Ur^alUl la upravnll*! pr« ■Urti mi Lawadal« av. OfflM Sf fttbUcatlMi: IS87 8«. Umdtli av«. T*l*pkoa«t Lawndale 46U. STEV.—NUMBER 163. kkojaOi poklonili »udar JIM STOTiaOČ DOLARJEV PODPORE. Wsshington, D. 0. — Vojni dc-partment j« odredil, da preneha izdelovanjem strupenih plinov sa ameriško armado na temelju po« godbe, ki je bila sprejeta na "raa-orolitveni" konferenei. Odredba se (lasi, da isdslovanjs strupenih plinov, a katerimi se polnijo granate, mora prenehati — iavsemll omejena količine aa obrambna svrhe in lavaamAl nekaj malega aa nadaljevanje ekaperimentov t Njena finančna aile ao izčrpan«, aato prosi 80 meecoov odloga in posojila. FRANCIJA BI PROTIVI MORA TORIJU. daljnja. komunlstllni, m aa bosta udi nila," ja rekel Litvinov. lAPUDrjima zjurnrara ji NSPRRMAKLJIVA fff?ATrA- Haag, Holandija, 18. jul. — Mednarodna ekonomaka konfe-renoa ss najbri raslde la danea. Konferenca ae raabije ob nepre-mahljivi skali vpralanja naslona« lisi rane laatnine inoaemakih kapi« taliatov, katerega nI mogole rešiti. "Temeljni principi kapitaliama ln komunisina so udarili skupaj in tukaj ni srednje noti, nI kompromisa/' ja draaatllno tajavll Makaim Litvinov, fvdja mike de-legaoije, na vierajlnji vtkani aaji podkomisije aa lastnino. Ravno tako je bila viharna eaja podkomisije sa dolgove, ki ae je vHMla Istočasno. Obe aaji sta bili aaklju-leni v največji konfualji. Danea M vrH la ena aaja, ki je morda aadnja. Delegatje obeh atrank zaključijo, <\i ae ne iaplala nadaljevanje konferenoa In atvav bo kan- momentu kako Bieule. Gladkoje-žičnih diplomatov kot je Llojrd Oeorge, ki znajo prijeti bika aa rogove ia pomiriti duhova, nI tukaj. Anglija ima v Haagu reakal-Jonarne finančnike in blanlamana ln taki ao tudi delegati vaah ostalih sntsntnih In nsvtralnih dršav. Vsi nerushl delegetje so slolnl v zahtevi, da mora Rusija najprvo priznati vpostavljenjs neelonalizl-rsns laatnine inozemaklh kapItaM-stov ali pa odlkodnlno, kjer je vpoetavljsnje nemogočo, prodno js mogočs govoriti o posojilu aa Rusijo. Ob tej točki ss razbijajo pogajanja, Rual nolejo priznati vpo-stavljenje, ne odlkodnlno dokler ne vodo aa koliko bodo odlkodenl radi Intervcneljc. Odškodnina aa odlkodnlno. Rusi vztrajajo, da Ima Rusija pravleo rezpolagatl s industrijami na avojih tleh po volji, pripravljena pa je dati blv-lim lastnikom tujih drla v konce-aije ,ako bodo ta koneeslje koristi-Is Rusiji. Na kratko povedano i Rusija aa tsps aa svojs koristi, vsa ostala Kvropa pa za koristi svojih privatnih kapitalistov. Litvinov js rsksl na aaji podkomisije za lastnino, da je konferenca izčrpala vsa s vaja koristnosti in Rnsijs ns pričakuje vel nilsasr od nje. Po seji js dsjal Litvinov v intervjuvu, da aavea* nlkl aamo aato Is zborujsjo, da najdsjo kapries, s keterlml opravičijo rssbltje konfsrenss in oh-dolls Ruse, da so oni krivi ns-uspehs. Na ssji podkomisije za dolgove so Rusi zshtevsll nstsnčno poročilo o dolgovih, hI jih Ima Rnelja plačati. Kavsznlkl so odgovorili, da vsoto prsdvojnih ruskih dolgov določi mešena kamisija pesna js, "Dra svetova sla, kspitallsti-šen In komunističen," Je rekel litvinov. "Rden svet bo lasanaval komunističnega, drugI pa kapi ta-listUnega sodnika. Tsklno sodišč s pa potrebuje sngeljev, ako kola saditi pravUne, ker pa le nleem ii'>Im%(»«m «n»/»Ij/i <1 v ornim, da ee beda dobili Zato zahtevama, da la konforenes odloči, koliko smo pravsapfev dolini kapitall-slišnemu svetu Hovjstaka vlada ka plačala, kadar enkrat rela, da plaAa; vedeti pa mora, koliko lam plaletl. Mnoge Ukosvana spolu- (Dalja nn l Krut) TATOVI 00 OBOKALI »00 A-TDTOVO KLRT. WiaoUm, m. — Nesnanl uzmo višl sa ohiekell klet Oeorge W. Blossoau, bogatega tovsraarja, ia odnesli Žganja In vins v vrednosti dva tlsol dolarjev. Ksnssa OHy, Ha. — Brsovlak na aUssoaraki paelfiAni Id t miti na pota is ftt. Louisa v Kalifornija js ssvasll v tovarni vlak. Udarila js lokomotiva oh lokomotiva. Učinek js bil stralsn. Pet oseb je mrtvih ki štirideset js ranjenih. P R O SV ETA CLAMLO HOVIHIU »MOMU -lastnina mvmfi ujjm M Coao oft—v po dogovora. mmn&tzm kokopul K.roUmi l.dinjen. drt.v. J U II por r-r M>M "KEMIKI of Tbo FEDERATED SBr "BTuui^aJilooMjiMi^v! Jo 0 tOM MMt 4« VM Jo 0 00*—, — T— — M) ne pometajmo pred pragom sosedov/ Jamo jo kot boli dan, če farmar no bo sejal pšenice, da ne bo kruha. AH ravno tako razumljivo je, ako bi nihče plenice ne požel in omlatil, da tudi ne bo kruha, ker bo plenica segnila na polju. Delavci, Id ssjejd, žanjejo in mlatijo pšenico, opravljajo izredno važno delo za človet ko družbo. Kako važno je to delo in kaj sledi, ako ie to delo ne izvrši, nam pove glad, ki ae prav gotovo nastani v deželi, v kateri niso izvršili potrebnega dela na poljtt To dni so poročali listi, da so našli tri poljske delavce, dva med njimi sta bila brata, ubite ob železniški progi. Oblasti izjavljajo, da ne vedo, ali se jo zgodila nesro* ča ali so bili pahnjeni s tovornega vlaka, na katerem so so vozili, da dospo v žitni pas in pomagajo pri žetvi. Neka druga vest nam pripoveduje, da sta fanta na potu v žitni pas v starosti 17 in 18 let zaspala zaradi utrujenosti ob žo-lezniški progi. Pridrdral je vlak in je enega na glavi smrtno ranil. Taki dogodki govore, da se tisti podaja v življensko nevarnost, ki odhaja na izredno važno delo za človeško družbo. Ako današnji gospodarski sistem ustvarja take dogodke, tedaj se ne moro reči, da smo dosegli popolnost Pameten človek bo rekel, da je treba tako razmere spremeniti. Kajti če se ubijajo delavci, ko so na potu, da is-vrše izredno važno delo za človeštvo, so razmero nezdrave. Za to pa ne glejmo k našim sosedom v Mehiko, Kurijo, Kitaj in drugam, kako je tam, ampak uredimo si svojo hišo, da bo prav. Ako drugje delajo napake, nam še ne dajo to pravice, da jih delamo sami doma. Izderi naj-prvo bruno iz svojega lastnega očesa, p redno vidiš pezdir v očesu svojega bližnjega, je še danes precej na mestu. KRIČEČA KRIVICA. Otroci bogatih starišev se igrajo po končanem