£ENA 240 din - Leto XL - Št. 97 Kranj, torek, 15. decembra 1987 (^IMSSMEnGLAS q —— GLASILO ZZT SOCIALISTIČNE _ ZVEZE DELOVNEGA LET LJUDSTVA ZA GORENJSKO «tran 4 bohinjska vstaja na DRUGAČEN NAČIN stran 5 kultura živi tudi brez odra stran 3 bodo merila ostrejša stran 3 sava v prvem polletju prikrajšana za 9,4 milijard .Spleti nikar dinarjev stran 9 po sezamovih stopinjah Za šport gre, ne za požrešnost j*° Alpskem pokalu jutri na Pokljuki tekma za svetovni pokal — Bohinjci so v soboto in nedeljo uspešno izvedli tekmo biatloncev 2a alpski pokal. Jutri bodo Bohinjci organizirali letos najkakovostnejšo prireditev v teku na smučeh pri nas. Ob 10. uri se bo na •hidnem polju na Pokljuki začela tekma žensk za svetovni po-5&1. Sodelovalo bo nad 100 najboljših na svetu. (D. H.) — Foto: G. Sinik Jutri bo v Bohinjski Bistrici tekma svetovnega pokala v tekih za ženske, v soboto in nedeljo pa bosta v Kranjski gori dve tekmi za svetovni pokal v alpskem smučanju. Bohinjci in Kranj-skogorci so v mednarodnih smučarskih krogih že tako uveljavljeni, da bodo tekme najvišjega ranga tudi prihodnjo zimo. Marca bo ponovno kraljevala Planica, pa še nekaj drugih pomembnih smučarskih prireditev se bo to zimo zvrstilo na Gorenjskem. Nekaj izjemnega, v svetu težko primerljivega, za tako majhno območje kot je Gorenjska. V Sloveniji smo prav tako že soglasni, da kandidiramo za organizacijo svetovnega prvenstva v klasičnem smučanju leta 1991 ali 1993 s središčem v Planici. Še bomo torej smučali, še bomo trepetali, ali bo dovoljenega, še bomo fehtali za pomoč pri organizaciji takšnih prireditev ter iskali vedno bolj redke in zato po večkrat razprodane sponzorje in trdili, da so takšne prireditve najboljša reklama za naš turizem in dolgoročno gledano najcenejša in najučinkovitejša naložba. Jugoslavija pa je tudi primer, kako se da tako velike in odmevne prireditve zlorabiti in jih pridobitniško ooarvati, pri čemer šport in športnik vlečeta krajši konec. V Splitu, Sarajevu in Zagrebu smo res zgradili nove in potrebne športne objekte , na račun prireditev (mediteranske igre, olimpijske igre, svetovne študentske igre) pa smo gardili in trošili tudi za marsikaj, kar s športom ni imelo nikakršne zveze. Šport je bil zlorabljen za na- ložbe, ki jih sicer nikdar ne bi mogli speljati, ali pa bi morali sami organizatorji odšteti več denarja. Slovenci smo v primerjavi s tem pravi začetniki, saj je uspela Ljubljana na primer za pomembno balkansko prvenstvo v atletiki komaj zasilno urediti stadion, Kranj pa je priložnost, da bi ob balkanskem prvenstvu v plavanju vsaj letni bazen temeljito popravil, zamudil. Pravilo »vsi za enega, eden le zase«, še velja. Planiškim, kranjskogorskim, bohinjskim, pohorskim in še mnogim drugim organizatorjem velikih prireditev v Sloveniji kaj takšnega ne moremo očitati. Zaradi razmer, v katerih smo in ki bodo še strožje pri odmeri denarja, bo treba marsikaj poceniti, marsikaj nepotrebnega izpustiti, še manj graditi na plačilih, ampak več na prostovoljstvu. Prireditev mora biti atraktivna, vendar morata biti v ospredju športnik in šport, uveljavitev športnika kot izjemno pomembnega člana družbe in športa kot dejavnosti večine. Lepo je slišati, da ima od umetnega snega in urejenih smučišč za veliko tekmovanje korist pred tekmovanjem in po njem naš vrhunski smučar in turist, da se je planiški komite usposobil do take mere, da njegova skrb ni le prireditev, ampak skrb za vzgojo skakalcev in tekačev ter pomoč pri gradnji objektov. Nespametni bi bili, če bi finančno plat organizacije velikih prireditev obesili le sebi na vrat, na vrata tistih, ki so tudi dolžni dati, pa ne bi potrkali. Z vso pravico, saj ne nameravamo graditi palač... J. Košnjek železna Kapla — Slovensko prosvetno društvo Zarja v Žele-Kapli je konec preteklega tedna slovesno proslavilo 80-le-mico delovanja. Na prireditvi so prikazali široko kulturno delavnost