Razne novice. * nDomovinau je stara klepetulja in zato 8e ji zgodi, da danes ne ve več, kar je včeraj slišala ali Bama klepetala. Pravi, da je bilo vedno njeno stališče, naj se pošljejo na Dunaj kot poslanci najboJj zniožni ljndje. Vkljub temu ^stališča" pa je v zadnjem volilnem boju podpirala Robleke, Ježovaike, Roše itd., listo najbolj nezmožnih kandidatov. V volilnem boju je nesramno napadila osebne ia.deve dr. Ploja, sedaj ko je zapustil svoje tovariše ia šel sedet med liberalne sloven3ke poslance, ga po?zdiguje v deveta nebesa. * NesramDOSt je vedno tovarišica neumnosti in za to jo najdemo tudi pri celjski starki nDomovini". Poroča namreč o nekera fantovskem pretepu ter potem celo po pŠtajerčevi" maniri nesranmo pristavi: rNi nam znano, ali je obiskoval (glavni razgrajač) krščansko - socialni kurz v Mariboru ali ne?a Obiskovalci krščansko-socijalnega kurza v Maribora so bili sami Trli pošteni kmečki mladeniči in možje, kojih lastnosti pa pisateljem v ^Domoviai" ne morenio priznati! * Repatica se vidi sedaj na nebu. Vzhaja okoli 1. po noči. Proti koncu septembra bo se prikazala še le okoli pol 5. ure zjntraj. Videla se bo še do začetka prihodnjega leta. * Osebne vesti. Stavbinski pristav Weingerl je prestavljen v Celje. Zopet nov nemški nradnik! * ,,NaŠ List" piSe z ozirom na družbo sv. Cirila in Met<ida, da so naM somiJljeniki silili v odbor Bmariborskega razdiralca in škodljivca dr. Korošca, ki nima prav nič soiisla za narod, kar je pokazal njegoe izstop iz žtajerskega narodnega sveta". Kranjskemu listu povemo, da je v tem stavku zapisal kar dve neresnici. Prya neresnica: Niti sam niti kdo drngi ni silil dr. Korošca v odbor družbe sv. Cirila in Metoda. Drnga neresnica: Z izstopom iz Narodnega sveta je pokazal dr. Korošec samo, da nima nobenega smisla za liberalno politiko, kajti on je izstopil, ko se je začel Narcdui 8vet na korist liberalcev mešati v etankarsko poliiiko ter skušal spraviti liberalno poslance v državnem zboru pod varno strabo. To pa ni narodna, ampak ntrankarsko liber»lna politika, vsled česar so izstopili iz Narodnega sveta vsi zastopniki Slovenske kmečke zveze, med njimi tndi dr. Koroiiec. Ako BNaš List" ljubi resDico, lahko to pove tudi svojim čitateljem. * Za varstvo sloven^kih deklet, ki pridejo v Trst v slnibo ali pa skozi to mesto potujejo, obstoji v Tr^ta zavod sv. Nikolaja. Tekoni de?et let, kar ta zavod obstoji, je bilo sprpjetih 9000 deklct. Kake važnosti in kako koristen je lak zavod, to ve le ceoiti i.sto deklc, ki pride v to tnje mesto iu najde v tem zavodu prejetno pribežališče. Ker pa zavod vzdržujejo le milodari, zato ga priporočamo v podporo denarnim zavodom in občinam. * Iz Maribora se poroea BNaši Moči": Ko so bile tukaj ožje volitve, sreča socialni demokrat kmeta iz Pobrežja pri Mariboru in mu zažnga tako-le: BFardamani pauer, zdaj boš inogel pa sam bolj delati, hlapec ti ne bo več delal od ranega jutra do pozne noČi, ampak samo osem ur na dan. To bodo zdaj že naredili naši poslanci, da boš veda." Kmet ma pa prav mirao odgovori: .Kadar mi bo hlapec delal osera ur na dan, takrat boš pa ti naniesto deset dal drajset krajcarjev z:i liter :nieka.u In šel je počasi naprej. Kmetje! To so tisti vaši prijatelji, katemtiekateri radi podpirate Da shodib, ki jih prirejajo. * Z neuuinosljo se tudi bogovi brezvspelno bojujejo, pravi »tari pregovor, in mi skušamo resničnost tega reka nasproti celjski klepetulji rDomoviniu. V vsaki številki zapiše vsaj eno gorostasno, bliSčečo nenmnost! Evo slučaja iz zadnje sobotne štenlke! Piše o skupšSini sv. čirila in Metoda in navaja tndi izjavo Grafenauerja, v kateri se obžaluje, da so liberalci zanesli razdor v dražbo. Mi smo že to izjavo dobesedno objavili. Podpisali so izjavo za Štajersko dr. Korošec, dr. Vrstovšek, za Koroško dr. Brejc, Grafenaner itd. itd. Zdaj pa pride celjska ^Domovina" s svojo osušeno pametjo, vidi pod izjavo te podpise ter vsklikne: nTo je lista njih kandidatov ... 1" Niso li to imena samih nesprosnih in nepomirljivih klerr^alceT?11 Ne, ljuba celjska tetka! Bodi mirna! To so samo podpisi pod izjavo, kandidatno listo pa vidi le tvoja čudovita neumnost! * Z imeni na dan! Hujše in grše nego nŠtajerc" zasramuje ^Narodni List" one kmete, ki nočejo trobiti v njegov rog. V zadnji številki pravi, da je g. Ozvatič ob priliki Plojevega ormožkega shoda vpijanil nekaj kmetov ter jih tako naščuval, da so z noži V rokah hoteli (!) shod razgnati. Zavoljo neomadeže^ane časti kmetov iz ormožkega okraja zahtevamo, da pride nNarodni List" z imeni na dan. Dokler tega ne stori, je grd obrekovalec in zasramovalec slovenskih kmetov, katerim krade javno east in dobro ime. Že iz današnjega poročila g. Ozvatiča je razvidno, da je BNarodni List" hndobno lagal. Iz trte izvita je tudi njegova novica, da je bil.gosp. Ozvatič zaradi shjda v Ormožu po nemškem vitežkem redu prestavljen. * Socijaldemokrati farbajo. V Trbovljah in okolici so imeli zadnji čas sccijaldeinokrati več shodoF, kjer so njih govorniki v nebesa povzdigovali zasluge socijaldemokraških poslancev, grdo pa napadali krščanske socijalce. Seveda je devet desetin od vsega res, kar so ti gospodje ^delavci" pripovedovali. Med drngimi Bneresnicamitf naj oinenimo samo eno. Neki govomik je pripovedoval svojim strmečim poslušalcem, da so socijaldemokrati dosegli, da bo dala država 100 milijonov kron v zaklad za starostao zavarovanje. To se vidi, kakšne poslašalee imajo socijaldemokrati, ker kaj takega verjamejo. Saj pri nas na kmetib že vsak ve, da je ta predlog stavil kršč. soeijalec dr. Lueger. Socijaldemokracija je že na slabih nogah, če si mora s takimi lažini pomagati. * Popustek na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pridobmnske glavne vsote ia določilo prJJobninskega davka od podjeteb, zavezanib javnema dajanja račanov za leto 1907: Po ukazu c. kr. finančnega ministrstpa z dne 24. junija 1907, št. 43.478, se je v smisla členov IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1906, drž. zak. št. 220, za 1. 1907. 1. popustek na zemljiškem davku 15 odstotkov, in ! na hišnorazrednem in hišnouajenininskem davku na 12 in pol odstotka določil, 2. je ostalo zaižanje pridobninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se je 3. določilo davčno merilo za v § 100, odstavek 1 in 5 omenjene postave o neposredcih osebnib davkih navedene, javnemu dejanju računov zavezane podjetbe na 10 odstotkov. * Kaj je list ,,Štajerc"? To nain pove nemškutarski nŠt.ijerca v svojem lističu sam. V dopisu iz Račjega pravi, da je ^btajerc" list nevednema ljudstvu, kateri ima lcpo število naročnikov, med katerimi se jih dosti najde, ki niti ne vedo, zakaj so naročeni na ta list in zakaj ga čitajo. Takaj ima BŠtajerca enkrat prav, kajti mnogi nevedni nŠtajerčevi" naročciki niti ne vedo, zakaj so na list naročeni in zakaj ga čitajo. Pa jim povemo to mi: Mnogi so naročeni na list zato, ker jim naročnine ni troba plačati, mnogi ga pa čitajo zato, ker ji^a ga nemškutarski trgovci zastonj vsiljujejo. <n<> * Poslanec Roblek in hmelj. V ^lilni borbi so tiodili Roblekovi agitatorji pri limeljarjih okoli ter, jim obetali visoke cene hmelja, ako bo Roblek izvoljen. Roblek se je slikal hmeljarjem kot mož, ki bo povzročil novo zlato dobo za hmelj. SedŠj je Roblek v istini poslanec, cena hmelju pa jo nizka kakor malokedaj. Ponujajo zanj 1 K 40 v. Že o% volitvi smo opozarjali ljudstvo, da Roblekovi agitatorji Ijuclsivo lo slepijo. ,' * Paberki] Iz ,,Domovlne." Pod plcriljem dr. Serneca si upajo študentje okoli ,,Do«w>vine" pisati že najdrznejše reči o katoliški veri in #erkvi. V št. >30. piše ta list o zborovalcih na Velehradu: ,,Prava" Kristusovaf cerkev je po njih (zborovalcev) trditvali samo katoliška. — Ali po trditvah celjskjh gospodov liberalcev ni samo katoliška vera edino prava? Le odkrito! Na dan s poštenim odgovorom! — Delovanje za razSirjenje katoliške vere mcd prebivvalci drugoga vcroizpovo'danja imonuje list ,,zdražbo" in ,,propast med jugoslovanskimij i)lemcni." Nazadnje navaja Sernečev list sramotilne bcsede Dostojevskega o kaiolikih na Rus^kem, v katerih ee jim podtikajo najumazanejši} nameni za njili versko propričanje. Ni lepo, da pusti dr. Sernec napadati vero onega slovenskega naroda, ki mu je tako skrbno na,])olnil žepe in kase! s posvotjnim blagom. — ,,D* movina" v št. 31 v svojem blaznem sovraštvu celo i zajce izrablja — proti župnikom. Pravi namreč, da se vj dežoflnem zboru ne bode moglo nič storiti proti zajcu, ,,ker je v njem p r e v e č veleposestnikov, župnikov in gosposkih kmetov, ki radi zahajajo na lov." Poglejmo si, koliko župnikov jef v deželnem fcboru? Med Slovenci v deželnem zboru ni župnika, in - sploh ne duhovnika, med nernškimi poslancij pa"je samo eden, torej v celem deželnem zboru samo eden! In ,,Domovina" slepari svoje nemisleče bralce, da] je v deželnem zboru ve6 župnikov! * Porodila sa jo na Vrbsikem jezeru hči marihorskega notarja gdč. Alicaf Firbas z dunajskim trgovcem K. Deckerjem. * Tržne vesti. Borze s pridelki so ze!o dobro obiskane. Vse čaka radovedno, kam pripeljejo visoke žitne cene. Letos je namreč pšenica za 4 K, rž za 2 K, oves za 170 K in kornza —70 K dražji kakor lansko leto ob iBtem časa. Zadnji teden pa jo zopet poskočila pšenica za 10 v, rž se je podražila za 10 do 15 v, ječmen se je znatno podražil in tudi koruza in oves sta dražja za približno 10 do 20 v od zadnje sobote. Cene mesa na Danaju: Cene za kilogram so sledeče: govt-je meso prednje K 1*— do K 145 - zadnje „ 124 _ . 1-50 telečje „ , 104 „ „ 1-10 svinj8ko „ „ 1-26 „ „ 130 ovčje . _ 1-— _ „ 116 Repno olje btane na Dnnaja 92 do 94 K 100 klg, laneno olje 72 50 do 73 K. Tudi slanini in uiasti cene rastejo: domača svinjska mast 73 50 do 74 50 K, slanina 70 do 71 K. • Nemško-slovenska jezikovna meja na Staierskem. Pod tetnnaslovom piše graški ,,Volksblatt".; Po žadnjem ljudskem štetju ima Stajerska od 1,356.497 prebivalcev 902.343 Nemcev, 409.531 Slovencev in 1457 drugili narodnosti. Dobra tretjina vseh prebivalcev je torej Slovencev. Gornja in sredr nja Stajerska je.razen, ju|žnega! roba, nemška,, spodnja pa do devet desetfin slovenska in ta obsega 7 politfičnih okrajev in mesta Maribor, Celje ir4 Ptuj. Od 64 sodnijskih okrajev pripada Slovencem 20. Jezikovna meija gre od vzhoda proti zahodu naslednje: pričenja se na štajersko-ogrski meji ob potoku Ku* šenica severnol od Slov. gor. in se1 obrača najprej proti jugu do Mure, katero prekorači pri Radgoni, tako da se nahaja ob levem bregu Maire razen Slov. gor. še cela vrsta slovenskih občin. Pri Gor. Radgoiri se obrne naravnost protr zahodu in gre potem ob robu ravnine, tako da je ta nemška, Gorice pa slovenske. Nato gre meja zopet ob Muri, ki loči do Spiellelda Nemce in Slovence. Nato gre zopet raed Muro in( Dravo po Slov.: goricah in potem čez Posruk in Radlberg naravnost proti Koroškem, tako da pride do koroške meje blizu-Drave ob Hiihnerkoglu. Vzhodno od Luči je še nekaj slovenskih občin, ki so bile pred nedavnim še nemške. Ce se hoče na kratkooznačiti jezikovno mejo, se morajo imenovati kraji Radgjona,; Mjirek, SpieLfeld,, (Luče,, Arnf.fels in Eibiswaldi. K'ar se( tiče jezikovnih otokov, se ima imenovati ,,Das deutsche Festungsdreieck", Maribor^ Celje, Ptuj, o katerem pravi ,,Volksblatt", da imajo njemu Nemci zahvaliti svoJo politi8nŁ> in gospodarsko moč. Razen tega se nahajajo Nelmci še m Mahrenbergu (31.3 %), MutiJJ Sv. Lovrencu, Slov. Gradec (14.5 %), Slov. Bistrica (7 %), Laško, Brežice in še nekaj manjših krajih. V. Ljutomeru se trdi, je polovica Nemcev, v Marlboru pa zatrjuje ,,Volksblatt", da je 82.6 %, v CMju 77.3 % in Ptuju 84.4 °/OlNeincev; v manjših sodnifo okrajih ne presegajo Nemci n&kjer 5 %. Kar se pa tiče Slovencev, jih je v nemškem ozemljir v Lipnici 6.1 % in v Radgoni 10.1 %. ' Ce se vpraša, razpravlja dalje ,,Volksblatt", kaj da je vzrok različnim spremerabam v posestnem stanlju med Slovenci in Nemci, se mora) na eni strani vpošteVati naravno moč narodovo in na drugi priseljevanje. Glede naravne narodove moči spada Štajerska med dežele, kojili prebiValci se jako počasi množe. V tem oziru so pa Nemci, mnogo na slabšem nego Slovenci in to celo v pristno nemških krajih. Došim so se Nemci v najboljšem slučaju pomnoižili za 5.53 %, in to v pristno nemSkih kjrajih, so se Slovenci v najslabšem slučaju ,pomnožiJi za 6.56 % v, najbol5šem pa za celifb. 10.64 %. Vzrok temu |e to, da je število rojencev med Slovenci veliko višje in umrljivost manjša. Posebno se še kaže navadna in obenem nravstvena moč Slovencev v tem, da je nezakonskffi otrok med Nemci v ve(likanskem številu več nego med Slovenci: to priznava ,,Volksblatt" sam. Kar sel pa ti6e priseljevanja, pravi .,Volksblatt", da je priseljevanje SloveniDev posebno glede Maribora Celja in Ptuja ravno trikrat večje nego priseljevanje Nemcev. Razen tega je pa treba tudi vpoštevati, da pribkjajo Slovenci v primeroma veliko večjem številu na nemški seK-er Stajerske^ nego Nemci in to veliko vefi iz Kranjske in Koroške, nego iz Spodnje Stajerske. Vzlio temu je pa po statistiki stanje tako, da so so Nemci napram Slovencem dvignili za prilično 3 % in to ponajveč v poslednjih20 letih. Vobče se mo ra reči glede jezikovne moje, da so Nemci pridirali na vzhodu od Spielfelda do Radgone, na zahodu pa Slovemci od Eibiswalda do Spielfelda. Takisto pa se je pokazalo pri jezikovnih nemških otokih, »da so Nemci, čd,že ne napredovali, pa vsaj oslali v lsti višini kot prej. V sodnih okrajih' Spod. Stajerske so Nemci deloma napredovali, deloma nazadovali; gre se pa obče za n<j več nego 1 %. Ce Nemci napredujejo, je fvzrok temu to, da se od Slovencev navadno gospodarSko slabejši sloji priseljujejo in pa — ,v čemur ima ,,Volksblatt" popolnoma prav — da se Slovenci vedno prej udajo jezikovno Nemcem, nsego nasprotno. 2alostno, ampak resnično! Ta razprava, ki je pisana kolikor toliko nepristransko, naj bo nam Slovencem v poduk. Mariborski okraj. m Crešnjevec pri Slov. Bistrici. V nedeljo je umrl tukaj najstarši možak ira okoli. Trdni kmet Pušnik je šel pod grudo. Bil je zelo skrben gospodar in vzorea bišni oče. Vsem svojimotrokom je preskrbel dober ,kos kruha, tako, da je sedaj po svojem 91. letu lahko mirno zatisnil oči. Sveti inu večna lufi! m Sv. Jakob v Slov. gor. Veselica slovenskega izobraževalnega društva dne 11. avgoista t. h se^ je vrlo obnesla. Prostori pri Dolajšu so bili prenapolnjeni. Društven mešan zbor je prednašal narodne pesmi, dekleta so govorile in deklamovale.. Igra ,,Sv. Neža" jo bila dobro naučena» in je vse zadovol&ila. Srečolov in pošta sta nam prinesle obilo zabave. Cisti dobiček se porabi za knjižnieo.ii Nekateri neudje se farizejsko spodtikajo nad Jurčičevimi in Sienkievičevimi romani, ki je izposojajno lo odraslim, imamo pa tudi za mladind dovolj primternega čtiva, torej prazen strah! S tem društva ne ugonobite, ker je hinavski vaš namen preve5 razviden. Društvo rastet znotraj, ker udje kot skala trdno vkup drže in se v vseh koristnih rečeh izobražujejo, pridno bero in tamburajo, pa tudi na zunaj iinamo ugled. To je pokazala zadnja udeležba.. m Med nevihto v četrtek dne 8. t. m. je udarila v Gornjem Logn, fara Laporje, strela v gospod. poslopje pri po^estnika Martina. Poslopje je zgorelo do tal. Fantje iz Videža so preprečili, da se ni ogenj razSiril na hišo. m Nesreča. Pri stavbi nove šole za koroško predmestje v Maribora