šol-sku poduku. Na tisoče revnih proletarskih otrok po končanem šolskem poduku odhaja na delo, da pomaga pre-hranlti družino. Nihče ni nevoščljiv otrokom bogatinov, da se igrajo in zabavajo po končanem šolskem poduku, ali kar se privošči otrokom bogatih starišev, je upravičena zahteva za proletarske otroke. V državah, ki nimajo strogih postav za varstvo otrok, pa morajo proletarski otroci že po desetem ali dvanajstem letu zapustiti šolo, ne glede na to, če so dovršili elemen tarai poduk, in morajo v tovarne. Kajne, že to je velika krivica. Otrok siromašnih starišev je ogoljufan celo za brezskrbno veselje otroških let Gode so pa še večje krivice, kar govori dogodek, ki se je odigral v Patersonu in o katerem so poročali listi 12-letni deček je delal po končanem šolskem poduku. Ko so drugi otroci odhajali na igrišče po končanem popoldanskem poduku, je deček odšel na delo. Tu jo delal, dokler ni smrtno ponesrečil. Mati je vdova in vložila je odškodninsko tožbo na sodišču, kajti deček jo pomagal prehraniti mlajše sestre in bratce. Zaslužil je včaai do pet in dvajset dolarjev na teden, kar že nekaj zaleže v proletarski družini, v kateri se vsak cent ob tej neznosni draginji obrne desetkrat preden se izda. Porotniki so njegovi materi priznali sedem tisoč dolarjev odškodnino. Najvišje sodišče je pa prerezalo to odškodnino na dvoje in priznalo je samo štiri tisoč pet sto dolarjev. Štiri tisoč pet sto dolarjev za proletarakega otroka Ali bi bilo priznanih tudi samo $4,500 za miljonarjevega sina 7 VMsa, m. — Dolflia mi je bilo, ker niaem dobil par dni v roke Proevete, da bi jo lital in ti preganjal čas. Proeveto res smatram sa najboljil Ust nas, delavcev, ker pite lakljnino t korist delavstva. Ca bi jo val upo-ItevaU ia se ravnali po njenih navodilih, nikdo ne bi bil sape ijsn na kako atavkokalko delo. Proiveta vedno poroča, kje je stavka in kak je pololaj v dotič-nem stavkovnem okrolju, sat o rojaki, naročajte ae na dnevnik Proeveto. Kakor eolnee daje liv ljenje rastlinam, tako nam Pro-■veta daje pogum, da vitrajamo do izpolnjenja naših »ah to v, kar mislimo, da aa bo tudi zgodilo Rojaki v naši naselbini aa prav dobro razumesM. V debatah v lasih sieer malo rasbnrljo duhovi, pa je kmaln sopet vaa dobro In sestopimo ea med seboj - Poročila m jo rojakinja MU-ka po elvilnl poroki, kar ja lieto pravilno, ftla je v Weet Frank __Ifort. talim jima obilo sreče r aa I konekem stanu. v vojnem času je bil skoraj v vseh industrijah uve-| v številki lis Proevete som tu JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. Tin čitatoljov Proeveta. Foland, Pa. — Ni dolgo, ko sem poročal o Um premogorovu, kako I na eeli stvari. Prisiljen sam le nekoliko opieati, ker nekateri ro-aki le niao dobro rasumeii. V Voeveti št. 154 Mm lital, da smo vsenaokoli organizirani, samo na talandu in Point Marionu, da ie delajo j delosM, da m tudi Slovenci mod onimi, ki opravljajo nilavo delo. Vprefel bi dopienika, tako amo delali in s kakim vcm-jem smo opravljali delo. In koli-eo Slovencev je Uvelo na Polan-dn, edino dva t jaz in moj prijatelj, ki je bil pri meni na stanovanju. Mogoče bi kdo mislil, da smo priskebali sem in tu liveli to s drugimi vred. Na Polandu sam o-stal toliko čom, kar Mm mislil, da bom pregovoril ljudi, da bi o-stali vsi doma. Preoej m nissm iel organizirat, ker nisem mogel dobiti nikjer primernega stanovanja, čeravno sem ga iskal pet-deMtkrat. Nabavil Mm a! preliče, par sto kokoši in obdelal tri ne bal velike vrtove, ki jih na bi dal aa $100. n zakaj vm tof Ker mm miilil, da bodo gotovo ljudje zapustili dalo ter m organizirali in da bogu mirno Hvali. Tags ps nisem mogel pričakati ia odločili sme m trije ter sami ili organizirat k u-niji U. M. W. of A. Za to ja sve-dal auperintendant in takoj sklenil bu vreli iz atanovanja, a čemur smo bili tudi vpi trije zado* voljni. Moja prijatelja m takoj odpeljali na leleznilko postajo, mene pa drugi dan na mesto, ki al g s um odločil. tndi pravi, da obratu-; a jo t Point Marionu, kar pa ni resnica. Point Mnrion je malo mesteee, kjar živijo večinoma domačini in nekaj BclgijMv. Je ne-kaj trgovcev, ki imajo različne prodajalna ia tudi psr salunov bilo prad časom, to mesteca večipoma delavsko, ki nima opraviti z družbami ne s premogorov. siki. Ko bi dopisnik pisal, da o, >ratnje nekaj rovov t okolici Point Martona, bi bilo pravilno. iSfugikrat naj se prepriča o celi stvari, potem lale poroča v jav noet. .Pripravljen Mm vedno od-govn*j«ti vsakemu dopisniku, ki m kaj drzna piastl, da delajo p» andski Slovenci. Dna 9. julija so capustili val pramogorov in m HI organizirat v Polandu, izjemo da-a aamo par ItalijanefSH Članom SNPJ, drultva It. 101, Ikttaramu spadam tudi jaz, svetujem, da aa bi kričali * kakem člsnvu ds ja traba s njim is dru Hvs. To ni dovolj, morsto vedeti, sekaj asj bo izključen In mu tndi povedati vzrok, potem gs lale Is. hko odstranite od dmltva. Brat KaeUlie, tajnik drultva, dobro sna, da ae aa sme zavreči člana brez posebnih vsrokav. Pozdrav vsem ssvadnim delav. 8 PODALJŠANI DELAVNIK. den osem urni delavnik in delavci so lahko vsega dosti pro- t«1* da je nai lokal eklenU na eeji duciraH za ves zavezniški svet Komaj je bila vojna kon-\£ w " Ml" dtIrv^ . čana, so pričeli podjetniki stokati, da delavci premalo pro- ie^kontoTro bFbUe prlv.i ducirajo in pričeli so podaljševati delovni čas na devet, deeet In tudi več ur. To so storili, ker se je produkcija znižala In je bilo zaradi znižane produkcije odpttteno večje število delavcev. Ob nekem času je bila depresija tako velika v industriji, da je bilo pet mil jenov delavcev brez dela. Delavci, zapomnita si, da vsaka ura podaljšanega dola nad oeemurnim delavnikom spodjeda vale zdravje, vaa krati čas sa izobrazbo in oddih. Osemurni delavnik je največja pridobitev delavstva. Za to ne odnehajte od <>" m urnega delavnika. Glavna zahteva naj bo povsod gasmurnl delavnik. Ta zahteva je aahraftnaja za delavce. no pa nrnpoi rejo plačati, iskljulili