5., 6. štev.
Maj, Junij — 1917.
Letnik XL.
Cerkveni Glasbenik
Glasila Cecilijinega društva u Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 5 kron, za cerkve ljubljanske škofije 4 krone, za dijake 3 krone.
Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, 1. nadstr.
Cerkvenoglasbena liturgika.
F r. F e r j a n č i č.
(Dalje.)
VII. Trajanje liturgične glasbe.
Motu proprio določuje o tem to-le:
„Ni dovoljeno, da bi petje na koru ali sviranje na instrumente maš nika pri oltarju mudilo dalje časa, nego to dopuščajo liturgični obredi. Po cerkvenih predpisih se mora „Sanctus" končati pred povzdigovanjem. Seveda se mora tudi mašnik, ki ima opravilo, ozirati na pevce. „Gloria" in „Credo" bodita po gregorianski tradiciji razmerno kratka.
Sploh se mora to kot huda zloraba zavreči, ako pri cerkvenih slovesnostih liturgija igra vlogo neke glasbi podrejene postranske stvari, ko vendar glasba tvori le en del liturgije in ji mora služiti kot ponižna dekla".
S temi besedami se dovolj jasno označuje razmerje med liturgijo in cerkveno glasbo. Glavna reč pri službi božji so liturgični obredi; zato jih cerkvena glasba brez potrebe nikdar ne sme ovirati. Da se pri „Gloria", „Credo" in sekvencijah služba božja nekoliko zategne, je zaradi dolgega besedila samo ob sebi umevno. Sicer pa imej organist vedno pred očmi pravilo, da po lastni krivdi ne sme zategniti službe božje niti za trenutek. Paziti mora torej, da z orgljanjem vselej pravočasno preneha. Izogibati se mora vseh nepotrebnih mediger. To zahteva od njega tudi naša knezo-škofijska okrožnica, ko pravi: „Organist naj se varuje, da ne bo z nepotrebnim sviranjem zadrževal duhovnika pred oltarjem; zlasti v začetku svete maše naj takoj začne z introitom". Na morebitne modulacije se mora skrbno pripraviti že doma, da preide pravilno in po najkrajši poti iz enega tonovega načina v drugega, n. pr. med introitom in „Kyrie". Spremljati mora znati gladko vse speve, da ne bo z okornim spremljanjem oviral petja ter tako sam zakrivil, da se služba božja zategne.
Ta odstavek motuproprija pa morajo imeti pred očmi tudi skladatelji, da ne bodo cerkvenih skladb po nepotrebnem na široko razpletali, kar nahajamo žal pri mnogih sicer slavnih skladateljih prejšnjih časov. Vzor jim mora biti tudi v tem oziru gregorianski koral. Ako bi se kljub temu proizvajala včasih kaka daljša maša, da bi n. pr. mašnik prej prišel do povzdigovanja, kakor se je do cela odpel „Sanctus", mora mašnik s povzdigovanjem počakati, dokler se ne skonča petje na koru.
VIII. Glavna sredstva za povzdigo cerkvene glasbe.
V	tem odstavku poudarja Motu proprio zlasti pet sredstev, ki naj bi zdatno povzdignila cerkveno glasbo; beremo namreč:
„Da se natančno izvrše tu navedeni predpisi, naj sestavijo škofje tam, kjer se to še ni zgodilo, posebno komisijo mož, ki imajo kom-petentno sodbo v glasbenih stvareh. Ta komisija imej nalogo, da na način, ki se ji zdi najprimernejši, čuva nad glasbo, ki se proizvaja v cerkvah. Ista ne sme paziti samo na to, da je glasba sama na sebi dobra, ampak tudi na to, da odgovarja močem pevcev in da se vedno dobro proizvaja.
V	duhovskih semeniščih in drugih cerkvenih zavodih naj se v zmislu določb tridentinskega zbora1) z vso pridnostjo in ljubeznijo goji že pohvalno omenjeni tradicionalni gregorianski koral. Predstojniki naj ne bodo preveč varčni z navduševanjem in s hvalo svojih mladih podložnikov. Ravno tako naj se med kleriki, kjer je to mogoče, ustanovi pevska šola za proizvajanje svete polifonije in dobre liturgične glasbe.
Pri navadnem pouku v liturgiji, morali in cerkvenem pravu, kj se daje bogoslovcem, se ne sme prezreti prilika, dotakniti se onih točk, ki so tesno zvezane z načeli in postavami cerkvene glasbe. Prizadevati si je treba, da se študij izpopolni s posebnim poukom o estetiki svete umetnosti, da ne bodo morebiti kleriki zapustili semenišča, ne da bi bili kaj slišali o teh k popolni cerkveni izobrazbi neobhodno potrebnih stvareh.
Skrbeti je treba tudi za to, da se vsaj v glavnih cerkvah ustanove nekdanje pevske šole, kar se je že zgodilo na mnogih krajih z najboljšim uspehom. Goreči duhovščini ne bo težavno ustanoviti take šole tudi pri manjših cerkvah, da, celo na deželi. Pri tem lahko vdobi sredstvo, da zbira krog sebe otroke in odrasle, v njih lastno korist, vernemu ljudstvu pa v vzpodbudo.
Že obstoječe višje šole za cerkveno glasbo je treba po najboljših močeh podpirati in jih pomagati na novo ustanavljati tamkaj, kjer jih še ni. Posebno važno je, da prevzame Cerkev sama skrb za izobrazbo svojih pevovodij, organistov in pevcev po pravih načelih svete umetnosti".
Tako komisijo, kakršno omenja tu Motu proprio, imamo tudi v naši ljubljanski škofiji. Njena naloga je, nadzirati in voditi vso cerkveno glasbo po škofiji.
„Komisija naj pazi", piše presvetli knezoškof v okrožnici, „jeli se izpolnjujejo cerkvena določila glede petja in glasbe po cerkvah in naj mi svetuje, kaj bi bilo storiti, da postane slovesna služba božja vedno častit-Ijivejša in vzpodbudnejša. Ta komisija ni zasebna, marveč je organ knezo-škofijskega ordinariata".
Poleg članov komisije pa so postavljeni še posebni nadzorniki organistov po celi škofiji. O teh pravi okrožnica: »Nadzorniki naj od časa
i) Ta zbor ukazuje v 23. seji, 18. poglavju, da se morajo gojenci škofijskih semenišč učiti cerkvenega petja.
do časa obiščejo župnije, se prepričajo o stanju cerkvenega petja in o njem poročajo knezoškofijskemu ordinariatu."
Glede semenišč zahteva tudi okrožnica nekaj podobnega, ko pravi: „V prvi vrsti naj se skrbi v semeniščih, da se bodo bogoslovci temeljito poučili v gregorianskem koralu. Pa tudi duhovniki, ki so že v pastirstvu, naj se potrudijo, da bodo poznali vse speve, ki jih imajo proizvajati. Verniki imajo pravico pričakovati, da jim duhovnik izvrši vse obrede, tedaj tudi koralno petje v vzpodbudo in tolažbo".
O pevskih šolah beremo v naši okrožnici to-le: „Povsod se čuje, kakšen križ je s pevci. Komaj se malo priuče, že odidejo. To je zmeraj bilo in bo. Da pa organisti ne pridejo v zadrego, naj po vseh župnijah zasnujejo pevske šole za mladi naraščaj, kakor je bilo nekdaj. V teh šolah naj se da mladini brezplačen, temeljit pouk. Ako se mali otroci v šoli nauče citati, zakaj se ne bi bolj odrasli naučili peti po notah? Tega je zmožen vsakdo, samo treba je vnetega učitelja in učilnih sredstev. Komisija skrbi tedaj, da vdobimo temeljito, poljudno pevsko šolo v slovenskem jeziku, ki naj bo podlaga pevskemu pouku po župnijskih pevskih šolah".
IX. Sklep.
Motu proprio konča s tem krepkim opominom k skupnemu delu:
»Naposled pa polagamo na srce pevovodjem, pevcem, duhovščini, predstojnikom semenišč, cerkvenih zavodov in redov, kakor tudi župnikom in cerkvenim predstojnikom, kanonikom pri kolegiatskih in katedralnih cerkvah, posebno pa škofom, da podpirajo z vso vnemo to dobro premišljeno, davno zaželjeno in od vseh strani enoglasno zahtevano preosnovo cerkvene glasbe, da cerkvena oblast, ki je te predpise že večkrat izdala in jih zdaj iznova zabičuje, ne pade v zasmehovanje".
„Dano v naši apostolski palači v Vatikanu na praznik sv. device in mučenice Cecilije, dne 22. novembra 1903, v prvem letu Našega pontifikata".
Papež Pij X.
Iz tega je razvidno, kako važno vlogo igra v liturgiji cerkvena glasba in koliko skrbi jej je treba posvečati.
Isto poudarja tudi naša knezoškofijska okrožnica, ko pravi: „Enkrat za vselej izgini misel, kakor da je cerkveno petje pri svetih opravilih postranska stvar. Prvo mesto zavzema liturgija, drugo glasba, potem še le pridejo ostale umelnosti. Zatorej naj cerkveni predstojniki imajo posebno skrb za glasbo, naj podpirajo organiste s svetom in gmotnimi sredstvi, naj bodrijo pevce in naj tej stroki posvete vso svojo pozornost. Mnogo se je že storilo v naši škofiji za glasbeno umetnost, obilo dela nas pa še čaka".
In ob koncu okrožnice beremo: »Cerkve naj skrbno gojijo sveto glasbo, tako da bodo vsi, ki jih obiskujejo in so navzoči pri svetih opravilih, vselej mogli zaklicati: Kako ljubi so tvoji šotori, Gospod vojnih trum; moja duša hrepeni in koprni po dvorih Gospodovih!" (Ps. 83.)
(Dalje prihodnjič.)
.2, "o"
■C
O
rt
tu c
m
CM W
bo
tu >
O
bo a>
E
o ^ . tU C
rt >
>t/3
3
O M T3 .S
x: >
2 >
tu w
£ s S M
C
tu D.
tn 3
KJ O u. O
a.
o
C
KJ
C« —<
GO
C
rt >
jo
tU "D
rt bfl K C
tu >
>U3
3
JS tU D.
t/)
D
D
c c
f .5.
ra ca ^
ca ca H S
c	=
t/3
CO	D
>U	tO
ca	"a
H	g o.
o
tU
-J
C«« I i „•
— >cn ™ o c
(U C
J3 to C ^ ■ —
[A u C ■
i
O) >o
« S 5 oif S
tu
Eoo"
CO o
N o-e ta o. c c 2
CD
—• o
>
tO	>05
C -T'3 3
o__..S
IjS
o to'C
« o
ca > ° E o
2 5 g
N "O
S
E o
ca -o t ta o ™
tu
h	D
O. M"S —• >
N - S.
> -
ta
SZ > .s. cd _ 2 « S £ > -j?
TJ >u C <U II
c'5'gS o.
•S S če ca
•a	>
« « 3 š O
te g •
1 E
ž " Mg
>C/3 <U CO V
.. S o O C _
>CJ —T O O «
-- C « E M
ta 3
ilss.fi
u • C E o
•g S «!a| §L u S 'c «"5
S >N D. o.S.e^l
o. c c ° ta
tat
= 2 ca « °
-S ca .2,-a c n xi -a &> — > V o t; > ___ o, > cx
o-* » o g E
II
g	o ~ __
c ~	ca <v
co P ---
«3
ti
■ tu
<1 X3
, tu
•>o c ca
O. > "O •
o.:: o 2 a-g
sil"-*.--ŽsSsll
CM
O SN
■*HU
<U o <U ^
aj N — "C S > to " >N
r\	cl)
O N C O
rt >
O >
n.E nO
tu o p.
CM
CO
CM
>N čt, rt
>N O
K
E o H
o	c
c	rt
rt	>
£	^
CM O!
oo
O C rt
tU D O '
g £ g-td .5?
05 O) O. > ^
5
a>
ca o rt
s— N
o >
<u
SSota
^ s
>to tU ca 05 3 —ca
~ "O	tu
rt _	» u C
J3—	C
■ ■ 73	~
O	o
»r ta c
E
S <U
rt
N •—
>N

tu
M to —
o- - C
os S> tu 4) Ja:
o > O ^ o) ta O. C
tU
o >
> >05 O g
tU
o ° iH Jd
05
o
o1-
5 >o C.
tU C cQ
> to > .
<u (u o o - 73 >
E 3 g 2 2 £ 0=S4>S CL ca u to ET3 > >
CM
t--ic
	<4—1
'5	tU >N
tU	O
CQ	
o tl> C
rt >
3
'o.
u.