se je dae 9. t. m. zrušil košček zida, ki je podrl oder. Pri tem je ubilo zidarja Karola Senekovič, težko ranilo pa zidarja Ljudovika Krajnc ia delavko Nežo Gajzer. m Poljčane. Lažnjivi dopisnik ptDjskega nŠtajerca" je pisal v ftt. 31, da le tisti dobi denar pri posojilnici, kateri meni da 50 do 100 kron. Ako mi dokažeš, da Bem le eno krono dobil za moje delo ali svetovanje, dobiš takoj 500 kron. — V št. 32 pišeš, da sta že dva nmrla zavolj mojih klobas. Ako moreš ime le enega navesti, dobiš takoj 500 kron. Poglej ti, lačenberger, koliko si boš lahko šnopsa privoščil za 1000 K! Ako pa ničesar ne dokažeš, tedaj pa ostaneš stari lažnjivec in žrec katoliško mislečih iSlovencev. — Poijčane, dne 11. avg. 1907. Fr. Gajšek. m Plačilo za ljubeznjivosti. Trimesečno ječo so prisodili v Maribora 38-letnemu dninarjn Mihaelu Hodniku. Mož je šel po svojo ženo Amalijo k njeneran očetn, ker mn je nšla. Dobil jo je na polju, jo takoj podrl na tla in jo pričel pretepavati. Tomaž Doubek, Antonija Snšek, Julijana Urnat, njen mož, Mihael Urnat in njegov brat Feliks Urnat so se vrgli na Hodnika, da bi mu iztrgali ženo iz rok. Hodnik je nato sunil s pestjo očeta svoje žene s tako silo v prsi, da mu je zlomil dve rebri. \ mj Med potom iz Slov. Bistrilcej na Gornjo Pols!kavo sem, si zadnjifi ogledal Oglenščak(. Ko grieni po obSinski; cesti, zagledam na desni strajii pred ^napol zidanim poslopjem moža, ki j^j."bral ,,Stajerca." Lju'dje so mi pravili, da se piše Jože Pristovnik in da je pri zaclnjih volilvab| sttfašno agitiral. Zbaraval je vOkoli volilce, koga bodo volili. Ti Pristovnik, ali ne Veš, da je volitev t,ajna. iTudi o neki ženski so mi pravili/ več kaj, pa o vnjej si ne upam ni& pisati. Ko bi še prišfcl kedaj na Oglenžčak, to bi jih slišal iz' njenih nemšjkih ust. In tega se bojim. Zato pa srečno, pa ne nafvečno! m Sv. Duh pri Lufianah. Tfukajšn^a posojilnica ima 1. septembra svoj jesenski občni zbor. ;Ob lej priložnosti- priredi se v gostilni g. Gaubeja p. dr. Ronid tombola s koncertom za uboge učence. Vsi ipnjateljj obmejne mladine se vabijo na to veselico. m V gnojinico{ je padel v Statenbergu dveletni otrok posestnika Kužnerjfa ter utoniL m Selnica ob Dravi. Opozarjamo 6e cnkrat aa veselico, katero priredi dne 18 t. m. naša čitalniea. Z»četek ob 3. m Hotinja vas. Požarna bramba in izobraževalno društvo priredita dne 18. avgusta na vrtu gostilne g. Primeca veselico s sledečim vzporedom: 1. Nagovor, 2. vaje z brizgalno, 8. Ijndska veselica: tamburaDJe, petje, govori, gledaliSka predstava, srečolov, zvečer umetna razsvetlja, Tes!»DJe jo rlbmku. Svira doma6a godba. Začetek ob 8. pop. Vstopnina 30 v. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prih. nedeljo. Ptujski okraj. p OrmoškH shod. Nisem milslil odgovariati naznim poročilom o oromoškšpm shodn dne 14. julija, a ker si zlasti, ,,Domovina" ne more oddahniti ter še vedno polnij svoje predale z osebfnimi (!) napadi( na mone in z grdim hlatenjem naših zavednih kmetov, prisiiljrfn sem, j^ojiasniti vsai to in ano iz teh stvarnih Clankov. f 1. Resnica je, da je dltištvo ,,Sloga" poslalo velike lepake križem ormoškeg^a/ okraja ter vabilo skupaj kmete, naj pridejo nttf§Tiodv.da pokažejo s tem svojo polilično zavednost in Erelost.i Res je torej, da se je vklub zelo slaberrm vrcmenu odzvalo iz vseh župnij ormoškega okraja precej zaveidnih in najodličnej^ilij kmetov, med njimi mnogp županov,; a ker ti niso prikimali izvajanjem in mnenju liberalne 'gospode, ampak so kazali svojo lastno mnenje,, za to se jih sedaj zmerja z olikanimi izr^azi: nattijskana In pijana tolpa, nahujskani in napiti ljudje, fanlRtizirani  ljudje, ki so šlij s kričanjem in nedostojnim obnašan jem v boj za cluhovništvo itd. (Glej ,,Domovino" št.:  82, 83, 87.) Vkljub tem laskavim imeAiom, ki(]Ili daje  ,,Domovina" našim zavednim kmetom, pa še se ista  jezi nad ,,Slovenskim Gospodarjem" v 87. št. in upa trditi, da ,,Slovenski Gospodar" priobčuje zavito laž, da liberalci psujejo kmete. 2. Ker se je vj svet razbobnalo, da je bila resolucija v Ormožu v prilog g. dr. Ploju sprejeta z 98 glasovi proti 56, in ker jej ravno to glasovanje naše kmete tako razburilo, potrudU sem se in dobil v. roke imena udeležencev, . ki so glasovali proti rescH luciji iz ,teh le župnij: Velika Nedelja 51, Svetinje 9, Sv. Miklavž 16, Sv.- ,TomažJ"21, Sv. Lenart 3, Ormož 20 do 30 (ker se o kakih 10 ne ve gotovo, soli.glasovali za alijproti!), Sv. Bolfenk 6. Središče 10. Stroga objektivnost pri glasovaiiju pa jei našltela proti le 56 glasov. (Bodo seve zdaj gotovo resnici naj Ijubo popravili! Op. ured.) 3. V ,,Domovini" in ,,SloV. Stajercu" se mi očita, da som nahu.iskal Veliko(ii0de]46ane, in da sem jvh že doppldne na,pajal s pijač^o. Kdor mi le pičifco tega dokaže, dobi 100 jK. Res je, da sem poj rani sv. miaši jšefl v bralno sobo in sem tam kmetom priporoŽaJ, najf gredo na shod, ker je na dnevnem redu važna Plojeva za4eva. Hujskal pa 'jih nid,em, še le mi- ril. Kmetje so bili namreč sami zelo ogorčeni ter rekli: Dr. Plofu se ni treba nič opravičevati, oa se j^ že obsodil; mi nofeemo poslušati jnič 'več njegovihf izgovorov in no zagovorov itd., jaz pa sera jih miril ter jim dejal, naj gredo na shod in tam v obraz dr. Ploju svoje želje povejo, saj imajo do tega kot voliici pravico. Kmetje some-potem ubogali in šli na shod, Ali je bilo to hujskanje? Ne kaže li to velikoveič zavednosti in politične zrelosti naših kmetov? Naravnost ostudno laž pa moram imienovati pisanje, da so bili velikonedeljsH kmetje pijani in da sem jih jaz že dopoldne napajal. Dopoldne sem bil v cerkvi in nikjer nisem imel 6asa koga napajati, to ve cela fara. Popoldne'pa je prišla večina naših udeležencev k večernicam in takoj 'iz cerkv« smo ^li skupno v Ormož na shod, kjer so se naši nastavili v keglišCu, ker so bile mize že zasedene; v keglišču pa nisoi ničesar pili, tudi niso ničesar zahtevali. Ali torej ni to grdo obrekovanje! ? 4. Kaj pa naj reCem k tianku, ki ga je prinesla ,,Domovina" pod napisom: Atekitat. Kdor jazmožen tako zavijati in podtibati, ni vreden niti 6asniške polemike. Zakaj pa dotičnik doslovno ne navede mojih besed, s katerirai sem storil tolik ,,atentat" na hrvatsko duhovništvo! V. štev, 83. še sicer čitam, da sem očital hrvatskim duhovnikorn posredno nemoralnost, v 84. ^tev. pa je to že atentat! Res grozno! Toda oglejmo si stvar. 0 Hrvatih jaz sploh nisem razpravljal, ampak presojeval sem le; Moievo ravnanje in obsojal, da je ta zapustil 16 slovenskih kmečkih poslancev ter se oklenil 4 liberalcev; obenem pa sem trdil, da je to po moiem mnjenju nemoralna politika, doma , se tako Ijuto bojevati proti liberalcem, ki imajo drug, našemu popolnoma nasproten program, kar sem dokazoval iz Hribarjevega programa na Kranjskem, na Dunaju se pa z ištimi poslanci družiti, ako se tem le morebiti zljubi, svoj domači program začasno zataiiti, če to bolje kaže. To ravnanje dr, Ploja sem grajal, ne da bi z besedico žalil Hrvate. In še le, ko je dr. Ploj sldepal, češ, če je ta njegova politika nemoralna, potem so nemoralni tndi hrvatski duhovniki, ki so v istem klubu, sem jaz dejal, da (jfb so ti s slovenskimi lib&ralci v istem klubu, je to niihlova stvar; Hrvatje ne umejo tako dobro sedanje naše br-atomorne borbe, katero nam je vsilila nova Narodna stranka, pri njih j'e bolj državno pravno vprašanje v ogpredju, kjer lahko gredo skupaj razni poslanci (oni tndi niso imeli z našimi libenalnimi poslanci nobenih osebnih bojev), torej se logično vendar ne more kar .tako od dr. Ploja na ves hrvaSki narod, osobito na hrvatsko duhovništvo sklepati. To je bila smisel mojega odgovora na dr. Plojev ugovor, in ,,Domovina" imenuje to atentat an hrv. svefteništvo ter trdi, da sem rekel, Hrvatjo so uav;i Tiasprotniki' Kam pa Še, gospodjo? Ali tako umevate svobodo v besedi, da bi Vam na javnem shodu ne smel nikdo ugovarjati, nikdo kritikovati vašega ravnanja, sicer je treba s polenom po njem? Celo kazensko sto hoteli postopati proti rneni in fcmetora, kakor sto grozili v ,,Domovini" in na sliodu. Zakaj pa niste, da bi svet še bolj spoznal, kako ste svobodoljubni in napredni. Fr. 0'zvatič, kaplan. p Sejmi za žrebeta se bodo vršili v Ptnjn dne 4. in 18. 