, vpraša ga Taras, saj si mi obljubil. Obljubil sem sicer, pa nočem več napraviti. Pa zakaj nočeš več napraviti? neumnež, vpraša ga Taras. Zato ne, ker je vzel tvoj denar Mihajlovni kravo. Kako vzel? Da, vzel. Mihajlovna je imela kravo, otroci so dobivali od nje mleko, pred par dnevi pa so prišli njeni otroci k meni mleka prosit. Jaz pa sem jih vprašal: Kje pa je vaša krava? Odgovorijo mi: Oskrbnik Tarasov je prišel, dal materi tri zlate, a ona mu je dala kravo, mi pa nimamo sedaj nobene pijače. Jaz sem mislil, da se hočeš z zlati igrati, a ti si vzel otrokom kravo, ne dam več. Neumnež se je uprl in ni dal več. Tako sta odšla brata. Odšla sta brata in začela premišljevati, kako si pomagati v svoji sili. Semjon pravi: Glej, napraviva to. Ti mi daj denarja, da bom redil vojake, jaz pa ti dam polovico cesarstva z vojaki vred, da bodo stražili tvoj denar. Taras je bil s tem zadovoljen. Brata se razdelita in postaneta cesarja in oba — bogata. Politični pregled. Državni zbor. Dne 13. junija je vlada preložila državni zbor in bo prihodnje mesece vladala tako, kakor do 1. 1861. ozir. 1860., namreč absolutistično. Nalagala bo nove davke, kakor bo hotela, ne da bi narodove zastopnike vprašala, in porabljala bo davke, kakor bo hotela. Preložila je drž. zbor zategadelj, ker Nemci niso odnehali od obstrukcije tako, da drž. zbor ni mogel ničesar delati. Nemcem se ima kmetovalec zahvaliti, da se niso odpravile drž. mitnice in Nemcem se ima zahvaliti, da se niso znižale prepisne pristojbine za kmetska posestva. Kaj tada} ? Vlada se bo tekom poletja pogajala z Nemci, da bi odnehali od obstrukcije in omogočili redno zborovanje drž. zbora. Od teh pogajanj je mnogo odvisno, kajti če bi ostali brez uspeha, če bi Nemci tudi na jesen nadaljevali obstrukcijo, potem bo vlada premenila ustavo. Razpor mej dalmatinskimi Hrvati. Hrvatje v Dalmaciji so razdeljeni na dve stranki, na narodno stranko in na pravaško. Zadnji čas sta obe stranki hodili roka v roki in so bili vsi poslanci člani „Slovanske krščansko-narodne zveze", toda zdaj nakrat je nastal razpor mej njima in se je oživelo staro nasprotstvo, katero utegne provzro-čiti, da izstopijo pravaši iz stranke. Slovanske slavnosti v Pragi. Pred 50 leti meseca junija je bil v Pragi pod predsedstvom Frana Palackega slovanski kongres in letos so znamenite slavnosti v Pragi. Slavi se stoletnica rojstva Frana Palackega, zajedno pa se vrši shod slovanskih časnikarjev. Tudi Slovenci so dobro zastopani na tem znamenitem shodu, katerega se udeleže odlični zastopniki vseh slovanskih narodov. Balkanska zveza Navzlic temu, da je v Srbiji razkralj Milan storil vse, kar mu je bilo možno, da oškoduje srbski narod in s tem Slovanstvo, se Avstriji vender ne bo posrečilo, vreči jugoslovanstvo ob tla in nem-štvu odpreti pot do Soluna. Črnagora, na sebi sicer malenkostna država, ki pa se opira na mogočno Rusijo, snuje sedaj zvezo 2 Bolgarsko, da na Balkanu ustvari dve rao gočni in veliki slovanski državi. Volitve v Srbiji. Pred kratkim so si vršile volitve v srbsko skupščino. Narod ja ves v taboru radikalne stranke, doslej je ta stranka vedno sijajno zmagovala, sedaj pa so razkralja Milana podrepniki delali S takimi nasilstvi in sleparstvi, da je radi* kalna stranka popolnoma propadla. Kdaj se bodo Srbi že izriebili tega Milana? Rusija v Aziji. Nasprotje mej Angleško in Rusijo raste