svojih sekcij. Slovesnosti so se udeležili poleg krajev-n'h predstavnikov z županom dr. Hellerjem na čelu tudi Predstavniki slovenskih prosvetnih organizacij na Koroškem, številne pa so bile tudi delegacije slovenskih društev in družbenopolitičnih organizacij iz Slovenije; kranjsko delegacijo je Vpdil Ivan Torkar, predsednik kranjske skupščine. — L. M. — *oto: F. Perdan Centralni komite ZKS o kmetijstvu Kdo se igra s kmetijstvom Ljubljana, 11. decembra — S tem stavkom lahko strnemo razpravo na petkovi seji centralnega komiteja Zveze komuni stov Slovenije o stališčih CK ZKS o uresničevanju strategije r&zvoja kmetijstva v naslednjem obdobju. Pomembno je pred-vsem stališče centralnega komiteja, da nehajmo že enkrat jadrati o razkoraku med besedami in dejanji. Pokličimo na odgovornost komuniste, ki delajo v organih, zadolženih za kmetijstvo, pa naj gre za ljudi v republiki ali federaciji. To velja tudi za zvezno vlado, ki se očitno tudi na tem področju ne meli za stališča slovenske in jugoslovanske partije. Priporočilo CK ZKS je tudi, da za sprejem republiške in /vezne resolucije SI prihodnje leto ne smemo glasovati, če ne bodo napovedani fe tudi zagotovljeni boljši časi za kmetijstvo. Kmetijski voz drsi navzdol: proizvodnja pada, kmetje odpovedujejo socialno 2&varovanje, zemlja se drobi, zadružništvo šepa, zaupanje v ^stem in v zagotovila, da se bo kaj spremenilo, peša. Izkoriščenega je samo 6 odstotkov kmetijstu namenjenega naložbenega denarja, gozdovi propadajo, zemlja ostaja neobdelana. *Ogi smo, starokopitni. Naše kmetijstvo je na robu revščine. J. Košnjek Naši alpinisti na vrhu Daulagirija Iztok Tomazin med osvajalci Kranj, 14. decembra — Četrti poskus osvojitve 8176 metrov visokega himalajskega vrha Daulagirija je Jugoslovanom uspel. Ta vzpon ima še dodatno vrednost: to je prva jugoslovanska osvojitev osem-tisočaka v zimskih razmerah. Na vrhu Daulagirija sta stala dva Jugoslovana: član kamniškega alpinističnega odseka Novoletni sejemski popusti v Kranju — V petek se je v Kranju začel 28. Novoletni sejem, ki bo odprt do nedelje, 20. decembra. Za prireditev, na kateri tokrat sodeluje neposredno okrog 130 domačih in tujih razstavljalcev, ki zastopajo še 50 drugih proizvajalcev, so tokrat značilni različni popusti in znižanja cen. To še posebej velja za konfekcijo oziroma različne tekstilne izdelke. Med posebnostmi velja tokrat še posebej omeniti Merkurjevo otroško delavnico. Poleg igrač, športne opreme, bele tehnike, akustičnih aparatov, pohištva pa razstavljajo različne izdelke tudi zasebni proizvajalci. Skratka, dedek Mraz ima tudi tokrat na sejmu precej izbire. —- A. Ž. — Foto: F. Perdan Marjan Kregar in Tržičan dr. Iztok Tomazin, alpinist, zma-jar in sploh vsestranski športnik. V naši odpravi sta še Stane Belak in Pavle Kozjek. Tu di ta dva se bosta na osnovu današnjih poročil skušala povzpeti na vrh. Stane Belak je že trikrat poskušal na vrh, pa mu ni uspelo, zato mu tokratni uspeh privoščimo! Plezalci imajo tokrat izjemno srečo z vremenom. Po statistiki našega znanega alpinista Toma Česna je upoštevajoč To-mazina in Kregarja doslej že 22 jugoslovanskih alpinistov stalo nad 8000 metrov visoko. J. K. Saj ni res, pa je! Proč s kulturo Tako nekako je razumeti absurdno situacijo, v kateri se je letos, še posebno pa zadnji mesec tega leta, znašla kulturna dejavnost. V kranjski kulturni skupnosti sicer ne tarnajo nad pritokom denarja, saj se le-ta po zaslugi interventnega zakona odteka v nikomur — vsaj v kulturi — koristne »viške«. Če so v strokovnih službah med letom še lahko z več ali manj spretno telovadbo vijugali med temi finančnimi čermi, se je zdaj izkazalo, da se kulturi sila črno piše. Če je verjeti izjavam strokovnih sodelavcev kranjskih sisov, potem kaže ta mesec kranjskim kulturnim ustanovam kar zapreti vrata. Pa ne bo zmanjkalo za materialne stroške, pač pa menda tudi za osebne dohodke. Kaj je