8ept. 2 in 16. oktobra, 6. in 25. novembra t. 1. p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Pred kratkim je nmrla za jetiko v OsluSovcih občo spožtovana in daleko znana zasebnica Marjeta Horvat. Kako je bila priljubljena, je pokazal lepoštevilen sprevod. Počiva v mirn! p Čez ptujsko okolico je divjala dne 7. t. m. strašna nevihta s točo. V Halozah je vso uničeno. — Dne 5. t. m. si je ogledal grof Clary v spremstvu ptujskega okraj. glavarja pl. Prabl spodnje Ilaloze. P Prostovoljno gasilno društvo za ormoško okolico 8 sedežem na Hardeku priredi v proslavo rojstnega dne Njih Vclifanstva cesarja Franca Jožefa I. t nedeljo dne 18. a»g. 1907 v gostilni gospe Julijane Kalcbbrenner v Ormožu veselico. Vspored: 1. Pozdrav, 2. srečolov z dobitki, 3. prosta zabava. Med posaraeznimi to(kami svira društvena godba. Začetek ob 4. nri pop. Vstopnina 30 vin. p Sv. Križ tlk Slatine. nBralno draStvo1' priredi na rojstni dan presvetlega cesarja, v nedrljo, dne 18. avgusta, popoldne ob 3. nri ve- liko cesarsko slaTDost. Najprej bode v čitalnici slavnostni govor, potem na mu gospoda Franca Ogrizek Ijndska veselica s petjem, Saljivo poito in licitacijo zaBiruivih dobitkov. Cisti dobiček je namenjen za nBralno društvo". Udje in prijatelji društva, pridite v obilnem številu 1 Ljutomerski okraj. 1 Sv. Jurij ob Sčavnjci. Grmeli so topi&i in plapolale so zastave, ka je dne 4. t. m. obhajalo naše Braliio društvo svojjo desetletnico. Ljudstva se je nabralo na Mundovern vrtu, da je bilo veselje pogle. dati to veliko mno?ic<v Gostje odblizu in^ daleč so nas počastili. V seiici jablan, na katerih so viseli razun jabolk raznobarvni lampijoni, je bilo kakor v bajnem gozdiču. Pri različnih ljudskih zabavah: strelišču, cirkusu, cvetličnem šotoru, so se ljudje kar gnetli. Okoli šotora, kjer so prodajali gjbance, potice in druge sladke stvari, so se ljudje najbolj gnetli, dokaz, da prleki ljubijo pogače. Bajen je bil zvečar pogled na obširen vrt, ko so zažareli lampijoni. Mešan pevski. zbor jurfievški pel je krasno. Glasovi vrle Kocmutove godbo so se menjavali s petjem. Med celo slavnostjo od ^ačetka pa do konca so se vrstili govori eden bolj navdušen kot drugi. Posebno moramo omeniti sledeče govore: g. predsednik Košar prednašal je razvoj in delovanje društva, g. kaplan Stuhec," g. abiturijent Kranjc iz St. Petra kot slavnostni govornik nam je slikal položaj kmeta za dobo jerobstva, vstaje in stara pravdo, prof. Ilešič pa nam je podal kratko zgodovino' jurjevškib. kmetov. Tudi neki hrvatski gost jc irael navduševalni govor. — Zvečer smo gledali naše vrle igralce, kako so predstavljali Martina Krpana. Vse igralce in igralke moramo pohvaliti. Pn prfdstavi pa smo se zabavali naprej, dokler nas ni pozni čas pr|imoral, d*a smo se razšli. PrisrSna hvala prirediteljem za prijefae urice, katere ste nam priredili. Bog vas živi in vaše vrlo društvo! Slovenjgraski okraj. Shod v Šmartnu ob Paki priredi Slovenfcka kmečka zveza \s četrtek dne 15. t. m. (Marija vnebovzetje) ob 3. uri popoldne, pri] g. Pirtošeku. Pristaši Kmečke zveze, pridite! s Sv. Primož nad fflnto. Srčno sroo bili oveseljeni mi mutski Slovenci zadnje dni, ko je dospela do nas novica, da dobimo prihodnje leto deško enorazrednico; kaj takega smo si že davno želeli in tudi obljnbljalo se nam je že dolgo; iz tajnikovega poročila na glavni sknpščini pa smo zadobili gotovost v tej zadevi, stari odbor družbe sv. Cirila in Metoda nam je napravil to veselje. Ali veselje, v svojem začetka nepopisno, je dobiio sila bridek priokus, ko 86 je jela pri nas razlegati vest o izidn volitev novega odbora in o drugih žalostnih okolščinah zborovanja. Nič dobrega zdaj ne pričakujemo več, dokler bo tak odbor, ki je izšel h le eno stranke i. s. f.sto, h kateri mi mut-ki Slo¦veaei noče.mo pripadati in tndi nikdar ne bomo. Vidituo dovolj pončlj vih izg'edov pri naših Nemcih in socijaldemokratih, kam dovede svoboilomiselna naprednost, poznamo tndi lepe nspehe razd^rajočega dela pri BNarodni etranki". Iz opazk, ki jih je bilo čnti na sknpščini, sklepr-ma naravno.4, da se hoče Solske sestre odpraviti iz Ciri!o'.ih zavodov, toivj tudi iz Mute, kjer so šols':.e sestre Jedino orale in s svcjirn težavnim a nsp.-žniin naporoni pripomogle, da je dozorela raed nami zahteva po deški šoli, zdaj ko iinanio dekleta na varnein. Zdaj ima š la, četndi enorazrednica, ngled v colem okrajn in vodstvo uživa priznanje tudi pri okrajni šolski oblasti; zato sester ne damo in sprcjmenio za deško šolo le vrlega učittlja, moža, ki je do cela j.repričan o potrsbi vertikonravae \zgoje v šoli. Liberakc, ako ga pošlje odbor, naj sa koj raje ustsvi že pri nemški šoli, tain bo nasel torari&e nemškutarje, ki ga bodo raogoče veeeli, kivkor nismo bili veseli Pahernika, ko nani je prišel i>riporočat Ježovnika zopcr svoje^a sorudaika Rubiča. Nemcem smo že odknpili veselje vsiijevati nam rŠtajercaa in agitirati za kandidata ,Narodne strankc", g; tovo je, da tndi liberalci nič rie bodo opravili. Mi beremo nNaš Dom" če ne .Gospodarja", ie župan d>biva tudi nNarodni list" in BDomovinou zraven pa ima uaročenega tadi nGo8podarja" ali vsaj njegova hči. Konjiški okraj. k V Oplotnicl so domoljubi ljudsko posojilnico iUstanovili, \katera že deluje od 7. marca/1902 ter ima svojo pisarno v župnijski hiši tik {nove cerkve in ura/duje vsako nedcljo po božji služhi, in je vse tako uravnano, <ia ljudje lahko denar vlagajo in sprejemajo, nc/ d'a bi posebne [X)te imeli in 6as zamiulili. Načelnika sta Anton Golčer in Anton Leskovar p. d. Korošec, odborniki pa so: Franc Golčer p. d. Zure.j, Jožof Kruhar, Janez Kvač J in Jožef VidečniSk, nadzorstvo imajo J. Bezenšek, Anton Flure in Janei Valitar. Ta zavod srefino in nspešno deluje, in sei njegov promet množij od let|a do leta, ker iina 15,udstvo zaupanjft do voditeljev, kateri so znani kot do"bri gospodarji. A ravno n;aš napredek ne ugaja na.rodnim oipadnilcom v Oplotnici,{_zato so začeli snovati nemfiko posojilnico (VorschuBvcrein) in "so v odbor volili snme velike Nemce: France Jonke star., France Pozne v Oplotnict, Jožef Kvač, kmet v Slakovi, Jož. Hmotec p. d. Bogafina, kmet; v MV^loharni, in Jan. Potofinik, kmet v Brezji. Pisar pa bo občinski tajnik Alojz Kohlhauser, kateri slovenski niti pisati ne zna. Ja, zakaj se bo ta nemška posojilnica ustanovila? Njeni ustanovniki pravijo, da slovenska posojilnica dela samo za svoj dobiček, nemška pa bo delala za podporo ubogim prošnjikom in se bo vsakemu celi znesek, za katerega bo prosil, izplačal, in se bodo obresti še le pozneje odračunili; tudi za prošnjo ne bo treba nič plaftati itd. — 0, vi radodarni Nemci, kako sladke so vaše obljube! Toda do sedaj še v dejanju niste pokazali taga! Mogoče pa, da vara je kako nemško društvo, n. pr. ,,Sudmarka", dalo toliko denarja, da boste še vsakemu prošnjiku, ki bo pri vas1 iskal denarja, lahko dali zato lepo nagraclo in s tem boste za prihodnje volitve zopet pridobili privržencev. Zato se gro in ne za blagor ljudstva! Nam Slovencem niso uradi raznih prošenj zastonj naredili, koleka nas tudi niso oprostpi, z davki nam ne prizari4aša.io, želgzne blagajne nam tudi ni nihče zastonj dal, in