vedno bolj. Angleži se upirajo temu, da bi si Rusija prisvojila vsO gorenjo Kitajsko, a z orožjem v roki se n upajo. Rusija utrjuje neprenehoma ondotn svoje postojanke in se ne bo dala iz lep iztisniti iz njih. Domače in razne novice. (Častno občanstvo.) Občinski odbor dolenje-logaški je v svoji dne 8. t. m. v pripoznanje velicih zaslug za prospeh občinskega blagostanja jednoglasno izvolil častnim občanom sledeče gospode: bivšega poljedelskega ministra grofa Ledeburja, dež. predsednika Viktor barona Heina( dež. glavarja Otona Detelo, c. kr. okr-glavarja Gustava del C o ta, dež. poslanca in dež. odbornika dr. Ivana Tavčarja, dež. poslanca in dež. odbornika Frana Povšeta, c. kr. agr. komisarja Frana Ž up nek a, c. kr. vladnega svetnika v poljedelskem ministerstvu Markusa ifl (■. kr. profesorja Vladimira Hraskega. Zastop mesta Črnomelj izvolil je gospoda Edvarda Markusa, c. kr. vladnega svetnika v poljedelskem ministerstvu, v prt znanje njegovih zaslug za ondotni vodovod* soglasno častnim meščanom. (Imenovanje) Okrožnim zdravnikom v Bohinjski Bistrici je imenovan gospod dr. Alojzij Vacek, zdravnik iz Prage. (Iz škofijske pisarne) Dosedanji kancelar škofijske pisarne, kanonik Pogač»c je stopil v pokoj; na njegove mesto pa je imenovan škofijski tajnik Josip Šiška rav* nateljem škofijske pisarno in konzistori" jalnmi svetnikom. (Pri državnozborski dopolnilni vo- I litvi) za kmetske volilne okraje: Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica in Velike Lašče, ki se je vršila dne 6. junija t. L, je bil izvoljen brez protikandidata kandidat katoliško-narodne stranke gosp. deželnosodni svetnik I. Vencajz. Dobil je od 208 oddanih glasov 206 glasov. Več volilcev se volitve ni udeležilo. (O kamniškem okrajnem glavarstvu) se je te dni v časnikih mnogo bralo in dr. Ferjančič je o tem govoril tudi v državnem zboru. Opozarjamo naše bralce, naj pri vseh uradih, zlasti pa pri kamniškem glavarstvu, nemškutarskim uradnikom dobro na prste gledajo zlasti glede slovenskega uradovanja. (Volilni shod na Vranskem) je bil na binkoštno nedeljo. Volilci so poslancu Zičkarju izrekli zaupanje, poslancu dr. Gre-gorcu pa grajo radi njegovega nemškutar-skega govora v državnem zboru, kot predsedniku „Slovenskega društva* pa nezaupnico. (Iz cerkve nas pode) VLočnikupri Gorici so bile doslej poleg furlanskih pridig tudi slovenske, ker je vas na pol slovenska na pol furlanska. Zdaj je cerkvena oblast odpravila slovenske pridige. Saj Slovencem ni treba v cerkev hoditi! (Razpuščen občinski zastop.)Tržaško namestništvo je razpustilo občinski zastop v Miljah pri Trstu, ki je sedaj v laških rokah, dasi je večina prebivalstva slovenske narodnosti. Razpuščeni občinski zastop je bil šele pred kratkim izvoljen. (Štajerski okrajni zastopi) Štajerski deželni odbor je bil sklenil tako premembo volilnega reda za okrajne zastope, po kateri bi bili v slovenskih okrajih dobili nem-škutarji večino v roke, toda cesar tega zakona ni potrdil. (Srečna misel.) Slovenski državni poslanci so sprožili misel, da se ustanovi mej Slovenci društvo, ki bi delovalo proti nemški „Sudmarki14 in laški „Lega nazio-nale". Ti dve društvi zajedati se vedno bolj v slovensko telo, vsled česar je treba odločnega odpora. V kratkem se ima vršiti razgovor o ustanovitvi novega društva. (Dolenjske železnice.) Pred kratkim se je vršil občni zbor dolenjskih