GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 64 KAJ BI STORIL, ČE BI BIL NEVIDEN? Mag. Sofija Baškarad, Osnovna šola Domžale What would you do if you were invisible? IZVLEČEK Prispevek govori o povezavi med zasebnostjo, anonimnostjo in integriteto posameznika v digitalni dobi in kako ome- njene pojme obravnavati pri pouku. Ker sta tako integriteta kot tudi zasebnost zelo kompleksna pojma, si lahko pri pouku pomagamo z uporabo zgodb, etičnih dilem in miselnih eksperimentov. Kot primer uporabe miselnega eks- perimenta predstavljamo Platonovo zgodbo o Gigesovem prstanu, ki nam služi kot prikaz, kako delujemo, če imamo možnost delovati nemoralno naskrivaj. Prav tako lahko zgodbo o Gigesovem prstanu povežemo s sodobnim pojavom sovražnega govora na spletu, kjer se zaradi anonimnosti in nevidnosti pojavlja vedno več možnosti za neodgovorno razširjanje sovražnosti, nestrpnosti ter poseganja v zasebnost in integriteto posameznika. Ključne besede: integriteta, zasebnost, anonimnost, splet, etična dilema, miselni eksperiment, Gigesov prstan, sov- ražni govor ABSTRACT The paper discusses the connection between privacy, anonymity and the integrity of the individual in the digital age and how to address these concepts in the classroom. Because both integrity and privacy are very complex concepts we can help ourselves in the classroom by using stories, ethical dilemmas, and thought experiments. As an example of the use of thought experimentation, we present Plato’s story of the Ring of Gyges which serves as a demonstration of how we act if we have the opportunity to act immorally secretly. We can also connect the story of the Ring of Gyges with the modern phenomenon of hate speech online, where anonymity and invisibility increase the chances of irre- sponsibly spreading hostility, intolerance, and invading the privacy and integrity of the individual. Keywords: integrity, privacy, anonymity, Web, ethical dilemma, thought experiment, Ring of Gyges, hate speech UVOD Živimo v digitalni dobi, kjer je biti viden zelo pomembno in vsaj na prvi pogled se zdi, da zasebnost posameznika ni ve č tako pomembna vrednota kot v preteklosti. Leta 1999 je Scott McNealy, glavni izvršni direktor podjetja Microsystems, celo dejal, da je zasebnost mrtva in naj se s tem sprijaznimo. Pravico do zasebnosti, ki je do nedavne- ga veljala za temeljno vrednoto demokracije, neusmiljeno spodriva potreba po vidnosti, zaradi katere so se številni pripravljeni odpovedati skritim koti čkom in trenutkom v osami (Podjed, 2019). Vsekakor drži, da je splet radikalno spremenil na čin, kako komuniciramo, se izobražujemo, sklepamo posle in se predstavljamo, a kljub temu da se je veliko tega spremenilo, se niso spremenile vrednote, ki jih cenimo v sodobni družbi, med katerima sta tudi zasebnost in svoboda (Wacks, 2018). Paradoksno je sicer, da sta pravica do zasebnosti in do svobode govora v digitalni dobi tako okrepljeni kot tudi ogroženi. Na eni strani poskušamo na spletu zaš čititi našo zasebnost in svobodo govora z anoni- miziranjem podatkov, na drugi strani pa se kaže težnja po čim ve čji vidnosti. Prav tako je na spletu zaslediti trend, kjer se z zakrivanjem identitete skuša stopiti v naš hram zaseb- nosti in nas oškodovati, osmešiti, ponižati, in to v imenu svobode govora. V knjigi Zasebnost (Wacks, 2018) beremo, da je anonimnost edinstveno povezana tako z zasebnostjo kot s svobodo govora. Možnosti, ki jih anonimnosti zagotavlja internet, so precejšnje in verjetno smo šele za čeli odkrivati njene potenciale na obeh podro čjih. Anonimnost na spletu