Is le nikomur 1 a no m tiete, M delajo, kaj pa s oni ml, ki m lil in ne delajo f Kaj bo-de po breapoMlni storili, le ne mo-Ali bomo tndi nje unijo f Organiaaeijs ni prepovedala, da ne ea» mod stavko Iti delat v tovarno, pa tudi nala jednote ne. te-rej je po mojem mnenju to veljavno samo aa tiste, ki opravlja, ja dalo tam. kjar je stavka, ae sa tltfe, ki m mam odstotni Iz John-»ton Oitvja. Dopisnih ime gotovo dener. It kaj pa Ueti, ki m auhif Morajo ei pomagati, da ee prelive, šiv nobeden ne bo |el v grob. Treba jim je plačevati druitvo, hrano in stanovanje, pe če ne zaslužijo in nimajo, kjer naj vse to dobe, ako nimajo dovolj poznanih ljudi, ki bi lahko zanje založili t Po mojem mišljenja m torej nekateri prisiljeni, ds morajo iti delat v tovarne, kar pa ni nikak prestopek. V številki 151 Prosvete sem tudi brsl dopis iz Johnaton Citjja, katerim se sicer malo strinjam, dovolj pa tudi ne. Znana mifl naselbina in po končani stavki tudi mislim tam delat. Tam druitvo res dobro napreduje, ker i-majo tudi dovolj članov. Dopisnik omenja, da Vrnejo tudi druge organizMije, samo socialističnega kluba nimajo. Kar se tiče socialističnega kluba, pa pravzaprav on ne more tako piMti. Bil je le pri njem ne v Johnaton Citjju, temveč v Auburnu, kjer pa je bil Mto, da se je klub rasdrl. Ni to delo 1 nsprednjaka, da je enkrat selo navdušen za ksko stvar, drugič pa je zato, da se podere, kar je Že zgrajeno. Tudf o Um pile, kako ao govorili nMadnjalki voditelji na p4-kopališču na dan kinčanja grobov čsz inozemce. Kaj pa je potem, če nek nazadnjaški voditelj govori. Če bi bil Bog usliŠal pri-slovičncga osla, bi že več zto lat ne bilo trave, ker osal je želel, rMte trava dokler on živi, kaj bo po njegovi, se pa ne briga. Ravno tako je s tistim govornikom, čigar želje tudi ne bodo uzlišane. Pred desetimi meeeci ja napi* »al, da je moral paziti, ko je ho-postajo, dil po cestah Johnaton Citjja, da ni stopil komu na noge. Ni jih bilo toliko, aa. Prav lahko ja hodil cestah, čeprav bi bil malo v ozarec pogledal in v nikogar bi ae ne zadel. Če bi vsi zapustili Johnston Clty, je res, da bi kom-panija dobila aem najeteše. To pa se ne bo nikdar zgodilo, ker nekateri imajo ie preoaj pod p4l Mm, in o tek mislim, da ne bodo Hi drugam, vMj vsi ne. Niso val revni, pa tudi vsi denarja na bodo nikdar imeli, zato pa motajo iti drugam v tovarne,.da na paaH vijo in kaj zaslužijo med staVko. Tisti, ki imate denar, pa ste la-hko doma, asj doli imate ravno tako stavko kot pri naoaa Virde-Ha. Drugače bi bilo, če bi rojak ponudil pomoč onim, ki m odlli v tovarne, tedaj bi m le splačalo Ostati, Mj preživeti bi aa bilo. lahko ia jaz Mm maeaj*,4a potre-bal kaj aaradi odhajajo drugam iskat dala. Na papirju je vukdo lahko nopreden, celo oni Francelj is Piteairna, ki pravi, da m jim ne eplača ustanoviti lokala, kar jih, je samo trideset On je tudi napred naga mlil jen ja m sebe, deeka na njegovih očeh pa jo ravno ,, tn lovijo debela, da dopianik nikamor aa vidi. Daa 4. julija amo m tu na Vir-ilenu dobro zabavali. DMiravno je človek suk, m ie dobi kaka du-iica, da mu posodi v teh hudih Čaaih. Onega dne je bilo pri su, da bi človek mislil, da ni stavke n so zopet nMtopili dobri ImI Godba je igrala eeli dan, to ja godbo is citer in gooU. Bilo •In park ljudi po deveti uri, da i Človek rekel, da je v Vlrdenu rea zabavno življenja. Tndi socialističen klub imamo, pa bolj ala-bo napreduje, ker ni doeti članov Tudi slabi časi ovirajo napredek, vendar m nadejam, da se bo česom klub oživel. Oa bomo rudarji oetali VMj tako solidarni kot amo sedaj do kones, bomo gotovo doaegli zma go. Boljšo js sedaj potrpeti in Ži veti v pomanjksnju nekaj kaker pa iU na delo, da bomo potom naveaaai na žalMtno suženjstvo. Izkoriščali naa bodo do kosti, ako aa jim podamo. 1 Rad bi videl ie dopic iz Moon Rune, da bi vedel, kako se polu t i jo tam med stavko. Bil sem le v staram kraju, ko Mm le sliia Uko m napredni kanealki rudar-ji) da je tam trdnjava rudarake organizacije. Ae sem adam, da tako trden KanaM, ko je bil Ho «rat poalan v ječo in se 1 ru lsrji dobivali podporo "d i.oiških bratov, potem pa, ko smo Šli mi na stavko, se je pokaMle ila so muogi med ajiaai ne zavod ni. 811 m delat, aao da hi naga jali drugim, ki eo prej atavkoka žili in to is malčevanja. Radi par as* oni puščajo močno organ im* eijo in principe. AU lekko sma tremo take ljudi sa Mvednef Ne mislite, rojaki, da ee bede s tem kaj maščevali nad voditelji. Njim bo Oo dobro kot doelaj, krivico pa bMte storili svojisi bratom ki se vam enaki in revnotaki trpini; seM boete 1 tem le največ škodovali. Ko rili rove malo v red, da bodo apo aobni M popoln obrat, tCdlj* pa bodo kompanije rekle: Se- Meteoriti. ym____ ■ daj pojdite kamor vas ja voljs Zopet sta bila ubHt dva it«T. | odkoder ste prišli. Tedaj boste kujoča rudarja v Pennivlv«0j;j šele sprevideli, kaj ste storili. Se ia 12-letni deček, sin stavkajo, ne umeril bi toliko takim, ki eo čega železniškega delavca, > bil suki, da nimajo prav nikskega ustreljen v Clintonu, IU. V Za-denarja u preživljanje, toda pedni Virginlji ao asiličarji ltla. kansaški najeteži imajo denar, a čili okrog sto stavkarjev y lUr sceno delajo In daljšajo stavko, polomljen železniški vagon, kal Rojaki, nehajte delat dokler je terega m potem pognali po tiru, čm, ne večajte profita podjetni- da je skočil s tračnic m ss tri. kom. ki je itak prevelik. Smejejo krat prekotalil po bregu pod ti. ram. da ne vidite, njihovih rom. zvijač. Če de ztavka niste oboga- Gledam, gledam in obračam teli, tedaj tudi aedaj med stavko kapitalistična liate na vse strani, ne boete. 