pri tem večja škoda, ni treba ugibati. Nekateri že primerjajo stanje v kranjski kulturi s kritično situacijo v Te-lematiki — samo vprašanje časa je še, kdaj se bo vse nehalo. V kulturi bi to vsekakor pomenilo, da bi se zaprla vrata knjižnic, gledališč, muzejev... Komu bi koristil hlad, ki bi se naselil za zidovi kulturnih hramov? Komu je do tega, da kulturna dejavnost zapre usta? L. M. 28. novoletni sejem KMETIJSKA MEHANIZACIJA REZERVNI DELI AK( PR( ;ijske JDAJE 1Q SOB MU Tudi dedek Mraz kupuje darila na Gorenjskem sejmu SEVERJEVE NAGRADE Škofja Loka — V spomin velikega dramskega igralca Staneta Sever j a bodo v četrtek, 17. decembra, ob 18. uri v dvorani Loškega odra podelili letošnje Severjeve nagrade. Na slovesnosti bodo tokrat podelili štiri nagrade za igralske dosežke v tem letu na slovenskih odrih. V kulturnem programu bo z monodramo nastopil dramski igralec Marjan Bačko, član SNG Maribor z Levstikovim Martinom Krpanom. L. M. KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 N0N STOP GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 15. DECEMBRA 1987, MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Ozadje medijske podobe Srečanje na vrhu med ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom ni bil le pomemben zunanjepolitičen dogodek, ki obeta, da bo svet vsaj malo popustil v svoji militarizaciji, temveč tudi svojevrsten medijski dogodek. Za slednje sta poskrbela seveda oba glavna igralca. Ronald Reagan je že tako ali tako znan filmski igralec, ki je svoje izkušnje iz Hollywooda uspešno prenašal na politična tla, Mihail Gorbačov pa na drugi strani, sicer brez igralskih izkušenj, kaže, kako je tudi on vešč te stroke. Za filmske igralce pa seveda velja predvsem eno. V svoji igri javnosti predstavljajo najrazličnejše podobe, še najmanjkrat pa svojo lastno. Nasmejana Reagan in Gorbačov sta v običajen hladni protokol vnesla elemente družabnosti, kar v zaostrenih medna-rodnih zadevah ni nepomembna stvar. Toda kakšna je njuna družabnost? Gorbačov v tem, da si priljubljenost dviguje z izjavo »Obisk se je začel, upajmo na najboljše. Naj nam bog pomaga.« Reagan pa s spojim citiranjem nekaterih rekov, s katerimi želi podpreti svoja stališča. Toda kolikor v javnosti, predvsem, Gorbačovov image, vzbuja simpatije, se je vseeno treba spomniti tudi na drugo plat medalje. Ta se nam pokaže v zgodovinski krivdi Sovjetske zveze, ko je v prvih letih revolucije z veliko vnemo cerkve spreminjala v ateistične muzeje, izvajala teror nad duhovščino, preganjala vernike, moskovske delavce pa je na primer »Strokovna zveza« še leta 1930 z okrožnico spraševala, če je »delavstvo za ali proti Bogu.« To seveda ne bi bilo narobe, če ne bi na naslovni strani okrožnice stal napis: »Kdor je za Boga — je izdajalec proletarske države sovjetov.« Vprašalno polo pa je bilo treba podpisati s priimkom in imenom, z natančno navedbo stanovanja in službe. Razmere so se v dolgih letih seveda spremenile, vendar tudi pred znamenito Gorbačovovo perestrojko stoji še kup občutljivih vprašanj, eno najbolj bolečih pa je problem sovjetskih Židov, ha tudi drugače medijsko podobo sovjetskega voditelja niso zatemni-le le množične demonstracije Židov na ameriških tleh, pač pa tudi (in to je zanj mnogo bolj boleče) protest skupine bojevnikov, ki se je ob dnevu za človeške pravice zbrala pred Leninovo knjižnico, nasproti Kremlja, in vzklikala: »Dajte nam svobodo, pustite nam oditi iz ZSSR.