omogoča, da lahko v razli čnih klepetalnicah, spletnih igrah, forumih preizkušamo razli čne identitete, ob tem pa se pos- tavljajo (nekoliko zaskrbljujo ča) vprašanja o tem, kdo smo, o naših osebnih identitetah (Wacks, 2018). Že dolgo je namre č znano, da je zasebna sfera v moderni zahodni družbi nujen pogoj za izgradnjo lastne identitete ter š čiti posameznikovo fizično in psihično integriteto. Ali kot pravi Matej Kova či č v Nadzoru in zasebnosti v informacijski družbi, predstavlja zasebna sfera zaš čito pred družbo in zavetje, v katerem se lahko razvije v svobodno in avtonomno človeško bitje. Vdor v zasebnost lahko spodkoplje osebno avtonomijo, indivi- dualnost, dostojanstvo in neodvisnost posameznika (Ko- vači č, 2006). Spomnimo se nemškega filma Življenje drugih (2006) ali pa filma Trumanov šov (1998) in seveda filma 1984 (1956), ki govorijo o zasebnosti v povezovanju z nadzorom in posegom v integriteto drugega. Tudi v digitalni dobi potrebujemo privatne prostore tako v konkretnem kot tudi prenesenem pomenu, ker le tu lahko gradimo in izvajamo avtonomijo ter š čitimo lastno integriteto. Še bolj kot kadar koli prej, še posebej na družbenih omrežjih, se kaže potreba, da zaščitimo pravico do zasebnosti. V nadaljevanju bom predstavila nekaj pogledov na pojem integriteta ter analizirala primer miselnega eksperimenta, ki nam pri pouku lahko služi kot spodbuda za razmišljanje o vprašanjih, ki se ti čejo naše zasebnosti na spletu, in pri- speva k boljšemu razumevanju pojma integriteta. GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 65 KAJ JE INTEGRITETA V literaturi in na spletu zasledimo razli čne vrste integri- tete, kot so na primer osebna integriteta, moralna inte- griteta, teritorialna integriteta, telesna integriteta, javna integriteta, podatkovna integriteta, integriteta države in še bi lahko naštevali. Tako lahko govorimo o integriteti posa- meznika, družbe, podjetja, podatkov … Pojem integriteta je gotovo eden bolj zapletenih, pogosto ga tudi uporabljamo kot sinonim za moralo, čeprav oseba z integriteto, ki deluje v skladu s svojimi na čeli, ni nujno tudi moralna. Nevtralno gledano gre za to, da posameznik ima dolo čena načela in od njih ne odstopa. Glede na literaturo integriteto najpo- gosteje enačimo z naslednjimi pojmi: celost, pravi čnost, koherentnost, identiteta, moralna obveza (Schöttl, 2015). Ena izmed najstarejših razlag se na nanaša na izvor, eti- mologijo besede integriteta. Beseda je latinskega izvora 1 in izhaja iz besede integritas, kar pomeni nepoškodovanost, celost, čistost, neomadeževanost, poštenost, svežost. Slo- var slovenskega knjižnega jezika 2 integriteto opredeljuje kot popolnost, skladnost oziroma neokrnjenost, celotnost. To nas navaja k premisleku, da moraš biti za doseganje oziro- ma ohranjanje integritete cel, nedotaknjen. Zelo pogosto integriteto povezujemo z moralo in etiko. Mark Avbelj navaja, slede č Lynne McFall, da je integriteto najbolje pojmovati kot sklop dveh elementov: morale in koherentnosti. Ko govorimo o morali, moramo lo čevati med osebno in družbeno moralo (Avbelj, 2011). Avtor tudi navaja, da je osebna morala predpostavka družbene morale oziroma njen prvi pogoj, saj če posameznik nima neke osebne, lastne morale, torej ni brezpogojno zavezan vsaj nekaterim lastnim moralnim standardom, potem je moralno izvotljen – ni čev. Osebna integriteta, tako Avbelj, je integriteta posameznika, ki v bistvenem ostaja zvest svojim moralnim na čelom, ki so koherentna in odslikavajo moralna načela družbe z integriteto. JAVNO IN ZASEBNO Iz zgoraj povedanega lahko