8amo enkrat živite na da bi našel ogorčeno obsojanje tem svetu, zato bodite VMj skozi teh divjaških činov, toda zastonj to kratko življenje ljudje. Ne pu- gledam in obračam. Prvo, kar mi stite, da bi vaf kdo naziva! s dru- pode pred oči, m prokletetva, ki gin imenom, poleg tega pa, da bi še vedno dežujejo na Herrin. ono grdo ime prešlo Ia na vale o- o • • troke. Žaloatni bodo, k« m bodo Vest, ki morda pride ie te dni t spominjali vu, ki sedaj delate, Bankrotirana Nemčija je bila da. a bi jim naprtili le kujil jarem naa prodana na javni dražbi. Ku-kakor ga nosite sedaj sami. — pil jo je Morgan. Vrednost mar. Posdrav vsem stavkarjem. — J«a|ke ja potem takoj poskočila zg tisoč pik. 0 0 e Waat Newtoa, Pa. — Kar ae I Papež je prepovedal Čitanje tiče etavke, moram omeniti, da knjig slavnoga francoskega pisa. poteka pri naa Uko mirno, kot je telja Anatola Franca. Včasih je lilo v nebesih, ko ja bog po svo- papežev "iadcx" pomenil veliko em generalu tako elavno prema- kazen in smrtno nevarnost za ar. gal uporne aagalja ia jih pahail torja. Danca t Danes pomeni do. tisti straianski pekel, ki ga tu- bro reklamo za "prepovedane" di nam obetajo dulni psstirji, če knjige, piMtalj ae pa lahko po-ae bomo verjeli, ds je pod vMko kiha aa "indez". cuto sveta oseba ia si domišljali (Debeljak in Župančič sta 0. tako skazo. Tudi daaalnji bog, skrbela nekaj slovenskih prevo. mančni mogotec imi svojega dov Francovih del. Rojaki, naro-^anarala in njegove pomočnike čite si jihl) / na vil jih in niijih sodiičih, ki bi • • • radi slavno prjmagal! pravični Nai slavnozabiti Gompers je upor pramogarjev in jih pošali v izključil unijo atenografov in pekel pod nearamno nizko plačo kajigovodjev iz Ameriške delav. ob tej viMki draginji. Imamo pa 9ke federacije radi tega, ker u-tudi druge, ki pomagajo baronom I nijt priznava razredni boj in tej naši borbi, ia oalo SloVea- pravi kapitalistom kapitalisti v. so vmes, sinovi narodi, ld se BTOjih resolucijah. Tak ja naš a-šteje za bolj iMbrUcnega. »eriški Gompera. Tu v bližini Loarberja je ro- Angleški Gompera, ki ae piše ak, ki hodi okrog ia aabirs aa- p. W. Jowrtt, kateremu pa nU eteže sa Westmorsls»d CaalUa Gompers ne doseže " niti do ompanijo. Na vprOanJa,' če" taa članka, ja pred krstkim rekel na dela, on pravi, da le pet lat ni *b0ru organiziranega delavstva delal in tudi Mdgj na ba. Seveda L Angliji: "Bila m rože, rele, ro-mu ni treba delati v rovih, plačo Ue na vseh potih, po katerih je pa prijema boljio kot aajboijii kodil princ Valelki, ko m je vr-premogar v normalnih čae!h. Tfo- Uil iz tujina, toda na potih, po aki, ko bo priiel k vam v našel- katerih hodi revna rudarjeva že-bino sedaj ali pa po končani I nl k občinskim očetom za milo-stavki, zapomnite ei, kai ja-onl^ino, so aolee, solza, •solze:»Zlo-počenjal med stavkai-Posaajte kapitalizma, ki sta jih inte. ra kot takega, da je bil med as- vojna in aedanji divji mir, io stsvko na dala, da je nabiral L, tako veliki, da jih ne M>riiejo stavkokaze. Spozna se ga .prav nobene reforme. Edina ralitov iz hitro po njegovem neumnem ob- Mdanjoga močvirja je aOr aocial-nalaaju ia ps veliki bmegoiial Lfred." od noža sadaj as vrsta, ki smi jo Nai Gompers je v nevarnosti, ssdal rojak aa FiU Hanryju. ^ M polj. C6:JJ? Jt1,ppU<0 akem, krvavi kaos no Irekem in mladih delavcev premih pre- Iulij4 k0 ^ZJviffi-^** I spremenjene v vojaške trdnjave, ha.' iiii 1 od eem -7 "" "" I terega moramo, moramo, moramo prrfsai a^ojih otrok in otroci ni okp(miti M ^ eeBOr ako hoče-vidijo mIm na njaaam veta li-L m dtmokrMni cu, ker Jbaga na mora dat^ daai L^ ^ ^ h0&MD0, dg ga je v izobilju na svetu. Velika|dobro cn5 <»; * W ^ * mu preti. Ako stavka traja le par £ £,,Un 7 A*?»k ^^ m meMcev, se bo pričeU blitati ni- U1; ma, premoga bo zmanjkalo inlT,ektl ,B ^P11 ljudstvo bo zmrsovalo. Kdo bo demokratični In kričan-se nam bo godilo na — onem sve-• o e e itd k "Meteoritom" it I Huntingtona, Ark.: Is svetegs mesta Zion Cityja polagoma prihaja tudi k nam v ArkansM sred- krivt Po sodbi neMvednih gUv seveda premogar, ki koče kopati premoga, r reenici pa ja kriv današnji sistem, v kaUram m lene podjetništvo la sa dobilkom. Ijodatvo pa naj strada, zmrzaje is kira. Posdrsv vsem aUvkarjem. Va-trajajaio do smaget — A. jo — ko pa dandanM ne dela drugega kakor posluša molitvi za mir in za zmago od mitjon in ene strani I Ne bodiU naivni, ljudje božji t * — Večkrat IlUm v čaMpisih, kako m v aestik banlu oropane, o roparjih pa ni aledi. Zdi aa, če bi mogli ljudje prijeti policijo, da bi IsgioiH bančni roporjL — Ako bi imel naslov pročasti-Uga Skazimirja, bi ga vprašal P<-ameno. le je Is videl kje aa a«e-tu liv stver. ki ime četvero p<«-let. dve za roki in dve sa perot- IILJOIE KM PATENT IZ IDDAH ZA SKLEDO LEOE. (011 P. OAJLVAN SX ZDAJ IA POD UMBOI UITIU. itvmift oiforon J# kri-rjem zalučal M m pod "nem-šldas vplivom". r«w Tork, K. T. — Frsneis P. Jrvsn, bivli varuh tujezemake Lin«, m nahaja v lepi godli. kaj je pred zahtevo, da ae vrne »00 psteatov, vaetih nemškim [trnkom po varuhu tu ježema ke [talne, obenem ft pa še ugroža h»wt po Vfcleporoti, ki hoče ;nati, n« kakšen način ao bili lani ti patenti, od katerih je en zem vreden deeet miljonov larjef, a prodan je bil eamo sa ■ sto petdeset tisoč dolarjev. ,an seveda v tem neprijet-položaju odgovarja, da go-proti njemu prihaja od "nem-pa vpliva." Jarvan je odpotoval v Wash-ton, kjer bo skušal prepričati itičnega tajnika, da jo on izvr-ii redno veliko patrijotično de-kot varuh tujesemsks lastnine, je prodal to patente, vredne itov miljonov dolarjev, skupi-pet moš, sa četrt miljona do-rjev, v kateri on načel uje. 