« Pri tem pa so izgubili še tisto svobodo, ki so jo že imeli, kajti policija jih je že čez slabe pol ure spravila pod ključ. Javna razprava o praznovanju dneva mladosti in štafeti Predsedstvo ZSMJ je konec prejšnjega tedna sklenilo, da takoj začne široko javno razpravo o konceptu proslave dneva mladosti. Do 15. januarja naj bi se mladinci in celotna javnost opredelili glede dveh predlogov. Prvi predlog je, da bi štafetna palica potovala po Jugoslaviji, vendar bi se ustavila samo v okoljih, kjer bi bila organizirana ustvarjalna srečanja mladih. Pn drugem predlogu pa naj bi štafetno palico ukinili, mesec in dan mladosti pa bi nadomestili z različnimi aktivnostmi, ki bi se končale 25. maja v Beogradu, kot je predlagala vojvodinska mladinska organizacija. V. Stanovnik O socialnoekonomskem položaju slovenskih študentov Največ jih je odvisno od pomoči staršev Ljubljana, decembra — Pri Centru za razvoj univerze v Ljubljani je izšla publikacija, ki naj bi skušala pokazati, kako živijo študentje in kdo še lahko študira. Vprašalnike je izpolnilo nekaj nad 1600 študentov, odgovori pa so bili osnova za publikacijo Socialno ekonomski položaj študentov v SRS. Pokazalo se je, da se zmanjšuje delež študentov, ki imajo manj izobražene starše, in da še vedno obstaja regionalna neenakost v možnosti šolanja. Največje možnosti za študij imajo mladi iz ljubljanskih občin, sledijo jim mladi iz kraško-notranjske, zasavsko-revirske in severno-primorske regije. Le okrog trideset odstotkov mladih, ki so izpolnjevali anketo izhaja iz vaškega okolja, prevladujejo pa mladi iz Ljubljane in Maribora. Več kot polovica anketiranih prejema štipendijo, največ pa jim vsem morajo pomagati starši. Študentje so ie najbolj zadovoljni s stanovanji, saj jih je le odstotek zapisalo, da živijo v nevzdržnih stanovanjskih razmerah. Najbolj so nezadovoljni tisti, ki živijo v študentskih domovih in podnajemniki, ki pogosto drago plačujejo skromne sobice. Mnogi ne jedo vseh obrokov, saj jih je kar četrtina napisala, da varčujejo pri hrani. V. Stanovnik Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan H u mer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali. oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Centralni komite Zveze komunistov Slovenije o položaju, razvoju in sožitju na Kosovu Demokracije za Kosovo ne smemo žrtvovali Ljubljana, 11. decembra — Reševanje nasprotij je mogoče le s sredstvi in metodami, ki so lastne socialistični samoupravni družbi, in ki uveljavljajo človeka s celoto njegovih interesov, pravic in odgovornosti do soljudi in družbene skupnosti. To je vsebina samoupravnih in demokratičnih odnosov, ki je ne smemo, kljub težavam, nikjer žrtvovati, tudi na Kosovu ne, je prepričan slovenski centralni komite. Program, ki ga je na osnovi sklepov zveznega centralnega komiteja sprejel na petkovi seji slovenski centralni komite, je samo del aktivnosti Slovenije. Zavezuje komuniste in njihovo organizacijo, kjerkoli delujejo. Ker bodo programe s tega področja sprejeli tudi drugi, jih kaže v socialistični zvezi uskladiti, da ne bi bilo dvotirnosti in nesmiselnega trošenja moči. Slovenski centralni komite se po besedah njenega predsednika Milana Kučana zaveda, da s slovenskim partijskim programom sklepi zveznega centralnega komiteja niso izničeni in da ta program tudi ne nadomešča vseju-goslovanskega programa, ki ga ta teden sprejema zvezna skupščina. Slovenski pogled na razmere na Kosovu in na načine reševanja drame ali tragedije, kot pravijo mnogi sedanjemu kosovskemu trenutku, se v marsičem razlikuje od večinskega v Jugoslaviji. Na petkovi seji centralnega komiteja ga je razumljivo in zgoščeno razložil izvršni sekretar predsedstva Emil Štern. Nekatere bistvene misli iz njegovega uvoda na seji: • zaostritve na Kosovu so takšne, da lahko brezskrbno pripravljene in usmerjane politične aktivnosti prerastejo v odprt nacionalni spor. Medsebojno zaupanje ljudi še ni doseženo. Naraščanje protisrbskega razpolo- ženja na Kosovu in protialban-skega v Srbiji ter prepričevanja, kateri nacionalizem je nevarnejši, onemogočajo rešitve. • Politične, ekonomske, socialne, moralne in civilizacijske razsežnosti kosovskega problema vedno bolj spoznavamo. V Sloveniji smo vedno bolj prepričani, da je treba žarišče sporov končno uspešneje gasiti. Skupna odgovornost mora biti bolj izostrena: najprej