sklepamo, da osebna integrite- ta vedno pre či zasebno in javno življenje posameznika. V zborniku Javna etika in integriteta (Ke čanovi ć, 2012) najde- mo v uvodniku anekdoto o starogrškem filozofu Diogenu iz Sinope, med drugim znanem po tem, da je živel v sodu, ki opisuje, kako ga je neko č obiskal sam Aleksander Veliki. Anekdoto lahko vzamemo kot prispodobo kraljestva soda, v katerem vsakdo živi sam s svojimi pri čakovanji, da mu nih- če, niti najvišja oblast ne zakriva sonca resnice (Kečanović, 2012). Avtor uvodnika se nadalje sprašuje: »Toda čemu vsa resnica sveta in vrlina intelektualnega poguma, ki resnico spoznava in brani, če tega ni mogo če deliti z nikomer?« In odgovarja: »Pravijo, da je tudi Diogen verjel, kako se resni- ca in resnicoljubnost ter druge vrednote in vrline bolj kot v samoti in goli teoriji razodevajo v med človeških odnosih in skupnosti. Njegovo življenje in filozofijo kljub vsemu, kar naj bi čudaškega počel, opisuje neutruden protest proti te- danjim družbenim razmeram, v katerem sta naravnost ‚v o či bodla‘ skorumpiranost oblastnikov in neu činkovitost insti- tucij, ki jih je z razlogom kritiziral.« (Ke čanovi ć, 2012: 7) Prispodobo »kraljestvo soda« lahko razumemo tudi kot našo zasebnost, privatno sfero, kot prostor, kjer gradimo in imamo svojo osebno integriteto, kamor se lahko umakne- mo pred javno sfero. Vendar je na tem mestu treba pouda- riti, da oseba z integriteto ni nekdo, ki živi samo v svojem »kraljestvu soda« in se mu ni treba izpostavljati, udejstvo- vati v družbi in se soo čati z raznoraznimi konflikti. Ravno nasprotno, skozi konflikt (naj bo to znotraj nas samih ali v družbi) se pokaže potreba po integriteti. Nedvomno je namreč, da se že znotraj posameznika (kaj šele znotraj družbe) bije bitka med razli čnimi vrednotami, obvezami in poželenji in znotraj teh razli čnih bitk se pokaže, koliko integritete imamo, kako smo dosledni, konsistentni in celi. Integriteta znotraj filozofske tradicije tako napeljuje na etiko vrlin, posredno na Aristotela. Ta v Nikomahovi etiki pravi, da je treba poleg naravnih danosti, zna čaja, vrednot, znanja, vzgoje in zakonov nenehno pozivati ljudi k vrli- nam in jih spodbujati, da ravnajo iz plemenitih nagibov (Ke čanovi ć, 2012). Te vrline je opredelil kot tiste zna čajske odlike, ki nam sploh šele omogo čajo biti dobra človeška bitja, uresničevati svojo zna čilno človeško naravo oziroma živeti skladno z njo. Stari Grki po navadi govorijo o štirih poglavitnih krepostih – pogumu, pravi čnosti, zmernosti in modrosti. Za Aristotela je človek bitje razuma, poleg tega pa še družbeno oziroma politi čno bitje. Torej, živeti in de- lovati v polisu se pravi sodelovati v življenju polisa. To je podobno sodobni tezi, da je človek družbeno bitje, se pravi bitje, ki za svoj obstoj nujno potrebuje druge ljudi. Kot piše Aristotel v svojem delu Politika, se družbenost človeka kaže v njegovem (so)žitju z drugimi ljudmi, saj je tisti, ki ne potrebuje nikogar za svoje življenje, »ali zver ali bog« (Aristoteles, 1998). UPORABA PRIMEROV MORALNIH DILEM IN MISELNIH EKSPERIMENTOV PRI POUKU Sodobni človek čedalje ve č časa preživi v digitalnem okolju, kjer vstopa v interakcijo z drugimi in kjer tudi prihaja do konfliktov, ki lahko celo prerastejo v spletno nasilje. Izva- janje vsakršne oblike spletnega nasilja predstavlja poseg v posameznikovo integriteto, zasebnost, ki jo velja zaš čititi. V šolah bi morali poskrbeti, da se u čenci/dijaki zavedajo ne- varnosti zlonamernih in nestrpnih objav in objav, ki razkri- vajo posameznikove intimne podrobnosti ter so (kakor