take ne male stroške moramo z obrestmipokriti. Vsak pameten človek ne bo torej verjel raztfira obrekovanjem. k Zreče. Lep pogreb je imel g. m dučitelj Tribnik. Zadojo pot mu je posodilo jednajst duhovnikov, okoli petde-et učiteljev, obilo drngega Ijudatva domačega in iz sosedstva. Govor v cerkvi je govoril veleža^t. g. knezoškofji svetovalec in dekan Hrastelj, pri odprteni grobu pa se je v imenu nčiteljstva poslavljal g. Jnrko, nadnčitelj iz Tepanja, a pevci so žalostinke zapeli v cerkvi in na pokopališču. Gosp. Tribnik je slažboval v Poljčanah, v Studencih pri Mariborn, na Slatini, in leta 1879 je prišel k nam za uSitelja- voditelja šole, tistokrat še enorazredne, ki je danes štirirazrednica. Ko je gospod obhajal petindvajsetletnico službovanja pri nas, ga je zaradi njegovih zaslug občinski odbor imenoval za častnega občana. Svetila mu večna luč! k Žiče. ŽiSko dijaštvo, priredi dne 15. avg. 1907 v gostilniških prostorih g. Jakoba Šribar v Zi&ah veselico s predavanjem. pcfjem, JaIjivo pošto, srečolovom in šaijivimi nastopi. Vstopnina '20 vin., sedeži 40 vin. Ker je eventuelni prebitek namenjen Ciril in Met. drnžbi v Ljubljani, se preplačila hvaležno sprejemajo in se pričak^je najobilnejšega obiska. V slučaju neugodnega vremena se vrši prireditev v nedeljo 18. avg. 1907. Celjski okraj. c Draiulje. Iz sov^aštva do duhbvnikov jo ,,Narodni List" 8. avgusta po svoje zvil in z zasramovanjem zabelil sledeei dogodek: Z.adn:;ega julija ob ya9 dop. bi bil moral bivši g. kaplan za skiep šole sv. mašo imeti. Ker ga zaradi slabega viviiena ni bilo pravi čas, sem dal z malim zvonom čez čhk zvoniti, ako ravno so otroci že v cerkvi čakaJi. Ko gospoda le ni bilo, sem v zadregi sam k oltarju pristopil, ter sem imel litanije z dvema blagoslovoma in zahvalno pesem. Ko se vrnem v zakristijo, najdem kateheta za sv. opravilo pripravljenega. Ker sem pa z zahvalno pesmijo šolsko slovesnost že skončal, sem katehetu rekel, dve minuti počakati, da otroci odidejo. Mislim, da bi, 10 in 100 drugih predpostavljenih na mojem mestu enako ravnalo. Seveda misli tukajšni, za svobodo in mir vneti dopisnik, da ima vso pravico, svojemu predpostavljienemu župnrk^1 vse mogočq hudobne namene podtikati, se v nje:iO\e cerkvene dolžnosti vtikati ter pobalinsko v svoji omiki ga ometovati z raznimi priimki. Nasprotno okinča sebe z veliko pobožnostjo: ,,mi dobri kristjani". Kr6 ga skoro lomi od žalosti, da ni bil pri sv. maši. Iz dopisa se pa vidi, da niti ni v cerkvi bil,(: ker bi drugače vedel, da nisem rožnegavenca molil. Dopisnik obljubuje, da ,,pride pofiasi vse na vrsto."! Prašam vas, pride tudi to na vrsto, da boste svofie dosedanje obrekovanje preklicali in se ne več vtikali v refii, ki vas ne brigajo? Knjižicp,'vaše stranke nas zagotavlja tega na 21. strani: ,,Tudi sve6eniškega stanu zahteve, v kolikor bodo opravičene, bomo vedno podpirali." Držite besedo, dopisitik1 in ,,Narodni List"! Fr. Ogrizek, župnik. c Iz Hrastnika. V brastniški šoli eo prišli ob sklepu šolskega leta nekateri učenci viSjih razredov v šolo oboroženi z dolgirni noži iD različrirni bati. Ker so je cela reč že prej izvedela, preiskal je policaj inlade junake in prišel na s'ed celi zaroti, ki je bila naporjpna proti šolarjem iz kemične tovarne. Zares lep vspeh huj^knjoče politike, ki se menda nikjer ne g^ji s tako vnemo, kakor v našem grabnu in ki je stopila tndi f.e preko ?olskrga prsga. Dotidni učenci so sinovi nHJvnrtejMh prjuteljev Roševih, zato je nraevno, da je cela zadcva ostala tiba. Mi pa zahtevamo, naj se ta žalostna zadeva preišče nalanko do njenih pravib povzročiteljev, nai se ti .stro^o kazmijfvjo, kpr sicer se lahko zgodi, da pridejo nčenci nekrga dne oborožcni tudi nad njim neljabe nčitclje, in tako bi sd tako zažpljena ^svobodna" šola pričela šj prej, cego je na papirjn. c Gornjigrad. Akoda je 6isa in prostora v nGospodarju". d.i bi zavračal peklenske napade ptirjiske krote. Pes laja, drugega ne zna, ravnotako laja tndi nHtajercu na duhovEikc. Podpiži se falot in dohiš primerrn odgovor. c Celje. V Rakašovem sklad šču je v soboto zjutraj nastal og*'nj. Požarna braniba je omcjila ogeDJ. c Hranilnico in posojilnico Rajfeist-novko so 11. t. m. o^novali v Novicerkvi za vse okolic*. tainošnje žnpnije. Knjigovodja bo č. g. kaplan Lnskar. Poslovati začne, ko bodo vse drnge formalnosti stnrjrne. c Sv./Lenart nad Lašikim. Pretefieno soboto smo izročili, mrzlemu grobu najbojj blago ženo v fari — Flisovo mater — Uršo Km>.z. Ko je pri rakvi gospod župnik v cerkvi spregovoril nokaj milih bet sed rajnij v slovo, je cela napolnjcna cerkjev zajokala. Vidilo se je, c!a je rajno cela fara zelo spofitovala, kajti imcnovali1 so jo vsi — cerkveno mater. —l Sedaj ni fveč v St, Lenartu Tonfia in Flisove ma- tere, dveh oseb, ki ste bili kinč in ponos Sv. Lenarta. Naj jima sveti večna Iu6! c Sllvnlca pri Celju. Hranilnica ifi posojilnicu, ki se je izjačela ustanavljatij že pred tremi leti, je registrirana in začne poslovati. Zadruga je pod okriljem Zadružne zvezo v Ljubljani. c Gotovlje. Ljudaka vesebca dne 18. argusta v korist tatnbaraSkemn zboru v Gotovljah se vsled hmeljske sezone preloži del poznejši tis. c Sv. Frančišek Ks. Pddpiaani pripravljalni odbor ,Prostovoljne požarne brambe — Sv. Frautišek Ks." vabi k bhgoslovljeuju društreDega voza dopoldae due 1. sept. t. 1. vsa cenj. društva gornjegrajskega okraja, draga družtva izven okraja in vse prijatelje ognjigascev. Program se naznani na posebnih lepakih in vabilih. Pri slavnosti bvir* nŠo$tanjska narodna godba". Brežiški okraj. b Dobje pri Planini. Za vse dopise, s katerimi ste me blagovolili počastiti v ^Stajerca", izrekam Vam, gosp. nadueitelj Valentiu Pul ko in drugim, zabvalo. Izjavljam, da so vsa oč't;i"ja neresnična; nek;)tera brez vsake podlage, druga pa tako zlobuo zavita, da vsak, kateri pozna mene in tukajšnje razn-ere, spožna, da niste pisali resnice. Dopisi, o katerih me sunmičite, da sera jih pisal ali poazročil jaz, so od drugib. Resn:co pa boste v kratkem spoznali. — Jernej Vnrkelc, župnik. b Na Bizeljskem obeta biti tako obilna vinska trgatev, kakršne že dolgo ni bilo. Čeuiur se je najbolj čuditi, se zdaj že na nek-iterib vrstah nabajajo skoraj popolnoma sladke grozdne jagode, kar obeta izborno trgatev v septembrn, če kakšna nezgoda ne pride. Sicer pa tndi ni povsod tako. Vinogradniki iz Vitevasi, ki imajo peščeno zemljo, se pritožajejo, da grozdje črni. Iz drugili slovanskih dežel. f Legar se je pojavil na Kranjskem v Ljubljani in Postoini. Najprej se je pojavil v Postojni, od koder so ga zane8li vojaki, ki so imeli tam vaje, v Ljubljano. Uinrloje že več vojakov. Drobtinice. d Trdosrčen hišni posestnik je vrgel v Badapešti ubogo rodbino iz hiše, ker mu ni mogla plačati najemnine. Ljudstvo se je za nbožce zavzelo in mu pobilo vse šipe. Prišli so sedarji, s kateremi se je vnel boj. Ranjenih je več policajev in tudi napadalcev. d Stonadstropna hiša. Neko društvo v New-Yorku gradi hišo s 46 nadstropjl, ki bodo za 47 m višja kot hiše, ki so jib doslej zgradili. Toda ntwyor^ki arhitekt Marfi trdi, da je mogoče zgraditi hiše tudi s 100 nadstropji, visoke po 400 metrov. To se boJe tudi kmalu zgodilo, ker zemljišča postajajo vedao dražja. Stanovanja po bodo zelo zdrava, ker bodo imeli stanovalci v gornjih nadstropjib vedno svež zrak in svetlobo na razpolago. d 150 miljonov kron globe. Amerika je dežela velikanskih kapital.v, a tadi ogroiunih kamij. Pred par dnevi je bila t. z BStandard vil CoinpaD^", t. j. velika ameriška akcijska dražba za pridelovaDje petr<ileja, kaznovaoa na plačilo 150 miljoDov kron globe. Ta družba se je pregrešila proti zakonu rbill Eikins1", ki prepoveduje zvezam, sprejemati