'eleporotna preiskava ga ugro-kajti veleporota ima nalog, da >iiče profitarstvo, ki so ga uga-ili patrijotarji ob času Wilso-|ve administracije. Oarvan je pameten in dozdaj se je izog-vsski diskusiji o finančni stra-te stvari, ampak prav saposljen s podajanjem izjav, s katerimi li napraviti vtis, da vlada hoče ►magati Nemčiji, da zopet doae-predvojni monopol v kemiji. | Oarvan je zasegel tudi laetnino oseh Magneto kompanije in tyer kompanije, ki jo bila izro-privatnim profitarjom sa ta v nizko eerio. Oarvan je priznal, da je Du->ntov konzorcij vlošil petnejst iljonov dolarjev v tovarnah, da v njih preizkusijo patenti, ki je zesegelon .kot varuh tuje-ike lastnine in katere je on ial Ameriški kemični ustsno-za neverjetno nisko oeno. Tej jtanovi -pa^lnjc ffveda Garvaa ■ -;! .iti III. 11» .....J i - • • ODIDI V IANAT01V. Ječa jo spodjodla njegovo sdravje. > > Ohicago, Dl. (D. N. 8.) — Kune V. Debs pride is Terre 0au-, Ind., v Chicago, da gre v Lind-rjev aanatorij zaradi slabsgs rsvja. To veot, ki prihsjs is ss-atorija, je potrdila mrs. Msuds 11, ki j« ošja prijateljioa Debso-s. Detajlov ni o Debeovem sdrsv. venera stanja ls ssmintje je bi-poročano, da je nsgovo sree po-t/lo slabo zaradi preetansga trp-js v stlantiški je& Odkar je ■pustil ječo, ss je njegovo zdrav-tveno stanje vedno apreminjalo. ko ja bil en daa pokonci, je pri-odnji dan ostal v postelji. To je il vzrok, da njegov brat Theo-ore ni dovolil, da bi Dobe sprejel vabila sa javne govore, ki so ila izredno številna. V Lindlehrjevem sanatoriju se o Debs sešel s Jamee Mulroney-jem, članom organizacije I. W. ki j« pred nekaj meseel zapu-til ječo v Leavenworthu in losa jetiko v takem stadiju, ds teško okreva. Mulronejr je Wl obsojen Štiri leto joče in ko je sspnstil je-čo, ja imel biti deportiran. Izpuščen je bil proti poroštvu. Is Kan-«*> Citjrja je prišel v takem stanj" v Chicago, da ao ga morali tskoj oddati v aanatorij. OlDU Washington, D. O. — Večina jetnika?, ki ee nahaja v ječi Dle-fikta Kolumbije, mora sajtrko-T«ti na hodnihu, na konca kate- "g* so vialiee, na katerik je bilo *•> nekaj ljudi obešenih. Polovic* "lie je obrnjena proti vialieam. Zjutraj, ko ae kasnenci prehude, ao viiliss prva stvar, ki jik zagle-<*«Je njih oši. Voloporota pravi v ■V'-jem poročilu, de ao tako razmere nečloveške. tovarni; 10 B*rlia, 13. jul. — Deact oaeb »'»k pri strašni režatrelbi, ki jc t mohllII1,,]an*kik v **eraj podrta tovarno so raadi- . M umri T r^vuKnah muaiaijekega matorijela v "__ Zwest«,a. Pruaija. — Skoro letal ' "oo ja bHa eksplozijo streliva v "roden* blizo Caahaveoe, kjer JsIH^HP *'ilo veš ooob n bi tih. Nekaj atfnnt - Angleški r>r«d raastrolbe is zavezniška ko delavskega sveta. (Federated Preaa.) 6000 iadoiovaloev teple la kk>-bukov li platna v Naw Vorku je zoetavkalo za odpravo takosvaae "socialno delavnice", to je da delavci ne bodo odnašali dela domov kakor je bilo doalej, temveč da mora biti vse delo izvršeno v tovarni. Dalje zahtevajo plačo sa postavne praznike in zaprto delavnico. Generalna stavka tiskarskih de-lavoev preti v Mehiki. Dvesto de-lsvoev pri tvrdki "Tmprsata Fran-co-Mexieano" v Mežico Citjrju, ki so v stsvki od 28. junija, je a-peliralo na druge delavce njikove stroke sa pomoč . in Federaoija sindikatom ae je odsvala ter naredila potrebne korake sa simpatiš-ko splošno stavko. Gibanje sa ladustrijslai unijo-nissat V 8t Louiau ae je ustano-vila^podruinica Strokovnounijske izobraževalne lige, katere program je, sdrušenje vseh strokovnih unij na induetrijslni podlagi. Podrušniea je eklicala javni shod za dela ves sa 12. avgusta in k lav-ni poročevalec ns shodu bo W. Z. Foster. * ... Organiaaclja krojačev, ki Ude-lujejo Ionske obleke, obdrši sedanjo mesdo, delavnik in delovne pogoje aa dve leti. Tako jav-lja predsednik unije Benjamin Sehlessinger, ki pravi, da je spor, ki je grozil zadnjih par mesecev, poravnan. Delavstvo opušča svoj "postav-nI prasalk'V Strokovne unije v St. Louiau so po dveurni debati zaključile, da se udeleie parade na letošnji Labor Dsy. Velika o-policija proti predlogu dokasuje, da se amsritko delavstvo ns sani-ma več za praspik, katerega so mu postavili delodajalski sloji Organizirani mornarski dslavol ki so nameščenci na paraikih, ki plujejo po Velikih jeserih, glasu-jejo o vprsšsnju stsvke. Psrniške družbe sahtevajo, da mornarski delsvci sprejmejo 12-urni delavnik in sniisnje plače od $130 na $80 mesečno. Delavci bodo gotovo odgovoriH na te zahteve s stsvke. Nekatere parniške drušbe so obdržale oeemurni delavnik. Delavkam k povišana mesda. Drlavnsr -astnanalnStneadna komisija v Msssachusettsu je oklenila, da se delavkam v perilnioah zvila mesda povprečno sa 75 odstotkov od 1. julija. To al dtvjsUvot WDlism Burg-her .organizator industrijske unije oljnih delavcev, je bU pred par dnevi Irtvs msakiranegs terorja v Oklahomi. Trije neznanci so ga potegnili S rtoetovža hotela v Shamrocku, vrgli V avtomobil la odpeljali v gosd, kjer so ga slekli do pasu, prtvesali k drevesu, pre-tepli s jermeni do krvi, nato pa obllli s vrelo smolo in posuli s kurjem perjem. Burgher je omedlel med mučenjem in sdrsmil ga je del, ko jo visel dvs uri privezan k drevesu, kjer so ga pustili nje-govi mučitelji. Zdaj se nahaja v težkem stdnju v bolnišnici. Do-lavski obrambni Odbor v Chieagu jo brzojavil govemorju Oklaho-me, da mova uvesti prelsksvo ia skrbeti, da ss krivei prijeti ia kaznovani. — Kapitalistični šmo-ki, ki še vedno preklinjajo ' bdo ubitih ia maogo veš reaje- aUTMtMU moki* Alclaje. Ati nih —^ -a,-.». i - - — * ki t. . . Z - — varal kov Begdsd, M eropotem ija, 18 jul major Hiaeka, M je šesta, je daaea ilLMNlOAUI BO DOBBO PKBSTAU MOBALNO PElIZKUiNJO (Nadaljevanje s prve strsni.) kokasi. Stavkarji so odvedli teh šestaajst sestradanih proletaroev s sabo, da so jih nasitili, obenem so jih pregovorili, da so sspustill mesto. * Privatni strešniki Terminal Reil-way drušbe so slorabili svojo moč in so sretirali nekaj stavkovnih straš, na kar so jik obtošili vsgs-bondaše. Na policijskem sodišču so bile stavkovpe strašne sposna-ne nekrivim obtošenega prestopka. Preiskave v St. Louiau so odkrile, da so vse nemire dosdaj povzročili pretepaški najemniki, ki eo bili importirani, da varujejo stavkokass. Nekatere šelesniee v tem okraju so omejile promet. Stavka v Milwaukeeju je 100-odstotna. Navdušenje med stav-karji jo veliko, rod je vzoren. Orošnje šelesniških ravnateljev niso mogle omajati morale atav-karjev. Ko je dejal Hariej Nic-kerson, da eo starostns pravice sa delavoe le toliko čaea nekaj vredne, dokler ao delavei organizirani tako dobro, da prieilijo še-lezniške drušbe, da jih apoštujejo, je sledil buren aplavz od strsai stavkarjev. h" k