jih je treba posvariti) po navadi trajne in jih brez težav naprej širijo tretje osebe (Wacks, 2018). Zdi se, da smo za delovanje na spletu še zelo nepripravljeni, zato je smiselno skupaj z u čenci/dijaki razmisliti o nekaterih klju čnih vprašanjih tega področja, kot so na primer: kaj je integriteta, kaj sploh je za- sebno, kaj je javno, zakaj je zasebnost (na spletu) pomemb- na, zakaj se je vredno zanjo boriti, kdaj anonimnost (na spletu) služi kot krinka za poseg v integriteto posameznika, kako je zasebnost povezana z dojemanjem posameznikove integritete, kdaj gre za vdor v zasebnost posameznika, koli- ko osebnih podatkov bomo zaupali. Pri razmišljanju o teh vprašanjih si lahko pomagamo s pri- meri moralnih dilem in miselnih eksperimentov. Uporaba primerov moralnih dilem se pogosto uporablja v pedagoške in didakti čne namene, pomagajo nam pri razumevanju te- 1 Fran, B. (1990). Latinsko-slovenski slovar. Državna založba Slovenije. 2 Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Cankarjeva založba. Http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika. GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 66 meljnih eti čnih vprašanj in kompleksnih filozofskih pojmov. Moralne dileme so situacije, kjer so si moralno-eti čne zah- teve v konfliktu in nastanejo dileme. Skratka, kadar resni čno in upravi čeno verjamemo, da bi morali storiti X, in enako upravi čeno verjamemo, da bi morali storiti Y, vemo pa, da ne moremo hkrati storiti obojega. Drugo ustaljeno ime za mo- ralne dileme je konflikt med dolžnostmi (Klampfer, 2003). Moralne dileme so ena oblika primerov in zgodb, ki lahko v ospredje prikli čejo enega od zelo pomembnih vidikov naših življenj, tj. izbire. Miselni eksperimenti (kot poseben primer namišljenih scenarijev, s katerimi se lahko poigravamo v mislih, o njih premišljujemo in preverjamo razli čne odzive) gredo korak naprej, saj v njih nadzorujemo dolo čila zgodb in primerov ( Ćurko, 2015). MISELNI EKSPERIMENT – GIGESOV PRSTAN Zelo uporaben je miselni eksperiment, ki ga najdemo v Platonovi Državi, s katerim lahko skupaj z u čenci/dijaki poskušamo odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja. Gre za zgodbo o ubožnem pastirju Gigesu, ki je našel čarobni prstan, s katerim je lahko postal neviden. Ne da bi ga kdo opazil, je zapeljal kraljevo ženo, ubil kralja in zavladal na dvoru. Platon (oziroma pripovedovalec Glav- kon) nam predlaga, da izvedemo miselni eksperiment – razmislimo, kaj bi bilo, če bi obstajala dva prav takšna identična prstana in bi enega dali pravi čniku, drugega pa nepravi čniku. Ob Platonovi zgodbi o Gigesovem prstanu lahko preizpra- šamo trdnost naših eti čnih zavez in izvor naše moralne naravnanosti (npr. strah pred kaznijo, vrednote). Z zgodbo je Platon hotel prikazati, kako lahko zloraba mo či nekoga, ki je bil prej znan kot vzdržen, pokvari, če ve, da za krivi čno dejanje ne bo utrpel nobenih posledic. Motiv nevidnega prstana zasledimo tudi v fantazijskem romanu angleškega pisatelja J. R. R. Tolkiena Gospodar prstanov. U čencem/dijakom je še bolj kot roman znana filmska trilogija Gospodar prstanov, zato je smiselno vpe- ljati primerjavo. Pozovemo jih lahko k premisleku, kakšne so podobnosti in kakšne razlike med obema prstanoma in kakšne učinke ima nevidnost na lastnika prstana. Tolkienov prstan ima še nekaj dodatnih lastnosti, lastniku prstana se podaljša življenjska doba (npr. liku Golum), bistveno se mu izostrijo čuti (predvsem sluh in vid) in omogo čeno mu je videti stvari v nevidnem svetu ter celo videti misli vseh tistih, ki prav tako nosijo