od žeU-znic popaste na vozarini Družba, ki obstoja od leta 1870, ift<a 99 iiiiljonov dolarjev, ali 495 miljonov kron akcijskega kapitala. d Roparski umor. V Marseille na Francoskem so žaprli zakonsko dvojico Gou!d, katera je imela kovčeg, v kojem so dobili raikosauo telo 32 letne elegantne Švediaje, Euie Liney. Ta je zahajala vsako Jeto v Mcnte Karlo na par raesecev, kjor sc je zabavala. Na sled umoru so prišli na ta način, ker jo zapazi! sluga, da prihaja iz kovčega kri. V večjem kovčegn je bilo celo truplo umorjene žrtve, v ročni torbici pa glava in noge. Morilca sta ji oropala okoli 90.000 frankov. d Siamski kralj, ki potujo scdaj po Evropi, obišče tudi — kakor poroča list nPol. Korr." — koncein meseca septembra cesarja Frana Josipa na Dunaju. d General Linevič je imenovan za carjevega namestnika v Vzhodni Aziji. cl Prott dirkam z avtomoblli. Skorb vsakai dirka z avtomobili je doslej zaditevala svoje žrtve. Z ozirom na to je bavarska vlada prepovedala v svojera ozemlju; vse dirke, ravnoj. taka tudi kneževina virtemberška. Jako pametno! d Kačo pojedel. V neki vapi pri Rottweilu na Svabskem jo stavil kmečkUant s svojimaiprijateljema, da požre živp belouško t za stekionico piva. fRes je vlovil kačo, jo živo požrl in trdil, dai ima tak okus, kakor maslen kruh. Do «p->i ne čutj( prav nobenih bolečin in kakor je videti, mu je izborno teknila ta maln južina. i d Drobne vcsti. Dne' 8. t. m. se je utrgal oblak nad hrudimsko okolico na Ceškem. Mnogo tiso5 sadnih dreves je izkoreninjenlh, toča je pobila vse poljske priclelke, vihar je odnesel raz hiš strehe. — Na Poznanjskem je skočil 6. t. m. brzovlak iz tira. Ubitih je 13 oseb, ranjenih 40.1 — V Miesbergu se jo (SOfotni posestnik Grubcr umoril na ta način, da so jo zaril v scno, kjer je ležaL !6/ dnij brez jedi,. in pijačo. Ko so ga našli, je bil že na pol mrtev1, ter jo kmalo izdihnil. — V ruski Aziji se jo pojavila kolera. — Vas Bregi na Hrvaškem je popolnoraa pogorela. — Dne 10. t. m. so zgornla na Dunaju brznvozna skladišftat državno žcleznice na Doijiaju. — V Perziji so se nprli divji Kurdi ter zažgali ve6 va- si. — Na Spanskem je trčil dne 10. t. m. v tunelu blizu Alsasna' brzovlak s tovornim. vlakom. Ranjenth je več uslužbencev in 8 vozov je zgorelo. — V Nju Jorku se tako množijo umori in ropi, da so morali pomnožitj policijo za 1000 mož. d Izseljevanje iz Evrope. Leta 1905 se je izselilo iz Evrcpe v Ameriko 1 milijon 400.000 ljadi. Največ iz Italije, Avstro-Ogereke in Rusije. Iz Italije se jih je izselilo 726.000, iz Avstro Ogerske pa 280000; od teh se jih je 264.000 na«elilo v Združenih državah, 10.000 pa v Kanadi. Iz Rusije se je pa izselilo 129.000 oseb. Književnost. § ,,Slovenski posojilničar" se zove praktično navodilo za poslovanje in snovanje posojilnic, katero je spisal J. Lapajne v Krškem. Dobiva se pri pisatelju in stane trdo vezan izvod 3 K, mehko vezan 2 K 40 h in brošuran iztis 2 K. § Zabavna knjižnica za slovensko mladino, nrejnje in izdaja Anton Kosi, učitelj v Središču. Od te lepe knjižnice je izšel XIII. zvezek. Cena ma je 35 vinarjev s pošto vred. Knjigo toplo priporočamo! § Venček triglasnih narodnih pesmi za šolp in dom I. Sestavil, na svetlo dal in založil Anton Kosi (v Središčn). Cena 50 vin. V lepi opravi podaja neutrudljivi g. izdajatelj mladini zopet mičen dar: nanizal je 10 narodnih, deloma manj znanih pesmi za triglasen zbor. Omenjanio delce v tem listu, ker se nadejamo, da bodo lažje in večkrat, nego pri šolski mladini, našle te pesmice prijazon sprejem v izobraževalnih družtvih, ki imajo ženske ali dckliške zbore, katerim itak ne dostaje dostikrat pripravnega gradka. Pesmi so po napevih in besediln prav lepe. Triglasni stavek je zelo priprost. Zanimivo je, kako si je % ijdajatelj znal pomagati v ritmiČnem ozirn pri št. 9 s tem, da jo je notiral v \ taktu; da ne bo težav pri izvajarrjn, onieniino. naj si pevovodje ta takt mislijo (ali ga adarjajo) včasi kot ~ x -|, na nekaterihmestihpa kot f-X-|, kakor se z naglasi in odstavki bolj vjema. — Ostalo je še oekaj tiskanih napak, ki si jih bo večinoma znal vsakdo sam popraviti. Omenimo le, da inorata na str. 2. nad sklepnimi besedami drnge pesmi Btepel", rknpil" biti v 2. gla»u 16tinki, ne osminki. — Pri štev. 7. treba v začetku 3 in 4. kitice besedilo drugače podložiti. — Ponesrečila sta se v ritmiškem oziru zadnja 2 takta zbirke, ki bi moja!a biti v -f taktn. Narodno gospodarstvo. g Št. Jurij ob juž. žel. Hratnilnica rnposojilnitea v St. Juriju ob juž. žel. r. z. z iviz. jeCiniela.od 1. januarja pa! do 31. julija t. 1. 55 uradnih Idni. V teh 55 uradnih dneh je imela prometa 303.991 K 13 vin., to je blizuj cne tretjine milijona kiton. Hranilnih vlog je prejela v tem easu 107.071 K 32 vin., izplačala je hranilnih vlog 58.641 K 38i v., torej se je skoraj polovico ve6 vložilo, kakor vzdignilo. Načelstvo je že imelo letos 19 rednih sej, v katerihj se je dovolilo posojil 40.000iK. Clanovi je v tekofiem letu pristopilo na no|vo 45, skupaj jih je 2G8. Hranilne vloge ^aobrcstuje po 4% % in plača rentni davek posoj. sama, tako da niso^ vlagatelji pri tem nič oškodovani. Posoiila daje na 5% % na poroštvo in na vknjižbo (intabulaeijo). Prošnje za posojila so brezpla&ne, ra» vnotako ¦ tudi vknjižbe razun kolekov.j Za posojila prosijo lahko prebivalci iz župnij: Št. Jurij ob -juž. žel., Dramlje, Ponikva,} Sv. Vid, Slivnilca in Kalobje. Posojilnicaj uraduje v?ak četrtek ofd 8. do 12. dopoldne in vsako nedeljo od 3. do 4. ure popolctae. V zadevi posojil in drugih nasvetov je društveni tajnik na razpolago cplo nedeljo. Posojilnica se^ nahaja v lastni hiši pri župni cerkvi. g Razstava pitane živine bo 'dnc 10., 11. in 12. aprila 1908 na Dunaju. g Ravnanje s trtami, ki jih toča poškoduje. ,,Kmetovalec" da.je iz str/okovnjašjcel roke naslcdnja navodila: Ce toča] poMje, je prodvsem treba takoj z ga*Hco poškropiti, nato pa kakih 8 do 10 d(ni\ po5akati, 'da so po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. iPotem jej treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem otdrezati: 1. Vse moŁno ranjene ali zelo razkosarjene liste je porezati. 2. Nal šparonih ali nnpnencih jei pustiti samo one mladike, ki imajo še kaj ohranjenega ,grozdja na sebi, druge pa odrezati:. Mlarlike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujnoj treba. Najbolje je. če ostaneio nad zadnjira grozdom še trije do štirje listi. Izrasli zalistniki so priščipujejo za prvim alij drugim listom. 3. One mladike, ki stoje na ro(zn;ci (palcu ali ščapu) ter imajo datif les za napravo reznic ali špiaronov v prihodnjam letu, je treba posebno skrbno obrczati in ohraniti, ker je druigače tudi trgatevi prihodnjegnj leta izgubljena. Ce so takim mladiikam samo vržički odbiti, oarežemo le najbolj poškodovani del ter gledamo, da ostane na koncu kak zalislnik, ki takoj napro.j rnste in naliomestujej trti orlbiti vršifeek. Ostale zalislnike priščipnemo za drugim listom, ker morajo ti listi namesto odbiltili^ glavnih listov trtni les] rediti. Ce so pa te mladike tako pobite, da ije le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomlailiiem obrezavanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes. iTa oftcsa poženojo) in dajo tak les, kakor n. pr. letos na zoleno ccpljeno trte. Vse druge, trti np])otrebne mladike obrežemo, da gre živež le v one, ki jih rabi- mo] za prihodnje leio. Ce pa to6a še toliko niladik na trti ne pusti, da bi iz njih uapravili reznice ali pal6ke, mor/amo shraniti in rediti {dve do tri mladike, ki po navadi poženejo iz starega lesa. 4. Pri vsem tcm delu pa moramo zu to skrbeti,( da tiste mlalflike, ki so na trti ostale, ohranimo zdravej ter da njth les dobro