idil A KOVmiVOA 011 H KONCU. (Nadaljevanja s prve strani.) vsne in legitimno vlade obljubijo plsčsti glavnico in obrssti, s ne plačajo nič. Mi bomo plaačll, če enkrat rečemo, da plačamo. Kar se tiče naoionalisiraae inosemske lastnine, ki je sa neruske delegs-te glavna sporna kost, rečemo le toliko, da lueija ne more vpoeta-viti ničeear dokler ne ve, koliko bodo prissdsti interesi pomKsli rekonstrukciji Rueije, katero oče jo le nadaljne iskorilčsU." Litvinov je dalje rekel, da Ruei nebodo krivi, če ee rssblje konferenca, Busijs ss bojuje le pet let, ps ss bo Is deeet ,sko js treba. Dejstvo, da laza jo neruski zveden-v Haagu enotno fronto, le no dokasuje, da so njihove vlade tsko enotne. Kakor hitro bo konferenca končana, se bodo kspita-listi sapadnlh dršav tepli ss ksa-ceeije, vlade pa ss separatne pogodbe. Vodja frsnooeke delegselje Alphand js dsjsl snoči poročevalcem, ds Hi mofočs voditi pogajanj • sovjetsko vlado, ker Busijs se pogsja a edinim namenom, da dobi posojilo "v svrho podsljta-nja svojo eksistenoe." MlHliKl D1LAV01 UVAŽAJO KOT iTAVKOKAM. Elsnmtk Falls, Ore. — Lesni msgnstjs uvalsjo sem mehiške delsvee, ds tsko vsillio delsvstvu deveturni delavnik. Večina Mehikancev ni vsjsna dela v šumah in produkcija je sarsdi toga selo majhna. Dosdsj so jih privedli sem okoli dve sto petdeeet. Dvs tisoč ameriških delavcev etavka še štiri msseet, da isvojuje oeemurni delavnik. Aretseije la prete-panje stsvksrjsv ai prineslo lee-alm baronom sslsljenegs uspeha. vaili 00 vaoboa IV umol-jnrioa olovua v moOvu/u. Pesrk, DL — V malem močvirju so asili nogo truplo umorjenega človeka. Njegovo roke so bile rssjedene od spns, obraz rasblt, luknja od kroglo v glavi jo po govorila, kako je nesnsnee našel »rt. Neketeri sodijo, ds js nesnsnee John Sehorr, katerega iščejo oblasti kot pričo pri kriml-aalai obravnavi proti Rolla Rpsul-diagu zaradi aasors konsUblerjs Arthur Bmitha. "or vnrDAi n onua..." Wsoklagtos, D. 0. — John Bro phy. predsednik drugega dietrik U radarske orgsalssiije U. M. W. of A., je prejel obveotllo, do ss js v Oolverja, Osmbrls Conn tjr, ustanovila nova lokalna rudarska ergaaisaeija s štiri sto čUni. To meetose stoji ns privstal lasi-nini ia privatni etratalki go etra-ši jo, do m so »de v meslo noben llovek. U |e ooamljea do je ogi-Utor. V H#llwoodo In Vlnlinvillo ee radorji dobro drle. Obe oi sU 8ekwobovs loetniae Pariš. 18. jat. — Profesor Cor-rior« je dejol pred takojšnje Ako-demljo zaonoeti. do solaČM pege M^^^to^ltevo sdrsv je in N1VA1NI SPOMINI. . , Watertown, N. T. — Pred enim letom je artUerija streljala v tarčo na reservaoiji White Pleina. Nekatere granate nieo eksplodirale. Ljudje, ki ao jik našli, so jih odneali a sabo za apomin. Ena taks granata jo adej po vsTočila veliko nesrečo. Bdward G. Workman je našel granato in jo odneael domov. To je bilo pred enim letom. Otroei ao ae Igrali ns dvorišču. Igrali ao "kroket". Ns-enkrat ja granata ekzplodirala iu jo ubila oaem otrok v starosti od 11 do 16 let. Nekateri aodijo, da jo nekdo s kladivom zadel grena-to, ali ravno tako je mogoče, da se je granata vnela sama od eebe, ker se je prišel nsboj v nji ras-krojevati aam od sebe. Skaplozija jf raztrgala obleko rSa otrok la njih teleaa atrašno raameaarila. Workmanova hiša je sgrajens is betona, ali sadnji del hiše je apremenjen v prah. Dokumenti ruskih sailstov is-gtniU. Psriz, 13. jul. — Psrlški llatl so rasvili veliko senzacijo v zvezi s tatvino valnih dokumentov ruske "ustavodsjne skupščine", ki se nahaja v Parizu. • Okrog 200 funtov papirjev jc isginllo in s listinami vred sta isglnlla tudi dva mlada Rusa. ki sta bila nameščena v pisarni "ustavodsjne skupščine". Ruski protirovoluci-jonarji v Parizu sumijo, ds sta bila boljševilka špijons. ' Priseljevanje teko« no* vega fiskalnega leta. L Novi sakon. Nsw Tork. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Dne 80. junija se jc saključilo fiskalno leto 1921-22 { s 1. julijem pa je za čelo,novo fiskelno Isto. Prisslje, niške oblasti so o polnoči dno 30. junijs takorekoč zaključilo račun o kvotah ss rsvnoksr mlnolo fiskalno leto in odprle nov račun sa nove fiskalno leti. Z drugimi be: sedami: vrsta so ponovno ^dpris, prissljenoem is onih dršsv, ki so še pred konoem fiskalnega leta ispobtlle svojo kvoto, t. j. njim fe tpjrttOT nieo svoje kvote izčrpale, ee ne prenaša v račun za novi leto, niti ss prebitek na kvoto onih dršav, ki so nekoliko prekoračile svojo kvotq, odbije od kvote sa .novo loto, ampak priseljevenje is vsek inozemskih dršav se sačenja nanovo v mejah, določenih sa novo fiskalno leto. Vsisd skupne reeolueije Kongresa, podpisane od predsednika Hardlnga dne 11. maja 1922, ee je veljavnoet priseljeniškega sa-kona, ki omejuje število priče-ljeneev ls vsake Inosemske drša-ve na tri odstotks tujerodoev is dotično drša ve, nastanjsnih v Zdrulenih dršavah gloeom ljudskega štetja od 1. 1910, podaljšala sa dve nadaljnl leti, t. j. do 80. junija 1924. Zakon je popolnoma isti kot poprej — izvzemši le dve spremembi. Prva ee tiče prieeljevanja ino-zem cev is Kanade, Neerfoundlan-ds. Kube, Mehike, dešel centrel-ne io jušne Amerike In soaednlh otokov. Po atarem sakon u so I-nozemel ki so bili naetanjeni v teh delelah skozi leto dni pred prihodom v Zdrušeno dršave, mogli svobodno priti bres ozira na kvoto ovoje rojktne deleiej po novem sakonu pa so isvsoti is kvote le, ako so Um prsbivali vsaj pet let pred evojim prihodom v Zdrušcne d rta ve. Druga aprememba je prsv zaprt v dodatek k prejšnjemu zakonu. Ietf določa, da Je protizakonito u katerosibodi oeebo ali paro-brodno drušbo dovesti v Zdruše-ae dršave kakega inosemee preko, kvote. Za vsakega takega inosemee more parobrodna drušbe plačati globo od $200. In nadalje more povrniti takemu inosemeu evoto, ki jo je on plačal sa vol-a jo od svojegs odhodiščs, osno Čenega v voznem lietku, do som riškegs pristanišča. To evoto more perobrodne drušbe polotiti v roke prietaniškoga earlnarjs (Colleetor of OueCoass). Deoro-terjr of Labor pe lasa pravieo od puetitl globo parot»rodm drufbi. ako aejde, de ieU nI snele niti ni mogla pred odhodom pomike dozaatl vslie primerni brilaoeti da dotifoi prieeljonoe ae mor« biti pripušča, aa droibt po je. de dokaše, svojo nod*llaost. In os sms c torej, sks js doporM-raa radi kvote, js vadas naravi šea ds ptvratfa stroškov, ki fk je pšsSal ga valajo. Te pravtoa nI imel pa arsišaiss si ksa a • SUieada Ntrodi* IHumUMM S. iprl 1C04. Podptru Jedseta IV. jaalja ISot v erAavt I1U«»U. GLAVNI STANi SSST-SS 80. LAWNDALB AVI.. CHICAGO, ILLINOIS. Isvriavalni odbor: UPRAVNI OMEKi PrWa*S«lh VImmI Calahar, p«Spr«ŠMŠalh Aašr^r VMrUk. R. P. D. T, Bm SS. MmmI«w«. Pa.. >1. ui«lk Mattka« Tarh. taja* ballUAk««* odUlkm Blaa N.Tak, f( MafajaS JaU VagHak. ar^alh fU.iU Jai« Uvrtmkk, •pravilalj «la.iU POlp GWis*. POROTNI OO8RK1 Jaka Uil.rw..j, prW.