enega izmed prstanov. Najbolj očitna podobnost med prstanoma leži v dejstvu, da pri no- silcu prstana zabriše njegovo moralo oziroma prepri čanja o tem, kako bi bilo treba ravnati. Ta prstan predstavlja ide- jo, da popolna oblast izklju čuje upoštevanje želj in potreb preostalih. Vendar pa je v Tolkienovi zgodbi mogo če videti, za razliko od Platonove, da je uporaba prstana vendarle vprašanje osebne izbire (Bassham in Bronson, 2011). Gos- podar prstanov bi lahko predstavljal tudi nekakšen odgo- vor ali kritiko Platonove dileme o nepravi čnosti vseh ljudi. Tolkien namre č predstavi uporabo prstana kot nekaj, kar je odvisno od osebnosti človeka. Če je bitje dovolj trdno, močno in zavezano svojim na čelom oziroma ima integrite- to, se lahko samostojno odlo či in ne podleže mo či prstana. Na staro Platonovo vprašanje, ali je pravi čni človek ob soočenju z možnostjo brezmejne mo či vedno podkupljiv, Tolkien najbrž ne bi odgovoril pritrdilno. DIOGEN V SODU O modrijanu v sodu je kmalu slišal sam Aleksander Veliki in ga šel obiskat. Diogen se je ravno son čil za sodom. »Sem Aleksander, mogočni kralj.« »Sem Diogen in nič ve č.« »Kakšno uslugo ti lahko izkažem?« ga je vprašal kralj. »Umakni se mi s sonca,« je mirno rekel Diogen. Še pomežiknil ni, še s prstom ni mignil. »Če ne bi bil Aleksander, bi si želel biti Diogen!« je vzkliknil mogo čni kralj, saj je doumel, da imata samo onadva vse, po čemer hrepenita. Če bi torej zdaj obstajala dva takšna prstana in bi si enega nataknil pravičen človek, drugega pa krivi čen, se mi zdi, da nobeden ne bi bil tako adamantski, da bi vztrajal v pravičnosti, in bil tako odlo čen, da bi se odrekel tujim stvarem ter se jih ne bi dotaknil, če bi lahko celo s trga brez strahu vzel, kar bi ho- tel, vstopal v hiše in spolno ob čeval, s komer koli bi hotel, ubijal in reševal iz okovov, kogar koli bi hotel – in bi tudi v vsem drugem ravnal, kot da je med ljudmi enak bogovom. Če bi (pravi čen človek) delal tako, ne bi ravnal ni č druga če od krivi čnega, temve č bi oba hodila v isto smer. Dejansko lahko rečemo, da je to pomemben dokaz za to, da nih če ni pravičen prostovoljno, ampak je takšen pod prisilo, saj (pravice) nima za dobro sam pri sebi – sleherni namreč tam, kjer vidi, da bi lahko ravnal krivi čno, tako tudi ravna. (Platon, 2004, 359e–360d) GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 67 AKTUALIZACIJA – SPLETNO NASILJE IN ANONIMNOST Filozofski problem, ki ga odpira zgodba o Gigesovem prstanu, lahko povežemo s sodobnim pojavom sovražnega govora na spletu, kjer se zaradi anonimnosti pojavlja ved- no več možnosti za neodgovorno razširjanje sovražnosti in nestrpnosti. Anonimnost, ki jo splet omogo ča tako, da se identiteta posameznika skriva pod psevdonimom ozi- roma lažnim profilom, lahko ena čimo z nevidnostjo, ki jo omogoča prstan. Sovražni govor izvira iz prepri čanja, da so nekateri ljudje manjvredni, predvsem pa spodbuja dis- kriminatorne ideje in nasilje, ki temeljijo na nestrpnosti. S sovražnim govorom posegamo v integriteto posameznika, ker lahko na čne človekovo dostojanstvo in s tem njegovo celost. Poniževanje človeka pomeni, da ne priznavamo nje- gove integritete kot subjekta, da ne spoštujemo njegovega dostojanstva in njegove notranje vrednosti. Želja posame- znika, ki nad drugim izvaja psihi čno in telesno nasilje, je pridobiti mo č in si zagotoviti, utrditi položaj na vrhu neke skupine. Cilj je drugega potisniti, izriniti na rob oziroma mu dodeliti mesto na dnu lestvice. Ideja človekovega dostojanstva velja za najve čji dosežek v zgodovini človeštva. Misel o človekovem dostojanstvu je močno zakoreninjena v našem mišljenju: Immanuel Kant (1724–1804) jo vidi kot »absolutno notranjo vrednost«. Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Splošna deklaracija o človekovih pravicah, 1. člen Zanimiva je teza avstrijske novinarke in publicistke Ingrid Brodnig (Brodnig, 2014), da glavni problem spletnega nasilja ni anonimnost (brezimnost), ampak ob čutek nevid- nosti. Občutek anonimnosti na spletu je po njenem velika iluzija. Uporabniki spleta se po njenem po čutijo nevidne, zdi se, kot da imajo dobesedno ob čutek Gigesovega prstana na roki. Nevidnost ima za posledico, da uporabniki spleta izgubijo ob čutek, da je na drugi strani človek in da je treba spoštovati dostojanstvo vsakega človeka. Zaradi manjkajo- čega fizičnega stika – očesnega stika, mimike, gestike – jim popustijo vse zavore in postanejo žaljivi, nesramni, grobi, toksični. V navezavi na integriteto bi dijake tukaj lahko vpra- šali (prirejeno po Williamu Lawheadu: »Vprašanja za etiko«, 2009): – Kaj bi storil, če bi bil neviden? – Če bi imel Gigesov prstan, ali bi naredil kaj, česar v normalnih okoliščinah ne bi? – Ali bi podlegel skušnjavi prstana? – Kaj bi bil raje: a) nemoralna oseba, ki bi jo vsi zmotno imeli za zelo moralno, ali bi bil raje b) moralen, a nerazumljen in obsojan? – Ali bi v primeru, ko bi uporabil prstan sebi v ko- rist, še vedno imel osebno integriteto? Bi bil še cel, nespremenjen? 3 Anonimna anketa z dne, 23. 11. 2021, Srednja Šola Domžale. KAJ BI STORIL, ČE BI BIL NEVIDEN? Odgovori dijakov: 3 • »Naključnim ljudem bi vlomila v hišo in tam živela (zastonj), saj me tako ali tako ne bi videli ( če se da, bi vlamljala v ve čje hiše, vikende), pa tudi pri- sluškovala bi ljudem, ki se pogovarjajo o tajnih in strogo zaupnih na črtih.« • »Lahko bi se skrila, ko se ne bi hotela ve č družiti z ljudmi.« • »Uživala bi v miru in tišini.« • »Nevidna sem že sedaj.« • »Spremenil bi ocene pri matematiki.« • »Slabo je lahko spoznanje ali odkritje skrivnosti, ki ti prej niso bile izdane.« • »Opazoval bi živali v gozdu.« • »Potoval bi lahko, saj bi se lahko vtihotapil na letalo, avtobus. Sploh sedaj, v času pandemije.« • »Rop bogatih, pridobil bi si tudi jackpot številke.« • »Če bi bila nevidna, bi strašila ljudi.« • »Strašenje ljudi, ki jih ne maram.« • »Pozabaval bi se iz ljudi.« • »Si ogledal teste, preden jih pišemo.« • »Avto bi vozil neviden.« • »Kradel bi denar. Denar bi razdelil med bližnje.« • »Poskušala bi rešiti kakšno zaroto in v njej poiskati resnico.« • »Zabijal cajt.« • »Na skrivaj bi spremljal dolo čene ljudi.« • »Uživala v lastni družbi in miru. Se izmuznila v muzeje, zabaviš čne parke itd. Se izmuznila na razna predavanja in imela brezplačno izobrazbo. Slaba stran tega: ne bi mogla dobiti priznanja. spričevala, certifikata itd.« GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 68 Dijakom četrtega letnika gimnazije sem pri pouku filozofije zastavila vprašanje: Kaj bi storil, če bi bil neviden? Zastavi- la sem jim ga, preden smo obravnavali zgodbo o Gigesovem prstanu, odgovore so zapisali anonimno na list papirja. Kar nekaj dijakov je navedlo, da bi strašili ljudi, pri tem niso bili specifični, a kljub temu so odgovori zelo povedni. Potem ko smo z dijaki prebrali zgodbo o Gigesovem prsta- nu in se pogovorili o zgornjih vprašanjih, smo prispodobo še aktualizirali in se pogovorili o anonimnosti na spletu (glej delovni list). Predvsem me je zanimalo njihovo mne- nje o anonimnosti na spletu. Dijaki so si bili glede anoni- mnosti na spletu enotni, menijo namre č, da je anonimnost na spletu