* ' k Ljubljanski grad in promet s tujci. Ponatis iz „Crorenjca“ štev. 30 — 34. V KRANJU 1902 Založil pisatelj. — liskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. Ljubljanski grad in promet s tujci X Vi X f I' ^ss®, \ \ SiBLl-iTHlAj la i Ponatis iz „Gorenjca“ štev. 30 — 34. V KRANJU 1902 Založil pisatelj. — Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. Q3oomio ' : V. ■ g-S G A ‘S to 2 > obišče krasna jezera na Gorenjskem in se še isti dan povrne domov. Tudi se lahko v enem dnevu obišče svetovnoslavni čudoviti podzemeljski jami v Postojini, v Škocijanu i. t. d. L Vseji občinskega sveta ljubljanskega dne 1.julija 1902 je občinski svetnik Prosenc interpeliral g. župana o zadevi nakupa ljubljanskega gradu od strani mesta Ljubljane, na kar je odgovoril g. župan, da je v tej zadevi že pisal c. kr. finančnemu ravnateljstvu. Na prvi hip bi se dozdevalo, da je ta zadeva po¬ polno lokalnega pomena za mestno občino ljubljansko, kar pa nikakor ni istina, kajti reči smemo, da je ta zadeva velikanskega in zelo dalekoscžnega pomena ne le za Ljubljano, ampak tudi za celo Kranjsko v narodno-gospodiirskem oziru in to z ozirom na promet tujcev. Namen sledečih vrst je dokazati gorenjo trditev, ki bi se videla na prvi hip dokaj smela — dasi je po¬ polnoma opravičena, kar hočemo dokazati s pričujočim spisom. Že v slučaju, da si Ljubljana prilasti grad, ne da bi se potem dalje brigala zanj, že v tem slučaju bi bilo mesto primorano storiti v to potrebne korake, da ne bi inače grad prešel v tuje roke, da se ne bi potem zdihovalo : tujec nas je prehitel; kajti prezreti- ne smemo, da se grad lahko proda potom javne dražbe, na kateri ga lahko vsakdo kupi. Vsekako se mora s tem dejstvom računati. Na deželi pa smatramo nakup ljubljanskega gradu kot sila važno vprašanje, kot pričetek jako važne akcije, ki naj bi bila naša rešiteljica in o kateri hočemo razpravljati v nadaljnjem in to je: promet tujcev. Kolike važnosti je v narodno-gospodarskem oziru za deželo velik promet tujcev, učimo se lahko od Švi¬ carjev. Iz tega namena hočemo navesti v kratkih potezah nekaj podatkov, ki sicer niso popolni, a nam vseeno že zadostno jasno kažejo važnost prometa s tujci, ki pa tudi pričajo, da se v tem oziru pri nas — bodimo od¬ kritosrčni — skoraj prav nič ni storilo. Kakor nam pove statistika, je bilo tujcem 1. 1894 v Švici v 1400 gostilnah 80.000 postelj na razpolago. Dohodkov je bilo izkazanih 98 milijonov, troskov pa 64 milijonov, torej čistega dobička 34 milijonov (frankov) kron. Preračunalo se je, da je investirani kapital donašal 7 odstotkov. Izrecno pa povdarjamo, da je bil to promet edino le v gostilnah. Kolik mora biti pa šele promet, oziroma dobiček, katerega je množica tujcev provzročila v drugih panogah gospodarstva. »Slovenski Narod« z dne 7. junija t. 1. št. 128 piše pod naslovom »Tujci v Ljubljani«, da je letos v Ljubljani manj tujcev nego lani in da tudi ni upanja, da bi se doseglo lansko število, ker jih odganja — pomanjkanje stanovanj. 