najbolj poklicanih, to so komunisti in ljudje albanske, srbske, črnogorske in drugih narodnosti v pokrajini ter v Srbiji. Konflikte je treba reševati samo z metodami, lastnimi socialistični samoupravni družbi. Če posamezne institucije na Kosovu dela ne opravljajo učinkovito in odgovorno, potem je naloga Jugoslavije, da pomaga pri usposabljanju, ne pa odpravlja in nadomešča z avtoriteto in akcijo organov izven pokrajine. To je lahko le skrajno izjemno in časovno zelo omejeno sredstvo. Spoštuje naj se ustava Jugoslavije, Srbije in Kosova. Tega ni mogoče ločiti od prizadevanj, da ustvarimo pravno državo na čim višji civilizacijski ravni. Pogoji za to so ustavnost, zakonitost in ukrepanje v tem okviru. • Problem Kosova je dolgoročne narave. Kratkoročni in takojšnji ukrepi so sicer nujni, vendar bodo uspešni le v sklopu dolgoročnega ukrepanja, tudi ob obvladovanju splošne krize v dr- žavi. Razmer na Kosovu tudi ni mogoče reševati samo v Zvezi komunistov. Komunisti premalo delajo med ljudmi, v delegatskem sistemu in SZDL, čeprav se pomlajeno vodstvo pokrajine zelo trudi. Niti partija, niti država socialistične zveze ne moreta nadomestiti. • Zveza komunistov Slovenije gradi aktivnost na načelu, da je treba imeti do šovinizma in nacionalizma vsakega naroda enako stališče, da se v nacionalizmih spajajo vsi opozicijski programi, in da navidezno zavzemanje za nacionalne interese zaide v takih razmerah v idejno slepoto, v politično manipulacijo. Politična in nacionalna stabilizacija sta zato osnova. • Drugi ključni nalogi sta gospodarski in socialni razvoj. ZKS se zavzema za razvoj, za samoupravno združevanje sredstev, dela in znanja, s prevzema-njem skupnega tveganja in odgovornosti, ob poudarjanju, da tako kot drugje v državi tudi na Kosovu ljudje sami odgovarjajo za svoj razvoj. Razmere se bodo lahko spremenile samo na dva načina: z angažiranjem jugoslovanskega združenega dela, pre0;' vsem pa na Kosovem in v Srbiji-Trdnejše gospodarstvo bo reševalo tudi nacionalne probleme. • Ne govorimo na pamet, saj je slovensko gospodarstvo že po le-tu 1981 dobilo pozitivne izkušnje pri tem sodelovanju. Neposredno združena sredstva so glavni motiv razvoja, zagotavljanje p*1" hodnosti, predvsem mladim. Sedaj je že 61 skupnih slovensko-kosovskih programov, v katerih se bo zaposlilo 10 odstotkov nezaposlenih na Kosovu. 60 odstotkov programov je izvoznih, samo en na izgube, res pa je, da deluje na strogem dohodkovnem načelu le vsaka četrta naložba, j. Košnje^ Pomoč, ne vsiljevanje Program sodelovanja in pomoči Kosovu posega na številna področja. Predvsem je v programu posebej poudarjeno: nosilci gospodarskega sodelovanja sta izvršna sveta, zbornici in delovne organizacije; zakonodajo je treba spremeniti tako, da bo dana večja samostojnost kolektivom, ki denar združujejo; v sodelovanju in združevanje se ne vključuje le denar, ampak tudi znanje; združevalci sredstev morajo biti pravno varnejši, v zakonih je treba dovoliti, da se tudi obveznost za zvezni sklad za nerazvite lahko poravna z neposrednim združevanjem; če bo na Kosovu interes, lahko Slovenija pomaga z učitelji, zdravniki, medicinskimi sestrami in drugimi strokovnjaki s tega področja albanskim družinam, naše gospodarstvo in obrt pa lahko spodbujata na Kosovem delo na domu; pomoč je lahko vzgojna in kulturna, ne pa vsiljiva; Jugoslavija mora strokovno usposabljati ljudi, ki skrbijo na Kosovem za delovanje sistema in uprave; sodelovanje slovenskih in kosovskih občin, organizacij, društev in združenj se mora okrepiti, še posebej pa kaže utrditi sodelovanje med komunisti, v sami Sloveniji in med Slovenijo in Kosovim; vsi v Jugoslaviji moramo biti pravočasno, pošteno in objektivno obveščeni; ZKS predlaga ustanovitev albanskega lektorata na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter možnosti, da se Albanci v Sloveniji uče slovenščine. Ponovna analiza nacionalnega