nujno potrebna in se ji niso pripravljen odre či. Zanimivo je tudi njihovo stališ če, da se lahko z igranjem spletnih igric naučijo, kako biti odporen na spletno nasilje, še posebej na trolanje. SKLEPNA MISEL Da bi prepre čili spletno nasilje in poseg v integriteto po- sameznika, se je treba pogovarjati o naših vrednotah in se vprašati, kako želimo skupaj živeti. Še posebej je treba mladostnike usposobiti, da bodo v vsakdanjem življenju delovali in sodili moralno, ko gre za konflikte, razgaljenje, smešenje in poniževanje na socialnih omrežjih. Nau čiti jih je tudi treba, da imajo pravico do zasebnosti na spletu ter kako jo zaš čititi. Pri tem si lahko pri pouku pomagamo tudi s primeri moralnih dilem in miselnimi eksperimenti. 4 Anonimna anketa z dne, 06. 01. 2022, Srednja Šola Domžale. ALI BI PREPOVEDAL ANONIMNOST NA SPLETU? Zapisi dijakov: 4 • »Anonimnost na spletu lahko ima tudi veliko prednost, ker jo lahko uporabimo tudi za dobre stvari, recimo za izpostavitev dolo čenih problemov, ki so zelo pomembni, vendar v družbi predstavljajo tabu in so pogosto zamolčani. Anonimnost bi nam tako omogo čala, da bi se jim upali upreti in jih izpostaviti.« • »Anonimnost je eden najbolj pomembnih delov kulture interneta. Z odvzemom anonimnosti bi izločili velik delež ljudi, ki si ne upa z lastnim imenom izraziti lastno mnenje. Res je, da s tem, ko obdržimo anonimnost, tudi dajemo lažji dostop tistim, ki bi radi žalili druge, vendar se mi zdi nesmiselno ozirati se na take ljudi.« • »Anonimnost omogo ča, da ima napadalec ob čutek popolne svobode pri izražanju. Predstavlja neko zaveso, ki omogo ča, da oseba lahko po čne stvari, ki jih drugače ne bi, in za njih ni kaznovana.« • »Ne bi prepovedala, saj je anonimnost tudi dobra stvar, saj že sedaj nismo najbolj varni na internetu. Že sedaj je ogromno ljudi žrtev spletnega nadlegovanja, nekateri so sposobni ugotoviti ogromno občutljivih informaciji, s pomočjo katerih te izkoriš čajo, ukradejo identiteto ipd. Že res, da je anonimnost kot maska, da se lahko izražajo vsa, tudi sovražna mnenja in grožnje, ampak v ekstremnih primerih je anonimce možno izslediti in kazensko ovaditi.« • »Ne, privatnost je še zmeraj pomembna, nekateri ljudje jo cenijo. Treba bi bilo omejiti sovražne komentarje, kar se da.« VIRI IN LITERATURA Aristoteles (1998). Politika [1252a 1–1253a, prevod Valentin Kalan]. V: FNM, 5(17) 40–43. Https://www. ric.si/mma/fnm_1998_1/2010041909160497/. Avbelj, M. (21. 1. 2011). Kaj je integriteta? Insolv-info. Https://www.insolvinfo.si/medijsko-sredisce/dnev- ni-izbor/62841. Bassham, G., Bronson, E. (ur.) (2011). Der Herr der Ringe und die Philosophie. Piper. Brodnig, I. (2014). Der unsichtbare Mensch. Wie die Anonymität im Internet unsere Gesellschaft verändert. Czernin Verlag. Ćurko, B., Feiner, F., Gerjolj, S., Juhant, J., Kreis, K., Mazzoni, V., Mortari, L., Pokorny, S., Schlenk, E., Strahovnik, V. (2015). Vzgoja za etiko in vrednote. Priročnik za učitelje in vzgojitelje. Https://ec.europa. eu/programmes/erasmus-plus/project-result-con- tent/466546ff-e580-44dc-b88f-62978e1000ce/ ManualTeachers_SI.pdf. Doskočilová, H. (1987). Diogen v sodu in dvajset znanih zgodb iz davnih in pradavnih dob. Mladin- ska knjiga. Kečanović, B. (ur.). (2012). Javna etika in integri- teta: Odgovornost za skupne vrednote. Komisija za preprečevanje korupcije. Https://www.kpk-rs. si/kpk/wp-content/uploads/2018/03/Zbornik_Jav- na_etika_in_integriteta_odgovornost_za_sku- pne_vrednote.pdf. Klampfer, F. (2003). Etiški pojmovnik za mlade. Aristej. Kovačič, M. (2006). Nadzor in zasebnost v