*d»lk. SOS W. Mar 81. 8prias'UM. ŠIU MaHks td«MiWr, Im S7S, B«rk«rtoa, OkU. Fr«4 A. Vldar, Raa STS. Rhr. Ml... Jak. T*riai, Raa 181, Uvrraaaa, Pa.. Jaka Garšah, 414 W. H«, St« OpriagilalA aR. R0LNI8KI OOSRKi OSREDNJE OKROEJRt Rlaa Naeak. pfiliifelk 8887-88 8. Uwadala A«, CMosasb III. VZHODNO OICRORJEi Jaaab AmbrašM. Raa 888, Maaa Raa, Pa. Jaka Graialj, 14SSI Pmw Av^ Oavalaad, O. ZAPADNO OEROUEi Aalaa Salar^Raa 184, Gra^ Eaa^, aa jae—psš. Mik« §4S3 S« VVlRchiilsr 31 , Murraf, Utsk. Nadzorni odbori Praak Zaita, pr^^alk, 8184 Sa. Crawfaed Ava^ Cklaaga, Ul- Praak Samrak. SSOS PraMar Ava.. Clavalaad. O. WtllUa. Slltar, SS08 8». Oelr lU CUv.1..^, Okla. Zdmiitvanl odbor: PradUadalki Praak Alai, 8184 Praak Alal, 8184 Sa. Cvavfard Ava., Ckleaga, Jalka Ovaa, 8888 W. SSlk Si.. Cklaaga, IU. Jas. Skoku! 101 R. SSrd St., CU~lSI, okl. in. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. P. J. Kara, 8808 S t. Clalr Av., Claaelaad, fk POZOR 1 Ksraspaadeasa s si adkavalkl. ki dalaje e PradMdalitv?S^W. P. T, H^lTlM^A^Ckia^ IU. VSE ZADEVE ROLNIIKE PODPORE 8E NASLOVEi Ralalšha laj-alštaa 8. N. P. J., ssst-ss ia. Lavadala Ava., Cklaaga, IU. DENARNE P08IUATVR IN STVARI hI aa Hšaje gt levvševalae^ adkaM la j^Mta aakla se aaalevai TaJaUtv. 8. N. P. K SSST-SS Sa. U«a- VSE**ZADEVE V ZVEZI S RLAGAJNI8KIMI P08U sa aaalavi RUgajalllva 8. N. P. J., SSST-SS Se. Lawadale Ava« O mI|aILa mI^Ja aosloasn Im m al ▼ aR PVS^MPV RIVVR FOSIO• OOJH v RVi Praak Zaltaa, praSssšalka oaieMBSga adkara, šifer naslav Je agetaj. Val pvlalvl oa gl. para tal edsek ae naj pošiljajo aa aaslavt Jako Uader* H | 418 W. Mar St., SpetagftalA lil. Vsi daaM la dra«l spisi, aasaaalla, aotaU, asnlalaa la la drogi apM, aai Itt W m olnallrm š^m^ *al || iiAVvlUbilo 15a Slike iz nove Rusije. "lassja." L. HosnovskiJ. (Daljs.) V drulbi Ssmsonovs, predsednika provinčnega lsvrševslnsga od bora, sva ae napotila proti sovjet- sfci kmeUjl Ko sva prilesla na vrh naga hriba, sva stala pro oe rk vi jo, v kateri je bil nekofld etrmi rod čudodelnega svstnika. Kip je še danoe v oerkvl, samo čudošev ne ime Kuga, 8» PM■lu-lisli tuJf "ču deli" in pop ter njegovo stara sta isgubila mastne dohodke. Is fsrovts Js prišls srednje etsss lene. Popova leua. Sla proti nams. "Hodnik Samsonov, ali ns bi bilo meni mogočo dobiti dvsh dssjatin somi je t Dobili smo noksj semljišča, ali daleč pro!, medtem ko je tu prasns zemlje, katero bi lahko obdelovala," je prosila po povka. "Ali boste delsli sami!" je vprašal Samsonov. "Satnif . . . Zakaj pa nef Stopite som ns nsš dvor In poglejte kaj delamo. Najprvo poglejte, proeim, moje roko. Ali ne pričajo, da deUmf" Iztegnila je debelo, šuljsvo dlan. Samsonov Je prikimal. Po-povka bogme dela, ne pohajkuje odhar je revolucija. In nI je sram povedati I ., , Taka je današaja, prerojena Rusijs . . . Gospoda je ponosna, Čo more pokasati trde, tuljave roke. Sla sva na dvorišče popove hiše. Popovka je ustna kazala na tleh leteča drevess, izkopana s koreninami, in zemlja, kjer ao rsala drevess, je bila poravnana, lepo zrahljana in pripravljena sa kulti-viranje. "Tukaj bo naš vrt sa selen Javo, tnkaj posadimo jagode prihodnje loto, tukaj"--je hitele pripovedovati popova lena, "Am Jak zemlja ni dovolj, da bi dosti naaejala in naaedila." "Dobro — je rekel Sameonov — pišite poljedelakemu odboru. Za preke ne bo nobene. Toda povejte mi, aakaj ate uničili lepa dreveea. Zaeejena ao bila, da privabljajo romarje. Ta hribček jo bdi toke mikaven za romarski cirkus." M "Ah, hej m« briga ruma rak I eirkuai Ne izplača aa več I Vrt s zeleajevo je zdoj bolj potreben. ' Praktična tona — ta popovka! — eem al mmlil, ko ava sapuetila farovL V prejšnji!, časih ae se bt bilo duhovnikovo trna bokale z tuj javim I rokami, kadar j« srečala guberaatarja. Kavno narobe i kazala mu bi bila lepo polikan- ia evetle nokt«, fino pohištva in mu dole sijejno koelio. Ali daaea ve vaeka popovka, do novo vlada od voei Ros« Lok sem burg do veora-akega isvrševolncgs emtrabegs odbora r Kremlu. i/b da le aa rok« ia spoštuje aojbolj šuljsve. De, Raeija ee js jako spremenila: 88%. Pred nekaj dnevi sem prejel piemo is jsče v Taganu od starsga tekstilnega delavca L A. Koma-rova, s katerim sem aekel pred revolucijo delal v tovarni. Mol ja zabrsdcl v slabo pajdaHjo, zapra-vil je denar organisaeije in zdaj ' Čaka sodns obrsvnavs. "Priznam, da ssm ss grdo s po- • sabU, ali te*s js meni ssdsU v drulbi tukajlnjs raznovrstna drhaU. Niti eaega delavca ni ttk kaj. Sama burtoaaijai genorell, škofje »činovniki Itd. Kakšna so-dr ga I Najt>olj pa sovralim lumpo, ker taje In prikrivajo svoj bur- snačsj in pesvijofds so fdZ ** Ipasni snačs delavci , . Tako ss sprsminjsjo časi v Rusiji t — Delsvee, ki je izvili! zločin, ns glede keko globoko je podel, se Čuti ponllsnega v drulbi sodrge kot so genersll, škofje In uradniku In ssdnji bi rsdi bili dslavoil o a o Ao nečesa eem ss spomnil Ko je sodrug Krasln prvič po-setll London, je vrnlvši se v Moskvo, povedal sledečo dogmi-bieot Kden naMh delegatov, bivši burlos, ki js vedno čepel ns borsl, je poeetil gledališče v Londona« (Dalja prihodnji«.) Naročite ss In širite ivojs gla-........i." iS SM PMA V tM kiahat s sRm O MO* ITALIA ..