dozori. Treba je| torej vezati kmalu in večkrat proti peronospo/i z galico škropiti in meseca septembra vsako mladiko za tretjino skrajšatL Sestanek kat. narodnili abiturijentov in velika narodna veselica v Ljutomeru. Napofiil je dan, ki smo ga mi in naši nasprotniki težko pričakovali. Že tedne prej se je obravnavalo v časnikih, nam prijaznih in nasprotnili o tem dnevu. Zbrala se je naša katoliška mladina od vseli krajev v Ljutomeru, da se biratovsko in skupno pogovori o skupnih težnjah. Prišll so iz zelene Stajerske tovariši, prišli so naši somišljeniki iz bele Kranjske, solnčna Gorica je poslala zastopnikie naše ideje, tudi vzbujaioči se Korotan n| manjkal pri našem sestanku, bratovska Hrvatska nam je poslala svoje sinove^, da nam podajo roke, da nam pokažejo, da so njih težnje naša težnje. V petek 9. t. m. s& je zbralo lepo število tovarišev v dvorani g. Kukovca in vedno novi so še prihajali. Sprejemna dvoran(a je bila polno natlačena. Cenjene ljutomerske narodne gospice so nas okrasile' s kra^nimi šopki, za kar jim izrekamo zopet najiskrenejšo zahvalo. Prireditelj shoda1 g. abit. Na,tlačen jepozdraviS v iskrenem govoru došle goste, se zahvalil njavzdli&einu g. dekanu Jurkoviču, jgj. kaplanu Kocipru, gdč. Razlag za trud, ki so ga imeli:i da so preskrbeli vse potrebn(o, kajti od nasprotne strani S8 je storilo vse mogoče, da bi se shod onemogočil. Sledilo je Še več govorov in pozdravov. Izvolilo se je predsedništvo in sicer: predsednik g. abit. Marko Kranjc,, Maribor; podpredsednik g. abit. Razgpršek, Celovec; zapisnikarji: i Tomisl FogadLS, Osjek, Hrv., g. abit. Gr. Zerjav, Ljubljana, g. Zorko Iv., Maribor. I. Predavanja. V soboto 10. t. m. se je začelo po sv. maši zborovanje. — Tovariš Iv. Avsenek nam je podal v svojem jedrnatem govoru nakratko sliko stanja srednješolskega dijaštva. Na vseli krajih in konjcih se giblje, tudi dijaštvo se je vzbudilo iz spanja, se začne gjbati^ Država je vzela šoloi v monopcfl, odtrgala je dijaka javnosti, javnost dijaku; vstvarila Je šole indjferentne, in plod tega sb bili nezreli, medli, san^avi znafiaji; nikjer odločnosti, jasnosti, bistrosti, povsod megla. Ideali tega dijaštva so bili megleni, sanjavi. A gibanje s& je polastilo tudi dijaštva. Irtdilerentnost zginjeva,, dijaštvo se organizuje in reformira. Sadovi tega so čisti, krepki značaji, zdrave in mogoCne ideje, ki se začeBSajo uresničevati. Pre'davanju je sledilo ogromno ploskanje, ki je pokazalo, kako je tovariš goVornik vsem prav iz srca govoril. Razvila se je nato živahna debata; Tovariš Mirko Božič (Danjcia) pokaže na nedostatnost učnega reda. Tovariš Pintar (predsednik Zarje) razvija socialne razmere. Dijak ja preveč izoliran, mora se bolje bl(ižati Ijudstvu; pr}iporo6a podrobno dela iTovariš referent Avsenek priporoča srednjeu šolskemu dijaku pasivno delo, opazovanje, da je kolikor raogoče rovsod doma< Tovariš Zivortnik (Maribor) govoril je o veri in vedi. — Pokazal je, da hočejo dandanes naši nasprotniki vero in vedo spraviti v nasprotje, venclar nasprotstva med obema ni. Tovariš Ferd. Kobi (Ealksburg), govori, kar nam velikokrat naši nasprotniki očitajo, aii moramo biti res brezdomovinci^ Ce bi morali biti res brezdomovinci, bi nas v to prisilila naša vera ali hier11  arhija ali etika katolicizma. A ravno vera nam zaukažuje: Spoštuj očeta in mater, torej svojo domovino in svoj narod. Burno pritrjevanje sledi predavanju. Razvije se debata. Tovariš Božič logično dokazuje iz radikalnega programa samega, df\ ,jo radikalni program dokaz nfe'zrelosti in nevednosti tistih, kji so 'g,a sestavili, ali pa ima namen, da farba v očigled svoje pristaše. (Burno ploskanje.) Debato nadaljuje tovariš Kemperle (Gorica), čigar govor preseka večkrat burno ploskanje. . Nato govori Hrvat Tomisl Fogamč (Os.iek) o jiisoslovanski ideji, kako se je ona v, zgodovini razvijala. Debata se začne. Tovariš Natlačen in Kemperle govorita za demokratiziranje naše ideje. Popoldan je govoril tovariš J. Ogrizek (Celje): ,,Kaj pravijo besede: moderna in umstvena vzgoja — naša najboljše orožje proti klerikalizmu." Pokazal je, da liberalna klika ostaja vedno ista. Moderno hočo ljudstvo vzgojiti, kakor pravi. .Zato mora odstraniti vero najprej iz šol, potem iz vsega javnega življenja. Delujejo pa naj previdno. Ta.ko pravijo oni sami: V ovčjih kožah se naj približujejo, in ko so že rra t^dnem, takrat naj So lo javno nastopijo. Vero hočejo odstraniti in nam jo hofiejo odvzeti. A oni to tajijo in pravijo, da vera mora biti, a kakšno vero nam oni hočejo dati, tega n© povedo. Moderno hočejo vzgojiti Ijudstvo, gnji]o,; slabo telo naj bo auktoriteta duši. S časniki in knjigami nesramne vsebine skušajo zapeljavati in si pridobivati pristašev. Bulrno ploskanje je sledilo govoru, ki je bil priznano eden najboljših.. Liberalni učitelj Vršic — imeli smo precej liberalnih in radikalnih poslušaleev — vpraša, 6e govornik klerikaiizem in katolicizem istoveti, a tovariš Božič mu jfli dal odgovor jasen in jedrnat, ki mu bode mogoče oči odprl. Povodom tega vprašanja je stavil tovariš Kemperle, ker liberalci trde, da niso proti veri, vprašanje, če kdo \b, da je kedaj branil liberalec naše najsvetejše verske svetinje. Nikdo ni vedel slučaja. Ce pa kdo bralcev ve za kak tak slučaj, naj ga naznaiij uredništvu in ono, meni, bilo bi dotičnemu zato jako hvaležno. Tovariš Razgoršek (Celovec) nam je podal sliko gospodarskih razmer koroških. Z vidnimj zani* manjem in sofiutjem smo jsledili zgodofvini gospodarstva v Korotanu. Narodna meja gre vsakih 50 let nazaj proti karavankam. Pred petdesetimi leti je bila narodna meja preko gosposvetskega polja — a zdaj ? Krive so tega gospodarske razmere, kapital je ves v nemških rokah, torej je to umevno. Podaja. nam zanlmivo sliko razvoja koroškega kmeta, njegovo robstvo, turški čas, potem svobodo, a svobodo v hujše robstvo dolgov. Objednem je pa mnenja, d& se bliža konec teh nestrpnih razmer vsled ustanovIjenja zadrug, in da v preglednem času ne bc ve5 tužni Korotan, ampak veseli Korotan. Grobna tišina je vladala med predavanjem,, $. potem je zaoril klic: Živel veseli Korotan! in ogromno ploskanje. Nato sc otvori zopet debata. Tovariš Kemperle razpravlja,, da( se mora koroško ljudstvo organiziTati, da iraa poslanec organizirano moč za seboj in vsled tega večji upliv« Tovariš Božič pravi, da je krivo slabemu gospodarstvu pomanjkanje izobražejiih ekonomov, in da se dobe, naj se odločijo podpore, ki jih delijo razni denarni zavodi in društva, večinoma za obiskovalcev gospodarske akademije. Bogoslovec Erhatič (Celovec) oblj,ubuje, da se bo njih bogoslovno društvo, ki je bilo dosedaj samo znanstveno, reformiraJo, in se prikrojilo za gospodarske razmere, in pozivlje tudi; druga [ bogoslovna društva, naj se jim pridružijo, kar se mu tudi ob-> Ijubi. Tovariš Pintar pozivlje bogoslovce, naj številneje pristopijo k dijaški zvezi, kar mu tudi obljubijo. Nato sledi govor tovariša abit. Gr. Zerjava (Ljubljana): ,,Naše staflišče in vsestranska izobrazba." Povdarjal je, da se mora vsak na Mstno roko koliko mogoče temeljito izobraziti z vsemi pripomočki, ki so m,u pristopni. Po govoru, ki mu je sledilo živatino ploskanje, so otvori debata. Tovariš Puntar zahteva prostost za šolska in dijaška predavanja, "kar se je dosedaj branilo pod različnimi izgovori. Tovariš Ktemperle svetuje kolikor mogoče predavanj in umno 6itanje. Tovaxiš Avsenek navaja vzglede, kako se kra-tijo od nekaterih' profesorjev pravice predavanja. Po teh predavanjih, ki so trajala od 8%' ure predpoldan z odmori do 654 ure zvečer, se ^borovanje zaključi. II. Ljudskai veselica. (V nedeljo ob 3. uri je bil začetek i^alrodne veselice. Ljudje so v velikem številu