vprašanja Povzemamo bistvo nekaterih razprav na seji centralnega komitej8 Zveze komunistov Slovenije. Dr. Matjaž Mulej iz Maribora je menil, da je pojem stabilnosti na Kosovu povezan predvsem z mirom v pokrajini. Mir pa je po njegovem tudi marketing, inventivnost in raziskovanje ter razvoj. Političnega miru brez gospodarskega ne bo. Potrebna bo solidarnost, vendar so do nje upravičeni samo tisti, ki ne znajo delati in oni, ki ne morejo. Več sodelovanja naj bo v znanju in knjigah. Jože Hartman z republiške konference SZDL je menil, da imajo sedanji ukrepi preveč sanacijski značaj, premalo pa je dolgoročnosti. Podpreti je treba napredne sile Kosova ne glede na narodnost in odstranjevati vse, kar maje ugled ljudi. Nujna bo dvojezičnost, saj se ljudje medsebojno ne razumejo. Faktor umiritve položaja bo boljše sodelovanje z Al* banijo, sicer pa morajo biti rešitve sprejemljive za ljudi in ne vsiljene. Marko Bule z Gospodarske zbornice Slovenije je povedal, da je Kosovo pokrajina velikih gospodarskih nasprotij, precej pa je tudi zgrešenih naložb. 43 milijard dinarjev znašajo za zdaj sovlaganja na Kosovo. 12.600 novih delavcev je že našlo delo, ko pa bodo zaključeni vsi projekti, bo skupno 40.000 na novo zaposlenih. Izboljšati moramo organzacijo sodelovanja, prav tako pa je nujno težiti, da bi se fond za nerazvite spremenil v razvojno banko. Pri razvoju Kosova kaže razmišljati tudi na tuja sredstva. Milan Meden iz Ljubljane so je vprašal, ali ne bi kazalo v SFRJ onno-vno analizirati nacionalnega vprašanja. Ali mogoče menimo, da je ^Pe" rans že vse naredil. Zelo udobno se je izgovarjati na zunanje sovražnike. Medsebojne informacije bi morali popolnoma depolitizirati, posebno tam. kjer se v ocenah razhajamo. Tina Tomlje iz Ljubljane je iz svojih izkušenj povedala, da so Albanci večinoma dobri poslovni ljudje in da je treba poslovno z njimi sodelovati-Solidarnost na drugih temeljih je pogubna tudi za prejemnike solidarnosti. Problem ni rešljiv preko noči. Francka Strmole-Hlastec, predsednica našega vrhovnega sodišča, Je povedala, da na Kosovem sodstvo in državna uprava ne zmoreta dela-Treba je pomagati, vendar ne vsiljivo. Tja morajo sodniki, ki so zakonit0 izvoljeni v Vojvodini in Srbiji. Pomagati bo treba tudi pri izobraževanji kosovskih pravnikov za pravosodne namene, strokovna pomoč pa bo nUT na tudi na drugih področjih. Veliko ljudi na Kosovem ne zna obeh jezi' kov. Zato je nujno učenje obeh jezikov. J. K- Programsko volilna seja občinske konference SZDL Škof j a Loka Najbolj vroče debate se selijo na problemske konference Škofja Loka, 10. decembra — Današnja razprava bi se skoraj sprevrgla v problemsko konferenco o varstvu okolja, če razgreteže ne bi zaustavili in speljali debato tudi v druge vode. Število razpravljavcev, od katerih jih nekaj povzemamo, in pa teme, ki so jih načenjali, pravijo, da ljudi na Škofjeloškem marsikaj moti in terjajo odločnejše reševanje. Od tod tudi sklep, da bo socialistična zveza prihodnje leto pripravila kar tri problemske konference: že »tradicionalno« o varstvu okolja, o položaju družbenih organizacij in društev s poudarkom na telesni kulturi in o stanovanjski graditvi. Predsednik občinske konferenceJanez Zavrlse je v uvodnem poročilu (samo)kritično dotaknil tudi neuresničenih nalog z lanske konference. Socialistična zveza se skupaj z mladinsko organizacijo očitno ni dovolj potrudila, da bi v centru usmerjenega izobraževanja organizirala mladino. Ravno tako ni uspela pridobiti pojasnila, to nalogo si je delila s sindikatom, kakšna usoda čaka Rudnik urana Žirovski vrh. Družbenopolitično izobraževanje je zaradi pomanjkanja denarja odpadlo, prav tako pa je ostal na papirju, pa ne zaradi denarja, sklep o racionalizaciji dela znotraj družbenopolitičnih organizacij. Socialistična zveza letos ni speljala nobene problemske konference. Mimo uresničitve teh nalog seveda ni mogoče, prenašajo