H
aj.	^
o	~
c	£
2	S
U,	CQ
CM C0
o o o 00 13 oo
CO Tf
a o oi oo •a oo
■u c
o
rt
M o E o E
rt
> O
"S
T3 ca
ta o.
o
o •o
E ta c
o
i o-
- "•= §
o10 E ° .«<
5 « O u —
>N u .
S C"" l- .. . <-> <U •
ti .4 1
o 3 tU b >
Q E ° o" « ta
r °>5.S
Sol«
M O 2-5 .v™0-«
ta >
rt o<>e
o>E
s c 5 a N
up
>	C RJ
"oSj
> — M D > o
rtQ
>	a) a)
>05 .	1
3 O u
C flJ m T)m M
o o
O g G C
>	G qj »O
« o"S'u
•a — £ v-o .o o
> O S čt
O E§
a>
S-5 _
»s«;
J3 M C CT3
0> O JS
E »g« g
J3-=-<U frt H
C M
C
aj — ta"-t '5. •jO u oj d, 1
- •a
S,
tu ta
3 N
O
o
M O C
E
■ I t- (rt "TT l CD £
J <-. ^ — o
____ _ m <8 .C
g-3* o ~
od" g 3 » .2, = » t- g « £ ~ >0 ta ^ r, 5 —o j; o-C -3= >
> C O >o „
ta m 0.0 J o a
c °
C J3
E ™
« ta >
o
B
O
° c
-	o j g-T3 tu
t« > > S <u "---
o. N , , ta . -H n----l j
<v
a
<v -o
n- rt S Q 3„",
£ > £ -u o) £ m m . o
3X) = O	o rt
to O
■3	rt «>
O - j« £	£
,22 S K 3 "
C C
■a _ <u ta trt "T3 •d . <U>(j
CL."
O tfi <u
S S a "VS
* ta tu
M
"o n.
ta
o C
•o E
O)
E o a,
a-5 .n
rt - O-C O.t N tn o; ta —
> tu -rt _ — -g .u ,
£■§§,*> S g. k SE
rt C
M c ta _
— <u
o
t«
-a
o
■C .
a; 3 a>
0'5 O O	O
JO tO 'P1—	C
rtJ5	g
m N E ai	o
~ 5	£
o — E i
5 n o	.
O. >
.H- ta to	.Si,
v. C C	3 i O. ta
-	O
c	-a
C	^
>o -rr to	E
11 o rt a	S 2 o =
s; «.H.o'rt
c	S
o d	"
•• ~ >	O
J, ~ M
SS.7-«
Q#
rt
<u 0)
■2« Hi
° o" as 13 E
•a ta ° <u tn »CO ~ a> bjo ^ ^ £ > o .£, £ c-o c d ta — O >2 N
O '3 C 3
- =	O
>u rt > > o —s ir to 2.2 > C '2 OJ3 cd C O. O N .3 -o
O o . - >
3 o
13 S o (u:^
S v c-—c
-S o
n b
S 3
■	r- tU —
U^.E o. ta
s >
tu oj E	S <" fcuo o> 3 ta t3
■o iS s	> ®
o > > _
jž	O
. .a N? S
N 2 5 rt « " f— 3
s|r>
> Cu O Ji
° .i"53 >
v. u ta
^ > v S-
to ta > S-o — o o o.>
CN		CM	CS
1	o-	-	-
m	CV.		m
	m	h-	CM t--
Jožef Švigelj	Evgen Lampe	Janko Bartel	Luka Arh
Jožef Juvanec	Jožef Švigelj	Anton Golf	Janko Bartel
1894 do 1895	1895 do 1896	1896 do 1897	1897 do 1898
>	>	>	VII.
n
rt >
T3
rt
M <L>
n
a) >
.e
O)
cu </) D
m	<U _• I
~ S o >» <0 tn
s aS»gE » 5 £.0 'bio.
nO	c j;
° N >u ."JTI C O	O)
o
d) •- > o l (O
ni	g —
fSJJ " N n t-.
= 5 M T3 Tr
kT C J= — « 0) o
§f<ožvsf3
Js^d':
& g o«
oo -O TS i_ Jr U
"Bi 0) D « o S o v- M CCL-B
£ — O _ N
, w T3 cs - o ° I
3 - > >01 — £ 1 ^ i- ■■= rt H !8 m . >
■a o.-a
<11
Is"-« o.2i.n E ~ w a. „. « •-£<"„, .Ji, E .SLS Šg
« 5 O) C i
c« — ~ o.5 .5 »i -O TJ c
_ J: —■ c m c — E E > D o _ o > o >Jt
S ■»«»■=


N O __ T3
" O M	00 r
g o o C»OE
OŠ.2.S12
°= S>t>- o
>N ig >N 0.2 . o C — »> > ;
= O ° o-
v
2 O
D 5 c._
—1 0) -71
c. TS
o v >
w ■i; . ■ D O > Ji =8
«1 o .Ji.
XI • . «5 .„ . co : C" v 5 c o i
i s q —■•§ = i
=8
s c c «.a > v-2
S.2 >N > S,*-SP m -O 3 £ -
H = -s» £ ^ 2 « g.« 5 3
c i ' o o
c- rt a> r-D N ~ S
c n-73-fi
ai	w flJ
>'iT „ > g
•g-g .3 N •S ol^
o. ca -E e
o ca
10 "S _ 1/1
»-o «tj ca . > j>
N C 3 0> ir
o 73 3 °J3 O O V °-:=.> D.— .
c o = ta > u i> -s
Š5&-2-"!
tB u rv
i> 5r
Tt ta • 3 i
S v £8 m
£ S3
fg o o. C
: «js 3 -._ ta
g^BOO.'
s I g
Ot3 o ta c o.j= X) g n S o. ta
O J= -
,	V>>N
^:=,ta g o o > ^ g -o « S ta =5 ■o-° ebc
4> — tX—
D
0J 0)
J8 v
g"6 p E—.= —
> - n D ._
ta
cuo i
Eč
K o E >
o'" >
o
►c/1
> O i
m - "8
>S£ g
O T3 5 o* E g-Ž "H « ^ . c
■a m > <u n
•ss
0( O = t8 1-
i- ca > >n CL 4> > rt o sz T3 o.
.O O 13 3 m «
o.S g a? OT3.2. .
^ <v F, ^ «« |5 > oig
^'rt « «2 č « = -« g, 73 > O O =8
«g g a O ■a ca	_ ^
u u	» « E «
=	tn cn D u.
CL^	O O o
r cn	o. O. > ^
CM
CS
CM

CO
m
TJ
D
m N ro 00 O 00
m 00
00
o
c '5 to .S, rt ca >0 no ta ca H S
c
n3
C rt
i> >cn
K/3
C	1_ rt	0 C	-	M-
0 »	XI E		E	aj >N
C		rt	a>	0
<	O •—1	uri	CU	
rt
>00
O
O
c	n
en	-a
ca	d
kj	cn
rt	-a
H	2
rt J*
3 -J
n
JU
rt >
X5 rt N
o
<U <U
CJ C rt

cj
<1> 0J
u n rt
t-, s—
[i- C!
00	01
01	o 01 00 -a 00
O O CJ) o O 00 T3 Ol

o —
O o o O) ■a O)
— CM
0	O O
01	T3 Ol
n ^ <u i J i
- o 3 o
,ii3Ni)ano
E -a 3 -a
— > .5 —"u
■s <" =
^ trt O ^ M
S>S
O
to
m rt
N
V
E rt D N
rt > .5 ta -o
D. 41 «
n. E
o" c j= .5» .a S o E
a-«
2 3
O-'« d O • <« m J3 > .2
S
^ > tU « E nj ._
5£ nS «>u
« g-O > S>>
a M O O
- JS o ■a E T?
rt 5 e QJ> o D. <u > S <u - o- tu J3 > c — ta .m — _
M
rt
- C =
rt rt —
. <u
Q IV - - t^ tU
■ii cuc u E > -a
>CJ <u _
o e.*
Ev i-> «
a. t-0)
•a —
<U rt M C >
C O 2 D.
^Š.E.i!
o	—>
>5-2 o OJ
J13 h c o
S5>S-g2
C D _ L. o.
■ o -o •= „ «
rt O..S.M S
E i?« S £ « a,S g tu3 E
e S. ° N - E Man
.E tU "U I-
trt trt E tu O > <U —'
O
o
E ° -g «
c E
So" s» 5
Js »2
X) <1J
x> ° .2
rt^ O ^
<u
o. n
o ^ >
•2, m >N -> >
o E = ta o _ - .!5 -E ^ E
.2.2 o.1" u. o-g 3 13
S 'E C •
'■ag
N
° 4) "O ^
u S s <u U O C. n CL > Jr O.
« v s
CN
En <u -z
~1
Js!
rt >N
'5* E
a .2,.-
"S S Si
>.
rt C
rt 3
5-Sf ■ —. tu d.
■E o-.E 10 £ o
S'l-2 g ž« — M <"
>N —•
2 ~
TJ rt 3
N S ° o 2 a
0.-*
vj rt
Ž N
■§2
tn O
S
o O
1.	m CL rt
I C
CN
D >
V V al >-
0) rt SIS.-
•S- .o
•o « —«
gl » a tU > i> c rt « — U N.^ (j >__C tfl
"S
i;OC=.
O ° •
60 3 O rt O > b/>
>« 2 ° — 3 c i-T3
O
O. g
"S«0
u —	C
« T3	C
T3	rt
" D	fc
i-	&
CL 3	rt
£>N	C
CN
■— C
n— v- . O
E
<u o.
o -o
Čudo JS rt >._ c vi T3 rt
JC	tu
JS — o.
w .2, a-jf u 3 o £
x; >n ■ ■
rt
x: >
tu ><j rt 3
c
rt o
S > > . o
o "S
•O rt
" "a .2.
CL o : J3 >
CN
t.:
.<±.32
S 3 > ra O rt > a.xi
^ EZ
a. n u
« 25 Jo = §
5
ID -g _ >N
J3 tU H ^ rt N
o i "tj cn ^
= S >
tU trt X) O
E^O c
— . >o
° ° 3 > C C
■s s
■I-.S.S °.2S
a) •
tu
i o.:
CN
« v ° ■
«>0 g-
O,—
o -ii c
N g.«"2
>■ 5 c «5 o ~ tn E13 u
rt ■•o a.
o
E o-=
C/3
« o. š — I
O „ 0
O —> o rt j: g —
o e a | g
a tu n. c to^ •S.c .2 tu 3 o, « E
> «J rt . « g C
E T3 C •—
s >g
X3	« O
J ti U'u
o> > to T3 .2,
'-■S u 3 5
'C £ « «-2
g ^»uS
rt ._ - o. 0 •a c o v
o +- a) S
> w >N C tu rt rt tu ■ CJ< »1
> O O X5
c«
3 C Jii
C
J= —
Ikj rt v •
« trt :£"o
n
.11
>C« a) 2 >
-a »t« 3
s."5
<u.o ' rt
v E
trt
M
CO			cn	CM	-
00	cn	0 00	m 00	m	00 10
Anton Žnidaršič	Alojzij Kralj	Vinko Kavčič	France Govekar	Jakob Fatur	Rudolf Kapš
O -=
c
C3
C/3
		
a	o.	rt
tu	tn	>
	O	rt
a.		—J
8	v
■f.	T3
;; o-'
JH, C/3
o V
T3
JS, CA)
tU		a>
0	tU	u
C		c
re	O	rt
u [L.		tU
Si rt N
1902 do 1903	1903 do 1904 j		1904 do 1905	1905 do 1906	1906 do 1907	1907 do 1908
><	XIII.		> ><	> X	> X	> X
c
03 >
<D
-a
cS M a> C
a> >
a» D. C/3
D
T3 CO O —'
3 g
— CO
o e o.
o.3 •S c
g fN D "g'
O
o--: •H.-S
O) J= "p
<u;o
"ŠT®
<1> v
N
O 3
S E u o
O 00
IP*--
- D.1 O c-
g s > N S
U) O ° w
a.
(L)
M > _
3 O S O « i. 3 cn 3 cn •O H ._ £ D __.S .M O) p
->-• «J > c
n:- E a. o •4= g J « S
.M t« ™
lis
N ~
w ca o — E o Jr > -o
^ J3 ^ 3
Q V JV CO
o c — cd
►C/3 C O) CS -ir
3 w S
■S.I-OS
** . N
^ ca"> '5
>c» ■ S M
2 ££»Jž
Q ca <u S g * e o. o E
. !U <13 CO
N
-
[••3 g CO t O
O >
ea i <v o ac o .m > CD -C •—' . P3 >co O > ~ 3 p. X) l-M > T3
•51 a ° v o> 5 co —
n JS => — >°2 £•— HP.C O g.