informa- cijski družbi. Filozofski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu. Fakulte- te za družbene vede Ljubljana. Platon (2004). Zbrana dela: Prevod in spremna besedila Gorazd Kocijančič. Mohorjeva založba. Podjed, D. (2019). Videni. Zakaj se vse več opazuje- mo in razkazujemo. ZRC SAZU. Schöttl, L. (2015). The concept of moral integrity and its implications for business. Research report. Hochschule Konstanz Technik, Wirtschaft und Gestaltung, Konstanz Institut für Corporate Gover- nance. Http://hdl.handle.net/10419/125929. Vprašanja za etiko (2009). FNM, 16(39), 101–109. Https://www.ric.si/mma/fnm%202009%20 3-4/2020111014360410/. Wacks, R. (2018). Zasebnost. Krtina. UČNI LIST: ANONIMNO SOVRAŠTVO Kompetence Učenci/dijaki se naučijo soočati s težkimi moralno-etičnimi situacijami in se odločati na podlagi svojih vrednot. Tematski sklop Kaj naj naredim? (etika, morala, moralna dilema) Čas 45 minut (lahko tudi dve šolski uri) Potrebna oprema Dostop do interneta Uvod Dijaki naj na tri lističe napišejo zanje tri najbolj pomembne vrednote (npr. družina, mir, zasebnost, poštenost itd.) Lističe zberemo in odgovore zapišemo na tablo. Lahko tudi uporabimo program besedni oblak (word cloud). Vrednotenje: Katere tri vrednote so za razred najpomembnejše? Kaj nam to pove o razredu? Napotilo: Preverite pri učencih/dijakih, ali razumejo, kaj so vrednote. Mogoče s seboj prinesete sezam vrednot. Jedro Kako bi storil? Učencem/dijakom razložite, kaj so moralne dileme. Moralne dileme so situacije, kjer so si moralno-etične zahteve v konfl iktu. S pomočjo kakšne dileme, konfl ikte situacije spodbudite učence/dijake k razmišljanju. Spodaj je naveden primer, ki se dotika zasebnosti na spletu. Pripravite lahko tudi kake druge primere. Opombe k učnemu listu Smiselno je, da učencem/dijakom razdelite liste, kamor naj anonimno zapišejo odgovor na vprašanje. Liste po določenem času poberete in odgovore na glas preberite. Skupaj tudi razmislite, kako se odgovori ujemajo z vrednotami razreda. anonimen – ki ni naveden z imenom, brezimen Vrsta spletnega nasilja v delovnem listu je trolanje, objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih (izzivalnih) sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti. UČNI LIST ZA UČENCE /DIJAKE Konfl ikt: Anonimno sovraštvo Simon je strasten golfi st in youtubar. Redno objavlja online videovsebine, v katerih predstavlja najboljša golfi šča v Sloveniji in okolici. Pod enim videoposnetkom nekdo anonimno objavi, da je Simon amater, popolnoma nešporten tip in za golf sceno popolna sramota. Simon je čisto iz sebe, med drugim tudi zato, ker ne ve, kdo je to objavil. Če bi bila anonimnost na spletu prepovedana, bi bilo na spletu veliko manj sovražnih komentarjev, si misli Simon. a) Kaj pomeni beseda anonimno? b) Kaj naj stori Simon? Kaj meniš, ali se naj anonimnost na spletu prepove? c) Oglej si spletno stran https://safe.si/nasveti/spletno-in-mobilno-trpincenje/spletno-nasilje in se seznani z različnimi vrstami spletnega nasilja. č) Za katero vrsto spletnega nasilja gre pri zgornjem primeru? d) Kakšno vlogo imata anonimnost in občutek nevidnosti pri izvajanju spletnega nasilja? Dodatna naloga Napiši svoj primer moralne dileme, ki jo lahko srečamo na spletu. Vprašanja, ki ti bodo pomagala izdelati dober primer moralne dileme: Ali opisuje kočljivo situacijo? Ali situacija nima enostavne rešitve? Ali je zgodba kratka in razumljiva (do pol strani)? Ali zgodba spodbuja radovednost, empatijo in je napeta? Ali imajo udeležene osebe imena? Vir: www.osfrslj.si/2020/12/04/bodi-faca-in-reci-ne/.