se v program dela za prihodnje leto. Jože Šubicje bil posebno kritičen do dela organov občinske konference. Nedelavne predsednike bi morali zamenjati, preden se mandat izteče. O podružbljanju ohranjanja tradicij NOB, zlasti v krajevnih skupnostih, kjer je breme - včasih tudi zaradi lastne ljubosumnosti - pretežno samo na ramah borcev, je govoril Stane Pečar.Borčevska organizacija starf, umira, proslave, na katerih so zdaj same sive glave, je treba osvežiti z glasbo, športom, da bodo privlačne tudi za mlade. Jože Jelene je dejal, da draga obnova spomenika v Dražgošah bode krajane, ki sprašujejo, ali ne bi denarja raje porabili za kaj drugega, na primer, za odvodnjavanje dela vasi, kjer so hiše razpokane zaradi plazov. Predsednik društva za varstvo okolja Franci Feltrin je obudil zaplete okrog nastopa Ločanov na republiški problemski konferenci Ekologija, energija m Varčevanje, češ da v pripravi na konferenco v občini ni bilo nobene razprave. Rudnik urana Žirovski vrh bo ekološka in finančna katastrofa za vso Slovenijo, je dejal. Je torej res tako narobe, če ljudje zahtevajo zaprtje? Predvsem zaradi Termike na Trati ima kar 8,5 odstotka mladeži do 18. leta težjo bronhialno astmo. O Termiki v Bodovljah je »prepovedano« govoriti. S problemi varstva okolja so spopadajo ljudje v svojem prostem času, medtem ko odgovorni, ki jim bo treba dati imena, pogosto celo zavirajo premike. Samo to in nič drugega je loška delegatka želela povedati na republiški problemski konferenci, a je socialistična zveza klonila pod občinskimi veljaki, zaradi tega pa tudi delegatka. Janez Zavrl seveda ni ostal nem za obtožbe. Spomnil je na odgovornost do javne besede in dejal, da vodstvo občinske konference SZDL ni klonilo nikakršnim »občinskim veljakom«, ampak je razpravo delegatke želelo le dopolniti z veljavnimi strokovnimi izsledki. Dobra želja se je potem v Ljubljani vrnila kot očitek, da je bila delegatka deležna stalinističnih metod. Socialistično zvezo v prizadevanjih za čistejše okolje res ne more biti sram; tudi naprej s bo trudila in ne bo klonila »občinskim veljakom«. Na to debato se je odzval tudi loški župan Jože Albreht, ki je želel zvedeti, kdo je konkretno za kaj kri ^ Dejal je tudi, da je neodgovorno na pamet govoriti o zaprtju rudnika. Priho° nji mesec bodo v Škofjo Loki povabili republiške predstavnike, ki delajo tem področju, in od njih terjali odgovor o prihodnosti rudnika glede na v* ' stvo okolja in socialno varnost zaposlenih v njem. Župan je tudi prosil za p° poro ljudi v prizadevanjih, da bi v dveh, treh letih, največje onesnaževalsK kotlovnice v Loki nadomestili z ogrevanjem na čistejši plin. Sandi Bartol je bil zaskrbljen zaradi padanja proizvodnje in produkt^ nosti v gospodarstvu, zmanjševanja naložb, pri čemer je dejal, da je akumUi cija v dohodku s 25 odstotkov v letu 1985 letos padla na pičlih enajst. SindiK* bo pripravil oceno vpliva protiinflacijskih ukrepov na gospodarjenje v obč^V Predlagal je tudi sklic problemske konference o stanovanjski gradnji, ki zao nje čase cepeta na mestu. Delegati so izvolili novo 21 - člansko predsedstvo občinske konference SZDL Škof ja Loka, petčlansko žirijo za podeljevanje priznanj OF in tričlanski nadzorni odbor občinske konference. Predsednik občinske konference je še naprej Ja* nez Zavrl, podpredsednik je postal Vladimir — Mišo Ceplak, sekretar pa Blaž Kujundžič. Na seji so sprejeli tudi pravila in poslovnik o delu občinske konference. Janez Nastran se je pritožil, da v zvezi telesnokulturnih organizacij n'*^ dobili odgovora na pobudo, kako bi lahko znižali stroške upravne režije, Kah kor tudi ne na vprašanje, kaj je z reorganizacijo strokovne službe občinsk1.