•.•.Aog. 18. v s min v cljctvsc^'Ji ttfc očjrs MAURETANIA AOUITANIA RERENOAPIA Skarkaerse EMIL K1S8. bankir. 188 Saaaod Ava., NEW TORK« N. T. t AStor*iaTvo tmji»eg>r^anas«sawi tatom roeva m aaaoiavna. "Ajurm*™"'" oBAv^jAM ves saasns TOBVUffll EMIL ICISfl. bankir, 188 SaaaaS Aee^ NEW TORK, U. V. severa 5 rlgulatoh EVE9A CO. > A P: D l o Blagajna velikega vojvode. iieuipeftoo r Uživajo Iz SvedŠčme preložil F. J—«. (Dalje.) * Ker ao prihajali v hotel včasih tujci ia inozemei. priieetil ai je mlsdi Luis nekoliko znanja v raznih jezikih in njegovo največje veselje je bilo, ako je mogel sedeti v družbi tujcev in jim v kričečih barvah alikati življenje na otokn. Komsj js vidsl parkret go-spods Bekkerja v hoteln, ia sa je začel zanimati zanj, zavidal ga je, le zersdi premoženja in premišljal, kako in zakaj ss more muditi tako bogat inozemee, kot je bil gospod Bekker, tsko dolgo ns Minorki. Poskušal se js psrkrat približati goopodu Bekker ju, ali ta ni pokazal volje, da bi se seznanil z mladim gospodom. Toliko bolj gs js ps iznenadilo sedaj, ko ga je gospod Bekker poklical k sebi sam. Radoveden in razburjen je hitel v njegovo aobo. Ko je vstopil, videl je goepoda Bekker je, ki js komodno sedel v edinem nsslonjsšu v sobi) v u-stih je držal leno svojo eigaro, roke pa je imel v žepu. Na misi je ležala poleg velike-ga kupa zlatnikov in cekinov knjižica s čeki ... Ko je mladi Luis vidsl to bogaetvo je široko odpri svoje oči... Gospod Bekker pa je vsul is naslonjača, ko js vstopil mladi MinorČaa in zamr-mral skozi sobe t "Dober dani", kar je bilo s osirom na njegove navade precej nenavadno ... Luis ga js opazoval ia videl je njegov rdeši in ssbuhli obraz. "Dober dan, gospod Bekker", je odgovoril v holsndskem jeziku, ponoeen, da je mogel poka-zati, da sna tudi U jeziki "Da, aiaem ss niti spomnil, se-ftor Hernandes, da govorite ho-laadakol" js rsksl Bekker. Ns Minorki js aavsds, dn ss s nazivom ssftor ia polnim priimkov pošasti samo glava družina. To js vsdsl gospod Bekker prav dobro. 8 svojim pozdravom je ho- Umirja boleant. popravl nemir* funkcije. pe^5easeovi okrepčat; oslaMe šsnake or^oein j In povrne r»nMNh>\mxinere. cm« *i.u' * VpreAjft V lokemet Hitra p^Uka^ožnja iz TRST (prako Nasilja) • Amarlikiai poitOha parafk«. JB M»*r»f 11,000 t mi. PleJe Ana. If In Okt. L Pemlk PhUadslphim je en nsjhitrieših, večjih in isvrstno vrejenin paznikov med Nsw Yorildmi In sgedoismsktisi poslovanju. Dr. J. V. Grahek ZDBAVNHE- " CJradne ure so> 10:00 zjutraj do 2:30 popoldne. $48 n.mmfi& Telefon Gedar 2388 V. S. PITTBBUBO, PA. J izvrstne tretjega razreda k bine s 2 in IfWWSim — vina pri vsakem obedu. Se ceno ia reservscijo prijavite ee pri domsčemu ssstop- M Dostojevski j JOHN J. DWYEE. Cm. A|*.t, IS Pearl St- Ne« Yerk. K. W. KEMPF, Cm. Wes«er> Psi. Am«, ISO N. La Sall« St, CUeeg^JII,^. m BESI n Komen ▼ treh dolih. .....................MinsssessssssoMOossMees > columbia gramofone! od $30.00 — $250.00. VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH JEZIKIH. Immm aovo aalag« ■•»iklh inportiraaUi "Homokord" r«Urdov. ; Brezplačna cenike dobite pri: VICTOR NAVINSEK, 131 Gnev* 8L, Con.maugk, P.. | ♦....................................»oeeofoMMMci -Preložil Vladimir Levstik. (Ddjt.) - "fikornji so vojsški," se js vmešsl kmet s samossdovoljaim poudarkom. "Na, vojak tudi nisem, jss..." "To ti js radovedna ženžšina," je zabavljal Stepan Trofimovič sam pri sobi. "In ksko ms ogledujeta — msis enfin ... Z eno beeedo, čudna reši kar nekam kriv ss zdim pred njima in njima vendar aisom storil ničssar." Ženioa js požepetsla s kmetom. "Ako vem ni ss malo, vaa rada popeljeva, la ss vsm ljubi." Stepaa Trofimovič se js takoj sgenil "Da, da, prijatelja, s velikim veseljem, sekaj mošno ssm upehan; aamo ksko zlezem ns vost" "Kako šndno," je modroval sam pri sebi, 41 toliko šssa ie hodim polsg krsvs, ps mi ni prišlo as am, da bi poproail kmete na vosu ... V tem 'reslnem življenju' je res nsksj jsko snsČUnegs." Toda kmet še vedao al uetevil konjs. "Kam ste pa aamenjeaif" je poberel mslce asssupao. Htepan Trofimovič nI takoj rasumel, "V Hatovo morebiti T" "K Natovuf Ne, k njemu ne mialim. . . Premalo eva znana, šeprsv sem šs slišal o njem." "Vaa Hatovo, vaa. devet vrst odtod." "Vest Cest ehsrmsnt; ds, ds, ims mi jo snsno. . . ." Htepan Trofimovič je atopal. In še smerom ga nieta vsels ns vos. Oenislns alutnjs mu js Si-nils v glavo. "VI nemara mialite, da sem .... Pa imam potal list, ia po etena aem profesor — učitelj, še hočete. . . toda višji. Višji učitelj sen. Oui. c'eet comme ee qu 'on pent tradulre. Zelo red bi pri eedelt pol litra šganja vam kupim ssto." "Pol rublja boete dali, goepod, cesta je hu da." "Ker je sanj, bi bilo reo premalo," je veta-vila šenlca. "Pol rublja t S n. dobro, pol rublja. G'eet eneore mieus, j'al en tout quaraate roublee, mais . . ." Kmet je astevllt s sdrušenissi močmi sta svlekla Stepene Trofimoviče ns vos ter ge pesa-dila zraven aje ns vrečo Vihsr misli ma ai privoščil oddihs. Vedao isaovs js čutil sam, da jo strsftao rostrooea ia misli ns vse drugo, nege M bilo potreba. Njegovo ssčudeaje nad to bolno elebootjo lestnegs uma je prehajalo od hipe de hipa v nesnoene fteško la bridko savest. "Kaj. . . . kej pe delo kravo tem .sdsj t" js sdajei aem ogovoril kmetico. "Jojmeae. gospod, kakor de Is alkoli niste vidsli tskegs t" se je aasasejslo bahšfte. "V mesta sva jo kapila." se js vmolol kmet. "Najine šiviaa, kejns ti. je Is spomlsdi poer-k sls ss kug*. Krogi* k rog aes je vso pspsdsls. Is ix iu»ueai ostala *va/' Veliko potnikov uiwmiwmm>M>»)»»»w>mw>>>»»>>> ROJAK importirane harmonike7 vsak previden vlagatelj pri naložitvi SVOJEGA denarja SIGURNOST IN DOHODEK Vloiito Vala prikrnn« pri naa na "Spečimi Interesi Account*' 1 "-AHEO ZAČNEJO i M 00 Frank Smkaer State Bask loniaait itmt. Hm Ymk Ctt? GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE