im » m «n Izhaja Tttk dan rm praanikoT. nedelj la Isiued daily azoapt Soudan and J, mmmm LETO—YEAR XXm. ffASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III., petek, 21. marca (March 21), 1930. UradnUk! in upramUkl proaiorl: 1657 8. LawndaU Ava. Off ka of Publication: 1657 South Lawndal* Kr%. TalasHona, Rockwall 4904 toattar Junrr M, 1*10, M UM____ under U» AM at lo„(r* oí Mar« k ». ||f|. Subscription »6.00 Y« STEV.—NUMBER 68 Pap« provociral komuni* stične demonstracije Napadi na cerkve t Nemčiji in Cehoelovakiji. Podvojena kampanja proti cerkvam Rusiji Moskva, 20. marca.—"Bezbož-nik," glasilo ruske ateistične organizacije, je včeraj izšel v posebni antipapeški izdaji. Vsa številka je posvečena rimskemu papežu, ki je včeraj maševal za ruske kristjane in na njegov poziv so v vseh katoliških cerkvah storili isto. List ima čez vso stran naslov "Dol s papežem!" in naziva ga največjega ' veleposestnika na svetu ter kapitalističnega "an-gelja varuha," čigar rodbina v Milanu poseduje tekstilne tovarne. V isti številki je tudi poročilo, da je oapeška gonja v inozemstvu proti eovjetom podvojila kampanjo ateistov proti cerkvam v Rusiji. Zadnji teden je prebivalstvo v Kareliji zaprlo dve katedrali,' 33 manjših cerkva in 10 kapel. Dalje je poročilo, da je devet vasi v distrik-tu Kimrij zaprlo cerkve in pometalo "božje smet je" iz svojih hiš. Ateistična organizacija zahteva, da moskovski sovjet zapre vseh ostalfh 240 cerkva v Moskvi, ki so še odprte.' Varšava, 20. marca.-—V ukrajinski pravoslavni cerkvi v Lvo-vu se je včeraj raz počila bomba. Ranjenih je bilo več oseb. Berlin, 20. marca.—Komunisti v Nemčiji so včeraj organizirati celo vrsto dMronititdt ti cerkvi in izvršenih je bilo več dejanskih napadov na katoliške in protestantske cerkve, v katerih so bile v teku protestne ceremonije proti sovjetom. V Berlinu so komunisti para-dirali po ulicah tekom dneva, zvečer pa so udrli v nekatere cerkve. V predmestju Alders-hofu so invadirali katoliško cerkev s klici "živela rdeča fronta" in "Dol s papežem!" Začel se je furiozen pretep v cerkvi, ki je končal s tem, da so bili komunisti pometani na cesto, predno je prišla policija. V Moa-bitu je bil tudi naval na cerkev, a tam je bila zunaj policijska straža, ki je odbila napad. Več katoliških in - protestantskih cerkvi je bilo poškodovanih in tekom noči so se pojavili na njih napisi "Vera je opij za ljudstvo." Praga, 20. marca. — V Nemškem Brodu na Češkem so včeraj zjutraj našli vse cerkve poni azane s proti verskimi napisi. V nekaterih drugih krajih «o bila pobita cerkvena okna in bili so nemiri ter Uuti spopadi z verniki in policijo. Praški nadškof je imel sinoči protiboljševiški shod, katerega »o komunisti razbili. Vrgli so smrdljive bombe v dvorano in oltfinatvoje zbežalo na vse strani. Policija danes čuva nadškofijsko palačo. Daniele zahteva še ste It» proMMdje Pravi, da bi morala Amerika potrošiti tristo milijard dolar jev za "plemeniti ment" Washington, D. C.—Joseph us Daniels, moraarični tajnik za časa predsednika. Wilsona, je v sredo dejal pred zborničnim odsekom, ki zaslišuje stranke glede Volsteadovega zakona, da bi moral "plemeniti eksperiment" prohibicije trajati najmanj sto let, čeprav bi enforsement stal letno sto milijonov dolarjev ali skupaj v sto letih tristo milijard dolarjev! Daniels je bil prvi, ki je posušil bojno mornarico. (Posušil jo je tako izborno, da so bili v zadnjem januarju—ob desetletnici prohibticije—tam propagira plemenska enakopravnost, kar je v nasprotju s tradicijami južnih Mar. New York. — (F. P.) — In-dustrijska depresije je hujše u dsrila zamorske delavce kot be-lopoltne, kot kaže poročilo Narodne zamorske lige, ki je u-vedla zadevno statistiko. V A-meriki je sedaj 380,000 brezposelnih zamorskih delavcev iv njih družine so izpostavljene veliki bedi in pomanjkanju. Večina zamorskih delavcev opravlja'najtežja dela v Industrijah, za kar prejemajo prav nizko mezdo. Ameriška fede* racija se ne zmeni veliko, da bi jih organizirala v unije in taka so ti delavci izpostavljeni brezobzirnemu izkoriščanju, in kadar pride v deželo kriza so zamorski delavci prvi, ki izgubo delo. Unija as zavzela za alrote New York. — Unija za ame-rIŠke civilne avobodščlne ae J* zavzela za sirote umorjene de. lavke Elle May Wigginsonovc, ki so bili po njeni smrti izročeni v oskrbo sirotišnici. Unijn bo vložila tožbo za odškodnino proti morilcem, katere je najela Loray Textile Co. za napad na stavkarje. Pet članov drhali, ki je na-psdls stavkarje, je bilo pred par dnevi oproščenih krivde u-mora na sodišču v Chariottl, N. C., ker Je drutbs pozvala v svojo službo naj tipi J šs odvetnike, ds so zagovarjali obtožence. Poslsdles drlsvsfce agitacije Chariotte, N. C. — Agitaci-ja delavskih unij. ki Je pričela pred meseci, Je rezultirala v tem, da so tekstilni tovarnarji pričeli uvajati v svojih podjetjih «6 ur dela v tednu v krajih, kjer Je bilo 60 ur dela na teden nekaj navadnega. Tekstilni baroni bodo morali popuatiti tudi v drugih ozirih, ako ae bodo delavci borili za svoje zahteve In pokazali svojo odločnost. ftkašaai dobe davčne račune I. JealJs ChtaMgo-—Rsčunl davka se leto 1928 bodo v rokah posestnikov okraja Cook okrog I. Junija In računi bodo morali biti plečanl do I. julija. Tako poroča davka raki urad. Governor Young at na zmeni, ds bi proučil dokaae o Moon ay- Javi nedolžnosti gscrsmsnto, Cel — (F. P.) — Governor Young še sedaj nI prepričan, da sta bila Moonsy in Billings po nedolžnem obsojana v zapor radi zločina, ki ga nista nikdar storila. Iz zadnje gover-nerjeve izjave, ki Jo Je podal Arthur Haebu. ki Je vodil delegacijo k Youngu, da isposluje Mooneyjevo oprostitev, Je rsz-vidno, ds ns bo storil nobene stopnjs in bo Mooney še nsdsljs morsl oststi v zaporu. "Money šs nI pokazal nobenega kosanja," Je dejal Young delegaciji, "zato se ga ne mors smstrati za deferega diiavlja-na." Governor Je sicer priznal, da Je bilo mnogo izpovedi, ki so bile prednešene na obravnavi proti Mooney Ju dlekredttiranih, a je vztrajal, da ve sa drugs evidence, katere pa ni imenoval, ki pa dokazujejo, da Mooney in Billinga nista tako nedolžna kot m jih skuša prikazati v Javnosti. Governer se je izogibal odgovoru na vprašanje, zakaj Je zadevo izročil v druge roke, mesto da bi sam pregledal dokumen-U, ki pričajo o MoonejrJevi ne-dolžnosti, kot Je bil obljubil, da bo storil. Z molkom je Young pokazal, da se za tem skrivajo politične ambicije, ker se boji, ds bi mu akcija utegnila škodovati v njegovi karieri. Čevljarska Industrija Boston, Mass. — Ctvljsroka industrija J« edina v državi, k( zaznamuje napredek v zadnjih par meaecih. Produkcija ae je zvišala In tovarne so upoelll# več delavcev, ki pe prejemajo manjše mezde kot so Jih pred rnlm letom. TreefclJ Carigrad, 20. mama.—I^on TrockiJ, bivši sovjetski vodja v Rusiji, Je zelo nevarno bolan na vnetju pljuč. Včeraj Je epsliral na evo je prijatelje, naj mu pomagajo dobiti vstop v Francijo, kjer bi nwrám še nešel sdravje. Turška klima je zenj pogubna Ameriške mezde padle 200 milijonov dolarjev Waafefc*toa. D. ^"Nakupovalna moč ameriških delavcev Je od zadnjega aeptem-bra da januarja padla m 200 mlllJ«iov dolarjev,** Je rekel aenator Wagner v teku raz-prave o brezposelnosti. Sns tretjina tovaren v Združenih državah Je zadnji teden v septembru Izplačala 188,635,-000 mezde, prvi teden v januarju pa 983,000.000. To snači 16 milijonov manj in za vae Industrije v deželi približno 200 milijonov manj. Delavki tajnih $e obotavlja Mika ga aenatoraka toga, a nI gotov, ie Jo bo dobil Waahlngton, D. C. — (F. P.) — Jame* J. Daviš se previdno spušča v politične valove, da si sasigura senatorsko kandidatu gonja proti ramkauii delavcem W Kalen predmet oatre kritike radi preganjanja radikalcev, ki» ne atrinjajo a taktiko policije New York. — (F. P.) — Go-nja polici j akega komiaarja Wha-lona, ki jo je pričel bombaatično proti radikalcem v New Yorku, allčna oni, ki jo je začel JusUčnl tajnik Palmer 1. 1820, je naglo ma končala radi protestov, ki so prihajali od vseh strani na Wha-lena In newyorško mestno upravo. Policijski komisar Je ža pred nekaj dnevi bahavo vpil, da ima na svoji listi deset tisoč komunistov, katere so odkrili njegovi špioni, da so zarotill, da ispodkopljejo temelje ameri« Akim institucijam. Whalenovo vpitje je vtihnllo, ko se Je Izvedelo, da komunistična stranka v m pri primarnih volitvah proti veloloblstu Grundy ju, ki je bil, New Yorku komaj šteje toliko imenovan zveznim senatorjem ¿J*n<>v. Whalen Je tudi zagro* po govirnerju Fisher Ju potem, ko je senat odklonil sedeš Vare ju, političnemu boesu v drŽavi Pennsylvanlji, radi volilne ko rupcije. V slučaju, da bo («rundy porazil Davisa pri volitvah. ae bo Davis težko ločil od službe delavskega tajnika ln morda bo spet čutil dolžnost, ds obdrži poaicljo, "ds bo tako š« nadalje služil svojemu narodu." To Je tudi vzrok, da Davis še nI podal svoje resignacije. Lahko se pa zgodi, da bo predsednik Hoovcr poelušal nasvet zakladniikega tajnika Mel Iona, ki Ja poanan kot velik ljub ljenec loblsta GrundyJa, in mu augestlral, naj zapusti slulbo l/Shko pa se tudi zgodi, da bo Mellon namignil Hooverju, na i Davis oetane na svojem mestu in tako oglaša svojo negotovost, da porasl GrundyJa. To obotavljanje, ki Je vidno v vseh Davlsovih javnih nastopih, je postalo le tragično. Situaci* Ja v delavskih unijah js sedaj taka, .da se voditelji ne morejo zodinlti, kdo naj nasledi Daviaa v slučaju, da resignlra. Vsi u« ni Jak i, uradniki, čijih (mana so prišla na listo kot mogoči kan> dldati sa delavskega tajnika,» so se Is nsvsličsll govoric o Dsvi« sovi reelgnscijl, ki nočs priti. Nsjvsč upanja, da dobi masti delavskega tajnika v slučaju Davlsove resignacije, ima le W. N. Dpak, predaednik bratovšči ne lelesnilkih spremnikov. NJemu nasprotuje Robertson, prsd. sedndk bratovščine leleznlšklh kurjsčev, ki Je bil tudi le omenjen kot mogoči kandidat Dru k I kagdldsti so Thomas Flshsr iy, predaednik unije zveznih u-aluftbeneev, John Frey, tajnik unije kovinskih delavcev, In Victor Olander, tajnik državne delavska federacije v Illlnoisu. ÜAl^nnafm^ln v (as Boljša" družba ss Js ki ss as zbrali pred mestno hišo _ Aaa frsaclseo, Csi — (F. P.) — Ts dni so bile ponovno v teku demonstracije brezposelnih de. laveev pred meatno hišo. Do irgr«d#v nI prišlo, ker se Je policije Obnašala še precej mirno. Pohod po ulicah do mestne hiše Je vodil Harold llarv#y, BI-la Je laloetna procesija brezpo-M-lnih delavcev, med katerimi Je bilo mnogo mater s svojimi otroci. Pri prvi demonstraciji brez-poeelnlb delaveev Je bil aretiren Kadaičl K*nmostu, Japonakl delavec, kateremu zvesne oblasti groze sedaj s deportarijo. Takrat Je policija aretirala nad l*etdeaet delavcev, ki so bili pozneje obsojeni v zapor na obtožbo (»«spodobnega obnašanja. sli, da bo priailil korporacije, ki imajo v svoji službi radikaloe, da jih odšlo ve. Na njegovo grožnjo se Je oglasilo 18 profesorjev is Columbia univerze, ki so pokazali na nelegalnoet take akcije, ako bi jo policijski ko-misar v resnici zsčel. Rsdi velike oposloije, ki Je nastala radi njegovo bresobslrne taktike, ko Je skušal potlačiti civilne svobodščlne državljanov, ki so drugačnega prepričanja kot Whalenova policija, Ja bil prisiljen umakniti se v svoje prostyre. « Prominentnl n«rwvorAkl y • * ■■■ • •••• vfww^vfpni vetnlki, med njimi Henry T. Hunt, so izjavili, da bi se Whn-len podal v nevarnost proseku-clje kot določa fsdsrslnl ksznll-nlškl zskon, sko bi povzročil odslovltev. radikalnih delavoev radi njihovih Idej. Ako bi U dslavci bili v resnici krivi prevratnih dsjanj, so izjavili odvetniki, bi morali biti obtoženi v smislu zakona In zadeva bi ss potem morala obravnavati na sodišču. Norman Thomas, predsednik soc. strsnke, k! se Je te dni vrni! v New York S svoje govorniške ture, Je dejal, da ni v nobenem drugem mestu videl takega preganjanja radlkaloev kot v New Yorku. Policijski komiasr ima v svoji službi veliko število šplonov In detektivov, katerih glavna naloga Je povzro-čati nemire in iigrede. New-yorftl socialisti so tudi apelirali ns lupsna Walkerja, na) prisili policijskega komisarja na reslgnscijo. Gonjs proti radikalcem Je pričele tudi v šolah. Učiteljice v Jsvnih šolah so dobile poseb-ns InstrukcIJe od superlnten-ta 0'Hliea, naj kaznujejo otroke, ki bi tgoetali od pouka 6. marca, to Je, na dan, ko so bile v teku demonstracije brezposelnih delavcev, S tem Je hotel superintendent Izvajati pritisk na starše, da na bi vseli svojih otrok s aeboj na omenjeni dan. Pridalo* as Je tobaka ae ae Ispleče Knozvllle, Tenn. — V pro-IUm letu eo tobačni farmarji pridelali dvakrat več tobeka kot I. 192H. dobili so pe sanj le eno tretjino več denerja. Tobečnl tovarnarji manipulirajo s cenami In tako kujejo dobiček zase. Edina od|>omoč bi bila. ako bi farmarji uatanovlll svoje zadruge, toda rsdl konservativnosti farma/jev je zadružna Ideja le deleč od uresničenja. Prta* Madrid. 20. marca.—General Primo de Rivera, bivši španaki diktator, katerega je zadela kap zadnjo nedeljo v Parisu, Je bil včeraj iopen z velikimi vojaškimi in cerkvenimi ceremonijami v Madridu« PROSVETA J/ THE EN LIC HTENMCN T GLASILO IN LASTWINA «LOVKKSO »AEODNK PODroB-MB JBIINOTB Ora»« «f mm4 psMtafeJ fcr Um rimm kmtml B—tU ' KsrofnlM : m UruUt* irU"» (l**** ChtaN») U JUi»»- *» H M m Uto. M M u 1»! M», $iM tá Uui m CMM«o te Ctow ITM «Mbkto, M» m p* Mai m Mb- Pubarrlpdof. Mtet for Um- I murf fUlM (»napi Ckitmuo) •Ml < *<*te HM V" n». tur* If» («Mite Ü-M t« W Nuit» M nt, k*r iu Ki i 8rt«ai I'KOH V KT A tiSI'It iNlh Uw»4*U Am, CUnM HW*. MKMBKB or THE I M»E*AT|SD PREM - Edison je star Edison je «Ur 88 let In še vedno dela n» iznajdbah. Pred nekaj dnevi je rekel v Floridi, da bo zadovoljen, če bo živel še pet let. V tem času upa dovršiti svoj proces proizvajanja kavčuka iz navadne plevelne rastline, ki je znana v Ameriki z imenom "goldenrod". Edison je veliko koristil človeštvu. 8 tvojimi iznajdbami električnega značaja in strojev je ustvaril milijarde in ipilijarde dolarjev novega kapitala in stotine in stotine parazit, skih milijonarjev, ki šive od tega kapitala; obetmm je olajšal življenje milijonom ljudi. Njegovo polje je bila elektrika. Danes, pod starost, je zašel na drugo polje. Edison se je popolnoma udinjal Fordu in Firestonu. To sta njegova dva največja prijatelja. Ford je magnat avtov in F i res to ne je magnat pnevmatik ali gumijastih obročev (rubber tires) za kolesa avtov; oba imata vzajemne interese. Najmanjšega dvoma ni, da sta Ford in Firestone opletala Edisona tolike ¿asa, da se je lotil silnega problema, kako bi Amerika producirala cenen kavčuk doma. Vprašanje kavčuka je zelo akutno za Forda in vse druge avtomobilske magnate. Amerika proizvaja in poseduje čet 80 odstotkov vseh avtov na svetu — tgss kavčuk za to ogromno produkcijo pa mora importirati Iz tujine. Sirov kavčuk se prideluje v Afriki in Anglija ima brez malega monopol zadevnih plantaž. Kavčuk je danes edina večja dobrina, katere Amerika nima. t In rešitev tega vprašanja so naložili Edisonu! Najmanjšega dvoma ni, da bo prej ali slej odkrit kemijski proces izdelovanja umetnega kavčuka. Ključ je v kemiji. Ali pa more dobiti U ključ Edison, ki ni kemik? Zelo dvomimo. Kje je zapisano, da je iznajditelj gotove stroke zmoten vsake stroke? Edison je #tar. Njegova odločnost odpoveduje čim starejli je — in zato ga izrabljajo. To je morda začetek Pred pur leti je Proaveta pisala, kako veliki osli so današnji vladarji, ki kakor blazni tekmujejo v proizvajanju streliva in zapravljajo v ta namen ogromne vsote denarja, ki ga prešajo iz ljudstev. Cez noč lahko pride iznajdba ali odkritje, ki stori eksplozive na la neporabne za vojno, temveč tudi nevarne onim, ki jih kupičijo. Sugerirana je bila motnost Urkov, ki utgejo in razstrele vse eksplozivne snovi iz vsake daljave. Na primer: armada martira kje v Franciji ali Pennsylvaniji pa pade Šarek iz — Moskve in v hipu so vsi pa boj i za puške in vse granate, bombe in druge nabite stvari izstreljene in razstreljene. Ali narobe: armada maršira v okolici Moskve in tarki pridejo iz New Vorka. Ce se to uresniči, koliko so |Kjt*m vr« vl in vse puške nu svetu 7 To je bilo le mišljeno, pisec pa nI najmanj dvomil, da se strokovnjaki marsikje ukvarjajo s ha* to motnostjo in stikajo za neznanimi naravnimi silami. Da so se ukvarjali, je bilo potrjeno U teden is Berlina. Vast iz Berlina se glasi, da je mlad nem-Mri inženir odkril larke, ki utgejo in Izstrele puškin naboj in topovsko granato na 60 čevljev daljave. Vrnt zaključuje, da Intenir pridno izpopolnjuje svojo iznajdbo, xa katero via-da v Nemčiji veliko zanimanje. Zanimanje, dat Se večje zanimanje in ob-enem — razočaranje Ini vladalo v palačah "Jackaaaov" vaeh detel, kadar moč Žarkov naraste na 00. 64tf) in 6000 milj daljave I Vsak začetek je skromen. V Nebraskl je bil neki tat is navade ob*o-jen na tridenet let Ječe. ko je ukradel trideset centov, K no kto za vsak cent. Pred par dnevi je pa bil pomotni manažrr neke banke v I/m Angel« »u obsojen na pet. najst mesecev Ječe, ko je poneveril $60,000. En me*« za v Makih $4000 y biblijskih čaaih an o« I i govorili. Dandanašnji ni več tega. Osi» samo Se molče prikimavajo, ko sveti mošje govore . . , JRZ j« triPtrakj Sk»«*i slehernemu, je zadnja tvatovna vojna storila velik \>r«ta**, l razsulom Avstrije se je zemlje pisna meja predrugnč% in f tem preobratom so prizadeti vsi narodi. Eai so dosegli bolje mims, drujre p« i« slabša us9da. kot je pač navadm t» lučaj po vsa Iti vojni. Po preobratu se vr^a razn* obletpk* osvajanj* nekaterih drugi pa, ki ao padli ie v večjo mizerijo in tlečanatvo, ne mr+ jo i? ne smejo vmtAettí^tM »vo jih zahtey. Praznovanja obletnice raznih narodov so se iz sim patije vršila Midi v Ameriki, Mi Slovenci pa ae zasužnjenih in tlačenih primorskih Slovencev le malo spomnimo v njih žalpst nI obletnici MJenja in sjužno-«ti. fc' Ko seje ustenovilo JRZ, je bilo oduševljeoje za to ustanove veliko, kajti cilj te organizacije Je bil: svoboda Prliijorcem. D# pa je ta agilnost in navdušenji kmalu nehalo, je bil gotove vzrok za to. Članstvo JHZ je bi 10 razočarano radi nenadne oku pacije naše Primorske po Itali janih. Tega razočarani« §o Z« glavni faktorji JRZ dobro zavedali in to jim je dobrodošlo da m ta organizacija razpusti da lož je sežejo po denarju. Akc ae kdo oglasi o zadevi ¿RZ, J< hitro po njem kot da nima nobeden več pravice se vtikati v to zadevo. Pod naslovom "ReŠov*nje pri morskih Slovencev" odgovarja A. Carden na moj odgovor Z 4™ 31. januarja, in gotovo ste Čita 11 v "Proletancu" spii ali norčevanj« iz primorskih Slovencev in moj odgovor na istega, ki je bil moj, čeprav pravi Ganjen, d« ni. Ptóec namiguje, da ni bl| namen Vpisa dobra želja do vprašanja primorskih Slovencev, ampak da izhaja iz političnih motivov. V mojem spisu sem «e posiqgl poštenja, f aktov.' kale rih on s svojim sumničenjem ni ovrgel. Resnica v oči bode ln k«r «e tega zaveda, so mu dobro došle na pomoč tudi pušice solzavcev, objokaneev itd., in a tem Je pokazal avojo stran is krenosti. Njegova citiranja na par mojih stavkov, kot vidim, se mu zde iperodjana in pravi, da je spis konflikten ki političen, brez vrednosti. Ker se n« more pri in čafc in raznih kraji^ umira narod prieiJne smrti i a *n «e ne zaveda, da ti ljudje potrebujejo pomoči in oemiljenJe eti itrani naroda. V vseh teb letih *e pa zaveda, da ouj je bližje .movina JRZ kot narod, kate-jjnovino črpa v svoja namene. Ako bi se pisec zavedal vprašanja* s katerim se j* bajt ,-ečkjral bavU. bi drugače govoril in blagajna 4M-M morala danes šteti najmanj trideset ti-40Č dolarjev, s katero vsoše bi *g i4 dosego osvobojenja našHi Primorcev veliko pomagalo. Po njegovem mnenju ni Ju-goslovenska Matica izpr^meni-a položaja primorskih Slovencev tekom nje obstoja in dela niti za eno .stopinjo. Matica Je v prvi vrsti'kulturna in humana iuatitucija. D* pa ni bolj vidnega uepeha, je kriv» naša nesloga, ker so gotovi ljudje pri enakih vprašanjih vse kaj irugega samo Slovenci ne. Glede rapalske pogodbe ali prodaje naših Italiji, moramo oripisati to tudi tedanjim slovenskim voditeljem, ki niso ču-tili v svojih srcih in ne delali za narodov blagor in njega svobodo. Ce bi ne bilo teh napak, če bi bila enotna fronta, bi hili zmagali na celi črti. Kdor ni upošteval naravnih zakonov n*ro-la, ni vreden pohvale, pa bil to Truihbič ali kdo drugi. Za jugo-slovenaki odbor v Londonu niso Člani JRZ nič prispevali; denar pa smo nabirali za JRZ, in Če se objavlja r%čune, je to pa dolžnost ti«tlh, ki imajo imovino v oskrbi in gotovo jih zastonj ne. Zadnje čase pa so ti računi izostali, kaj je vzrok, ne vem, priporočljivo pa je, da se jih da v javnost ir 7- \ Nadalje piše: V Rapalski pogodbi je Jugoslavija odstopila Primorje Italiji brezpogojno ... da lahko dela fašizem z našimi ljudmi kar hoče ... in jugoslovanska vlada ni še pokazala najmanjše volje, da se zavzame za primorske Slovence."—Tako more govoriti le oni, ki ne pozna svetovne politike in se potem takih fraz pri priliki poslužuje. Mlada Jugoslavija, is treh ali več narodnostnih vej zgrajena država, ima velike notranje spore in boje, in kljub temu dobro napreduje in se drži pri življenju, kljub temu, da se jo od zunaj pritiska na pogin. Toda, če malo premotrimo tivljenski položaj velikih držav dika n? zadostuje, ampak splošna znanje o splošni* ««¡treba*., Umu 11 udje, pp narodnosti Slovenci, k> se tega Untt pavedap. SHin ponosen ter m potrebujem "iskanja bruna" kj«r ga ni. Piši» dobro n n W m« daja tudi povod, da u za "bruno" poteguje. To J« tiste vrste rflrpnfr. s. katerim se njihova stranka mate. Imovina JRZ, ki oopravici njim ne pHpada, se izkorišča v druge namene, in nc, za kar je bila namenjena. Za izpeljavo njihovih nakan se poslujejo njim pfiličnih sredatevJ Moj odgovor Proletarcu je bil priobčen v dnevniku "Prosvet*," katerega čita nekako ¿es šeet M-soc čitateljev. Njegov odgovor proti mokjnu spisu pa v obligat-ni številki, katere čita okrog 40,000 čitateljev. To jasno dokazuje, da je njegova "milost" nekaj več, radi tega je mogoče u pravičen, da &U njegov odgovor 40,000 članov SNPJ, da bolj izvedo o vprašanju njegovega stališča. Hvala lepa za tako bratsko enakopravnost! Z rodoljubnim in narodnim pozdravom! Andrej Krlamanšlč. ' Najboljše plačan "radi«ra Lewis. Ali je organisiran? na svetil je morskim Slovencem direktno nič narodov, moramo nehote koo-pomagati za njih osvobojenje, je po mr^nju pisca nepotrebne vsaka direktna ali Mndirektna pomoč. Sicer naši ljudje v Ju goslavijl niso takegu mišljenja kot pisec, in tudi ne spe. V Jugoslavijo je pribeftalo na tiaoče primorskih Slovencev , in tem ljudem gre na roko v vseh «lu čajih Jugoalovcnaka Matica podobne ustanov«. Ako bi bili češki narodni voditelji kaki pesimisti, gotovo ne bi v«č desetletij vodili boja in ae pripravljali za doaego svobode Češkega naroda. Oni niso bili o-mahljivci kljub nepreManemu pritisku od * t ra|» i Nemcev, mar več so bili vztrajno na delu za svoj narod v sami Avstriji in po drugih drŽavah. Ob času vojne je šlo na stotine čeških proato-voljcev v boj proti Avstriji za avobodo češkega naroda. Sam sem 1)1 navzoč v Ctovelandu, ko so se češki prostovoljci poelav Ijall oko ga nilo In mislil sem: kaj pa ml Slovenci? Cehi niso bili v vpra šanju Svobode polšje misli, am pak so sledili poteku čaaovnega razvoja in so bili pripravljen da jih kdo ne prevari. Nisu ča kali Markaovega odrešenja na njih zemlji ln jih klicali na pomoč. Ne! Oni so ae kot naroc postavili v bojne vrste s "uma svetlim mečem", in ko Je prišla sila. prijeti so za omije in ai priborili svoUidno Češkoslovaško. Glede imovine JRZ piše Car-den, ds bi hll vedno pripravljen h v pora»* 11 za prevrat fašizma, ali za odpravo političnega ttranstva primorskih Slovencev ali pripravnega trenutka nI še pisec videl. Deset let Je minulo njegovega študiranja o "propozidjl" za prevrat itaih janskega fašizma. In ga nI družin«- Pogrebu J. Fira Je bij n#vzo4 tudi H#tija Pogorele, ¿na* široig jtavtfpskih naselbin kol večni popMik in menda i^dnii slovenj ¿¿tovalni trgovec z zlatnino. ZeUm, da bi se on k^j oglasil s kakšnim dopi-som. ftakirt • hrib«. Smrt rojakinje Mcl ormurk. KlSI. — Z bolest- )o v srcu naznanjam, da nam e dne 28. Mwrjfi UgPtyl« smrt našo n*ter in *opw?Q Josephine Venp. Bolehala je štiri leta in končno podlegja neznani bolezni Vi starosti 44 fc. V Ameriko je prišla pred 23 tetf iz vasi Vrh, fara Bu^ka na Boienjekem. Zapustila je mene in dovettfrek, izmed kateri^ je najmlajši star sedem let. Pogreb «e je ynšti dne Z. marca poi katoliških obredih pod vodstvom People's Undertaking Co. iz Frontenaca. Tem potom izrekam najpri-Včnajšo zahvalo vsem, ki ste ateli pokojnini na strani tekom njene dolge in mučne bolezni, pomagali pri pogrebu, za poklonje-nt vence in W veliko spremstvo pri pogrebu. Tebi, draga Josephine, naj bo lahka ameriška gruda. A»top Vene in otroci. Poročna nop T Bridgeport*! Bridgeport, Ohio. ** Naj nekoliko poročam i« naše naselbine. Razmer« so jaka skfce, ker dela a« le po <|lva dni na teden In včasih še ¿oliko ne. Zaslužek je izredno slab. Upanje imamo, da s« bo kmalu bolj delate. Naj omenim» da se bo tukaj vršila dne 10. maja igra "Poročna noč", spisp! Ivan Molek, katero priredi dramski .odsek tukajšnjega socieliatačnega kluba. Predstaya ae prične točno ob pedmi url zvečer. H«d dejanji nastopita dva zamorska humorista v angleškem jeziku, ki sta znana vsjed lastnosti, da z nastopi povzročata veliko smeha. Vabim tudi, rojake iz (¿rugih naselbin, da nas obiščejo ob tej priliki* za kar jim ne bo žal. Po igrice bo vršila plesna Zfb^va in igrala bo pristna slovenska godb*. Vrši se v dru Štveni dvorani na Boydsviilu. Josephine Sodnikar. statiratl, da preživlja mlada Ju poslavlja teike, zelo teške notranje boje; Zakaj ni vaša stranka, ki ai jemlje nekak monopol rtševanja splošnih vprašanj, pokazala dobre voljo za "modifikacijo" rapalske pogodbe in za o-svobojenje primorskih Sloven-eev? In kaj je izvedla v prilog temu ? i v ; Garden priporoča "rodoljubom," da se zavzamejo na boj proti fašizmu. Seveda, boj proti fašizmu pa ne sme sloneti na nacionalistični podlagi I Po mnenju plača je boj proti fašizmu na nacionalistični podlagi nevaren. Zakaj je nevaren, bi moral piaec podrtriino pojasniti. Ako ima Garden kaj dobre volja sa osvoboditev primorskih Slovencev, bi bila tudi njegova dolžnost dati za započetek boja direktive, kako ae lotiti tega boja, ker vadi namigi niso nobeno resno delo. Jugoalovcnska Matica ne bazira na internacionalni podlagi ia ker ni, ali ne vrši v sedanjem času veliko dela? Koliko je vaša stranka storila ž« proti fašizmu In pomagala zasužnjenim Slovencem v Primorju, ubežnikom v Jug mlsviji in po drugih delih sveta T On prorokuje osvobojenje primorskih Slovencev potom delavske stranke. Drugi veliki narodi m" v prvi vrati drže principa nacionalizma ln domačega kapitala. od katerega so odvisni. Is kakšnega rasloga naj bi ae slo-venski kmet, delavec kar tjaven-dan pridruži) Intemacionall in podiral svoj lasten dom v korist drugim? Narod na svoji laatni zemlji, ali kjerkoli že bodi. potrebuje naobrazbe. ln kadar bo toliko izobražen, da bo znal razsoditi. kaj pm koristi ln kaj š*«w duje. takrat bo srečen, sam svoj foepod na svoji lastni remlit. del. Ueaet let trpljenja po je-' Znanje, Izobrazba le It enega v\. vi« Nteo slifalf radio-koncerta Eveleth, Mjnn. — Četudi nisem "umetniea" v dopisovanju, sem se vseeno n*menijg, da napišem v Prosyeto par vrsti«, ker so dopisi iz naše naselbine tako redki, Z delom gre slabo; rao-ški tožijo, da je trefc« trdo delati, zaslužek pa je pičel. Vreme je še vedno mrzlo, kar *nači, da bomo še čakali na regpadoyo lato. t Zadnje čase se'je med rojaki pojavila nekakšna samooniče-valna bolezen. V teku nekaj dni so si kar trije rojaki vzeli žlvljf-nje., Jtabili so tale sredstv»; vrv, strup in svinec. Kaj jih je gnalo v. smrt, mi ni znano. Naj omenim, da sem šla n* povabilo v soboto, dne 16, marca zvečer poslušat k prijateljici slovenski radio-koncert, katerega je priredil A. S. Mislila sem si, da bo to pač nekaj posebnega. Sla sem z mojima hčerkama v nadi, da bomo slišale g JJanovca. Z veseljem sfrio pričakovale oame ure, ko je imel hiti proizvaj«n slovenski radio-program z oddajne postaje 01-kašjfp delavske federacije WC-FL v Chicagu. Pa zaman. Bili smo razočarani. Sem pa rekla? Argot, to so nas spet potegnili za nos. Bom pa prihodnjič bolj previdna." .. . Kar je preveč je preveč. Tu-ko grdo se zlagati vsemu slovenskemu narodu, pač ni lepo. Boljše bo, da povabimo g. Ba-nouca sem, (Ja ga bomo zagotovi* slišali, na Amerikanskega Slo-vencp pa se ne bomo več zanašali. ker nas je še dvakrat potegnil. V tretjič bomo bolj previdni. Alojzija Chernagoy. i ■■ Proaveta ee Ji dopade San F rane faco, Calif—Pred par dnevi sem dobila cel kup časopisov, med njimi tudi A. S. Poslala ml jih Je neka oseba, ki je brez dvoma mislila, -viia: Druga številka ima obširno vsebino raznih koristnih stvari za delavftvo. Priporočamo hrvaškim čitateljem. Stane $2 na letu. Naslov; Zagreb, Mihanovičeva ul. br. 8/111, Jugoslavia. .• MOŽGANI IN BR£Z2ft£NIŠTVO Ali. iive osebe, pri katerih so možgani zaradi svojevrstne gradnje sposobni sprejemati brezžične veetf? In mar ne bi zaprli v blaz-nieo takih Ijndi, češ, da imajo halucinacij-, blodne ptisluhe? Ti vprašanji razglasa angleški zdravnik, dr. Lenard Avery, po tisku bi-strim raziskovalcem. '^Ta misel se mi je vrinila ob temle dejstvu: nedavno sem imel v umobolnici priliko precej dolgo goyoriti z nekim bolnikom. Po tem pomonku sem. dejal psih a tru: T«ga možaaopotpvo pomotoma zaprli. Zdi s« mi čisto zdrav na duh«.—Pri norcih se čl» vek v«ei«j prevari, mi je odvrnil ta strokov njak. Kar vprašujte ga, aJi i* slidi melodij v zraku.—Vpra&U S«m 1t^ega "^lalupiniranca," ki mi je odgovoril pr^v mirno, da v istini čuj-godbo in da sa z^to še nafteje med blazneie.— Kaj ni veliki francoaki mp4rijan Bergson primerjal človeške možgane s telefonsko csntrab? In ne bi li po odkritja televizije (daljnovidnc-sti) po pravici taisto domnevo uporabljali pri obebah, ki imajo aluhovne halucinacije? Sprožil sem ta problem, zaključuje dr. Avery, v nadi, da se bodo bJesniškj zdravniki, ker ima j. več prilike za duševne raziskave, naposled odločili za takšno proučevanje- pes mmi> samomor I Hi', Iz l^ucce v Italiji poročajo o psu fiovofumilanske-pasme, ki je po smrti svojega gospodar ja zavrnil vsako hreno, Gospodar je umrl iz-vep hiše in pes, ki ni videl, da bi se vrnil, se je skril v temen kot. Od Časa do časa se je plazi! po stanovanju, kakor da nekoga išče. Čez n. koliko dni «e je Spravil po stopnicah v podstrešje in ljudje, ki so mu sledili, so imeli komaj še pjciliko videti, kako je tam odprl prikrito okno in skočil v praznino. Na kameni tem tlaku je obležal vea razbil O «ličnih slučajih samomora pri pseh ip mačkah ali vsaj <» vedenju, ki bi ga imenovali pri ljudeh sami mor, so poročali že opetovano. Znani Lom-broso je n. pr. opisal kopico takšnih slučajev po pripovedovanju verodostojnih prič. M tm 100. - .iîflfH ti Gola reaniek Mis Dorina Ohapmart je biU aretirana. Njen delodajalec, trgovec z Žensko robo, jo je Obtožil, da mu je pokradla za W00 oblek. Ko je prišla obravnava, je Dorina oijločno tajila krivdo. Rekla je, da sta nedolžnost in resnica na njeni etrani. Trgovec je pa dokazal, da on trdi resnico in porota je sposnala Dorino krivim. i. .'.• ; "Prvi obsodbe se glasi/' je povzel sud-nik. "da obtoženka takoj povrne tožniku vm> ukradeno obleke^" n iU • i* ' c VTo ni mogoče," je prestrašeno vikliknila Porina in silno zardela v lica, kolikor ni bilo na njih pudra. "Vse. kar je na meni, je u-kradeno," je sramežljivo prisnaia. ''Vse?" ' "Vse do zadnjega kosa!" "Stopite w tisto «obo, slecite se in podajte vse ven!" Je komandiral sodnik. Dorins stopila v sodnikovo privatno pisarno in pot^m so v presledkih zletele is sobe v sodno dvorsno sledeče reči: Ena vrhnja suknja. Ena črna obleka ix sifona. En čeveljček. Drugi čeveljček. K" svilena nogavice. Druga nogavica. Ene hla ke. En brazijer . . • Sodnik in ošteii so gledali in zadri< ^l> sapo. Ko Je priletel zadnji kos skozi vrsta «> a» prijeli Za glavo. Sodnik se ozre proseče j>o gledalcih. "Ali ima kdo kakšno žensko krilo — v**j nekaj — sa prvo sil«? Kakor vidite, je obtoženka v oni sobi popolnoma naga.- Nekaj J* treba storiti . . .H ' ' Nihče ni mogel ustreči. Sodni slugs je l><. poslan v bližnjo prod^Jalaioo In prinesel ceneno hišno krilo in par copat. Tjfcor Je nadaljeval sodnik, ko je Dor na prilSBa na dan tenko oblettna "Drugi obsodbe * pa ^slf "Sest mesecev šapor« Dorina Je obljubila, da ee bo v teh šsstih serih naučila šivati obkkf. PETEK, 21. MARCA. Konferenca banov v pogradu (levimo) '(M Beograd, 28. feb. 1930 V Beogradu so se zbrali vsi vrhovni predata vitel j i banskih uprav v Jugoslaviji — bani, da rešijo po navodilih osrednje vlade kopico tekočih aktualnih problemov. Danes, 23. februarja je bila svečano otvorjena prva seja konference banov v Beogradu. V imenu vlade je posdra vil navzoče bane dr. Šverljuga jugoslovanski finančni minister. Opozoril je vse banovinske sa->topnike na stenja državnih financ, kajti glavni problem, ki ga ima rešiti konferenca banov v Beogradu, je sestava proraču nov za posamezne banovine Prav tako se je podrobno treba sporazumeti s finančnim ministrom glede financiranja banskih uprav. V svojem važnem govoru je dr. Sverljuga pov-do gledali tujci, ko bodo hotelirji stikali po njihovih laseh, brkih Itd? Zadnje hišne preiskave pri somišljenikih krščanskega Ljubljani ter pri povsod podražile. Tako ao s podražitvijo pričeli tudi — peki. V Beogradu so povišali ceno kruhu za 1 Dinar. Sedaj imamo nove cene in sicer stan* kilogram črnega kruha S dinar je, polbelega 4 dinarje ter bel kruh 4 dinarje in pol. Pivbi valstvo je zelo razburjeno, ker je prepričano, da ni bilo prav nobene potrebe — dražiti kruh Saj cena pšenici Še vedno —•pa da. Dva sta onemogla na ul}cl Na Celovški cesti v Ljubljeni se je zgrudil 76 letni ofcčinaki u-•božev Jože Pahar iz Zgornje Šiške. Padel je v nezaveat in so ga morali prepeljati v bolni co t rešilnim avtomobilom. — istega dne pa je padel na ulici v onemoglosti brezposelni sodar-ski pomočnik Ivan Zdravje. Že več mesecev je hodil brez dela okrog in trpel veliko pomanjkanje. V gladu in izmučenosti Je padel na tla v Florijanski ulici. Tudi njega so odpeljali z rešil nim avtomobilom v bolnico. Hednarodne rokoborbe v Ljubljani so predmet vej i kepa zanimanja Ljubljančanov. Vsak dan se zbe-ro pred Unionsko dvorano na Miklošičevi cesti ter čitajo poročila o — izidu tekem velikih ro-. koborskih šampijopov iz različnih dežel. Doslej je bilo že pet rund, v katerih so se zlasti dobro obnesli Italijan, Jugoslovan in Avstrijec. Nagrada za zmagovalca je 30,000 dinarjev. Pm radovedni so in ugibajo kdo jo bo dobil. Mednarodne rokobor-be pa so za Ljubljano seveda velika senzacija. TiijdJ vlačuganc Je vedno več pri naa Kakor po večjih mestih, tako se vidi in opaža tudi v Ljubljani nadvse žalosten socijalen pojav — prostitucija. Res je: nekaj deklet se udaja iz naslad in vsled Modoijive želje po občeva-i nju, toda velika večina deklet zabrede na ta pota vsled bede. Pri nas igra posebno vlogo v tem poglavju ravno brezposel nost, ki je tudi med ženskim delavstvom silno velika. Na dru- .j*1 timlP* J« tudi mnogo, i ki za par dinarjev nočejo dela ti in jih tako življenje počasi pripelje na pot vlačugarstva. Merodajni faktorji se za prostitucijo zelo malo brigajo. Kar store je to, da aretirajo sem pa tja kako siroto, jo zapro in pc odsluženi kazni zopet izpuste. Seveda se reva nima obrniti drugam, kakor v stari krog in v stari posel. Drugače se za po-ložaj ženstva zelo malo interesi-rs jo In te so mnogokrat prisj» I jene zaiti, ako hočejo živeti, na stranska pota . . . Vlačugaric Je posebno * Ljubljani in njeni o-kolici vedno»več. Razširja pa se ta pojav tudi v delavaka industrijska centra v Sloveniji. Prva sodnijska prepoved' uživanja alkohola ^ Ljubljani Ljubljana, 26. febr. 1930. Kadar so ljudje pijani, počenjajo razne neumnosti in klestijo neslanosti, ki jim potem škodujejo. Prav veliko imamo takih' primerov. Ljubljanski sodnik dr. Bizjak pa je proti enemu takemu — pijančku napravil zanimivo razsodbo. Neki R. K. Je bil pijsn kot klada. V vinjenem stanju je vsevprek govoril in "šim-fal". Bil je nasilen proti policiji in pod. kar pač delajo sitni pijsnei. Prijeli so ga radi žaljivk, in pretepanja. Mol pa se je zagovarjal s — pijanostjo. Ker je drugače znan kot skrben družin ski oče, ga Je sodnik dr. Bizjak oprostil krivde in kazni, zapove-dal pa mu Je, da se mora strogo tadržati alkohola v smislu 56. ¿lena nottga kaz. zakone za dobo enega Idta. Ako še fr teku e-nega leta opljt, dobi kaz«*n z* razgrajanje In taljenje, ki mu LJUDSKI GLAS V laaUo obrambo Ambrldge, Pa*—V listu z dnt 10. marca sem šltal v koloni "Ljudski glas" kritiko brata Anton Klobučarja, člana društva št. 6. On sigurno ne pozna ne mene, ne moje soproge in ne mojih hčer ia »etov, akoravno smo vsi dolgoletni člani naša Slovenske narodne podporne Jednote, toda rasličnih društev. Kaj se tejpu .človeku vidi neumestnega, ako hšare in zetje napravijo staršem presenečenje, kakor so ga napravili nama. Mi slim, da bi tudi njemu arce igralo in solza veaelja rosi le oči, ako bi njegovi otroci, ako mu jih je kdaj njegova Žena. ako jo i ma, rodila, napravili po preteku 36 let njegovega zakona presenečenje; tudi mislim, da ne bi bilo samo ob vodi in suhem kru« hu, da bi bilo tudi kaj boljšega prigrizka in mokrote.' Omenja tudi, da je to baharija, da se moje ime piše po časopisih. Mislim, da ni baharija, ako pokažejo otroci tudi v časopisu, da ljubijo in spoštujejo svoje starše in da so ponosni nanje. Mene in mojo soprogo tudi ni sram zato, ampak, si štejova v Čast in ponos. Tudi ni baharija. ako pridejo dobri in zvesti prijate-lji in znanci počastiti ni česti-tati na tak dan. Dalje piš«, da ja na tisoče ljudi, ki stradajo. Radoveden sem le, koliko jih Je br. Klobučar že nasitil s kruhom in modrostjo v Ctevelandu? Pri nas v naši na-aelbini damo vsakemu jesti, kdor pride. Pišete tudi, da tak douis, kakor je bil ta, ne apada v list, katerega delavstvo vzdržuje. Ali ni bilo plačano za dopis? Ni 11 to podpora listu? Koliko ste pa vi brat plačali za vašo modro kritiko? AH ni to naš splošni de-lavski list, v katerem se lahko vsakdo oglaša, z veselim in Žalostnim, z dobrim in slabim? Mislim, da nt treba brata Antona Klobučarja vprašati, kaj bomo pisali. Ako vam to ni bilo po volji, dajte pa vi boljši dopis. r Kred Ogulin. ¿lan št. 83. socijallzma v članih Krekove Mladine so dsle |jt bila'oproščene povod mnogim komentarjem. V splošnem se govori, da so bili preiskave posledica znanega bo Ju med klerikalci, to je katoli »k i m "Slovencem" ter med "Ognjem" in "Delavsko pravi co*, glasilom krščanske strokovne zveze| V U boj je narnm moral poseči s svojo avtoriteti« sam ljubljanski škof dr. Anton Bona ventura Jeglič. Draginja narašča Cim bolj «e bliža pomlad, to-liko bolj hite trgovci s podrsže vaajem življenjskih potrebščin, ki so se v znatai meri skoraj Smrtna koaa. V Mostarju pri Ljubljani je preminula Marije Pečar jeva. gostllaičarka. trgovka in posestnica. — Na Ljub-nem na Gorenjskem Je umrl v 49 letu starosti Anton Cven-kelj. posestnik In načelnik, osi-roma odbornik rasnih gospodarskih odsekov ter zadrug. — V tydbljaf|*VI bolnici Je umri Blat Pančur. skladiščnik — Nadalje Je umrl v ljubljanski bolnici dr Ivo ftubelj. dvomi in minister! a|ni svetnik ter posestnik v Ksmniku. Svoboda mlati Cicero, IlWČakal sem precej časa na kritike proti moji kritiki, katero sem Imel v Pro-svetl dne 20. januarja. Nekate-rim sem že odgovor}), drugim s« mi nI zdelo vredno iz vzroka, ker z odrastlimi otroci rad ne polemiziram, namreč s tistimi, ki v svoja dopise tlačijo osebne interese prfea4etega. Odgovorim pa bratu A. Zorniku, kateri je kritiziral moj dopis še precej logično. >j * Res je, br. Zornik, da je bila naša SNPJ ustanovljena v prvi vrsti na principih svobodomiselnosti irt za podporo članstvu v slučaju «ezgode. Ravno tako, da podpiramo literarna In kulturna dela v področju »NPJ. Ni-koli pa ni še SNPJ dala kakšne koncesije kakšni politični stran-ki, da proizvaja literarno In kulturno delo s pomočjo SNPJ ali njenih krajevnih društev. Ako hoče posamezni član finančno prispevati takim |>odvzetJem, jo to popolnoma pravilno, nikakor pa nisem za nobena obligacije društev, Izvzemšl kar se tiče SNPJ samš.. * Dobro vem, br. Zornik, ds se socialistična stranka bojuje, ds bi država vadrževsla onemogle in pohabljence, ali vendar do danes je to le še boj, zato pa moramo biti dan«*» varčni z našimi blagajnami, ker ako bodo naše blagajne prazne, bodo tudi želodci, ki so odvisni od naših blagajn, prasni. Kadar bo pa država prevzeta humanitarno delo naših j«Jnot, ta k/a t bom jaz prvi za to, da se Izročijo blagajn« naših jednoi državi. Brat Zornik se moti, ko piše, - L ^ , -m . . da imam jaz socialistično giba-1 tednih v Han Pn^lsco, Iijer nje v želodcu. Meji principi so' bo opa*, val njuno metodo zdrs v. še vedno leti kskor so bfli pred (Ijenja leti, ko sam bil še član Stranke, Brat Zornik pravi, da bi dal jaz nadomestilo, kako bi se dalo to izboljšati. To je enostavno, požrtvovalnosti in dela je treba. Funkcionarji pri JSZ naj gredo na delo za dosego naj men j 10,-000 člsno* organizirajo naj klube po vseh jugoslovanskih na setbinah, dotični klubi naj bi delali na kulturnem polju, drami. petju itd. V napelbinah. kjer bi ne bi^o mogoče delovati na kulturneiri polju, bi lahko od Aasa do časa prirejali ¿abavne večere, tako zvane MbuncoM ali "domino partije.M Nekoliko do-bička od vseh takšnih priredj-tev naj bi se darovalo v fond Izobraževalne akcije. Ako bi še to ne zadostovalo za kritje stroškov, naj bi funkcionarji pri izobraževalni akciji razpisali kampanjo v avrho nabiranja prispevkov za pomoč isti, odbori bi se organizirali po naselbinah, kateri bi nabirali denarne prispevke in tako pomagali vzdrževanju. To bi bilo pošteno, nikdo bi ne bil oškodovan in društvene blagajne bi slutile svojim namenom. Lahko je ae-deti pri pisalnem stroju In tipkati diktatorična pisma na ras* Učna druAtva, kaj imajo" in nimajo delati s svojimi blagajnami. Torej zavihajte rokave in na delo. Kadar boste vživali sad svoje produkcije, boste tudi vživali spoštovanje aplošnegu ljudstva, do tedaj pa—-kakor si ho-če kdo tolmačiti, pridnost In podjetnost navadno prinese dober rezultat. Vidim tudi, da nekaterim lju* dem ni po volji rubrika "Ljudski glas," v kateri ae lahko svobodno kritizira. Rad bi vodel, kdaj so dobili le politični funkcionarji ekakluzivno pravico do kritiziranja In vsi drugi bi pa morali molčati na njih kritike? Kolona "Ljudski glas" je tukaj, da vsaKdo svobodno izrszl svoje misli. Kdor s* z izraženo mislijo ne atrinja, ima tudi ponol-no svobodo kritizirati dotičnika. Kilor noče biti kritiziran, mu ni treba druge kritizirati. Torej to so moje ideje, kor verujem v svobodo govora in tiska, p frank s t on teh. član št. 449, Zrcalo društvenih odbornikov So. ( hicago, III. — Odbornik vprriša modrejšega odbornika, zakaj je bivši predsednik prejel 918 plače za leto 192$? Dostavi: "Ali ne veš, da ni vodil niti sne seje?" Modrejši odbornik, ki nI socialist ne komunist nitn ne katoličan noče biti, mu pojasni, da bivši predsednik ni bii do tegs upravičen, ker se res ni udeležil nobene redne seje, ks-tero jc yodil podpredsednik. Kot tak, je podpredsednik upravičen do $1.50, ne pa bivši predsednik. I Bivši predsednik pojasni, ds je namesto redne, vodil eno veli-ko Izredno sejb ob Čssu ponovne volitve delegata, tako Je vodil tudi več malih izrednih sej. Dalje pojasni, da Je modrejši odbornik potrošil čez $2 dru*. tvenega denarja ob Istem času, dočlm mu prvt n« oporeka. Modrejši odbornik stopi ns prste in se zadere, "da Ims predsednik letno plačo $18, nt pa plačo po sejah, koliko Jih vodi* v zapisniku je zapisano iz I. 11>2H sledeče: "Pr^sednl-kova plače $1 SO r.a sejo, fiko jo vodi. Ali fročet« še več logike in bratstvs? Anton Mul», član Št. 8. flkaški zdravstveni kamUpr «e urnima za serum proti raku Chkago.—V sredo sta se u* »tavils v Chicagu dr. Čoffejr In K Humber, «ijkrltalj* novegs serums za zdravljenje raka. Bila sta na potu iz Wa*hinftons nazaj v San Kranclaco. Konfe-rtrala sta z dr. Keglom, «ka-Škfm zdravstvenim komisarjem, kt Je potem poročaJ, da ga odkritje teh dveh zdrsvnlkov tako zanima, da odpotuje v dveh *raak Lukanelch: ZA NAŠE FARMARJE Ampak v želodcu imam predrznost nekaterih funkn"iun< JSZ, kateri si predstavljs/o. ds mors SNPJ prikimati na vsako njihovo Idejo ne oziraje* se. U je društvom r splošno zadov.ilj stvo ali pa nt. Tskšnemu manevriranju prsvim jaz navaden "rscfcet." v Chester. Pa. — ttay Peltz >* Charle« Holmes sta bila ftetlra naš ko sta govt»rtle delavcem pred Pordovo tovarno. Obtožb m sta bila n«spa-šo, kar je zdravo za perutnino « in so a tem zmanjAani stroški za plčo in je vedno nekoliko žita in drugih pridelkov doma, za katere kura plača dvojno ceno. Uporabi 40 do 50 funtov slame, katero pretvori v dober gnoj in od 70 do 80 funtov žita in zmleto meAanlcc na leto; to je po velikosti in pasmi perutniue od 70 do 80 funtov samo tečne hraua brez oglja, lupin in peska, Od AO do 100 kokoši producira zadostno mnošlno gnoja za pogno-jitev enega ukra zemlje letno. Nekaj si moramo zapomniti. Kdor misli kure Jajtarlco rediti. da Je najboljši čas si nulm-viti piščanco v mesecu marec I si aprili lahka plemenu v maju, težja plemena preje, a lažja pozneje.—Težkim plemenom vzame za popolen razvoj pri dobri oskrbi 8 mesecev, a lahkim, kakor so laška plemena (Leghorn, Anconas) pa le 6 mesecev, (Dal J« prihodnji«.) T Spomlad je tukaj v koledarju Ohkiuro.—l>a)|as zjutraj ob 2:.*I0 Je bil oficielni začetek spo-mladi. Dan in noč sta enako dolga. Odslej bo dan uaraščal in noči bodo krajše od dneva, ko nastopi poletje. Vremenski prerok je napovedal mrzel sprejem spomladi. Zadnjo nedeljo je bilo vroče kot v juliju, drugi dan Je pa temperatura padla na 40 stopinj in prišel ju sneg in mrax. Hladno vreme bo trajalo ves teden. NAZNANILO IN ZAHVALA M» 1 1 ' r ■ ^¿rnrn^m^m ' ' * g fuiaini «revni nsansnjfinu insasvai In |»HJs<»IJ»ni l»lu«lnu VMrt, šs le nsUofiba» »a»rt prHrvals aH MvlJ»*is AsAvmu ljubemu ifnu ' 0 Umrl J* v Mjlspšl mlsSsalšfcl dnM. «Ur II 1*1; drUI J« v pr». inotforovu s svujim ošHsm pri šrsšM Omsruvs M«*sn ( sni Cu., N«. S Min« r Psosms, III. IHt« $. atnrrs I. I., kmsls p«« prltstku Snis, ss J» vvralla pisat pr»m»ss, «s poknpslu M", t*r ss tskw poAknšovsNi, 4s nI Min v«f p«m«*l Maj, Nprstill «mu «s ns po-vršj» kakor kltrs I* Mlo m»t»t» In ffS lsko| mMJsll v 81. Krsnr«. Mnlftnir«! f UlHifMS, III., kjnr J* laškim rsnsnt pušl»*»! ol» 4tSS popoldn* Isuts da«. Krivda dn prsse|šn|» m»r# apsds ss prvd-dvlsvr«. Pokojni )• Ml roj»» 4, sev. ISIO v N»m#!JI Is prJM v Ameriko ». d u. 1818. 811 I* mirasss snslsj« kt dolmr. lap prldts mlsdmil Is v vsJIkv pomol «vojim «tsffem. ki ss bodo Ulko po-KrvAall. I'os r #b s» Js vrHI f ssdsljo I. msrrs IMS po kstollAkom obradu na Htopsllftt« v Psnsm», III. l*oko)ni 1» Ml tlsn druUva "Vipava" K. Iti iN I* J v Panama. III., ksUrn ms J* poakrtolo ivljrm Mrom Amvrlkv UUmima va^, da |v kruts »mri prv«r|sla aH llvlf^ls mo|vms ljuM|»ovmu aaprasu. brsla tum l'mrl |v do» t marra IM* o-i Ir Mon Fa.. as dar« hm av«<« In am- Krm.l »a padarjvas rvvflke Hrlna k»ala «avm ki «iv fS «MaluiJl ra a)#fo»v bMv««|. *-vm kl ale ta oMvkall «b M.l#aiavm adra, kakor lodl vvv«. M ale av odelellll p»«rek« TokaJ rapeits vaefa brau. » alaH 4aaM*ivi pa d*v av«H. Av eokrvi oa|U|4a bvsla *wm akopai. TvM. dragl M,pra« la brsl, pa J'hm0 feüfs) V miro la IsKka naj Tt bode amvrltka availjai hai apvmla as Tv Imdv mdal » «atéb ara* doklvr ladl mi av prl-dem«. ra J^l M«IM fraak *a«*da. bral{ Frao/itka Xa raén, aapr*M « ^arn. Moa, Fa □ □ IZGUBLJENI SVET □ (THE LOST WORLD) Roman D Tako je bila torej ta stvar, mladentf moj, ?daj |>a vam povem nekaj takefra, da se bobt* čudili. Pravite, da jI« vidali dokaze ¿lovskega življenju: luč», lm*ko past in tak« dalje. No ml pa smo videli U? tuzemce na lastne oči. — Ubogi reveži ho, pritlikavci, prav plašno gledajo, in ni čuda, «ia je tako. Menda bivajo ljudje na enem kraju planote, onstran, kjer »te videli jame — opice pa na drugem kraju, tukaj, in med njimi ne vedno nadaljuje neprestana, krvava vojna. Take razmere vladajo torej tu, če sem prav razumel. Baš včeraj «o je opicam posrečilo ujeti kaJr tucat teh človečkov, pa »o jih privlekle v svoje gradišče. Nikoli v življenju najbrž ne boite slišali «ličnega tuljenja in kričanja. Ljudje, nizki rdečekožci, m bili tako razprankani in oklani, da »o komaj premikali noge. Dva ¡»med njih «o zmučile opice do smrti, enemu so naravnost iztrgale roko iz nadplečja — prav po živinsko. A ti mali Indijanci so pr*v pogumni možički — nobeden od njih ni dal niti glasu od sebe. Nam pa je kar slabo prihajalo. Summerlee se je onesvestil in še Challengerju je bUo težko obvarovati prisotnost duha. Mislim, da so že izginile, ali se vam ne zdi T Napeto sva poslušala, a razen ptičjega č!v-< kanja ni motilo nič globokega gozdnega miru. Ix>rd John je nadaljeval svojo povest: "Vam pa se je torej posrečilo rešiti si življenje, dragi moj mladenič. Opice so pač imele opravka z lovom na Indijance in zato niso spomnile na vas. Sicer pa bi se nedvomno povrnile zopet v taborišče, da ujamejo Še vas. Seveda so morale, kakor ste pravili, nas od kraja opazovati z drevesa In so prav natančno vedele, da nas je za enega manj. Bile so vsekakor zaposlene izključno s svojim novim početjem ; aamo zato sem vas mogel danes zgodaj zbuditi jaz, sicer bi že to oskrbela namesto mene tolpa opic. No, mi pa rtno med tem doživeli gorostasne stvari. Bog ti moj, vse skupaj se nam jfc zdelo kakor grozne sanje! Ali se spominjate orjaškega ostrega bambusovja, goščave tam spodaj ob robu stene, kjer smo našli Amerikančev okostnjak? No, U kraj leži tik pod opičjo naselbino; tam Imajo skakalnico za svoje ujetnike. Mislim da bi ae tam lahko našli debeli kupi okostnjakov, če bi jih poiska-' II. Na vrhu, ob robu imajo poseben prostor za svoje prireditve; skakanje je pri njih posebna svečanost, ki se vedno vrši po določenem redu. Nesrečnike vržejo drugega za drugim v brezdno in zabava obstoji v tem, da gledajo, ali se sam razleti v kose ali se nabode na trsje. Tudi nas ao vlekle gledat predstavo In ves opičji rod se je razvrstil po obronku. Strmoglavili ao navzdol četvorico Indijancev, ki so jih bambusova stekla prebodla kakor igla kepo masla. NI čuda, da amo videli, ko smo našli okostnjak onega bednega yankeeja, kako mu rastejo bambus! skozi rebra. Bil je to grozovit in obenem vražje napet prizor. Bili smo vsi zavzeti, ko smo gledali smrtni skok, Čeprav smo dobro vedeli, da pridemo takoj na vrsto pri skakalnici še mi." "No, do tega pa ni prišlo. Sestorico Indijancev, če sem prav razumel, ao spravili za , danes, a glavno vlogo pri današnji predstavi bomo igrali menda mi. Challenger bi se morebiti Ae zmazal, a Summerlee in jaz bi bila vsekakor med udeleženci. Opičji jezik obstoji namreč več kakor na polovico iz kretenj, tako da jih ni bilo pretežko razumeti. Sklenil sem torej, da je pravi čaa poskusiti, kako se ima-žem. Prevdaril sem na hitro vso stvar in na temelju svojih opazovanj izdelal vsaj v glavnem načrt. Vse sem moral urediti sam, ker Summerlee sploh ni priilcl vpoštev In tudi Chsllenger ni bil veliko več* vreden. Ce se je njima posrečilo za kratek trenutek priti skupaj, takoj sta porabila ta čas za prepir; nikakor namreč se nista mogla zedlniU glede znanstvene opredelitve rdečelasih hudičev, katerim smo padli v kremplje. Eden je pravil, da so to dryopithecu.-.i, kakor na otoku Javi, drugi p» je trdil, da so to pithecanthroposi. Prismo-jenost, vam pravim, najneverjetnejša bedarija! Jaz pu, kakor aem že omenil, sem ugotovil nekoliko stvari, ki bi nam lahko utegnile koristiti. Predvsem niso te zverine kos človeku |>ri teku po ravnem svetu. Imajo namreč krivljaste, kratke noge, saj razumete? Pa tudi pretežek život Se Challenger bi lahko prehitel pri teku na sto yardov za nekoliko yardov njih najboljšega tekača, in vi aH Jaz bi bila v primeru z njimi naravnost svetovna zmagovalca. Druga točka pa je to, da nimajo pojma o puškah. Mislim, da še vedno ne razumejo, na kak način je dobil rano njih tovariš, ki sem ga obstrelil. Priti moramo samo zopet do pušk, sem si mislil, potem bomo že videli, kaj vse lahko naredimo. "Danes zjutraj sem jo torej pobrisal: brcnil sem svojega čuvaja z nogo v debeli trebuh, tako da se je zvrnil na tla, in sem stekel v taborišče. Tam sem našel vas in puške, pa zdaj sva tu." "In profesorja!" zakričal sem v grozi, "No, morava takoj nazaj, da jima pohitl-'va na pomoč. Saj ju nisem mogel vzeti s seboj. Challenger je sedel na drevesu, Summerlee pa ne bi bil koa naporom. Preostajalo mi je aamo pohiteti po puške in ju potem poskusiti oprostiti. Seveda, bogve, ali ju niso opice iz maščevalnosti takoj vrgle čez krov. Challen-berju menda niso storile nič hudega, a Summerlee ... za tega ne morem jamčiti. Njega bi itak na vsak nagln ugonobile. O tem sem trdno prepričan. S svojim begom torej nisem mogel ničesar poslabšati. Zdaj pa zahteva seveda najina čast, da pohitiva tovarišema na pomoč, da ju rešiva, ali, če bi nama ne bila sreča mila, da si naprtiva njuno usodo. Pripravite se torej, dragi moj mladenič, pa bodite pogumni, ker ne vemo, katera izmed obeh možnosti se lahko uresniči, še preden napoči večer." ' "t -i« Poizkušam vam predočiti za lorda Roxto-na značilno svojevrstno govorico, njegove kratke strnjene stavke in vedno napolšaljivt, na-polnemarni slog. Vsekako je bil rojen voditelj. Čim večja nevarnost je grozila, tem boljše volje je postajal in tem živahneje govoril, šiv ogenj mu je vzplamtel v sicer mrzlih očeh, in don-quixotski brki so drhteli od vesele razburjenosti. Bil je neprecenljiv tovariš v slič-nlh odločilnih trenutkih, ker je res imel rad nevarnost in tem bolj Iz srca cetiil vsako dra- • matično pustolovščino, Čim večjo vlogo je pri njej imel: saj je imel vedno poseben športni užitek, če je tvegal življenje, če je le mogel usodi napovedati ponosno stavo, pri kateri je pomenila izguba — smrt. Ce ne bi naju morila skrb za uaodo najinih nasprotnikov, bi me nedvomno veselilo spustiti sq v slično početje v družbi sllčntga človeka. Bila sva Že na nogah v najinem skrivališču sredi grmovja, ko me je nenadno pograbil za roko. "Pri svetem Juriju," je zašepetal, "zdaj pa prihajajo r Iz najinega skrivališča sva lahko gledala vzdolž z zelenim listjem obokanega temačnega hodnika, ki ao ga tvorila debla in veje. Res je prihajala po njem skupina opičjih ljudi. Korakali ao drug za drugim na krivljastih nogah in z zgrbljenim hrbtom, spuščali v presledkih .roke na tla in obračali glave na levo pa na desno. Sključeni so izgledali ponekod manjM kakor v resnici, vendar sem ugotovil, da so vsaj pet čevljev visoki, da imajo dolge