6 Temu nedostatku, pomanjkanju stanovanj, je pač lahko odpomoči pri naših odnošajih. Ako so žo ne ganejo zasebni finančni krogi, je pa naloga dežele in po¬ sameznih občin, da store vse potrebno v lem oziru. Da se v Ljubljani, četudi takoj ne popolno in naenkrat odpomore temu nedostatku, ki ovira promet tujcev, treba ni ničesar druzega nego: 1. ) da mesto kupi grad, 2. ) da ga pripravi in adaptira za stanovanje tujcev, 3. ) naj se zgradi vzpenjača, 4. ) naj mesto po potrebi pritegne tudi deželo v to akcijo in 5. ) naj se mestna občina obrne do justičnega ministrstva, oziroma do vlade, daj naj taista ne stavi pretirane cene. Veseli nas vse deželane prvi korak, ki ga je storil ljubljanski mestni zastop s tem, da izkuša grad dobiti v svojo last, ker je naše mnenje, da je Ljubljana v prvi vrsti poklicana, kakor nobena druga občina ne, pričeti delovanje za povzdigo prometa tujcev, ter s tem dati lep izgled ostalim občinam. Ta prvi korak pa" naj bi bil po našem skromnem mnenju popolen in v to svrho naj bi se na ljubljanskem gradu napravil »hotel prve vrste», katerega naj bi vz¬ penjača vezala z mestom. Utegnilo bi se ugovarjati, da bi investirani kapital bržkone ne donašal toliko, da bi se glavnica obrestovala, kaj šele amortizovala. Ali nam mari donašajo za vo¬ jašnice investirani novčiči pravzaprav kaj obresti ? Smelo trdimo, da ne, a vendar ima mesto od investiranega kapitala mnogo koristi, kajti vojaštvo zelo pomnoži 7 promet, promet pa zopet blagostanje in davčno zmožnost davkoplačevalcev, četudi imajo vojaki le po nekaj vinarjev na dan na razpolago. Recimo, da bi imela mestna občina s takimi napravami navidezno celo nekaj deficita — , faktično bi pa vendarle imela dobiček, ko bi prihajalo v mesto vedno več in več tujcev, ki pa ne bi razpolagali le z nekaterimi vinarji, ampak bi jim ne bilo nič na tem, če bi brez vsake skrbi potrošili tudi po 20, 50 do 100 kron na dan. Od tega bi pa ne imelo korist samo mesto, ampak tudi dežela, ker bi tujci napravljali izlete tudi na deželo. In v železnice investirani kapital?! Koliko donaša la denar obresti naši deželi, posnamemo iz Pirčeve brošure, v kateri pravi pisatelj: ^Napočila je nova doba veli¬ kanskega napredka z raznovrstnimi iznajdbami, doba železnic in telegrafa, ki je našo procvitajočo kupčijo in naš promet v kratkem času popolnoma uničila.* Železnica, kot taka, nam sama ob sebi ne donaša torej nobene koristi in nje gradnja je le polovično delo. Ako hočemo, da bode deželi koristila, izvrši naj se še druga polovica dela — skrbi naj se za velik promet tujcev. Dolžnost faktorjev, ki so skrbeli za gradnjo že¬ leznice, je: skrbeti za promet tujcev, kajti inače je že¬ leznica, ki vodi skozi našo deželo le — poguba za njo — kar dokazuje Pirc v svoji brošuri, ko pravi: «Že- ieznica hitro dirja z naloženim blagom skozi deželo; vse blago je nekdaj šlo skozi roke pridnih Kranjcev, ki so ob tem prometu služili milijone.* Ako torej trdimo, da je Ljubljana v prvi vrsti po¬ klicana skrbeli za pomnožitev prometa tujcev in ako bi si sama ne upala prevzeti te naloge, naj se obrne do 8 (postaja Lesce-Bled c. kr. državne železnice) na Gorenjskem, 501 m nad morjem. Jezero z okolico je biser Kranjske. Ima več hotelov. dežele, katere naloga je, da tudi ona stori v tem oziru svojo dolžnost. V Švici n. pr. delujejo občine in kantoni (pri nas dežele) a tudi država vzajemno za povišanje prometa tujcev, karje tudi naravno in edino pravo, vsaj imajo tudi vsi trije faktorji korist od tega. Iz tega sledi, da je mesto opravičeno apelirati v napominani zadeyi tudi na državo, naj tista ne postopa preveč ozko¬ srčno pri pogajanjih zaradi ljubljanskega gradu. II. Žalostna resnica je, da blagostanje naše dežele vedno bolj in bolj propada in da ni pričakovali pomoči ne od kmetijstva, ne od obilnosti. Prav zanimiva so izvajanja Pirčeva v tem oziru. Po njegovih računih, ki so prav jasni, imajo naši kmetovalci vsako leto pet milijonov kron izgube. Po statističnih podatkih, ki nam jih poda Pirc, razvidimo, da se naša kmetska posestva zadolže vsako leto za okroglo svoto osmih milijonov kron. Na prste se da torej zračunati, v kolikih letih mora priti kmetijstvo popolno na boben. Ostane nam torej edini up — privabiti y deželo tujce — da se torej povzdigne promet s tujci, kakršen bi bil v naši deželi prav lahko mogoč, ako bi se v tem oziru storilo, kar je potrebno. Od velikega prometa tujcev nimajo koristi edino le posamezne osebe, ampak neoporečno vse prebivalstvo od prvega do zadnjega, tako obrtniki, trgovci, kmetovalci — z eno besedo — vsi stanovi- To je polje, na katerem se lahko snidejo brez izjeme vsi: namreč prijatelji meščanstva, a tudi prijatelji kmeta, da delujejo res v blagor ljudstva, če imajo le kaj resne volje. 10 V podkrepljenje naše trditve navedemo le edino izvoz naše živine v Švico. Mari naj mislimo, da Švicarji kupujejo našo živino, ker nimajo zase doma dovolj živine. Nikakor ne, ampak kupujejo jo zaradi tujcev. 2e samo s tem si oni prislužijo lepe novce, ki bi lahko pri nas ostali. To bodi pa omenjeno le mimogrede kot nekdka malenkost. Vsekako bi akcija zahtevala nekaj žrtev in vsled tega bi utegnili zagnati hrup ljudje, ki ne mislijo na napredek —- zopet imamo nove doklade na davek, — vedno višje in višje so doklade. Beseda «dioklada», ki pa nima druzega pomena nego «pomngaj si sam», napravi nam neopravičen strah in mesta, oziroma občine, ki (ako nimajo posebno velikega premoženja) imajo bodisi iz lakomnosti, nepodvzetnosli, bodisi iz kratkovidnosti v današnjih časih majhne do¬ klade — nikakor ne napredujejo. Kdor pa ne napreduje — gotovo nazaduje. Le lakomnost je vzrok, da se nekateri branijo povišanja doklad. Tolstoj pravi: «Davki za dobri namen se morajo plačati; tedaj se mora dati še več, kakor se zahteva — dati se mora vse.» Žali, da stranke, ki so v opoziciji, strah pred do¬ kladami hinavsko izrabljajo v agitacijske namene tor s tem delajo veliko škodo napredku. Nikakor še ni znamenje najboljšega gospodarstva, če imajo občine brez velikega premoženja majhne doklade, vsaj tudi trgovec ali obrtnik, ki ne investira v svoj obrt, ne napreduje, temveč le životari in kmalu bode podlegel v boju z bolj podjetnim konkurentom, ki ne štedi denarja, ko se gre za povzdigo njegovega obrta. A še drugo stran si je treba ogledati v tem oziru, kar pa se žalibog pri nas nikdar ne vpošteva, dasi nam 11 jasno kaže, da je strah pred občinskimi dokladami — neutemeljen in celo k vari ji v. V mestu z malimi dokladami, kakor je n. pr. Ljubljana (20%), se davčna oblast ozira na trgovce in obrtnike le toliko, da jim vedno povišuje državne davke leto za letom, kajti male doklade so vladi jasen dokaz, da se da davčni vijak še priviti. Tako povišanje se godi v Ljubljani redno vsako leto, ne da bi se kaj vprašalo obdavčene« po njegovih dohodkih. To je posledica majhnih doklad. A temu se ne bode odpomoglo, naj se še tako ostro piše o «divjanju davčne oblasti». Ko bi bile doklade v Ljubljani visoke, bi si davčna oblast bolje premislila, predno bi povišala državne davke, kakor dela v Gradcu, Pragi in na Du¬ naju, kjer imajo 80 — 100% doklade. To je pa tudi po¬ polno lahko umevno, kajti v takih krajih vlada postopa milejše, vsaj: kjer je trava že pokošena, se ne da več kositi. Vrhutega denar, ki ga pobere državna davčna oblast, poteče v državne blagajne, in ne pride ves v korist občine, v kateri se je nabral. Nasprotno pa denar, ki ga plačajo davkoplačevalci kot občinske doklade, pride ves v korist dotični občini in se lahko ž njim napravi, kar zahtevajo občani in kar je le njim v korist. Pregovor pravi: «Kdor prej pride — prej melje.» Zatorej naj občina sama pokosi travo — napravi naj doklade. Občine bi na tak način imele dovolj denarja brez posebnega beračenja. Brez težkoč bi lahko mnogo investirale in podvzele. Tudi Ljubljana naj bi se ravnala po tem in s takim denarjem bi lahko mnogo storila za promet tujcev, kakor se to godi v Švici. Ako bi Ljubljana imela na- 12 mesto 20% doklade 60%, mogoče, da hi se potresno posojilo ne izterjevalo tako strogo, kakor sedaj. Ge bi Gradec in Praga imeli le 20°/ 0 doklade, ne bi bili ti mesti dobili kar .več milijonov podpore, kakor se je letos zgodilo, ko imate 80- 100% doklade. Vrhu- tega sta pa ti mesti s svojimi visokimi dokladami mar¬ sikaj storili v splošno korist ter sta dobili podporo — ne da bi jima bilo treba potresa. Sploh so pa doklade pri malem obrtniku majhne, pri velikem pa velike, tako da delajo občani vsi za enega in eden za vse. Razen tega se lahko naloži nekak prostovoljen davek, recimo amortizacija v podobi loterije, kakršno bodo napravili Benečani za svoj podrti zvonik sv. Marka. Ljubljana naj torej stori vse potrebno, da si pri¬ lasti grad, da ga opremi za bivanje tujcev ter na ta način provzroči večji promet tujcev po naši deželi, ako bi tudi bilo takoj treba povišati doklade, vsaj bi ta promet provzročil promet, ki bi bil v denarni ceni naj¬ manj stokrat večji nego bi bile vsled tega nastale doklade. III. Naša deviza naj bode torej: kakor je Sol n ograd središče nemškega prometa s tujci — tako naj postane Ljubljana pri nas središče z ozirom na promet s tujci v slovanskem, pa tudi v mednarodnem oziru. Ugovarjati bi se utegnilo, da Ljubljana (mesto samo- obsebi) nima tako krasne lege kakor mesto Solnograd. A ta ugovor je popolno ničev, ako pomislimo na to, kar nam nudi razgled z ljubljanskega gradu. Smelo 13 trdimo in tudi razvajeni turisti, kateri so videli že pre¬ mnogo najlepših pokrajin, so se opetovano izjavili, da ima mesto Solnograd (mesto samo) sicer nekoliko lepšo lego kakor mesto Ljubljana, a ne tako obširnega obzorja s tako krasno ravanjo, katero obdaja čarobno skupljeno visoko pogorje, ki očara vsakoga, kdor ima le količkaj smisla za naravne krasote. Da je Ljubljana — seveda s komfortno preskrbo tujcev — sposobna postati središče prometa tujcev pri nas, v to ji kaj vrlo dobro služijo izborne železniške .zveze, ki omo- gočujejo tujcem, da si brez vsakega napora ogledajo vse znamenitosti, da lahko zjutraj odpotujejo in se zvečer zopet povrnejo nazaj v Ljubljano. tn kako velekrasen in velezanimiv potovalni program se lahko napravi v Ljubljani bivajočim tujcem. Za pohod vseh gorenjskih znamenitosti lahko po¬ rabijo cel teden in še več; za obisk Notranjske s čudovito postojinsko in čarobno krasno škocijansko jamo pri Divači itd. je treba tudi enega tedna. Daljnji teden pa lahko uporabijo za partije ob Savi od Litije do Celja, ki, četudi popolno pozabljene, ne le, da ne zaostajajo po svoji krasoti za slovečim »Gesause*, ki je po širnem turi¬ stičnem svetu tako znan, ampak smelo trdimo, da ga celo nadkriljujejo. Potem pa še ostaja mnogo časa za izlete proti Kamniku, Novem mestu do Krškega i. t. d. Ko nas je nekoč vprašal posestnik velikega hotela na Solnograškem, kako se nam je dopadlo «Gosavsko jezero*, smo mu odvrnili, da smo videli že kaj lepšega, na kar nas je radovedno vprašal, kaj bi to bilo. In ko smo mu odvrnili, da se nam «Klanški jezeri* bolje do- padeti, je odvrnil, da je to že mnogokrat čul. 14 HoliiojvSltzo jezero pri Bledu, pravo planinsko jezero, leži 526 metrov nad morjem. Postaja c. kr. državne železnice Lesce-Bled na Gorenjskem. Hotel Sv. Janez pri jezeru. G. Siegerist, predsednik planinskega društva v Švici, je pred 15leti prišel si ogledat «Škocijansko jamo». Očaran po izvanre^ni naravni krasoti, je vzkliknil: «Gospoda, mi Švicarji bi si čestitali, ko bi imeli kaj tacegaN Brez skrbi smemo reči, da so Postojinska, Škocijanskajama i. t. d. špecijalitete, kakršnih ni najti na svetu. Da to niso le fraze, spričuje tale dogodek: V Matavuni pri Gombaču je v knjigi za tujce neki bramin iz Indije na¬ pisal v svojem jeziku in z lastno pisavo, kako globok vtis je nanj naredila krasota tega, kar je videl v Škocijanski jami in nje okolici. Slovenci imamo že take zaklade, ti praktični Švicarji pa sedaj iščejo takih jam po svoji deželi, kakor je bilo brati zadnje dni v nemških novinah. In kakor so praktični — če se jim ne posreči najti jih — v stanu so si jih narediti, — če tudi bi veljalo milijone.* Ge torej vse navedeno resumiramo, nam je jasno, da je Ljubljana kot vzorno središče krasnih pokrajin, moralično primorana, da stori v tem oziru vse, kar je le mogoče, da uresniči to idejo, ki ni nikaka utopija, ampak temelji na popolno zdravi gospodarski podlagi. Ako stori glavno mesto svojo dolžnost in ako se odzoveta dežela in država v kolikor sta dolžni, ne bode treba dolgo čakati, da se to gibanje razširi tudi izven Ljub¬ ljane, da bodo tudi ostale občine posnemale ta dober izgled. Javno mnenje je, pa ne samo v Ljubljani, ampak tudi po deželi, da mestna občina ljubljanska nikakor ne sme zamuditi te prilike ter si prisvojiti grad, s katerega je tako krasni panorama osobito na visoka pogorja, * Ravno, ko je bil pričujoči spis v tisku, je bilo brati v časopisih, da so že našli v Švici krasno podzemeljsko jamo s čudovitimi kapniki. kakor so kamniško, julske planine, Karavanke i. t. d., ter združeno z deželo in državo preskrbeti tujcem vso potrebno udobnost, v prvi vrsti pa udobna stanovanja, kar vse najdejo v Švici, na Solnograškem in Tirolskem. Ako bi sedanji mestni zastop zamudil to priliko, storil bi veliko napako, ker bi se mu labko očitalo: ko so Nemci go¬ spodovali mestu, nakupil se je grad Tivoli, ki pa nikakor ni tako velikanskega pomena, kot je krasno ležeči grad. To vse pa naj bi bil le začetek velike akcije, ki se ima pričeti v blagor naše dežele. IV. Kakor nas pa uči žalostna skušnja, bi nam vsi naši najlepši naravni zakladi ne donašali nobene, ali vsaj razmerno silno malo koristi, če ne bi skrbeli, da ž njimi seznanimo širni svet, osobito pa še naše brate Slovane. V to pa je treba reklame, reklame in zopet reklame. Priznati moramo, da smo v tem oziru prav mnogo za¬ mudili, da smo bili podobni onemu svetopisemskemu človeku, ki je izročeni mu talent zakopal globoko v zemljo. V tem, ko smo pri nas slušali visokoleteče govore, navduševali se zdaj za to, zdaj za ono ter cepili dlako, delali so trezni Švicarji. Gosto omrežje društev za povzdigo prometa tujcev prepreza danes Švico, in kar se je tam vsako leto storilo za reklamo, je naravnost čudovito. Predaleč bi nas zavedlo, ako bi hoteli našteti vsa društva ter opisati, koliko so storila za promet tujcev, koliko so izdala za reklamo i. t. d. Nekaj pa najdemo pri vseh društvih enakega. Vsako društvo iz¬ kazuje namreč med svojimi dohodki — prispevke občinskih zastopov in države. 17 Omeniti pa hočemo središča prometa tujcev v Švici namreč mesta Curiha. Domnevalo bi se lahko, da mesto Curih in Viervvaldstattsko jezero ne potrebujeta reklame, a Švicarji vedo, da je reklama vedno potrebna. Pred nami leži šestnajsto letno poročilo, ki ga je izdala pro¬ metna komisija, izvoljena od društva za promet tujcev. Društvenine jo bilo blizu 10.000 kron, 8000 kron je dalo mesto, nekaj država, banke, pivovarne i. t. d., tako da je imelo društvo I. 1901 znatno svoto 56.000 kron dohodkov. Od tega je izdalo za reklamo 27.000, za koncerte 13.500 kron i. t. d. Reklamni aparat je deloval velikansko, kajti izdalo se je 100.000 izvodov «Zuricher Fuhrer» in 10.000 krasno ilustriranih prospektov se je razposlalo v Nemčijo, Belgijo, na Angleško, Holandsko ter celo v Rusijo. V Ženevi (Gent) je izdalo društvo «Associalion des interetes de Geneve® v kratki dobi 485.000 izvodov «vodnikov», brošur, načrtov, panoram itd. in sicer v potih jezikih; v 618 časnikih v Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki je priobčevalo članke o Ženevi. To društvo je izdalo za vso to reklamo 320.000 kron. V 17. letnem poročilu, ki je izšlo v januariju 1902, je bilo izmed 205.760 tujcev: 74.280 Francozov, 26.487 Nemcev, 18.092 Lahov, 10.669 Amerikancev 16.335 An¬ gležev in celo 4 69 7 Rusov i. t. d. Društvo je izdalo tudi «vodnika® v ruskem jeziku. Ono podeljuje celo nagrade za okinčanje balkonov s cvetlicami. Kdaj bi pri nas komu kaj takega prišlo na misel. Med dohodki društva je tudi postavka: donesek kantona (dežele) 12.000 kron, donesek mesta 7500 kron. železnična uprava ne le, da podpira taka društva z izdatnimi doneski, temveč še na lastno roko dela reklamo za promet tujcev. Samoobsebi je umevno, da ta društva kakor tudi železnice brez- 18 plačno razpošiljajo svoje publikacije. In pri nas? Za na¬ vadni vozni red je treba dati novcev. Deželna zveza za povzdigo prometa s tujci na Sol no- graškem je letos izdala krasno izdajo popisa cele dežele, ki pa ni kaka navadna popotna knjiga, ampak nekak almanah, ki bi krasil vsako salonsko mizo. To krasno delo, ki je jako izboren reklamni spis, se razpošilja na vse prijatelje lepe planinske dežele, in sicer cenejši kakor stane izdaja. Slike so poskrbeli najboljši umetniki. Že pred dvaindvajsetimi leti je tajnik trgovinske in obrtnijske zbornice v Bolcanu, poznejši državni poslanec dr. J. Angerer v zborničnem letnem poročilu prvokrat povdarjal važnost prometa tujcev v narodno-gospodarskem oziru. Številke prometa, katere je povzel iz statistike in pa porazdelitev dohodkov iz prometa tujcev na posamezne panoge, kakor: kmetijstvo, obrt i. t. d. so vzbudile začudenje ter provzročile, da se je časnikarstvo za to stvar bolje zavzelo. In pri nas? Nič o vsem tem. Navedli bi lahko še dolgo vrsto enakih društev in opisali njihovo delovanje, kar bi nas pa predaleč za¬ vedlo. Omeniti hočemo le še to, da se je izdalo za reklamo za promet tujcev Švici v preteklem letu