železnic. Železnice so v lanskem letu imele 210.235 gld. dobička. Za obresto vanje je treba 259891 gld., torej je primankljaja 49656 gld. Jeden del tega primankljaja se pokrije iz rezervnega zaklada, 27.426 gld. pa bo morala plačati dežela Kranjska. Tega primankljaja je največ krivo to, da je trgovina s prešiči popolnoma ubita. (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske,) na katerega dnevnem redu je tudi volitev predsednika, se vrši dne 7. julija t. 1. v dvorani ^Katoliškega doma" v Ljubljani. (Premovanje.) Poljedelsko ministerstvo je — letos prvič — dovolilo svoto 200 gld. za premovanje tistih kmetovalcev, kateri so pridelali najboljšo slamo za slamnikarstvo. Premovanje se je vršilo te dni v Domžalah. Poroča se, da se je s pridelovanjem take slame bavilo nad 60 kmetovalcev. (Pristojbina za lovske liste.) Dežela kranjska je prejela za lovske liste od leta 1884., od kar je veljaven deželni zakon o izdaji teh listov, pa do konca leta 1897., t. j. v 14 letih, znesek 34.802 gld. (Gospodarski list za tržaško okolico) je naslov listu, katerega je pričela s 1. junijem t 1. izdajati kmetijska in vrt- narska družba za Trst in okolico. List se I bode pečal s strogo kmetijskimi zadevami. (Nesreča.) Dne 14. t. m. našla sta dva železniška paznika na progi pri Radovljici brezzavestnega človeka, kateri je bil težko poškodovan. Vlak mu je bil desno roko na dveh mestih odtrgal. Ponesrečenec je 30 let stari krojač Jakob Kosem iz Zgornje Dobrove. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljani. (Revizorjem in tajnikom »Zveze slovenskih posojilnic*) imenovalo je na-čelstvo gospoda Franja J o š ta, dosedanjega večletnega knjigovodjo Celjske posojilnice. Posojilnice, katere žele kakih pojasnil ali revizije, naj javijo to naravnost „ Z vezi slovenskih posojilnic" v Celji, kateri bode sedaj mogoče vsestransko vstrezati vsako-jakim željam njenih členic. Vse nove posojilnice pa vabi „Zveza", da pristopijo temu, za naš narodno-gospodarski napredek jako važnemu društvu. (Pet dnij v zapor radi maternega jeaika!) Podčastnik nekega polka v Galiciji, pisar W., je poslal okrajnemu glavarstvu v poljščini pisano prošnjo, naj se ga zadnje orožne vaje oprosti. Okrajno glavarstvo je izročilo prošnjo vojaškemu ob-lastvu, ki je obsodilo prosilca za pet dnij v zapor, ker ni rabil v svoji prošnji „službenega" jezika, to je nemščine. To kazen mora prestati \V. potem, ko dovrši orožne vaje. Zares, težko je človeku ohraniti mirno kri, ko čuje kaj takega! (Obupen čin matere.) V ponedeljek je vrgla v Gradcu Katarina Kurzmann svoje šest tednov staro dete z mostu v Muro ter hotela baš tudi sama skočiti za svojim otrokom, ko je prihitel redar in za-branil grozni čin. Povod umoru in posku-šenemu samomoru je bila beda. Zapuščena od otrokovega očeta, je živela Katarina Kurzmann v največji bedi, katera jo je končno privela k obupni misli, usmrtiti dete in samo sebe. (Premeten tat.) Dne 23. maja so zaprli na Dunaju nekega Julija Raidla, kateri je v jednem letu 131krat ulomil v prodajalnice in zasebna stanovanja, ne da bi ga bili zasledili. Pri tem mu je bila zvesta pomočnica njegova ljubica Ana Gansterer, katera je navadno prodajala ukradene stvari. Raidl je dejal baje često s ponosom: „Tacega tatii ne dobi moja Ana nikjer več, kakor sem jaz". Raidl je bil radi tatvine že 16 mesecev zaprt, a še v ječi je kradel. (Napaden škof.) Srbskega škofa v Vršecu Zmejanoviča je dne 5. junija dopoludne, ko je šel v polnem ornatu iz svoje palače v cerkev, napadel pisač Po-pović z batino. Udarce, katere je hotel dati napadalec škofu, sta prestregla škofov tajnik in sluga. Napadalca so zaprli. Povod napada je baje političen. (Petdeset let s krogljo v glavi) Alfred Bellos, trgovec v Promontoru, nosi še iz vojske 1. 