roke in orjaška praa. Marsikateri od njih je bil oborožen z gorjačo, in oddaleČ ao izgledale kakor Jako kocinaste, spačene ČloveAke postave. Samo trenutek sva jih jasno videla. Potem no izgubili sreill grmovja. (DslJ* prihodnji«.) Probkin se je skromno nasmehnil. "Prosim dalje. Dečji dom. Vidite: otroci. Lahko rečem, cvetje življenja. Ta tu je sta-rejši — Kolja, a U manjši je — Vanjuša. Kolja, pozdravi stri ca! Vsi po podobni svojemu o-četu. Ravno premišljujem, ali ne bi prekrstil starejšega v Krokodila, mlajdega pa ^Sekretar Ja. Otroci so v dobri oskrbi, dobivajo čisto perilo in dobro hrano. Dečji.dan upravlja moja žena. Simočka pojdi sem! Izletniki ao prišli! Vse dela sama, tudi dojilja je, he-he! Sicer pa, kaj bi. Komuna je majhna in sama zase ne bo pošebno povečala državnega prebivalstva." "Glejte, prosim! Med drugim posvečam posebno pa$njo tudi svoji komunalni kOhinji. Tajnik prehranjevalne,celice je takisto tu. ZdravstvuJ, Štefan!" | ■ Monumentalni kuhar v belem predpasniku in z visokim kuharskim pokrivalom, ae je so-drugu Probkinu spoštljivo priklonil. / "Kaj bo danes za kosilo, bratec?" "Jesetri a la MacDonald in zreški a la Kominterna." "Dalje imamo, gospoda, svoji komuni še ledenico, shrambo, klet, prehranjevalni fond itd. Sicer pa to ni posebno zanimivo. Poleg tega Je tu še mestna celica ženskega oddelka. Tudi to upravlja moja žena. Nato še skupna spalnica za administrativno osobje, kopalnica in sHčno." In ti nisi verjel!" ~~ mi Je šepnil Saša. "Sedaj pa, sodrugi izletniki, ali morda želite pokusiti kaj od tega, kar je bog poslal? DaŠa, SPOMLAD JE TUKAJ! Spomlad ne prično 21. marca, ampak prvi dnevi pomladi ao navadno vedno mrzli in VI lahko preneeet« mrsle tedne le, ako je vsi Život takorekoč železne naravi proti boleznim. Za take slučaje je TRINERJEVO GRENKO VINO najboijie zdravilo. JUto je vsi želodec v dobrem stanju, potem vee život ima dovolj moči ubraniti ae ¿pomladanske borzni. Trinerjevo grenko vino spravi vai želodec v pravi tir, drti ¿istega, pomaga prebavi in varuje pred žaba-sanoetjo. Vzemite ga redno v malih količinah, eno iMko pol ure pred Jedjo. Začqite ie danes 1 V vseh lekarnah. Vzorec dobite od J os. Triner Co., 1838 S. Ashland Ave„ Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC ' Dept. 28 Ime ............................. Ulica ............................. Mesto, država..................... LEPA PRILOŽNOST Želim se seznamiti z žensko srednje starosti v svrho ženitve. Jaz imam lepi dom in nekaj prihrankov za stara leta. Pilite na naslov: J. R. Ženin, 2667 3. Najtaaseljiftfis dsevne deUt Lawndale ave., Chicago, in. rmU so v dnevniku "Prosteti ' Ali *] '__—(Adv.^ ČitSte vsak dan? PRODA SE pet*obna lesena hBa, kopalni in postrešje vre j eno. Oglasite pri lastniku: na 2841 s. Kota Ave., Chicago._(Adr] SEST DMI PREKO OCEANA lli a Frane«, 28. sv. -18. urili «P. M.) (7 P. M.) PARIŠ, 11. aprila • 2. >8)8 (»P.M.) (7 P.M.) FRENCH LIHE til V. Hkfcifsa Ave, m. Ako imate loto stavbišče plačano v Youngstown, Warren, Girard, Sharon, Cleveland ali Lorain, Ohio, vam mi zgradi.| mo hišo za vas, fcli pa jo vfcamemo mi v oskrbo, da jo prodamo ali damo v najem za vas. Spremenite vaše prazno posestvo v posestvo, ki vam bo prinašalo denar. Ves denar, ki ga potrebujete, je le 1500.00, mi vam preskrbimo vse ostalo. Dajte nam kontrakt sedaj in tako si prihranite denar. '< < / - » Mi tudi zamenjamo vašo prazno loto za zgrajeno hišo. Imamo tudi nekaj farm bliža mesta, kjer lahko delate v tovarni in ob istem času živite in skrbite za vašo farmo. V ZAMENO ALI NA PRODAJ Imamo večje itevilo prostorov) «\8oft drink" s prodajo mehkih pijač v Manitowoc in S&eboygan Counties, postavite dva kolektivna pribo-lcena je od $4,»oo do $87,ooo. Se ša- ra I" Probkin najy je svečano po* vedel k jedilni mizi. "Pred kosilom bi vama priporočil kocaržek likerja. Pri naa sicer to ni navada, toda za drage goste .. ." Po skromnem komunalnem obedu sva se poslovila od tajni I ka komune z imenom Oktoberske Revolucije, katerega sem pred | odhodom Ae vprašal: 'Povejte, »odrug, koliko čla nov ima vaša komuna?" "O malenkost! Jaz, žena in dvoje otrok, ne vštevši lakaja in prehranjevalne celice, ki sestoj} iz kuharja in sobarice." | "Aha! No v tem slučaju seveda . . "Priporočam se vam tudi naprej P menja ca poslopja v Sheboyganu ali ta male farme v Sheboygan okraju. Za pojasnila oglasite se pri: Graase—Trimberger Loan Co„ 1420 Kentucky Avenue, Sheboygan, Wis. " i,i i AU ate naročeni na dnevnik | "Proaveto"? Podpirajte svoj list! PRILIKA Farma 123 akrov zemlje, 8 sobna iz opeke zidana hiša, v dobrem stanju, druga poslopja, štale, 14 krav, 2 konja, dohodki z mlekom prinašajo 1200.00 mesečno, blizo mesta, mlekarski stroji in drugo potrebno orodje, vse skupaj stane aamo $16,500.00. _* Imamo tudi nekaj farm blizo mesta, malih in velikih, na prodaj. Moderno vrejena 6 sobna hiša in en aker zemlje v Warwood, W. Va. Se zamenja za poslopje v mestu. Kakoršnakoli pojasnila želite, pišite rtara: GENERAL HOME 00NSTRUOTI0N COMPANV 312-3-4 City Bank Bldg. Youngatown, Ohio UDOBNOST za mehki sedeži, topli in dobro prezračeni vozovi, dobro zavarovani proti dežju in snegu . • • nobenih nevarnosti in zamud na potovanju v zimskem času. Valentin K a ta je v: PROBKIN Težko nom vsdihnil: Da. da. tako je, brat V komuniste se je vsesal malomeščanski element. Kanarski. Plenice. Rezanci, golobiki in jagodna omaka, s eno beaedo. .. Tbke stvari «> goda . . "Ne govori! Poznam jih mno-f operacije. Nitaiar zasebnega. Vse skupno. l'o|M>lnoma enostavno Prepričajte ae, prosim. Na primer, »kupna prehrana Prosim, gospoda , . Na vratih jedilnice se je svetil napis: "Skupna obednica". Težka hrastova miza, pogrnjena s finim prtom, je bila okua-no pripravljena za štiri osebe. Po stenah ao viseli leseni zajci in sadovi, opremljeni t gesli: "Skupna prehrana — Jamstvo komunizma" in "Kdor ne dela, naj ne je!" itd. V kotu Je na marmornati mizi stal blesteč samovar z napisom: "Ne pijte mlačne voda!" Probkin je zadovoljno snel nanoanik in naju peljal dalje. "Prosim. Klub s Imenom Oktoberske Revolucije. Prepričajte se. Planino. Poglejte napis: "Muzikalna sekcija". Po-trm mala marksistična biblioteka. Stanjukovič, M eter I in k. Mamin-Slbirjak, Nadaon in drugi. Vse izključno le iz Mar-pobesll j k hov« saloftbe. (Ena največjih predvojnih ruskih knjigam je bila M «r k sova v Moskvi, Op. prev.) Akvarij t zlatimi ribicami — "Zoologična seketja". Na mizi čaanlkl, he-he! Vse kaker se upodobi. Tu najdejo člani komune v prostem času prijet* no razvedrilo." "To je dlvnot" je vzkliknil Poznajo — Včeraj zvečer sem videla,! kako je hotel neki goapod v veži poljubiti vašo hčerko, draga so-| seda. — Ali se mu je posrečilo? — Ne, ni se pustila. — Torej ni bila «na. • s s Sršen se je s palico otresel po-1 padljivega psa tako temeljito, da | je ščene pomolilo vse štiri od se-1 bo in se ni več ganilo. Sršen bi moral sedaj gospodarju plačati odškodnino. "Namesto, da ste psa takoj u-darili s težkim ročajem, bi ga bili lahko oplazili a koncem pa-1 lice," je menil sodnik. "Gotovo," je odvrnil Sršen, | "če bi me bil skušal pes ugrizni« ti z repom/ Velika ljubezen — Povej mi po pravici, kaj bi | storil, če bi umrla? — Najbrž bi zblaznel. — Ali bi se drugič oženil? — Ksj še! Tako temeljito bi] mends ne zblaznel. • • • "Plačilni, prinesite mi govejo| "Za deset ali za dvanajst di-narjev ?" "Katrina pa je razlika r "K dražji damo ostrejši nož."! i ^mmsm 1 i II J SI L j m Dospeli boste hitrejše po električni zeleznici! Penite ae 70 milj na uro Postali U M naisga hrfsnaeeiJtWga ursša (OvUng and tocrsation Randolph SÍO0. Prosta pojasnita o tahavnlli ta poaéndi eoftajah po ) aa 71 W. Adam« S U Tofcf <* soaUu- CHICAGO SOtTH A SOUTH BEND HAILHOAB VZHOD CHICAGO NORTH S HOHR A MILWAUKEE RAILROAD SEVER CHICAGO AV**' a ELGIN RAILRO AP ZAPAD <;•»»•h. («rita »V« 4M Mae