gotovo en milijon kr o m- V. Ako hočemo torej dospeti do cilja, ako hočemo povečati promet tujcev in si s tem odpreti neusahljiv vir dohodkov, ravnati se nam bode tudi treba po izgledu Nemcev. Ce so si Nemci ustanovili svoj Deutsch-osterr. Alpen-Verein, ki deluje po svojih sekcijah z velikim vspehom celo po slovanskih deželah, zakaj bi si Slovani ne ustanovili «občeslovanskega planinskega — lh društva*, v katerem bi se zvezali slovenski, češki, poljski, hrvatski, srbski in ruski turisti. Naša misel je, da je v to poklicano naše »Slovensko planinsko društvo*, ki je na domačih tleh v kratki dobi in z malimi sredstvi marsikaj storilo za turistiko. Vse hvale vredno je, da namerava društvo napraviti v »Vratih* velik hotel. Nikakor pa ono ne sme ostati le doma, ampak naj skuša raztegniti syoje delovanje tudi čez meje. Osrednje društvo naj ostane v Ljubljani, a ustanove naj se odseki: slovenski, hrvatski, srbski, češki, poljski, ruski i. t. d. kakor ima Deutsch-osterr. Alpen- verein svoje sekcije: beroiinsko, monakovsko, tirolsko, solnograško, koroško, kranjsko sekcijo i. t. d. Kakor hitro bomo imeli nekako zvezo vseslovanskih planinskih društev, potem nam tudi reklama ne bode delala tolikih težkoč, kakor se dozdeva na prvi hip. Seveda bode prva potreba, da se napravijo lepi reklamni plakati, brošure, prospekti, načrti v vseh slovanskih jezikih, a obenem tudi v nemškem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku, ter naj se opremijo z zares dobrimi slikami, kakršnih si od naših krasnih pokrajin lahko damo napraviti nebrojno. Ker pa nikakor ne smemo pričakovati, da bi nemško, osobito ekstremno nacijonalno časopisje pospeševalo naša prizadevanja, zatorej naj se propaganda prične v slo¬ vanskem časopisju. To bode sedaj po IV. shodu slovanskih časnikarjev tem lažje, ker so imeli slovanski časnikarji priliko osebno prepričati se o krasoti naših pokrajin. Jako umestno je storila blejska občina, da je obdarila slovanske goste s krasno brošurico »Bled in okolica* in krasnimi razglednicami. Veseli nas, da že sedaj donašajo slovanski časniki prav lepe članke o naši domovini, dasi so si le nekatere znamenitosti takorekoč le mimo- 20 Vlnocl v Po,stojinsko jaLioio. Na postaji Postojina južne železnice. Več hotelov. V tej svetovno- slavni jami je možno cele ure hoditi po dobrih potih. Tu se vidijo čudovite stvorbe kapnikov. V notranjščini teče reka Pivka. Od 1. maja do 1. oktobra vsak dan ob 11. uri dopoldne pri električni razsvetljavi na ogled. 0 Binkoštih velik slavnosten poset mnogih tisoč ljudi iz vseli krajev sveta. grede ogledali. Temu dejstvu se ni čuditi, saj so z last¬ nimi očmi videli: kaj je Ljubljana, kaj so slovenske dežele —- kako čarobno krasna je naša domovina. Skušnja nas uči, da, odkar je slovensko planinsko društvo v zvezi s češko podružnico, se je število Čehov tujcev prav iz¬ datno pomnožilo in je letos na Bledu češka kolonija zelo številna. V kratki dobi, odkar obstoji češka koča na Grintavcu, se že zelo opaža, koliko se je pomnožilo šte¬ vilo letoviščarjev-Čehov po Gorenjskem. Upamo, da bode vseslovansko planinsko društvo v kratkem moglo zgraditi tudi hrvatsko, poljsko, srbsko in rusko kočo, kakor ima «Deutsch-osterr. Alpenverein» svojo Beriiner-, Munchener-, Hannover-Hiitte i. t. d. Kako krasni so naši kraji, dokazuje dejstvo, da se je Bled, reči smemo, skoro brez vsake reklame jako lepo razvil in da obeta