1848. krogljo v glavi. Vsled tega ne vidi na levo oko, ne sliši na levo uho in ne more na levi strani jesti. V kratkem hočejo baje z Rontgenovimi žarki pogledati, na katerem mestu je kroglja. (Nečloveška mati.) V Šopronju je služkinja Gizela Tsersek zgodaj v jutru na ognjišču zakurila ter vrgla svoje ravnokar rojeno dete v ogenj, da bi prikrila svojo sramoto. Toda ljudje so neusmiljeno mater zalotili pri tem strašnem činu ter jo takoj ovadili sodniji. (Strašna osveta sina.) Nedavno so našli v Rotkirchenu na Ogerskem tamošnjega naj premožnejšega posestnika, Petra Dumitsa, strašno razmesarjenega v njegovi sobi. Dumits je bil miren ter splošno priljubljen mož; tudi ni v stanovanju ničesar manjkalo, zato si preiskovalna komisija tega umora ni mogla razložiti. Ko se ježe hotela odstraniti, pristopil je umorjenčev sin, bled ter prepaden, in je izjavil, da je on umoril očeta in sicer iz maščevanja, ker ga je oče vedno po nedolžnem kaznoval. '' (Štiri osebe obglavili.) V Duisburgu na Nemškem so bili te dni obglavljeni trije možje Graadt, Santer in Smitz, ker so usmrtili premogarja Schula. Žena te žrtve, ki je morilce v to nahujskala, da bi potem laglje ž njimi živela v pregrešni zvezi, je bila tudi usmrtena. Krvnik Reull je najprvo odsekal glave moškim, nazadnje ženski. (Zverinska mati.) 30 let stara Fra-nica Leray, ki je pet let omožena in katere mož živi v Bretagni, je bila dekla pri pariškem poslancu grofu Castellanu. Minolo nedeljo je porodila dvojčka, dečka in deklico, ki sta bila oba zdrava in čvrsta. Baje iz strahu, da bi izgubila svojo službo, bržčas pa iz strahu pred lastnim možem, ki menda ni oče teh otrok, jima je porezala roke in noge ter vrgla trupli skozi okno grofovega stanovanja v sosednji vrt, kjer sta se klatila dva velika mesarska psa. Na ta način je upala Leray, da ne izve nihče za njen porod. Toda nekdo je psa prepodil, pobral razmesarjeni trupli ter ju nesel policiji. Leray so seveda zaprli. (Vsa obitelj umorjena) V Hajdu-Szoboszl6 so ponoči 13. t. m. umorili neznani zlodejci tovarniškega nadzornika Hirko, njegovo ženo in štiri otroke. Hirko je bil baje preveč strog, neusmiljen in brez-obziron nadzornfk, zato so ga sovražili delavci vse tovarne. (Velika nesreča) se je dogodila v Bidtu, neki vasi blizu Niče. Porušili sta se dve peteronadstropni hiši ter pokopali štiri rodbine. Do sedaj so izkopali 30 mrtvecev. Zakaj sta se hiši podrli, ni znano. Shod sadjarjev v Novem mestu. Piše se nam iz Novega mesta: Kakor nam je tukajšnja kmetijska podružnica pred nekoliko leti jakd podučno in zelo obiskano prešičjo razstavo in pred dvema letoma velezanimivo vinarsko razstavo in vinarski shod priredila, tako je ona z zborovanjem sadjarjev popoln uspeh dosegla. Iz vseh krajev prelepe Dolenjske došli so ta dan v Novo mesto sadjarski veščaki, sadjarji, posestniki, duhovniki in učitelji, da se posvetujejo na tem shodu, kako naj se sadjarstvo na Dolenjskem povzdigne. Najprej se je razpravljalo o vprašanju, kateri kraji na Dolenjskem so posebno pripravni za pridelovanje sadja in kako bi bilo po teh krajih razširjati umno sadjarstvo in pospeševati sadno kupčijo? 