~ " ji T3 >
CO
C O
5 2 5 C o. ■ton .S _ i> 0 0 :3, o
S N ° O M — ;>
« o C " N >o P .O
®5 o-o| c.2 g ■S d.5.2 n
.03	XI O
«% . g-e
„. E 3. C d g
o _o>
Ž g p n.
>cn S c
ite«
R.S «2
K P v, T3
orj.
Št:— d 3 O > ■is > co ~ B O
-o o.
O JO > •O N
» S-o
•H OI
O C O -M «J ^
u 43
a . o ca a S
»
O'O p J> >a) dl a i!
SE^E
_ ca ra oj
■3 a o c
<-. ca
° S g
ca g m >2 ca P
-j c <v
>
co ca tuG «> v ——. u
3 a g i_ ca S
C CO
I <D I	u ca
o;	k.	u
0) co	o. «
ca o - .2 ca
•S >
> o o
CO D
0J
"o X) N 4) o "a"I
c £■§ ■Š a -
>	U E o 1>
2
o- ca
a; ^
—* o a 'p
a) ca . _ co CuO o T3 ca ——
£5 S g
O.	S*
co m ca ><j a > co 3
>	o o o ja to "5 &
51-g.g
,a o
S,
OD
E •->
<D C
n ^
«E o
° d X a
co o —
= v o u
>C0
> 3 S .5 v p
~ 35 S
>05 3 — TJ
E o .
silil
iJ-S o <U E
Sc —■ ca
« £ -a v 'p
-	n.« co u
° ° 3.2 f
" «:3, r- >U P O O
5 « O a
-	" a.«
.2,o = -§
~ ca — >o o ~ »o 'C o.
O	o
co 4) v O 3 .3, 4> —	N
'S «
^ CO >
s" f 11
»o £ a) o
ZT3 J CO
"e= 'j_ "S s -s	CN	CM	CM	CM	CV.	CM
"S § 3 %	1		1	1	1	1
Mesečni sestanki	1	1	1	1	1	1
Udje	m	O! m	S	m	o t-	
Tačasni blagajnik	France Gogala	France Kanduč	Jožef Bulovec	Jožef Bulovec	Josip Klemenčič	Alojzij Tome
Tačasni predsednik	France Zabret	Gregor Žerjav Anton Plevnik	Gabriel Petrič	Gabriel Petrič	Josip Porenta Josip Klemenčič	
Leto	1908 do 1909	1909 do 1910	o — 1-1 o «-1 ct> -a a>	— CM O O) fl Ol	1912 do 1913 1913 do 1914	
Tečaj društvenega obstoja	XVIII.	XIX.	xi X	XXI.	XXII.	XXIII.
>o««t
0,;—, <0 C 2 >co — ^ C .2 tu j-
JS . O >_■=_
i?!1:! o c-s S«;
• O.>co J3 > u- g
S —3S " 2 £
g 6 o ~ .H,'o iS "3 ~ » u S >o ^TJ -JS m
" O ^ TI —
— C «0 o. JJ o.
>tn 3« So
u 2- s ti ._• s — N o-aS-S
■a o > bfl tu
c-S-Solo
^ « c C S u c i;
Z ai 5 » c
; co (Vto C
t-» * Ss
5 ^
•C
4) CO O. .
tn in
s5 o —
00
KJ .
2>« cu O; S
D.3 >
g1= E S.SS
4) O CM'
s^ss
2 E g
g-2
a.«
tU £ >
O.
<y >C/3
.a 2
C/3 "O
tu j,
(U 1
C0.O.S > O K/5 tO 3
i; ,5
A" > X O
Mq
<D I 00 01 .=,00 _ cm
2*J= —
co
— - a.,3	3
.O N	—>
, O««	—
S-o«
co o to >03
I »O .S co.M
'SS2 o-
-U4S o
, O
• w 4> C
— 1) O _ — - a.,
jž.s5~ " afB
U O - 5
»•'S-b,
*> 0T3 M
I
_ o "3 to .i: CO E ••	N 3
X) tU .i* to " — UT3 o i; tu ti
CO N >
-•5'
3 E cj CJ
.JJ/sfE
cd a;
i.
CO CO
•o to
■§■§13 -g«
: g
o
s« s ¥
CO ,03
a >
- E-0 S o< o.
2«»
C (O
D <D —>-a
<M
M
ro
tU >C/J O) > >N O
■2, 5
CO
O
o •a
CO 0£
bo
s
-<t m
5 t: O)
>
X X
o
d, XI .5 03
>
o >
— ™	—
C >	»3
tO J, CJiu W
-	U
3. a
o C
D.»N
CM
+
CM
CM
CJ co >N bO O O
O -M
> CO
J
lO to o> 03
>
X X
JS
c
CO
O J, C o >S « c
~ P^E
>c/> 3
CO >
>C/3 3
CJ
tu
a
CO
bc «
X! C
C T3
aj
C/3 T3
ti)
>C/1 CO
C
CT>
Oi
oo
CO
rp tj-S O
CO T—
2> O) .
— a.
Sz ■2
TJ . CO
ro
CN C co C
. N 'V
* Ho
5CQ J
"J "C co
o >
N ,
o >
S 13
^ § cO S
a §« s
iS g,^^
C	O)	N	(U
O)	O
1/3	O	^
•o —	®	ca
OJ	«	»-•	C
1—I	>
O. <u	co	s
o
2	3 § cn
"En
3
bo
3 > ^
co ..
O O g «0
rt P
V- C/3
tU o
co ^
S >CJ
O) >
tU
z
CO	—
>	a3
>t>0	(U
*—	1-.
c	a
T3
tU
0» >N
= O) ^1/5
tU O cn
co
O s
cn O
tuo o
to ~ S
B
cm' OJ i cm-^H
j= ~ >
CO _
'n'«-' 'C
>C/3 I CO O U C
S £=6 >53
w tu
C O D.JO +* 3 O
5-c |
-i -E s
3 - cO
-o
s
'o.'13
tTca J
t- o C C-* ®
CO >
ie	-
3 >N	'C
3	3
3	E
~ ^	s —
s
>N(/)	> CO
O	<= CA3 g
3	o
Jai	-S
O.
— c	0
O o	1
o >	g
rt	o
C ^	2.
t«
>cj 3 O CL
: c
- tu _ • ^
JS <11 00 03 .o <u a> O
--- tU T3 G
o. O)
SoH|
^ X o S C X 4>
>ai rt n u1

vj
C O
— bo
S • °
>N ""
O o
s-**
- I E
E 3
rt > C
^ o « > —
co 3 o jcacu
o, D. O.
C/3 C/3 C/3
O O O
^	O
O
o rt
°	S
^	s
.S	8
>	M
—	rt
'■a	=
o	>0
P	<u
>	C/3
>	S
>co	co
3	>
C.-o
co N
03 rt
3
__ O
co co >CJ C O) T3 -1-. aj
E <0 tU c
C ._
^ C
■2 ■
o- 0
E — c/3
tU X! J2
bo
tU
o
>	C <u <u
o >
>
O
— _ tu "3 C/3 O
J3 O
.2.
3
2 ti-n bo 2
E: _ E
a> co 5
■o
^ tU
3 o £! >u
cm ro lo co
® > tU
E
t- rt
CM >tJ . >c/>
co c rt
I > I Oo
> „ .H.
J«! ^ >u C C-C
tU ~ O.
. > > t«
O Beethovnovi maši v C-duru.
O priliki njenega izvajanja pri cerkvenem koncertu v ljubljanski frančiškanski cerkvi 7. maja 1917 napisal Stanko Premrl.
Glasbeni velikan Ludovik van Beethoven (1770—1827) je poleg svojega najbolj znamenitega cerkvenoglasbenega in po lastni trditvi sploh najbolj uspelega dela: Missa solemnis in D (opus 113) uglasbil še eno krajšo, takozvano „ m a 1 o mašo" v C-duru (opus 86).') Ta maša datira iz leta 1807, iz Beethovnove druge skladateljske dobe, in jo je njen avtor — kot Haydn svoje zadnje, slovesne latinske maše — zložil za proštijsko cerkev v Eisenstadtu na Ogrskem. Pri prvem izvajanju je skladba le malo ugajala. Pogrešali so v njej predvsem Haydnove dovršenosti, po drugi strani pa se niso mogli nič kaj sprijazniti z velikimi Beethovnovimi novotarijami.2) Tudi še dolgo let pozneje se Beethovnova maša v C-duru ni mogla posebno uveljaviti, kakor tudi njegovi prvi dve simfoniji ne. A dandanes je to drugače. Kakor sedem ostalih Beethovnovih simfonij ravnotako zavzemata danes tudi njegovi prvi dve simfoniji odlični mesti v repertoarih prvovrstnih simfonikov. In tudi Beethovnova manjša maša v C velja danes splošno kot znamenito, ne le zgodovinsko, temveč t u d i vsebinsko pomembno glasbeno delo.
Beethovnova maša v C-duru se še močno naslanja na Jožefa Haydna, ki je bil nekaj časa Beethovnov učitelj v kompoziciji, in deloma na Mozarta, ubira pa — kakor že omenjeno — hkrati tudi izrazita nova pota. Po Mozartovem vzgledu je zastavljen preprost, ljndsko-naivni začetek v Kyrie in tudi iz Benedictusa močno veje Mozartova umerjena ljubeznjivost. J. Haydnov vpliv sc kaže zlasti v celotnem ustroju in obliki posamnih mašuih delov, semtertje tudi v gotovih absolutnoglasbcnih manirah (n. pr. v daljšem vstra-janju zbora na dominantnih harmonijah) in v instrumentaciji. Beethoven je uporabil za to mašo sledeče intnunente: godala (I. in II. violino, violo in bas), 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 2 fagota, 2 rogova, 2 trobenti, pavke in orgije. J. Haydn se je v svojih slovesnih in najbolj zrelih mašah posluževal istih instrumentov, samo s tem malim razločkom, da je jemal le po eno flavto; pozavn pa Beethoven v omenjeni maši3) nima kakor tudi Haydn sploh ne, pač pa je Mozart v svojih slovesnih mašah uporabljal po tri, pri slovesni maši v C-molu iz leta 1782 celo štiri pozavne, po nekaterih pa po štiri trobente. Lastno, samostojno smer kaže Beethoven v C-maši najprej pri „Christe eleison", kjer se glasba povspne takorekoč v višje sfere in s presenetljivo modulacijo čudovito lepo učinkuje. Nenavadno burna in strastna je godba v Čredo do „qui propter nos homines", originalen je prehod od
Nameraval je zložiti še tretjo mašo v C-molu in Requiem, a do tega ni prišlo.
2)	Dr. A. Schnerich: Messe und Requiem seit Haydn und Mozart. Wien-Leipzig. Stern, Verlag 1909. Stran 61.
3)	V „Missa solemnis" v D-duru iz leta 1823 je Beethoven porabil dokaj bogatejšo instrumentacijo: poleg običajnih instrumentov še kontrafagot, 4 rogove in 3 pozavne.
