—« 230 .— CVETOMIRSKI: ' . S Šmarne gore. i f m^H I ^rugeni na'dstropju, ravno pod menoj, stanuje pri I C? J^/?w \ SV0Jih' starših desetletna hčerka Fanča, zlaitoiko- 1 7' \ / /S?q drast, sinjeok otrok, tako poreden m nemiren ka- \ v?F- «¦:$ / kor velik. živahen citronček. Fanča hodi že precej \ \ vv / ^asa v **°*° ^ se Ui"' zc*a-' ravno 11:e'm^'°; rnnogokrat XV Vf / jo gledam. kako sloni z abecedtiikom v rokah pri 3 (v\ 7 /^ oknu, in poslušain, kako deklamira s svojim zvon-' "^K^^^U^^ kim, čistim glaskora^: — »Miza — Tisch ... Riba — Fisch ...« Kadarkoli pa me zapazi Fanča nad seboj, preneha takoj z deklamacijo in se skrije naglo nazaj v sofco; časdh se nato dolgo na glas hihita, pokuka zopet pri oknu ta se ozre navzgor... Fanča se ni!kdar doJgo me uči, nemščine še celo ne; »kadar bom veiika gospodična. takrat bom že znala govorit: netnško,« se ie opravičevala zad-njič pred menoj. Samo skakala br ved^no semtertja po sobi in se prep-i-rala, kadar ii ni kaj prav. Ni dolgo tega, ko ji je kupila mati nove, ruinene čreveljčke, tako lične m srčkane, da jih je bi'lo veselje pogledati; a>li Fanči so se zdeli pretesni. To je bilo krika in vrišča pod menoj!... Tudi z mašo ozko ulico ni Fanča kar nič zadovoljna. — »Vidiš pa zato lahko dol na Ljubijanico!« ]i je oporekla oni dan mati, — »Kaj tisto! ... Ah, mamika, preselimo se že vendar enkrat odtod proč!« je predlagala niateri... Če sije ob nedeljah popoldne solnce mailo goiiteie kakor ponavadi, se odpravi Fanča z materjo in z bratom Lojzom gotovo v Tivoli aM pa na Rožnik. Ko se vrnejo zvečer domov, je Fanča vedno močno utruiena in izmučena; 'časih jo pa boja prav nič ne izdela. in takrat pripoveduje Fanča: »Ampak na vrtiljaku sem tudi bila... konjička sem jezdila, rde-čega konjifcka...« Pred dobrim tednom je bil nedeljski popoldan še posebno lep; slotnel sem pri oknu im čital. Zdajpazdaj se je prikaizala nad menoj, nad mestom, jata goloboiv, s svetlimii, od solnca pozlačenimi perutnicami rnemiTno vršafe, in mi je izginila preko Djublfanice nad zelenečimi kostanji Zvezde v ne-dogled. Kar se odpre nanagloma okno pod menoj in pokuka venkaj Fanča; obilečena je bila1 talko praznično k&kor še nikdar in je imela na glavi širok. bel slamnik. . —¦ »Kam pa?« sem jo vprašal. »Na Šmarno goro ...« »Pa menda ne satnia?« »KaJj še!... Maimika in Lojiz tudi...« Nenadoma se je zahihitala. »Čemu pa vi ne grete ven?« -^. 231 .*— »Nimam časa ...« Popravila si je z rokami zlate kodre, ki so ji sHili izpod slamnika na čelo. »Ali imate radi rože?« rme je vpraš&la. »Neizmerno!« »Katere najrajšr?« »ŠmarnJce in spominčice ...« Razveselila se je. »Torej varo prinesem s Šamrne gore rož... šmarniic in spominčic cel šopek ... « »Fanča!... Zdaj pa pojdimo že erikrat!« sem začul v tem materin, glas, in Fanča je izginiia od okna ... Še nobeno ntdeljsko popoldne se nisem dolgočasil taiko silno kakor takrat; komaj sem čakal mraka in noči; ne čitati — ne pisati se mi ni zlfubilo več. O miraku sem sedel k oknu in gledal na ulico; ali od nikoder še ni bilo teletnikov, od nikoder se ni prikazal Fančin beli, široki slamnik. 2e se je popolnoma steminilo, prižgal sem svetilnioo in se naslonil ob mizo. Pusto mi je bilo pri srcu, sam nisem vedel, zakaj; naposled sem pričel hoditi v odmerjenih korakih gorindol po sobi, od ofcna do vrat in zopet nazaj. Mislil sem na šmarnice in spoininčice, ki mi )ih prinese Fanča s Šmarne gore... Zunaj na stopnicah so se oglasili tedaj nagli, plešoči ikoraki. »Faniča gTe,« mii je zagomaželo toplo po hrbtu navzdol Sunkoma so se odprle duri na stežajj, in v mojo sobo je planila Fanča, vsa poitna in zasopla: »Prinesla sem vam rož ...« Kakor da1 me je pobožala prijazna mehka roka, mi je bilo. Fanča je pristopila k mizi. »Za spomin s Šrnatne gore ... Tukaj šmarTiic in spominčk cel šopek.« In podala mi je opolno dišeč šopek, Komaj d»a sem se zahvalil, je odprla Famča zopet duri in odbrzela po stopnicah navzdol... Jaz pa sem šel v gospejftio sobo po velilko jaiponsko vazo, v katero sem spravil šmarnice in spominčice. Ta'ko imiaim zdaj v svoji sobi v kotu poleg knjig, šmarnic in spominčic cd šopek, iki mi bo s svojkn vonjem sladil moje grenke dni...