0 tem vprašanju govorili in podali so svoje strokov-njaško mnenje gg : R. Dolenc, V. Rohrman, B. Skalicky, F. Gombač, Pogačnik (učitelj na Čatežu,*, G. Pire, VVutscher in tudi drugi. Vsebina njih govorov in njih strokovno mnenje je bilo to-le: Vsa Dolenjska razdeli naj se v dva dela, v jednem in sicer na Belokranjskem, goji naj se poleg navadnega sadja tudi fino namizno sadje, posebno breskve in marelice; v vsem ostalem Dolenjskem goji naj se samo navadno sadje. Vsa Dolenjska je za sadjarstvo ugodna, ker je nje zemljina sestavina prava, t j. da ni preplitva ali prodnata; posebno ugodno ležo imajo nekatere doline v krškem političnem i okraju okoli Bučke, Škocijana, Mokronoga, Boštanja, v novomeškem okraju okoli Novega mesta, Čateža pri Trebnjem, Toplic, Čermošnic in v črnomaljskem okraju od Dragatuša do Vinice. Za Dolenjsko naj država po vzgledu c kr gozdnih drevesnic osnuje veliko c kr. sadno drevesnico, ako pa to ne bi bilo mogoče, da se subvencionirajo okrajne, šolskih vrtov in javne drevesnice; za povzdigo sadjarstva naj se nastavi po vzgledu Štajerske in drugih kronovin potovalni učitelj za sadjarstvo, kateri naj bi s podukom in z vzgledom v svoji drevesnici, z oddajo velike množine sadnih dreves sadjarstvo povzdignil. Isti naj bi javne in drevesnice šolskih vrtov nadziral in naj bi ob jednem predlagal, katere in v koliki meri naj se subvencionirajo. Za povzdigo sadjarstva je nadalje neizogibno potrebno, da se zopet ožive učiteljski tečaji za sadjarstvo, kateri naj bi po jeden teden trajali in ki naj bi jih vodil potovalni učitelj za sadjarstvo. Ta {naj bi imel svoj sedež v Novem mestu. Za povzdigo sadjarstva je potrebna prememba lovskega zakona. Jako važen faktor, da se nam sadno drevje pred obilico škodljivih mrčesov obvaruje, je negovanje naših ptičev. V tej zadevi naj se tem prijateljem sadnih dreves v zimskem času žito poklada. Izda naj se popularno spisana knjižica o sadjarstvu. 0 II. točki dnevnega reda: „Katera sadna plemena in katere vrste sadja naj se po teh krajih za-sajajo v veliki meri, da se povzdigne sadna kupčija in sadjarstvo postane bolj dobička-nosno?" govorili in stavili so svoje predloge sledeči gg. strokovnjaki: R. Dolenc, V. Rohrman, I. Gombač, B. Skalickv, I. Ge-bauer (nadučitelj v Žužemberku), Povše (kaplan v Žužemberku), Kalinger (upokojeni učitelj na Derski pri Novem mestu). Njih izreki so: Za Dolenjsko veljajo naj ta pravila: 1.) Črešnje vzgajajo naj se v onih krajih, kjer so zatišja in v bližini gozdi, ker tam najbolj vspevajo; 2.) Namesto češ-pelj, katere nam je v novejšem času na njej se nahajajoča glivica popolnoma uničila, tako, da nam je ta sad popred na leto nad 80.000 centov samo suhih češpelj donašal — sadijo naj se Washingtonove slive, katere so izvrstne za pridelovanje slivovke. Podružnice naj osnujejo vzgledne sušilnice. 