„sepultus est" k „Et resurrexit", kjer Beethoven celo harmonijo prevrže za pol tona nižje: iz Es v D, v C-durovo menjalno dominanto, da potem pri „Et ascendit" v prave dominante tem višje vzraste. Posebno samostojno se Beethoven giblje v Agnus Dei. Tu prične zbor po kratki predigri z obupno silnim, visoko se vspenjajočim klicem: „Agnus Dei, qui tollis peceata nmndi"; potem sledita še dva klica, ki sta vedno bolj mirna in udana; splošno je prvi del Agnusa kar moč iskren, privrel je iz srčnih globin, porodil se je iz zavesti človeške grešnosti in reve. „Dona nobis pacem" je zopet prikup-ljiva, formalno lepa, lahko užitna glasba, brez globljega občuta, kakor so ta mesta navadno pri Haydnu in Mozartu. Vendar napravi Beethoven tudi tu precejšnjo izjemo; opusti namreč običajne medigre in izpeljave ter prekine že začeti „Dona nobis pacem" s še enkratnim, seveda zopet strastnonemirnim klicem „Agnus Dei, qui tollis peccata mundi".1)
Ko govorimo o Beethovnovi maši, se nam kot praktičnim cerkvenim glasbenikom nehote vriva vprašanje, kako je ž njeno uporabnostjo pri bogoslužju. V tem pogledu se strinjajo sodbe najboljših poznavalcev pristne cerkvene glasbe, da maše dunajskih klasikov H a y d n a, Mozarta in Beethovna za bogoslužje niso prikladne, ker četudi so v absolutnoglasbenem oziru izvečine odlična dela, ne odgovarjajo in zadoščajo povsem cerkvenoglasbenim določilom in to bodisi glede bogoslužnega besedila, bodisi glede koncertantnega sloga, v katerem so zložena. V novejšem času se pojavljajo pač razni glasovi, ki se potegujejo za omenjene klasične skladatelje in ki bi radi tudi njih cerkvenoglasbena dela ohranili Cerkvi in bogoslužja, n. pr. dr. Alfred Schnerich, dr. Karel Storck, in drugi. „Toda kdor je globlje proniklil v duha katoliškega bogoslužja, v čigar okvira bi se seveda izvajanja morala vršiti, tako piše dr. Karel Wein-mann v svoji „Geschichte der Kirchcnmusik", II. izdaja, Verlag der Jos. Ko-seFschen Buchhandlung, Kempten und Munchen, 1913. str. 238, bo uvidel, da obstoji med resnobo bogoslužnega dejanja in veselostjo, pojavljajočo se na mnogih mestih v teh skladbah, nepromostljiv prepad, — tudi ne glede na besedilo —; prišel bo do spoznanja, da Haydna, Mozarta in Beethovna za bogosluslužje ne moremo rešiti. — Pri Beethovnu sicer ne opažamo toliko veselosti in lahkokrilosti kakor pri Haydnu in Mozartu, a zato pa naletimo tupatam na neko strastno vrvenje, ki se bogoslužju ravnotako malo prilega". Skladatelj Anton Rubinstein pravi o Beethovnovi Missa solenmis, da je bolj prepiranje z Bogom kot molitev. Semtertje bi mogli to trditi tudi o maši v C-duru, n. pr. o Gloria in Gredo, ki sta dostikrat tako hrupna, da vernega poslušalca odbijata, in nam ravno preobilni hrup zakrije tudi dobre in ugodne vtise, ki bi jih sicer od veličastne glasbe brezdvonmo dobili. Nepotrebni, odbijajoči hrup pvovzvoča posebno spremljajoči orkester oz. glasba, ki jo izvaja orkester. Vokalni' del pa je pri Beethovnu vobče bolj miren in dostojen kot 11. pr. pri Haydnu, dasi tudi semintje precej subjektivno zasnovan. Kot po-
i) To mesto v Beethovnovi maši je zelo podobno koncu prvega stavka iz njegove klavirske patetične sonate v C-molu.
sebno značilno mesto za tak subjektivizem omenjam vstop zbora v začetku Čredo. Nizko, nekako boječe in še neodločno izpove zbor vero: Čredo, potem pa se polagoma dviguje višje ter izpoveduje odločno in veselo svojo vero v troedi-nega Boga. V orkestru pa še dolgo, dolgo vre in je glasba silno nemirna, za bogoslužje gotovo prenemirna in preveč strastna. Tako glasbeno slikanje borenja v človeškem srcu, ali se ukloni Bogu ali bo veroval ali ne, je zelo primerno za obdelavanje kake duhovne oratorijske snovi, a za bogoslužno besedilo nikakor. Ravnotako za bogoslužje neumesten se mi zdi prvi vstop zbora v Agnusu, ki se glasi preveč obupno: f vzdržani in potem namah odrezani zmanjšani septakord. Posebno koncertanten in od posvetne glasbe malo se razlikajoč je instrumentalni part zlasti v violinah, posebno n. pr. v Čredo pri „crucifixus", ali medigra med „non erit finis" in „Et in Spiritum sanetum", ali pri „Pleni sunt coeli et terra" v Sanctusu, v Benedietusu, ali v končnem, precej široko izpeljanem „Dona nobis pacem".
Nekateri deli oz. odstavki pa se zde skoro cecilijanski, tako Kyric, posamna mesta v Čredo, zlasti „Et in Spiritum Sanetum", „Confiteor unum baptisma", začetek Sanctusa in posamna mesta v 1. delu Agnusa. Besedilo imata obe Beethovnovi maši celotno. Ponavljanje začetnih besed v Gloria in Čredo se mi ne zdi pogrešek, ker četudi cerkvena določila prepovedujejo ponavljati celebrantovo intonacijo, jih pa v skladbi sami že radi enotnosti in celote zaželimo in ravno pri eventualnem izvajanju mašnih skladb pri koncertih bi Gloria in Čredo brez začetnih zloženih besed ne bili popolni. Za liturgijo manj primerno pa je pogostno ponavljanje besedila oz. trganje ali pačenje istega na način, da postane včasih kar nesmiselno. Beethoven v svoji maši v C-duru besedilo zelo ponavlja, vsled česar skladba seve pridobi na širini in glasbeni vsebini, a se hkrati vidi, da je besedilo dostikrat glasbi podrejeno in mora skakljati za glasbo. Pri cerkvenem koncertu je izvajanje maše z malimi vmesnimi presledki trajalo okrog pet četrt ure. Liturgija, pri kateri bi se izvajala ta maša, bi samoposebi umevno trajala še delj časa in bi zlasti nebeško lepi, toda silno dolgi Benedictus slovesno sv. dejanje preveč zavlekel. Glede besedila samega kot takega omenjam, da se nahajajo v klavirskem izvlečku, — priredil ga je C. Reinecke, izdal Breitkopf & Hartel v Lipskem, Nr. 1414 — tri grde potvare: 1) v Gloriji: in gloria;« Dei Patris. Amen (mesto „in gloria"); 2) v Čredo: qui cum Patre Filioque procedit (mesto „qui ex Patre"); 3) confiteor u«am baptisma (mesto „u«wm"). Ali je te napake zakrivil Beethoven, ne vem. Gotovo pa bi morali vsaj razni današnji prirejevalci starejših skladb nekoliko več pozornosti posvetiti tudi besedilu; sicer se utegne primeriti, da bodo mesto pravilnega besedila pri cerkvenih bogoslužnih slovesnostih odmevale raz korov — herezije.1)
') Pri tej priliki mimogrede omenjam, da ima n. pr. S c h u b e r t, ki ga splošno tudi še prištevajo dunajskim klasikom, v svoji G-dur maši popolnoma izpuščeno zelo važno mesto v Čredo: „Et unam, sanetam, catholicam et apostolicam Ecclesiam" in takoj potem grdo potvaro besedila. Glasi se takole: „Confiteor unum baptisma in remissionem peccatorum mortuorum"(!) Če se kaj takega poje v cerkvi pri slovesni službi božji, je to škandal, pa bodisi kjerkoli.
Vsled svoje neoporečno velike absolutno glasbene vrednosti in tudi magari že samo iz spoštovanja do velikega glasbenega heroa pa je Beethovnova maša jako primerna, da se zdaj pa zdaj izvaja vsaj v cerkvenih ali drugih koncertih. Zato smo se resnično razveselili, ko smo čuli, da se pripravlja v Ljubljani tozadevni cerkveni koncert.
Gosp. konz. svetnik P. H u g o 1 i n Sattner se je s svojim frančiškanskim cerkvenim pevskim zborom lotil tega gotovo ne lahkega dela in izvajal Beethovnovo mašo v C-duru najprej — nekako bolj privatno in nenapovedano — dne 25. marca na praznik Oznanenja M. D. povodom njih cerkvenega patrocinija pri veliki pontifikalni maši, za katero priliko — kakor smo videli — skladba ni posebno primerna in je smatrati to le kot izjemo, potem pa za širšo javnost pri cerkvenem koncertu dne 7. maja. Izvajanje je zelo dobro uspelo. Vse se je izvršilo gladko, točno, kar moč dostojno. Posebno seje odlikoval zbor, ki je bil vseskoz precizen in glasovno povsem zadovoljiv. Izmed solistov, Članov pevskega zbora, je večina ugajala, le basist se nam je zdel nekam mrk in nas ni kaj posebno ogrel. Žal, da so vsled tega kolikortoliko trpeli tudi čveterospevi. Orkester, sestavljen iz raznih civilnih in vojaških godbenikov, se je dobro držal, in spajal z orgijami, na katere je vrlo spretno igral g. prof. Jo s. Ved r al, v dokaj homogensko enoto. Nekaj pihal, ki jih ni bilo mogoče dobiti, je v orkestru manjkalo.
Vtis, ki ga je skladba sama kot taka napravila na poslušalce, je bil neenak, dasi vobče ugoden. Mnogim je Beethovnova glasba jako ugajala. In kako tudi ne? Saj je polna življenja, ognja, plemenitega, iskrenega vznosa, velikega srčnega hrepenenja, veselja pa tudi trpljenja. Ljudsko - preprosti motivi, podani v primitivnih harmonijah, se družijo roko v roki s polifonsko bogato izdelanimi stavki, krasnimi imitacijami in bleščečimi fugami. Name je — da priznam odkritosrčno — najbolj napravil vtis Kyrie; na par mestih, kjer sta se pri Christe eleison zbor in orkester v mogočnih, a vendar voljno nasičenih harmonijah stopnjema povspela na višek, me je kar prijetno ogrelo. Meni je bila ta drobtinica iz cele maše tisti večer ljubša nego vse drugo. Na druge je zopet napravila velik vtis slovesna, v začetku nebo in zemljo objemajoča, od „Gratias agimus tibi" dalje nežno se razvijajoča, pri „Qui tollis peccata mundi" posebno iskrena Gloria s sklepno sijajno prosto fugo ; enako lapidarni, še bolj dramatično zasnovani Čredo s sklepno prvovrstno, najboljšo fugo v tej maši; vse je brezdvonmo očaral pastoralni Benedictus, marsikoga pretresel Agnus Dei.
Vzroki, zakaj Beethovnova maša na tega ali onega ni tolikanj vplivala, pa leže prvič v tem, ker večina pozna in meri Beethovna po njegovih najboljših, najbolj zrelih delih. Če primerjamo n. pr. njegovo Missa solemnis, zloženo v III. dobi 1. 1823, in njegovo mašo v C-duru, je seveda med njima velika razlika in napravi Missa solemnis neprimerno večji vtis. Drugič je neoporečno dejstvo, da .starejše skladbe — in tudi najboljše med njimi — danes ne učinkujejo več tolikanj kot so svojčas. Danes smo pač že navajeni na drugačno, na vsak način globlje izražanje, na bolj intimno, našemu čuvstvu in srcu bližjo glasbo. Tudi to, da v Beethovnovi maši prevladuje
posvetnosinifonični moment, da je dikcija večkrat patetična in subjektivna, in da dostikrat ni pravega soglasja med liturgičnim besedilom in glasbo, tudi to — kakor smo že rekli — kolikortoliko odbija in greni užitek.
O priliki neke Beethovnove slavnosti je nekoč slavnoznani dr. Fr. Witt izvrstno izvedel v regensburškem gledališču poleg drugih skladb Glorijo iz Beethovnove Missa solemnis v D. Po prireditvi so mu nekateri poslušalci izrazili, da je čisto jasno, da bi koral nikakor ne mogel tako učinkovati. Na to jim je Witt odgovoril: „Dajte mi enako število pevskih moči in enako število pevskih vaj in pri izvajanju ravnotako napeto pazljivost izvajalcev, pa vam z ubogim in zaničevani m koralom pobijem celega Beethovna".1)
Ali bi ne bilo umestno ob kaki primerni priliki pokazati našemu glasbo-Ijubnemu in tudi za pristno cerkveno glasbo dovzetnemu občinstvu z velikim, temeljito naštudiranim zborom lepoto in veličino gregorianskega korala? To seveda le mimogrede. —
Z ozirom na zadnji cerkveni koncert v ljubljanski frančiškanski cerkvi si dovoljujem z zadovoljstvom in pohvalo omenjati tudi to, da radi koncerta niso iz cerkve odstranili Najsvetejšega, kot se je to preje enkrat zgodilo. Cerkev je pač prestolica Gospodova. Gospod je v njej gospodar. Zato naj prejme On in Njegova hiša čast, ki se jima spodobi, tudi pri cerkvenih koncertih.
Iz cerkvenoglasbene prakse — to in ono.
1.	Na premnogih slovenskih cerkvenih korih smatrajo še vedno kot neobhodno potrebno, da pri izpostavljanju sv. Rešnjega Telesa za-pojo latinski „0 salutaris hostia" in to tudi v slučaju, če sledi potem tiha oz. samo orgljana maša ali pa litanije. Tu je petje v latinskem jeziku popolnoma neumestno. Dr. Fr. Kimovec je v članku „Po drugi ljubljanski škofijski sinodi" (Glej „Cerkv. Glasb." 1909, 5.) to vprašanje natančno pretresal in tako na drobno pojasnil, da pač ne more nikdo o tej stvari imeti še kakega dvoma. Kadar se sv. Rešnje Telo izpostavlja, sploh ni zaukazano nikako petje. Če pa zbor kaj zapoje — kar je seveda zelo lepo in umestno —, naj poje kako primerno slovensko evha-ristično pesem.
2.	Odkar imamo Avstrijci zopet cesarico, je prišla do svoječasne veljave tudi ona kitica cesarske pesmi, ki govori o cesarici. Doživela pa je ta kitica — v prvi naglici — hkrati toliko variant, da je med pevci nastala že pravcata zmešnjava. „Slovenski učitelj" (Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskih društev) je prinesel v 6. letošnji številki jako lepo in primerno besedilo za to sedaj zopet porabno kitico. Priredil ga je gospod deželni šolski nadzornik dr. Mihael Opeka. Glasi se tako-le:
i) Stchle, Chorphotografien.
;Y.)
In s cesarjem zaročnico v srčni zvezi združeno, varuj Bog nam cesarico, blago mater in gospo. Kar le more v srečo biti, Bog naj jima podeli 1 Slava Karlu, slava Žiti, slava hiši habsburški!
Po šolah in cerkvah bomo torej odslej, dokler ne pride morda od merodanjih najvišjih oblasti kaka drugačna odredba, peli na cesarico se nanašajočo kitico po zgoraj podanem besedilu.	S. P.
Nas „Dom in Svet" kot glasbeni glasnik.
List „Dom in Svet" je že od prvih let svojega obstoja — letos obhaja tridesetletnico — poleg drugega izvrstnega znanstvenopoučnega čtiva prinašal tudi poročila o glasbi, predvsem razne ocene o izišlih slovenskih posvetnih in cerkvenih skladbah in o koncertih. Pa tudi precejšnja vrsta večjih glasbenih člankov je v „Dom in Svetu" zagledala beli dan. Tako predvsem življenjepisi mnogih naših skladateljev: Grego-rija Riharja, Hrabroslava Volariča, Antona Nedveda, Danila Fajglja, Antona Foersterja, dr. Benjamina Ipavca, obeh bratov Ipavcev (Gustava in Benjamina) skupaj, Stanka Pirnata, opernega pevca Josipa Karola Tertnika, hrvatskih skladateljev Fr. S. Vilharja in Vatroslava Lisinskega, češkega skladatelja Antonina Dvoraka. Potem razne manjše življenjepisne črtice o domačih skladateljih: Davorinu Jenku, Franu Gerbiču, P. Angeliku Hribarju in o tujih: Pa-lestrinu, Verdiju, Perosiju, pansimfoniku P. Petru Singerju itd. Celo šmarski „šomašter" Matevž Kračman ni pozabljen. Zanimiv Ivan Lahov spis o „šomaštru" in njegovi dobi nahajamo v XVIII. letniku (1905. 1). V XXV. letniku (1912) je objavljena daljša, z mnogimi notnimi zgledi opremljena analiza P. Hugolin Sattnerjevega oratorija „Vnebovzetje B. M. D." iz peresa Stanka Premrla.
Izmed glasbenih člankov, ki so izšli v „Dom in Svetu" v najzadnjem času, omenjam temeljit dr. J. Mantuanijev spis o Jakobu Gallusu-Petelinu.1) (Z Gallusovo sliko in notnimi zgledi). Z gorkim čutom in s pesniško dikcijo je napisal dr. Fr. Kimovec analizo k Stanko Pre-mrlovi „Solnčni pesmi sv. Frančiška".2)
Jubilejna (I.) številka sedaj izhajajočega XXX. letnika je prinesla St. Premrlov „Zagovor slovenske moderne glasbe"; 5. in 6. številka pa razborito, a hkrati poljudno dr. Fr. Kimovčevo razpravo „Zu-
1)	DS, 1916, 5-6, str. 156 in si.
2)	DS, 1916; 7—8, str. 219 in si.
nanji vplivi na slovensko narodno pesem". Za enkrat je bila obdelana cerkvena narodna pesem, v prihodnji dvojni številki pride na vrsto posvetna.
„Dom in Svet" je od časa do časa objavil v svojih predalih tudi kako skladbo. Kot prva je izšla dr. Evgen Lampetova „Pri zibeli", pesem za en glas in klavir. (L. XIV. 1901. 2), še v istem letniku v 8. štv. Stanko Pirnatova „Deček in sirota", za en glas in klavir. Nekoliko let pozneje naletimo na Ant. Foersterjevo „Tretjo solzo". (L. XVIII-1904. 5).
V 7. in 8. štv. lanskega (XXX.) letnika je sedanji „Dotn in Svetov" urednik dr. Izidor Cankar slovensko javnost prijetno iznenadil z objavo Stanko Premrlove „Solnčne pesmi sv. Frančiška", kantate za soli, mešani zbor in orkester, ki jo je v listu prinesel kot klavirski izvleček v posebni 20 strani obsegajoči prilogi. V 11. in 12. številki 1916 je izšel dr. Fr. Kimovčev mešani zbor »Naročilo", v letošnji I. številki pa Marij Kogojev »Istrski motiv", samospev s klavirjem.
»Dom in Svet" se potemtakem tudi v glasbenem oziru kaj vrlo razvija. Prijatelj, če ga še nimaš, naroči si ga!1)
Organistovske zadeve.
1. Podporno društvo organistov in pevovodij s sedežem v Ljubljani.
Preč. g. Anton Lesjak, župnik in duh. svetnik v Št. Jerneju na Dolenjskem, je daroval organistovskemu podpornemu društvu listino V. avstrijskega vojnega posojila (Serie 38, Nr. 23.480) v znesku 200 K. Društvo se blagemu dobrotniku najtopleje zahvaljuje. Vivant sequentes!
2. Naši organisti-črnovojniki.
Poddesetnik g. Vinko Šerbak, organist pri sv. Križu tik Rogaške Slatine, poroča uredniku „Cerkv. Glasb." z bojnega polja: „S prav prisrčnim veseljem sem prejel danes Vašo dopisnico, na katero hočem nekaj vrstic odgovoriti. Sporočam Vam najprej, da tudi na bojnem polju ne morem glasbe pozabiti; posebno pa mi misli večkrat uhajajo na orgije, ki jih strastno ljubim. Kadar mi postane kaj dolgočasno, se spominjam na razne pretekle dni in dogodke. Eden izmed njih je tudi sledeči. Bil sem lansko leto v nekem kraju na Solnograškem, kjer je delj časa bivala naša nadomestna stotnija. Ko sem izvedel, da bomo imeli vsako nedeljo in praznik sv. mašo, sem takoj naprosil nekaj tovarišev pevcev, naj bi pri sv. maši peli. Veselilo jih je in sestavili smo brž moški zbor okrog 12 pevcev ter se pričeli vaditi. Z dovoljenjem g. nadporočnika smo smeli imeti vaje vsak dan. To je bilo veselje pa tudi čast za celo stotnijo 87. pešpolka, — pri katerem služijo samo Slo-
2) Izdaja Kat. Bukvama v Ljubljani. Cena 10 K, za dijake 7 K.
venci —, ko smo v tujini in v nemškem kraju v cerkvi peli slovensko. Zame jc bilo seveda izpočetka težavno, ker nisem imel not seboj. Niti na misel mi ni prej prišlo, da jili bom potreboval; mislil sem pač, da pojdem takoj na fronto. Tamošnji g. nadučitelj, star mož, mi je rad dovolil, da sem vadil zbor na harmoniju in potem v cerkvi igral na orgije. Bil sem kar v nebesih; kajti orgije so imele 32 izpremenov in električni ventilator. Tudi ondotni mešani zbor, ki je krasno pel latinske maše, razne vloge in Tantum ergo, me jc zelo navdušil. Pa tudi na svoj skromni zbor sem bil ponosen, ko smo pri sv. mašah peli tudi vpričo častnikov, med njimi več ekscelenc in drugih gospodov. Tri mesece sem utegnil na ta način se zabavati, nakar sem moral iti naravnost na fronto v Galicijo. Tu je seveda drugačno življenje in drugačna — muzika. Upam pa, da se skoraj vrnem v domovino in bom mogel v glasbi napredovati.
Gosp. Franc Zabavnik, organist na Igu, piše iz Bleda: Blagovolite prejeti najiskreneje pozdrave iz raja Kranjske dežele, iz prekrasnega Bleda, Tukaj se že več mesecev zdravim v rezervni bolnišnici in sem, hvala Bogu, že skoraj popolnoma zdrav. Moje največje veselje je, da smem sodelovati pri tukajšnjem cerkvenem pevskem zboru. Pri vojaških mašah tudi orgijam in pojo domače blejske pevke.
Gosp. Ivan Bohinc, organist v Stari Loki, piše z bojnega polja: Do sedaj sem zdrav. Cadorna je za enkrat malo prenehal, pa se najbrž kmalu zopet zaleti z glavo ob zid. Sprejmite srčni pozdrav.
Pregled cerkvenoglasbenih listov.
Sv. Cecilija. 1917. 3. — Crkvene pjesme u nekadašnjoj osorskoj biskupiji (Božidar Širola); Pučko crkveno pjevanje na otoku Krku (Fra Bernardin Sokol); Orgu-ljaš (Josip Bohm); Poziv na sabiranje gradje o glazbi napose crkvenoj (Janko Barlč); Pavlinska pjesmarica iz god. 1644 (Janko Barle); Pjevanje po novom dijecezanskom ritualu zagrebačkom (Vinko Žganec); Antun Dvorak (Josip Andrič); Iz hrvatske glaz-bene prošlosti. Glazbeni život u zagrebačkom sjemeništu u godinama 1860—65 (Milan Ručenjak); Naši dopisi; Glazbena literatura; Razne vjesti; Nek je svašta. — Glasbena prinaša nadaljevanje od Fr. Dugana prirejene stare latinske maše: Sacrum Crisiense Majus vulgo S. Joannis Evangelistae dietum. — Sv. Cecilija izhaja šestkrat na leto in stane 5 K, za dijake 3 K. Urednik in upravitelj lista je kanonik Janko Barle, ravnatelj nadbiskupske pisarne v Zagrebu.
Cyrill. 1917. 4. Cerkvena pesem in njen vzgojevalni pomen (Karel Šindelar); Kancional Franusov (Dr. O. Orel); Enotna pesmarica v Nemčiji in pri nas (V. Miiller); Velikonočne igre (D. O); Drugi pevski tečaj glasbenih društev „Budče" (O. P. Z.); Učni red za igro na gosli (J. Buchtele'; Cirilsko delovanje; Osebne vesti; Ocene; Razna poročila; Bibliografija.
Cyrill. 1917. 5. Zastave vihrajte! (V. Hornof); Avstrijska cesarska pesem; Re-petitorij pedagogike (Em. Bezecny); Enotna pesmarica — v Nemčiji in pri nas (V. Miiller); Kancional Franusov (Dr. D. Orel); Cirilsko delovanje; Ocene; Razna poročila.
Cyrill. 1917. 6. O Josipu Caineru (1837 — 1917) (Jan. Ev. Zelinka); Enotna pesmarica — v Nemčiji in pri nas (V. Miiller); Kancional Franusov (Dr. D. Orel): Re-petitorij pedagogike (Em Bezecny); Cirilsko delovanje; Ocene; Razna poročila; Listnica uredništva. — Cyrill izhaja desetkrat na leto in stane 5 kron. Naročnino sprejema Obecna Jednota cyrillska v Pragi 1370—11.
Dopisi.
Ljubljana. (Poročilo stolnega kora o repertoaru pri velikih mašah).
Drugo nedeljo po Veliki noči (22. apr. 1917): Premrl: Vidi aquam; Koch: Missa in hon. s. Sophiae; Premrl: Alleluja cuin Versiculis: Premrl: Responso-rium „Angelus Domini".
Na godovni dan presv. cesarice (27. apr.): Sattner: Missa seraphica: Witt: Alleluja cum V.; Premrl: „Surrcxit pastor bonus"; Haydn: Cesarska pesem.
Tretjo nedeljo po Veliki noči (29. apr.): Griesbacher: Vidi aquam; Pogačnik: Missa in hon s. Josephi; Witt: Alleluja cum V.; Chlondowski: „St. Joseph".
Četrto nedeljo po Ve iki noči (6. maja): Premrl: Vidi aquam; Rihovsky: Missa „Loretto"; Foerster: Alleluja cum V.; Vodopivec: Regina coeli.