prihajali od blizu in daleč, tako, da so.1 bili vsi prostori prenapoljnjeni. Vse vstopnice k igri so bile razprodane. Petje je krasno uspelo, dasi so se gotovi 'faktorji na vse mogoče načine trudili, da bi ga preprečili, a zaman, Vzlio vsemu trudu so doživ^li nesmrtno blamažo., Da bi razdrli pevsko točke, so ,,napredne" pevkinje in pevci odkloniHi svoje sodelovanje, a zato s<S se ostali tem bolje poprijeli in petje je krasno uspelo. Pevkinjo in pevci so želi obilo hvale iir pi«iznanja od strani občinstva, da — posamefcne točke so se morala ponoviti. Gpd6. Repič si je s svojim naravnost krasnim šopransolo pridobila neomejeno slavo in livalo občinstva in gostov. Najiskrenejša zahvala gre pevovodju g. Zaherl, ki se je neumorno trudil s poukom, z vajami, dajje najodnim gosp^cam pevkinjara, ki so vzlic blatenja celjske starke vstrajale do zadnjega trenutka, napele vse svoje moči, da nadomestitjo odpadlo, isto srčna zajb-vala gg. pevcem,, posebno tenorju g. Velnar, in vsem dijakom, ki so pomagali zboru. A še veftji utis je napravila igra ,,Divjilovec." Občinstvo je napeto sledilo dejanjem in koma| 5akalo nadaljevanja. Igrafci so igfali za te razmere res izborno, tako, da so celo razvajeni gospodje liberalci in radikalci, ki so nas ,,počastili" s svojim obiskom, priznali: to je bilo umetnp. Največ slave je žel Tonček, ki je vzbudil, splošno veselost, če se jo le. prikiazal. Majda in Jarlez nista igrala svoje vlogo nič manj izborno. Gašpar se je popotnoma vglobil v svojo ulogo. Da je igra tako dobro uspela, se moramo zalivaliti igralcem in igraikam za njih res občudovanja vredno požrtvovalnost in vztrajnost.Posebno gospice so moralo veliko prestati, sosebno jedna, ki je vzlic nalihujšim naporom, največjemu terorizmu od nasprotnc strani pogumno vstrajala za naSo stvar, tako da smo jo vsi rade volje pripoznali za mučenicQ naše stvari ter ji izrekamo tem potora najiskrenejo zahvalo za vztrajnost in požrtvovalnost.: Po dokončani igri je bil komerz, ki se ga je udeležilo vso zbrano občinstvo. Zbrane si videl vso sloie. Zraven kmeta, dedavca, dijaka, duhovna, posvetnega dohtarja, zraven kme&ke deklice gospi,co, zraven vrle slovenske kmetice vrlo slovensko gospo* Na vseh obrazih si videl veselje, vse se je radovalo, nikjer nereda. nemlira, a smelia in radosti vse polno. Počastili so nas s1 svoj,im prih|odom gg. drž. poslaniec dr. Korošec, prof. dr. Kovačič, dr. Hohnjec, Špindler iz Maribora ter duhfovniki iz okolice. Vsem srčna hval'a! V nedeljo je prišlo nepričakovano dokaj hrvatskik akademikov in bogpslovcev. Pri komerzu se je zahvalfl tovariš Natlačen vsem, ki so pripomogli k tej slavnosti, ki je nepričakovano sijajno uspela. Pretisednikom komerza se izvoli dr. Korošec. Midelj je na! Kranjskem liberalne omladinaše v Bohftijjski Bistrici, ki so nastopali razdiralno in pogubno v družbi, ki je za Slovence najbcflj važna. Zdaj vidi katoliške omladinaše, a njih nastop vodi k slogi, kajti ifebrani so na tej veseliei vsi sloji, vsi stanovi ter zastopniki iz vseh dežel. To dejstvo dokazuje, da je naša ideja res demokrati&rtfa, da ima v sebi moč razširjati se vedno dalje. Prinaša nam pozdrave poslanca Roškarja, in Kmečke zveze ter Slovenskega kluba. Objednem izraža up, da bo naša katoliška mladelž vstrajala v svojem delovanju. S,tarešina ,,Danice", dr. Hotinjec, nam poda sliko probujenja mariborske mladeži, ki je bila na tem shodu najštevilnejše zastopana. Cast jim, zmaga bo naša! Sorodnik Stanka Vraza pozdravljja dijaštvo in ga povabi na svoj dom, Kar se m« je obljublo, a zaradi slabega vremena ni moglo spolniti. Hvala mu za njiegovo povabilo! Slavaklici Stanku Vrazu: so zaključili njegov govor, sosebnb faratje Hrvatje so burno klicali sla.va Stanku Vrazu, prvemu boritolju za jugoslovanske ide.je. Vrsti se cela vrsta govorov. Govorili so: dr. Kovažič, gdč. Velnar, župnik Weix|l, Kranjc,, Petrinič Itd. G. Velnar, predsednik pevskega društva, nas pozdravi v imenu društva. Tovariš Kemperie napije narodnim damam, koji napitnici je sledilo ogiromno, nepremehujoče ploskanje, znamenje, da vemo ceniti njili požrtvovalnost in trud. Sosebno gosp. Raztag izrekamo tem potom najiskrene!jo zahvald za trud in pomoč, brez katere bi nam huda predla. Celjski starki bi resno svetovali, da naj pusti tako zaslužne, narodne dame v miru^ ravno tako tudi dotičnemu dopisun^i, oziroma dopisateljci,, koji gjeda neolikar nost in domišljavost že iz njenega sloga. Sledil je govor gpč. Razlag, tovariša Punlarja. Stepinae, hrvaški bogoslovec, nas ie pozdravil v imenu lirv. bogoslovcev, napil jugoslovanski ideji in Stanku Vrazu. Tov. Petrinšek (Hrvat, Domagoj) nam je prinesel pozdrave svojega društva irt napil jugoslovanskU ideji. Klic: Ziveli Slovenci, živeli Hrvati! je zaoril po dvorani, a nato iz sto in sto grl himna: Slovenac iinl Hrvat. Navdušenje je prikipelo do vrIranca. Neprenehoma so doneli klioi: Zjiveli Hrvatje, živeli Slovenci! Hrvatje so nas počastili s hrvatskimi pesmimi, ki smo jih čudom poslušali. Tovariš Juvan ja skrbel za smeh, ki ga ni primanjkavalo. S težkim srcem smo se v pozni uri ločili. Naloga mi je, izrepi najiskrenejo zahvalo vsem, ki so pripomogli k tei izvanredni in sijajjii slavnosti; v prvi vrsti preč. g. dekanu, kajti brez njegovega sodeloVanja, brez njegove pomoči in podpore bi bil uspeh slavnosti jako dvomljiv v veselje naših nasprotnikov. Njegova prijaznost, ljubeznjivost, radddarnbsjt nas )e otaraja vse.' Katoliška mladina vas bo ohranila v hvaležnem sporainu! Dalje g. kaplanu Kocipru, ki se je toliko trudil, da nam je pfeskrbel prenočišča in ntfv oder ter mnpgo drugih naredb. Daljo gp6. Razlag in vsem damam, ki so nam priskočile na pomoč, g. Zaherlu in pevskemu zboru, g,. Kukovcu, ki nam je drage volje prepustil prostore svoje ki'čme ter skrbel po očetovsko za nas. V imenu vsctra dijaštva se mi je zahvaliti tudi vsem prebivalccrn Ij.iutomera,. ki so nam postregli z izvrstnimi prcnofiž.yi in nam poskrbeli brczplačen zajutrek. KatoliSki dijaki ne bodo pozabili vaše gostoljubiiosti. Končno izrekam zahvalo vsem, ki ste nas obiskali, \<; atc nam pripomogli k temu uspehu, vsem, ki ste nam ponudili roko in srce v pomoe. Dijaštvo je sprejelo tudi mnogo brzojavnih žestitk, katere je prečital pri komerzn tovariš Natlačen. Viharno navdušenje je vzbudil posebno brzojav ljubljanskega škofa, ki se glasi: Predsedniku shoda abiturijentov v Ljutomeru! Pozdrav vsem zbranim, ki ste naša nada v težkih borbah našega časa. Daj Bog, da ostanete zvesti svojemu edino resni^nemu verskemu prepri^anju, da se z resnim delnrm pripravite za izbrani si poklic in morete kedaj kot verni Slovenci delovati med ljudstvom z Ijubeznijo in za Ijudstvo, za nSegovo pravo in v€6no srečo. ,'SpIo§no navdušenje so vzbudili tudi brzojavi: dežjelnega poslanca dr.: Jankoviča, prof. dr. Medveda, zdravnika dr. Tiplifia, župnika Gomilšeka, bralnega društva v St. Juriju ob juž. žel. itd. Najnovejše novice. Posl. Gosttnčar % Celiu. |Na praznik Marijinoga vnobovzetja dno 15. t. m. popoldne ob 3. uri bo gpvoril poslanec Gostinčar v sobi izobraževalnega društva v< Cel.iu, Grabengasse št. 7, o razniB sociainih zadevah. Deiavci, mladenifii, pridite poslušat! Skod slovensklh delavcev v Mariboru sevrši v soboto dne 17. t. m. zvečenf v I. nadstropju Narodnega doma. Govorita« državna poslanca Gostinčar in dr. Korošec. Delavci, priditel Petlndvajsetletnlco župnikovanja praznuje 6. g. P. Kalist Heric, predmestni župnikj Matere Milosti v Mariboru, v pondeljek dno 19. avgusta. Kakole. ,,Kmetska zadruga" priredi ceaarsko slavnost 18. avg. ob polStiriJh popoldne v nekdaj nGeorgoyib.1' pro3torih z raznimi predstavami, govori in deklamacijami. Vabimo vse prav uljudno.