3.) Oreh sadi naj se povsod, kjer ne po-zebe. 4.) Jabolka naj se v posebno veliki meri vzgajajo in sicer sledeče vrste: a) dolenjska voščenka, b) velika zlata zimska parmena, c) štetinec (tudi čebular imenovan), d) velika kaselska rajneta, e) blenheimska rajneta, f) češki devičnik ali rudeči iz Lož imenovan, g) Landsberška rajneta ali zmika, h) Kanadska rajneta. Te vrste so priporočene za vse kraje in za vsako ležo na Do lenjskem, poleg tega zamore se še posebno fino namizno sadje še tam vzgojevati, kjer leža in razmere ugajajo. S tem je bil dnevni red rešen in g. predsednik zahvalil se je vsem gg. veščakom in vsem udeležencem zborovanja za njihov trud, da se je moglo isto tako korenito in strokovnjaško vršiti, ter je zborovanje zaključil. Med zborovanjem je istega počastil odposlanec c. kr. okr. glavarstva g. c. kr. okrajni komisar Kresse. Po zborovanju vršil se je prijateljski sestanek v gostilni g. Tučeka in v gostilni g. I. Zurca, kjer se je v ožjem krogu govorilo o ravno zvršenem dnevnem redu. Poslopje (hiša) z okroglo 2 johom zemljišča in sadnim drevjem pod „debelim hribom" (lliulilik pri 1 jiil> Jani) je takoj pod ugodnimi pogoji za prodati. Tudi se da v najem. Več poizve se pri v Iouhljani, Poljanska cesta št. 55. Cukerin 350krat sladkejši od cukra, kos 2 kr. Cukerin 180krat sladkejši od cukra, kos 11 kr, Cukerin v malih pastilkah, k,os 1 kr. Pošiljam najmanje 100 k osu v proti povzetju. JindHch Vojtech, Nusle-Praga. flkST Trgovcem velik rabat. W$ 99 9999 99 # 99 999 9% i ## f»~f Kmetijska podružnica v Novem mestu in posebno nje načelnik g. V Rohrman za-dobil si je s svojim obilnim trudom, da se je to zborovanje tako vspešno vršilo, velike zasluge in zasluži za svoje delovanje v prospeh kmetijstva javno zahvalo. Merodajnih faktorjev naloga bodi, da se sklepi dolenjskih sadjarskih veščakov v prospeh sadjarstva praktično izvrše! Uljudne] pozornosti posebno priporočeno! V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi in želji tudi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z ozira vrednim postranskim zaslužkom, ki se vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čez trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja, priznane zanesljivosti in prve vrste. Pismene ponudbe pod .,*£O.£0*"9 Gradec, poste restante. Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid navadno opeko za zid ponujata po izdatno znižanih cenah Kuez & Supančič tovarna za opeko v Ljubljani, Tržne cene v Ljubljani 18. junija 1898. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol Maslo, Mast, Špeh svež, „ kgr. 13-950 8 8{50 1080 850 7 450 13-12-12 — 94 - 74 166 Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . , . Goveje meso kgr Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „ Piščanec . . . . Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „..".,.. Drva trda, 4Qmetr „ mehka, 4 „ d. Loterijske srečke. Gradeo, 11. junija. 79, 61, 70, 43, 33. Lino, 4. junija. Brno, 15. junija. Dunaj, 11. junija. Trat, 4. junija. Praga, 8. junija. 6, 33, 54, 41, 12. 78, 8, 68, 5, 27. 22, 1, 46, 11, 76. 60, 76, 50, 18, 48. 18, 14, 86, 8, 7. Vožufe karte tu tovorni listi v ERIKO. Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna K. Schmarda v Ljubljani, Marije Terezijo cesta št. 4, (pritličja na le-/o i. PRISTEN Cen* totoJo 2b vaoblna C( D gramov, (f>0 rtmnjcf) polnih irniN^ KalfirefnerjevB tovarne za slađnb lavo Ounq|-MonoKovo IMF steWM%& V svojo lastno korist naj zahtevajo in jemljejo' kupovalci Se take (*v«me zavoje. Vizitnice priporoča Narodna Tiskarna". \ 2.' j 5" lit 5- 'iS^ Pr eo ble ke.^jp^^Po p ra v i la Slovenci iix Slovenke! Prava „kava družbe sv. Cirila in Metoda", katero dobite v vsaki proilaja,lni('i, daje, najboljši okus in lepo barvo