Na rojstveni dan presv. cesarice (9. maja): R i h o v s k y : Missa ,,Lorettou; Premrl: Alleluja cum V.; Pothier: Salve Mater; Haydn: Cesarska pesem.
Peto nedeljo po Veliki noči (13. maja): Santncr: Vidi aquam; Stehle: Missa „Saive Regina"; Foerster: Alleluja cum V.; Foerster: Regina coeli.
Na Vnebohod Gospodov (17. maja): Goller: Missa „Loretto"; Foerster: Alleluja cum V.; Premrl: ofertorij .,Ascendit Deus".
V	nedeljo v osmini Vnebohoda (20. maja): Griesbacher: Vidi aquam; Griesbacher: Missa „Steila maris"; Foerster: Alleluja cum V.; Premrl: ofertorij ,.Ascendit Deus".
Binkoštno soboto (26. maja): Kyrie iz koralne maše »Tempore pasehali"; Gloria, etc. iz koralne maše „de Angelis"; Alleluja koralno; Verzi ^Confitemini domino" in trakt „Laudate Dominum", zložil Foerster; ofertorij koralno.
Binkoštno nedeljo (27. maja): Foerster: Ecce sacerdos (in F-dur); Brosig: Missa in H-moIl; Foerster: Alleluja, Versus, Sequentia; Brosig: „Veni s. Spiritus".
Binkoštni ponedeljek (28. maja): Premrl: Missa in hon. B. M. V. „Salutis infirmorum"; Foerster: Alleluja, Versus, Sequentia; Brosig: „Veni s. Spiritus".
Na praznik sv. Trojice (3. jun.): Asperges koralno; Mitterer: Missa ss. Nominis Jesu; Premrl: gradual; Goller: ofertorij.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa (7. jun.): Brosig: Missa in H-moll; Griesbacher: gradual in sekvenca; Mozart: „A\e verum Corpus".
V	nedeljo v osmini praznika sv. R. T. (10. junija): Goller: Asperges (1); Mitterer: Missa s. Cassiani; Premrl: gradual; Mozart: „Ave verum Corpus".
Tretjo nedeljo po Binkoštihi) (17. jun.): Lavtižar: Asperges; Koralna Missa de Angelis; Foerster: gradual; Goller: ofertorij.
Četrto nedeljo po Binkoštih2) (24. jun.): Premrl: Asperges; Ko en en: Missa „Panis angelicus"; Foerster: gradual; Goller: ofertorij.
Na praznik sv. Petra in Pavla (29 jun.): Brosig: Missa in F-moll; Foerster: gradual; Goller: ofertorij.
Iz Kamnika. — Dandanes, zlasti v sedanji vojski, ko se nam nudi premnogokrat ugodna prilika, prisostvovati najrazličnejšim koncertnim prireditvam, posedno po mestih, ni nič čudnega, da ne redko zapuščamo koncertne dvorane z mešanim čustvi. Vzroki so pač različni. Pogostokrat je temu krivo šepasto proizvajanje glasbenih točk, pogostokrat nesrečno izbran program, ali neakustična dvorana itd. Zato se pa tembolj razveselimo, ako se moremo tu pa tam pošteno odškodovati za prevaro; da se tako otresemo posvetnega prahu ter na perutih ubranih akordov splavamo v zračne višave, pozabivši vsaj za par trenutkov težo gorja, ki nas mori v dolini solz . . .
') Mašni formular se je vzel iz slovesne votivne maše v čast presv. Srcu Jezusovemu.
2) God sv. Janeza Krstnika.
In tako smo, po pravici rečeno, z nekako nervoznostjo pričakovali 26 aprila t. 1, ko se je imel vršiti v tukajšnji nadžupni in dekanijski cerkvi „cerkveni koncert v korist vojaškim vdovam in sirotam''. Vedeli smo prav dobro, da nam bode kamniški pevski zbor pod izvrstnim vodstvom gg. Svetka in Heybala in s sodelovanjem c. in kr. vojaške godbe nudil obilo užitka. In nismo se varali! Napovedane točke so izvajali splošno dobro, prav dobro celo one z orkestrom in orgijami ali samo z orgijami. Najbolj so nam ugajale te-Ie: „Alleluia" v D za orgije (Fajgelj), „Zveličar gre iz groba", zbor, orgije in orkester (Premrl), »Cerkvena arija" za gosli-solo in orgije (Stradella), „Gloria" in „Benedictus" iz si- cesarske jubilejne maše za zbor in orkester (Gruber), „Allegretto festoso" za orgije (Canestrari); najmanj pa prednašanje p. Hug. „Evharističnega trona". Tu je pel alt svoj solo veliko prehitro in poleg tega sekano, sopran je trenniliral, kakor sploh pri drugih pesmih. Omenimo Mtillerjev rO Deus", kjer je bil sopran-solo v začetku nekako neodločen. Motil nas je tudi tisti dirigentov dvakratni ssss in tleskanje rok pri Gruberjevi Gloriji. Pri VVagnerjevem „Iubilate Deo" je bila pronunciacija nerazločna. — Ponavljamo pa še enkrat svoje splošno pohvalno priznanje in hvaležnost vsem pevcem, kakor tudi v prvi vrsti g. Svetku, čegar izborno tehniko na orgijah moramo le občudovati, in g. Heybalu, čigar vzorni zbor prav radi poslušamo pri latinskih mašah; saj je daleč na okoli znano, dag. regens-chori razumeva muziko ter se zna poglobiti v partituro. Svojemu g. učitelju izkreno častitamo!
Radi bi govorili še o sporedu in preiskali, je-li zveza posameznih delov programa logična ali ne. Ker pa vemo, da je dopisu omejen le mal prostorček v Glasbeniku, sklepamo s prošnjo, da na vabilih merodajni krogi naznanijo tudi imena posameznih solistov, ki bi jih radi poznali vsaj po imemu, če tudi ne facie ad faciem.
Fr. Alban Bukovec, O. F. M.
Kovor-Tržič. — Najmlajši organist na Kranjskem je umrl v Tržiču 28. aprila t. 1. Bil je to Mirko Ahačič, ki je letos februarja izpolnil deseto leto. Ni še temu dve leti, kar mu je umrl oče, ki je bil organist v Kovorju pri Tržiču. Letos z marcem je nastopil to službo istotam njegov sin Mirko, a le za en mesec; nato je legel in sedaj ga je Bog poklical k sebi. Bil je izreden glasben talent. Pri očetu se je učil nekoliko teorije, a večinoma je bil samouk. Star sedem let je zadel vsak ton po posluhu. Takrat sem ga večkrat preskušal na harmoniju s tem, da sem mu dajal tone v najrazličnejših legah. Redkokedaj se je zmotil, kvečjemu za pol tona, a ko sem ga opozoril na napako, je prišel precej na pravo. Za vsako pesem, ki se je pela v cerkvi, je vedel, v katerem tonovem načinu se poje. Nekoč sem ga hotel speljati na led, češ da je Sicherlova vojna pesem »Strašno razsajajo" v a-duru, a precej me je zavrnil, da je v B. Obetal je mnogo, a božja volja je bila, da se je preselil med angeljske zbore, kjer bo vekomaj prepeval slavo Troedinemu.	V. Č.
S soške fronte. — Velečastiti gospod ravnatelj! Vsem cenj. naročnikom ,.C G." najprisrčnejše pozdrave od soške fronte! Pri Vas obhajate šmamice in se veselite lepega majnika, pri nas leži pa še sneg in občutno hladno je še, da moramo po pisarnah še kuriti. Pri Vas cveto lepe pomladanske cvetke, pri nas se pa kaže samo — sicer lepa cvetka — pomladanski podlesk, druge rožice ni opaziti. Ljubkega petja nedolžnih ptičic ni čuti. Sem in tja se oglasi kakšen kos. Kukavica nam tudi še ni prerokovala, koliko časa bo še vojska trajala. — Ali bomo prihodnji majnik venčali Marijine oltarčke in peli šmarnične pesmice doma?! Naš up je: Kraljica miru! — Tovariš g. Ropret (organist v Ribnem), ki služi pri naši polkovni godbi, mi je dal pred kratkim zadnjo številko »Glasbenika", v kateri piše č. g. Vodopivec v blagopokojnem p. Aleksandru Vavpotiču, ki je postal tudi žrtev te vojske. Ker sem tega f gospoda osebno dobro poznal še kot klerika iz ljubljanskega frančiškanskega samostana, in sva pred 20 leti skupaj pri čč. oo. frančiškanih v Ljubljani pod f p. Angelikom pela, dovolite prostorček v Vašem cenjenem listu za par vrstic o tem gospodu, ker sem ga pred padcem solnčne Gorice videl in ž njim govoril. — Lansko leto 10. julija sem bil po službenih opravkih v Gorici. Lep in vroč poletni dan je bil. Ravno pridem po
opravku iz „via Dogana", kjer je bila naša intendanca, ko začne raz bližnjih gričev streljati naša artilerija. Ljudstvo je begalo po ulicah, žene so kričale, vse je iskalo skrivališča. Vprašam neko zmedeno žensko, kaj je pravzaprav. „Vi še vprašujete, kaj je, mesto da bi se skrili; ali ne vidite in slišite laškega zrakoplova, ki bode zopet bombe metal?" Pogledam kvišku in ravno nad stolnico je krožil laški „Caproni". Ker so vojaške straže tudi ukazovale, da se mora vse skriti in so kosci izstrelkov naših obrambnih topov žvižgali na okoli, sem stopil v prvo vežo in pričakoval, kedaj trešči kakšna bomba. Pa ni bilo nič. Letalo je odplulo, odkoder je priplulo, ker je bilo silno obstreljevano od naših topov. Ko je ta zračna produkcija — za nas nekaj vsakdanjega — bila končana in je smel zopet vsak iti svojo pot, šel sem tudi jaz dalje po mestu. Pridem na Travnik do cerkve sv. Ignacija, ki je bila že takrat od laških granat močno poškodovana. Stopim v cerkev. Krasno in veliko svetišče, polno najlepših umetnih slik in marmornatih oltarjev. Orgije so se mi pa za tako veliko cerkev zdele nekoliko premajhne, kakor tudi one v stolnici. Tudi deško semenišče, krasna mogočna stavba je bila tudi takrat že hudo poškodovana. Stolp je kazal ogromno luknjo, povzročeno od laške granate, streha semenišča je pa izgledala kakor velikansko rešeto. Po kratki opravljeni pobožnosti stopim iz cerkve sv. Ignacija, ko mi pride nasproti znan frančiškan — p. Aleksander. Jaz ga pozdravim, on mene tudi in me ustavi rekoč: »Dovolite, tako ste mi znani, kdo ste?" Ko mu povem, da sva pred 20 leti jaz kot dijak, on kot frančiškanski klerik skupaj pri frančiškanih v Ljubljani pela, se je precej spomnil mojega imena. Uljudno me je povabil, naj grem ž njim v kostanjeviški samostan. „Pokazal Vam bom naše orgije" mi prijazno pravi; „le žalibog, da so precej razglašene, ker je sovražna granata ravno nad orgijami v cerkev priletela in jih poškodovala". Ker sem imel daleč domov — kaj pravim domov — do našega bivališča, katerega smo zgradili, kakor sraka gnezdo, sem se oprostil, da moram še ob dnevu priti domov in da torej ne utegnem. — Govorila sva precej časa. Tožil mi je, kakor vsak pevovodja, da ima težavo s pevci, ker jih ni. „Pa lasje so Vam že precej sivi", pravi dobrohotno. „Da, gospod, vojska nam pripravlja same skrbi in težave", mu pravim. „Tako je; tudi nam jih napravlja vedno več, ne samo Vam", odgovori pater Aleksander. Prisrčni „Bog z Vami! in kadar pridete v Ljubljano, pozdravite vse znane mi gospode" so bile njegove besede, ko mi je krepko stisnil pri odhodu roko, in razšla sva se. — Avgusta je padla solnčna Gorica in p. Aleksander. Goriški begunci so pravili, da ga je ustrelil laški častnik, češ, da je našim četam iz samostana signaliziral. - Bog ve, kje je njegov grob.') Slava njegovemu spominu, mir nebeški njegovi plemeniti duši!
1. maja 1917.	A. Lavrič, rač. podčastnik.