postati eno prvih letovišč naše države. Kaj bi bil lahko dandanes Bled, ako bi Slovenci imeli le polovico podjetnosti Švicarjev, ki se ravnajo po geslu: kdor hitro da, dvakrat da. Podjetnost Švicarjev glede na promet tujcev in obrtnost donaša pač večje koristi, kakor pa način narodnega gospodarstva, po ka¬ terem se denar nalaga v hranilnice, misle, da je to dohro narodno gospodarstvo, če se premakljivo premo¬ ženje kopiči in s tem vsaka podjetnost zamori. Tak denar ne donaša pravzaprav nobene koristi in ni izvzet slučaj, da si ga fiskus v potrebi ne prilasti, kajti lahko pridejo časi: ko gre sila pred pravico. Gotovo pa bodo tudi zmerni časopisi drugih ne¬ slovanskih narodov kolikor toliko zajemali iz slovanskih virov ter prijazno pisali o naših prizadevanjih in priznali, da nam ni zato, da bi tirali šovinistično slovansko- nacijonalno politiko ampak, da je naš namen pomagati si 22 do večjega blagostanja, kar gotovo ne bode na škodo drugim narodnostim, ker tudi mi imamo pravico misliti na sebeohrano, na zboljšanje svojega gmotnega stanja. V 188. številki letošnjega leta piše »Slovenski Narod» o prvi vseslovanski razstavi v Petrogradu, v ka¬ teri naj bi se zrcalil ves slovanski svet. Leta 1904 se torej otvori razstava. Ali si. moremo Slovenci želeti lepše prilike, da pokažemo našim bratom Slovanom svoje naravne zaklade. Nikakor ne smemo za¬ muditi te prilike, kakršne ne bomo morebiti nikdar več imeli. Po našem skromnem mnenju, naj Slovenci napravijo za to razstavo poseben oddelek za turistiko, kjer naj razstavijo zares dobre slike in popise svojih krasnih po¬ krajin. Upamo, da se bode «Slovensko planinsko društvo* oprijelo te ideje. Ker pa mora biti to nekaj posebnega, naj se pritegnejo k tej akciji tudi drugi faktorji: občino in dežela, umetniki in pisatelji, pa tudi rokodelci, ki delajo v lesni obrti. Daši je časa dve leti, vendar je treba s to akcijo takoj pričeti, ker izkušati moramo, da pokažemo svojim bratom res kaj posebnega. Vsled tega tudi ne smemo štediti z denarjem, kajti obilo se bodo izplačali investirani novci, ako opozorimo svoje brate na izredne krasote naše dežele. Ker se bodo najzanimivejše stvari nakupilo za ustanovitev vseslovanskega obrtnega, umet¬ niškega in etnografskega muzeja, moramo stremiti Slo¬ venci za tem, da na kak način spravimo v ta muzej kaj zares lepili slik naših pokrajin, ki bi bile permanentna reklama za našo deželo. Upamo, da se bodo zedinili vsi faktorji kranjske dežele, to je Ljubljana in druga mesta kakor Kranj, Radovljica, Kamnik, Loka, Postojina, Novomesto i. t. d., deželni zbor in nadejamo se, da tudi država ne bode 23 izostala, ker bi se Z večjim prometom tujcev tudi da- jatnost davkoplačevalcev povečala. V odbor pa naj bi se povabilo, oziroma volilo ljudi, ki se za stvar zanimajo, ki imajo vesfclje delovati v prospeh te akcije. Uverjeni smo, da bode poleg zavednih županov tudi dovolj drugih rodoljubov, ki bodo drage volje žrtvovali svoje moči v prospeh Le akcije. Te misli so nas napotile do tega spisa in ako smo dosegli le to, da se bodo pričeli prizadeti faktorji gibati, bode nas zelo veselilo. Želeti bi bilo, da se tudi še drugi oglase, kajti več oči več vidi. Zatorej vsi možje na krov, na edino gospodarsko in resno delo — to je na povzdigo prometa tujcev — ki bode koristilo, — kakor smo že v pričetku omenili — meščanu, ki bode pa dokaj koristi donašalo tudi našemu kmet u. 24