Beč - Klosterneuburg. (C. kr. glazbena Akademija — Odio za cerkvenu glazbu). Rat je prouzročio u mnogim poduzečima osobito naukovnim neki nered ili uopče uništio rad i nastojanje od više godina. To se je moglo opaziti i na c. k. glazbenoj Akademiji — odio za cerkvenu glazbu. Nekoji su profesori i djaci pozvani pod oružje, tako da su nekoji predmeti ostali brez profesora. Da pak nauk ne trpi, predsjedništvo je odredilo, da dotični djaci idju na predavanja u glavnu zgradu c. k. glazbene Akademije. Osim toga bile su dvije glavne sale predavanja veči dio godine zaposjednute od ranjenika. Sasvim tim je uspjeh pokazao, da se uz dobru volju sve može. Bilo je osam absolvenata (2 Hrvata, 1 Čeh, 1 Bugarin, 1 Talijan, 3 Nijemca), a šestorica su s odlikom prošla. Osim tih redovitih slušatelja c. k. glazb. Ak. položio je Čeh Wiinsch ispit kao externist. Premda je nazad 13 godina s odlikom absolvirao praški konservatorij i odtada učitelj glazbe na učiteljišču u Moravskoj Ostrovi, ipak je tek prošao. Opazio sam, da se kod externista zahtjeva potpuno znanje redovitih slušatelja. Odkar opstoji odio za cerkvenu glazbu, teh su dva externista prošla! Slabe
i) f p Aleksander je — kakor smo že poročali v našem listu — pokopan na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Gorici. (Urednik.)
je sreče lani bio Slovenac A. Moj bi savjet ovakovim bio, da dodju barem za pol godine na predavanja, da se upute u sve što trebo na izpitima odgovarati.
Da se predusretne nestašici orguljaša, bile su za prvi put na ovaj odio pripu-štene dame Pravog uspjeha nijesu pokazale, a brez sumnje je i tomu rat kriv. Predavanja za god. 1917/18 počinlju dne 10. IX.
P. Bernardin Sokol, franjevac, absolvent c. k. glazb. Akad.
Razne reči.
A Prečast. gospod kanonik dr. Frančišek Kimovec je vsled pljučne bolezr.I nastopil daljši dopust. Hkrati z veseljem poročamo, da se mu zdravje boljša. Marljivemu kulturnemu, in še posebej cerkvenoglasbenemu delavcu želimo skorašnjega popolnega ozdravljenja.
A Prečast. gospod dr. Anton Zdešar, bivši superior oo. lazaristov na Gradu pri Mirnem na Goriškem, se je o Veliki noči srečno vrnil v domovino iz 32 mesečnega francoskega ujetništva. Kakor znano, je g. doktor imel ravno pred odhodom na Francosko — v juliju 1914 — duhovne vaje za organiste ljubljanske škofije. Od nekdaj prijatelj cerkvene glasbe in našega lista nam je obljubil, da nam o priliki napiše svoje vtise, ki jih je dobil glede francoske cerkvene glasbe.
A 10. aprila je umrl v Kranju preč. gospod Valentin Aljančič, duhovni svetnik in župnik v pokoju. Pokojnik je kot mlad kaplan vneto deloval za preosnovo cerkvene glasbe in je v Šmartnu pri Kranju cerkveno petje zelo zboljšal. Poslal je od tam tudi nekaj dopisov v naš list. R. I. P.
A Vič. gospod Vinko Vodopivec, vikar kronberški, znan po svojih lepih cerkvenih in svetnih skladbah, biva sedaj kot begunec v Cirknici na Notranjskem ter opravlja tamkaj službo organista. Za zasluge, ki si jih je stekel z neustrašenim in požrtvovalnim duhovnopastirskim delom tekom več kot enega leta tik laške fronte v Kronbergu pod sv. Goro pri Gorici, je dobil vitežki križ Franc Jožefovega reda in zaslužni križ Rdečega križa. Najsrčnejše čestitamo.
A Gosp. Anton Bevk, organist v Cerknem na Goriškem, je bil odlikovan za 40 letno zvesto službovanje z zaslužno svetinjo.
A Gosp. Marko Vuškovič, operni pevec in prvi baritonist hrvatske opere v Zagrebu je koncertiral 15. maja v Ljubljani in žel za idealno izvajane pesmi in arije obilo pošteno zasluženega priznanja. Na klavirju ga je spremljal koncertni pianist, gosp. profesor Žiga Krauth, tudi iz Zagreba.
A 21. in 22. maja so priredili učenci tržaških Ciril-Metodovih šol pod vodstvom svojega učiteljstva v deželnem gledališču v Ljubljani gledališko predstavo in izvajali I. Ribičičevo bajko s petjem v treh dejanjih: V kraljestvu palčk ov. Pevske točke z orkestrom je uglasbil Ivan Grbec. Prireditev je obakrat uspela. Glasba je preprosta.
A Tenorist hrvatske zagrebške opere, Slovenec gosp. Josip Rijavec je priredil 18. maja v ljubljanskem deželnem gledišču v družbi pianista g. Simona in od g. skladatelja L. Pahorja ad hoc sestavljenega moškega zbora lepo uspeli glasbeni večer.
A 23. maja je v Ljubljani koncertiral slavni češki violinist, koncertni vir-tuoz g. Jaroslav Kocian. Izvajal je Mozartov koncert za gosli v D-duru in Gold-markov koncert v A-molu, lastno skladbo „Intermezzo pittoresque", Dvorak-Kreislerjev Slovanski ples v E-molu, Chopin-Wilhelmijev Notturno in Wieniawskega Polonezo v A-duru. Igra je bila umetniško dovršena, užitek izreden. Tudi njegov spremljevalec, pianist gosp. Rypl zasluži bodisi za krasno spremljanje gosli bodisi za samostojno izvajane tri češke klavirske komade (Suk: V roztouženi, Novak: Amoroso in Smetana: Furiant) največje priznanje.
A Šola „GIasbene Matice" v Ljubljani je priredila 19., 20. in 21. junija v veliki dvorani Mestnega doma tri zelo uspele javne produkcije svojih gojencev. Nastopi so bili na klavirju, na goslih, v samospevu in zboru. Šolo »Glasbene Matice", na kateri sodeluje sedaj osem učnih moči: g. vodja Hubad, g. Pavčič, g. Vedral, in gdč.: Chlumecka, Dolejševa, Hajekova, Praprotnikova in Sadarjeva, prav toplo priporočamo.
A V novi mirnopeški župni cerkvi na Dolenjskem je postavil orgljarski mojster Anton Dernič iz Radoljice prejšnje, v stari cerkvi se nahajajoče Janez
Mandlinove orgije. — V isti župniji so 17. junija dobili za podružno cerkev na Malem Vrhu jeklen zvon, ki je baje prvi vojni zvon iz jekla na Kranjskem. Zvon je vlila tvrdka „Bochumer Verein fiir Bergbau u. GuBstahlfabrikation in Bochum, Westfalen".
A Gosp. Janko Leban, vpokojeni šolski voditelj, znani pesnik, skladatelj in pisatelj, je že nekaj mesecev bolan. Zdaj se zdravi pri usmiljenih bratih v Kandiji pri Novem mestu. Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja.
A Znani slovenski skladatelj Viktor Parma se je tekom vojske preselil iz Ljubljane na Dunaj. Na zborovanju „Zveze skladateljev na Dunaju" je bil izvoljen za zveznega tajnika. Pred kratkem je zložil vojaško koračnico in jo posvetil domačemu 17. pešpolku „Cesarjevič".
A Gdč. Ervina Ropaš je izdala koračnico „Živel naš pešpolk Cesarjev ič" za klavir. Dobiva se v knjigarnah.
A Gospod duh. svetnik Jakob Aljaž je izdal lepo, ne težko skladbo »Slovenska zemlja" za mešani zbor. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
A Bivša gojenka podružnice „Glasbene Matice" v Gorici, gdč. Cirila Medved je dovršila letos z odliko dunajski konservatorij, kjer se je pri znamenitem profesorju Forstenu izobrazila za koncertno in operno petje. Mladi umetnici daj Bog na poti v svet mnogo sreče in uspehov!
A Hrvatski frančiškan P. Bernardin Sokol je na cerkv eno glasb en i akademiji v KI osterneuburgu pravkar dovršil svoje glasbene študije. Izpit iz orgelj je napravil z odliko, izpit iz pevovodstva in za učitelja petja pa z dobrim uspehom. Istočasno je akademijo z odliko dovršil vlč. g. Dragotin Andres, tudi hrvatski duhovnik. Obema iskreno čestitamo.
A Skladatelj Emil Hochreiter, c. kr. namestniški tajnik na Dunaju, je pred kratkem uglasbil dve novi latinski maši. Ena ima naslov: „Janua coeli", za mešani zbor in orgije, druga „Rosa mystica", za ženski zbor in orgije. Do sedaj se nahajati še obe dve v rokopisu. Drugo so že izvajali letos o Veliki noči v dunajski cerkvi sv. Kanizija.
A Češki cerkveni skladatelj Josip Cainer je umrl 21. maja v 80. letu svoje dobe. Zložil je večje število latinskih maš in raznih motetov. Njegov slog je strogo cerkven, največ vokalen, a hkrati melodijozen v dobrem pomenu. N. P. V M !
A Hrvatski skladatelj Peter Konjovič je zložil opero „Vilin veo". Delo so izvajali 25. aprila v Zagrebu in je doseglo velik uspeh. Ocenjevalci trde, da je ta opera morda najbolj hrvatska, kar so jih hrvatski skladatelji do danes napisali.
A Dunajski kardinal knezo-nadškof dr. F. G. Piffl je ustanovil pri tamošnjem ordinariatu poseben urad za cerkveno glasbo in imenoval za tozadevnega referenta stolnega kurata, duhovnega svetnika Matija Heumanna.
A Ministerialni svetnik v ministrstvu za uk in bogočastje Maks pl. Millenko-vich, znani znameniti nemški slovstvenik in eden najodličnejših sotrudnikov cerkveno-glasbenega lista „Musica divina", je bil od cesarja imenovan za ravnatelja dunajskega dvornega gledišča in je postal hkrati dvorni svetnik.
A Na Dunaju je umrl glasbeni pedagog in glasbeni zgodovinar Adolf Prosili t z. Njegov „Compedium der Musikgeschichte" obsega dva zvezka: I. Do konca 16. stoletja. (Predzgodovina. Stara zgodovina.) II. 1600—1750. (Srednja zgodovina)
Oglasnik.
Hrvatska crkvena pjesmarica. Pratnja hrvatskim koralima. Izdalo giazbeno-pjevačko društvo »Vijenaci. Zagreb 1917. Cena 3 K.
Cerkvene ljudske pesmarice izhajajo zadnje čase hitro eno za drugo. Tudi Hrvatje so se požurili in izdali — kar nepričakovano — lepo urejeno, dokaj obširno zbirko cerkvenih pesmi. Izdaja tozadevne pesmarice jim je bila v toliko olajšana, ker imajo že v »Citari octochordi« iz I. 1757 ohranjenih precejšnje število hrvatskih koralov in jih je društvo »Vijenac«, pomnožene z nekaterimi novejšimi, istotako v hrvatskem duhu zloženimi pesmimi izdalo 1. 1912. Sedanja pesmarica prinaša spremljevanje omenjenim pesmim, dodane so pa še nekatere boljše pesmi iz prilog »Sv. Cecilije«.
Pesmarica prinaša 71 skladb, od katerih približno dve tretjini so harmonizirani starejši korali, ena tretjina pa v novejšem času zložene skladbe. Kot harmonizatorji so zastopani: Dugan, Kolb, Novak, Žganec, Canjuga, Mantuani; kot skladatelji pa: Kolb, Novak, Taclik.pl. Lučič, Dugan, Žganec, Špoljar, Canjuga, Hladnik, Caeciliua, Ko-
stanjevac, [Stahuljak. Pesmi so zbrane v sledečem redu : mašne, adventne. božične, postne, velikonočne, za vneLohod, evharističnc, v čast presv. Srcu Jezusovem in Marijine.
Hrvatski korali so po svojih napevih zelo zanimivi: zdaj resnobnotužni, zdaj prijaznomili, enkrat daljše, drugič krajše tvorbe; glede ustroja so napevi lepo umerjeni, po duhu jako cerkveni. Semtertje naletimo seveda tudi na več ali manj podobne, včasih nekoliko enolične napeve, a zato nas drugje odškodujejo tem izrazitejši in markantnejši. Pri Hrvatih se je — kakor vidimo iz te pesmarice — ohranilo primeroma veliko število pristno ljudskih cerkvenih melodij, dočim so se naše slovenske starejše cerkvene pesmi skoro domalega poizgubile oz. so žal utonile v novejši, od drugod k nam zanešeni ter bolj na posvetno plat zaokroženi glasbi. Harmonizacija hrvatskih koralov je kar moč solidna, in to, bodisi da so napevi zloženi v novejših tonovih načinih: duru, molu ali pa v starejših cerkvenih: dorskem, frigijskem itd. in dasi preprosta — prevladujejo trizvoki, sekstakordi in diatonika — vendar vobče prav okusna. Pesmi, mislim koralne, so prirejene v taki legi, da jih je mogoče pevati eno in štiriglasno. Čez e — kar je za enoglasno petje pač že nekoliko visoko — ne sežejo, večina jih pa gre komaj do c, d, es.
Med novejšimi skladbami so nekatere zelo čedne. Kolbove so posebno dobre, n. pr. njegove mašne tek6 neprisiljeno od srca in jih preveva neka prijetna mehkoba; njegova »U slavu svetog Srca« je krepka, navdušena, Marijina »Marijo, Majko ljubljena« pa tudi topla v izrazu, plemenita. Markantna skladba je Novakova »Pred Božanstvom«. Tudi njegova »Marijo, Majke ljubljena« se lepo razvija. Občutena — pobožnomirna je. Taclikova »O da mogu . . .« Zelo lepa, živahna je Lučičeva »O spasiteljnaja Žrtvo!« Ljubka pa hkrati vznesena je Stahuljakova »Zdravo Djevo«. Pesem »Slavo svetog Srca«, zložil Caecilius (?), pa je formalno pogrešena — prične se v D-duru, konča v A-duru. Pogrešali bi jo brez škode.
Vobče prav dobri pesmarici bi pristojal lepši tisk; pesmi so namreč litografirane, a precej neenako pisane. Na par krajih (na strani 47 in 61) manjka ponekod v partituri besedilo, pri nekaterih pesmih pa v predigrah niso pavze zaznamovane. Pogosto manjkajo tudi časovna in dinamična znamenja.
Hrvatski cerkveni pesmarici želimo, da najde pri Hrvatih mnogo odjemalcev in pevcev. Tudi slovenskim organistom utegne marsikatera pesem s podstavljenim primernim slovenskim besedilom dobro služiti.	Stanko Premrl.
Rudolf Taci i k: Misa u čast slavenskim apoštolima Sv. Cirilu i Metodu.
Mješoviti zbor. Naklada knjižare G. Grabrovac, Karlovac (Hrvatska). Cena 4 K.
Ta staroslovenska maša je zložena v pristno cerkvenem duhu, v melodiji in harmonijah je plemenita, glede obsega skromna (samo v Čredo se sopran dvigne do /, sicer pa le do d, es, e). Ker je skladba vokalna, bi bilo prav, da bi glasovi semtertje imeli nekoliko oddiha; to bi se pa lahko zgodilo, če bi se višji in nižji glasovi včasih menjavali in če bi bil g. skladatelj uporabil tuintam malo več polifonije. Sama homo-fonija in pa vedni odstavki (celi sklepi) zlasti v Gloria in v Čredo se mi zde vsekako odveč in so skladbi kolikortoliko v škodo.	S. P.
Listnica upravništva.
Naročnino za leto 1917 so do sklepa lista poravnali sledeči p. n. naročniki: Ivan Abram, župnik, Črni vrh nad Idrijo; Matej Ahačič, župnik, Leše; Mihael Arko, dekan, Idrija (2 izv.); Luka Arh, profesor, Št. Vid nad Ljubljano; Anton Anžič, kaplan, Škofja Loka; Josip Bambič, župnik Preloka; Franc Bernik, župnik, Domžale; Ivan Bezeg, c. kr. organist v p., Kamnik; Ivan Bosina, kaplan,. Šmartno ob Paki (Štaj.); Ivan Bohinc, organist, Stara Loka; Anton Bratovž, organist, Št. Vid pri Vipavi; Martin Bukovec, kaplan, Boh. Bistrica; Jož.ef Cenčič, nadučitelj, Šv. Rok ob Sotli (Štaj.); Ivan Cvek, organist, Štanga; Fran Črnilec, kaplan, Komenda; Janez Dežman, trgovec, Vače; David Doktorič, kurat, Gabrije; Fran Ferjančič, sem. nam. vodja, Ljubljana; Anton Gole, kaplan, Idrija; Alojzij Grad, organist, Unec; Martin Go.rše, kaplan, Kor. Bela; Franc Hiti, vojni kurat, Gradec; Vojteh Hybašek, profesor, Št. Vid nad Ljubljano, (2 izv.); Jožef llgovc, organist, Dobrlaves (Kor.); dr. Fran Jerč, profesor, Št. Vid nad Ljubljano; Fran. Jelnikar, organist, Janče; oo. jezuiti v Ljubljani; Ivan Kajba, trgovec in organist, Škofja Loka; dr. Andrej Karlin, škof, Trst; Katoliška Bukvama v Ljubljani; Knjižnica goriškega duh. osrednjega semenišča, Zatičina; Anton Koritnik, profesor, Št. Vid nad Ljubljano; Valentin Kolenc, organist, Vojsko; Antonija Kogovšek, organistinja, Rovte; Josip Klemenčič, kaplan, Staritrg pri Ložu; Ferdinand Kristl, organist, Sv. Barbara, v Slov. Goricah (Štaj.); Jožef Kukačka župnik, t. č. na Suhi pri Labudu (Kor.); Vinko Lavrič, kaplan, Tržišče (Dol.); Jožef Lavtižar, župnik, Rateče; oo. lazaristi v Ljubljani; Janez Lesar, župnik, Šmartno pod Šmarno goro; dr. Josip Lesar, sem. ravnatelj, Ljubljana; Lichtenturnov zavod v Ljubljani; Filip
Lokan, organist, Selo pri Borovljah (Kor.); dr. Franc Lukman, prof. bog., Maribor; Alojzij Mav, enol. prost; Alojzij Mihelčič, organist in dež. poslanec, Metlika, za • 1. 1917 in 1918); Alojzij Muren, organist, Stopiče; Matija Nastran, organist, Studeno pri Železnikih; Stjepan Oslakovič, kaplan, Pakrac (Slavonija); Štefan Pivec, dekan, Vuzenica; Ivan Pogačnik, c kr. organist, Idrija; Janez Pintar, organist, Hrastje pri Kranju; Ivan Ročnik, organist, Sv. Mihael pri Šoštanju; Josip Rogelj, kaplan, Št. Jernej; Pavel Rančigaj, organist, Sv. Jurij ob Taboru; Mihael Saje, duh. svetnik, Skaručina; Fran Samec, nadučitelj, Krka; Frančiškanski samostani: Nazaret pri Mozirju, Tersat, Virovitica, Zagreb (za 1917 in 1918); opatija oo. cistercijanov v Zatičini (za 1. 1918); uršulinke v Ljubljani; dr. Franc Sedej, knezonadškof goriški, Zatičina; Josip Siherl, organist, Ribnica; Franc Sinko, kaplan, Teharje; Franc Spindler, župnik, Sv. Jurij ob Paki; Viktor Steska, ravnatelj kn. škof. pisarne, Ljubljana; Kari Sparhakl, kaplan, Bled; Anton Skubic, kaplan, Št. Janž; šolske sestre v Repnjah (za 1. 1918); Ivan Šušteršič, kaplan, Prečina ; M Miroslava Tomec, uršulinka, Mekinje (za I. 1917 in 1918); Krištof Tomšič, vikar, Ponikva (Gor.); Franc Trejber, župnik, St. Rupert pri Velikovcu; Marija Turnšek, organistova soproga, Loke (Staj.); Viktor Turk, kaplan, Gorje pri Bledu; dr. Aleš Ušeničnik, prof. bog., Ljubljana; Andrej Wieser, dekan, Gospa Sveta; Gašper Vilman, župnik, Ljubno pri Podnartu; Vinko Vodopivec, vikar, t. č. Cirknica; Franc Zaherl, nadučitelj in organist, Ljutomer; Jožef Zelnik, župnik, Čemšenik; Ivan Žagar pl. Sanaval, enol. prost., Ljubljana; Franc Pire, misijonar, t. č. v Ljubljani; dr. Gregorij Pečjak, gimn. profesor, Ljubljana; Josip Tomažič, organist, Sv. Duh pri Krškem; Ivan Naraks, orgljarski mojster, Petrovče pri Celju; Alojz Polič, četovodja pri godbi c. kr. inf. polka št 87, vojna pošta 304; Anton Dernič, orgljarski mojster, Radoljica; Marko Krajnc, c. kr. vojni kurat, Inomost; Pavel Gorjup, mestni učitelj, Ljubljana; Janko Barle, stolni kanonik, Zagreb; Ivo Berglez, organist, Št. Vid pri Ptuju; Franc Mihelčič, org. kandidat-čmovojnik; Alojzij Kralj, župnik, Goče; Viktor Švigelj, kaplan, Bloke; Josip Jančar, organist, Javor pod Ljubljano; Knjižnica okrajnega učiteljstva, Postojna; Maks Fricelj, organist, Mozirje (Štajer); Šolske sestre, Imostki (Dalm ); Anton Crnugelj, kaplan, Dobrniči; Janez Grkman, organist in cerkovnik, Komenda; Jožef Šušteršič, užitninski uradnik, Ljubljana; Janez Meršolj, župnik, Reteče; Marija Zalar, učiteljica, Krummegg pri Gradcu: Alojzij Tomč, kaplan, Mokronog; Franc Žemljic, organist in posestnik, Sv. Tomaž pri Ormožu; Franc Pavčič, organist-črnovojnik, Feldpost 316; Rafael Grobljar, duhovnik nem. vit reda, Ljubljana; Fran Selan, dež. ofici^l, Ljubljana; Matija Jager, kaplan, Borovnica; Zupni uradi; Leše, Brežice, Jageršče, Črni vrh nad Idrijo, Batuje, Sv. Jakob ob Savi, Domžale Lučine, Gorenji Logatec, Grahovo pri Cerknici, Koroška Bela, Kamna gorica, Vranja peč, Veliki Dol pri Komnu, Kontovelj pri Trstu, Besnica, Leskovec, Litija, Sv. Peter pri Mariboru, Kropa, Podbrezje, Črni vrh nad Polhovim gradcem, Sv. Trije kralji, Selca, Pečine (Pritn), Šebrelje, Kronberg, Sostro, Bukovšica, Mavčiče, Ig, Žabnica, Škocijan pri Mokronogu, Šempeter pri Novem mestu, Šmarje pri Ajdovščini (za 1. 1918), Šmarjeta; Šmartno pri Litiji, Zgornji Tuhinj, Tržič, Duplje, Vič, Št. Vid nad Ljubljano, Šmartno pod Šmarno goro, Zagorje ob Savi, Sela pri Žužemberku, Železniki, Dražgoše, Zaplana, Ajdovec, Hinje, Stari trg pri Ložu, Lom pri Tržiču, Ambrus, Hrenovice, Grahovo ob Bači, Sv. Križ pri Ajdovščini, Krka (za 1917 in 18), Št- Janž, Avče pri Tolminu, Smlednik, Vrhpolje pri Vipavi, Brezovica pri Ljubljani (za 1917, 1918, in 1919), Komenda, Dob.
Za 1917 so poravnali dalje: Roman Pahor, tajnik občine Renče, sedaj v Št. Vidu nad Ljubljano; Jožef Žirovnik, nadučitelj, Gorje; Ivan Mevželj, kaplan, Trnovo (Not.); Niko Loboda, organist, sedaj črnovojnik; prof. dr. Josip Mantuani, ravnatelj dež. muzeja, Ljubljana; Fran Zabret, stolni vikar, Ljubljana; Milena baronica Zois, Ljubljana; šolske sestre v Mariboru; Gabriel Petrič, kaplan, Ribnica; Ivan Turk, organist v Starem trgu pri Ložu; Jernej Podbevšek, župnik, Kostanjevica (Dol.)
Župni uradi: Podraga; Selo pri Kamniku; Dev. Mar. v Polju; Poljane nad Škofjo Loko; Bled; Žalina; Sv. Helena; Studeno pri Postojni, Kamnik, Vodice, Podzemelj.
Vse ostale naročnine, došle nam do sklepa lista, so bile plačane in vpisane večinoma za 1. 1916, nekatere pa tudi za 1915 in 1914. To v blagohotno pojasnilo! Kdor izmed cenjenih naročnikov bi hotel vedeti, koliko je event. še na dolgu, naj blagovoli vprašati, in mu bomo radi odgovorili. — Tiste p. n. naročnike, ki smo jih pred kratkem terjali za poravnavo zaostale naročnine in ki se pozivu še niso odzvali, vljudno prosimo, naj svojo dolžnost čim preje store.
Današnjemu listu je pridejana 5. in 6. št. prilog.
Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.