^ sisov. Glede na to, da je telesna kultura v vsesplošni krizi skupne porabe odrl njena prav na rob, je predlagal problemsko konferenco o njenem položaju Gregor Cerkvenik je povedal, da je dolgo pričakovani mladinski set*1 končno pred ustanovitvijo in da bo predvsem od pristopa zainteresiranih 0 ganizacij odvisno, kako uspešno bo štartal. Ustanovitev mladinske organiz* cije v šolskem centru ne trpi več odlašanja, bolj tenkočutno kot doslej pa treba prisluhniti tudi problemom mladih v združenem delu in krajev'111 skupnostih. . Programske usmeritve občinske konference SZDL za prihodnje leto *r lepo napisane, je dejal Franc Kovač ter vprašal, ali ima socialistična zveza 9 ternativni program kot odgovor na neustrezno vladno gospodarsko politik^ Branimir Nešovič je zaželel, da socialistična zveza vnese v svoje delo v optimističnega pogleda na prihodnost ter da začne z večjim pogumom ustv% jati družbeni dialog (zdaj se vse v družbi dosega samo z izsiljevanjem); le W* bodo ljudje lahko povedali svoje. Socialistična zveza bi morala postati va ^. mnenjske manjšino, posrednica ljudske besede, pobud, stališč, ne pa po*re niča oblasti, kar se ji danes pogosto očita. , „ H. Jelovćl" TOREK. 15. DECEMBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®3I^IWIMGLAS Gospodarskega načrta za prihodnje leto praktično ni moč napraviti_ Sava bo v prvem polletju prikrajšana za 9,4 milijard dinarjev Kranj, decembra — Kako naj napravimo gospodarski načrt za prihodnje leto, se sprašuje direktor kranjske Save Viljem Žener, saj usmeritev nimamo, izračun pa kaže, da bodo sedanji gospodarski ukrepi Savo v prvem polletju prihodnjega leta prikrajšali za 9,4 milijarde dinarjev dohodka. Sava je v zadnjih desetih letih povprečno za 15 odstotkov letno dvigovala izvoz, zato so z njim, zlasti pri avtopnevmatiki, prišli na rob, nadaljevanje povečanje izvoza bi privedlo do tega, da bi nekateri izdelki Save izginili z domačega trga. Tone niso vec pravo toerilo za izdelke kranjske Save_ V Savi so v devetih mesecih jetošnjega leta izdelali 39,3 tisoč j°n izdelkov, kar je odstotek več Kot lani v tem času, in 2,9 odstotka manj, kot so načrtovali. Vendar pa tone niso več pravo merijo, saj se teža izdelkov zmanjšuje, izbor izdelkov se spreminja v smislu kakovosti. Kakovost pa seveda prinese Več denarja. Vrednost prodanih Izdelkov je znašala 101 milijardo dinarjev, kar je 12,8 odstotkov Več, kot so načrtovali. Stvarno Pa je glede na enako lansko razdobje večja za 13,9 odstotkov, K&r je seveda najbolj nazoren Podatek, vzamemo ga lahko kot Porast obsega proizvodnje. Sava izvozi približno Polovico izdelkov, še več, če bi prišteli posredni izvoz Sava je v zadnjih desetih letih nenehno povečevala izvoz, v Vrednostnem pogledu je izvoz od 10 porasel na 40 odstotkov obse-8a proizvodnje, povprečen letni Porast je bil 15 odstoten. Malo ^ašin tovarn se lahko pohvali s takšn imi številkami. , Količinsko tako danes Sava }2Vozi približno polovico svojih l2delkov, če bi prišteli še posredni izvoz (avtopnevmatike preko avtomobilske industrije itd.), Li °il večji še za 10 do 15 odstotkov, •»"i nekaterih izdelkih torej izvo-*a bistveno ne bo mogla več povečati, saj bi sicer izginili z domačega trga. Če torej zdaj govore, da naj bi prihodnje leto izvoz Povečali za odstotek, to na prvi Pogled ne izgleda veliko, toda Pri tako velikem izvozu to ni Majhen korak. Črno belo slikanje izvoza Navkljub tolikšnemu izvozu je Sava še vedno pasivni izvoznik, v devetih mesecih letošnjega leta je konvertibilni uvoz z izvozom pokrila 91,2 odstotno, v kar posredni izvoz seveda ni vštet. Gumarska industrija je zelo uvozno odvisna, vendar "Sava danes s. svojim izvozom pokrije uvožene surovine in izdela-vni material, devizne sape ji zmanjka pri uvozu rezervnih delov, neblagovnih plačilih in pri odplačevanju deviznih dolgov. Ocenjujejo, da bo konec leta njihova devizna bilanca negativna za 21,4 milijone dolarjev, od tega znašajo blagovni krediti ter devizni depoziti in kreditne linije iz preteklih let 8,8 milijonov dolarjev. V Savi pravijo, da izvoz pri nas ne bi smeli slikati tako črno belo, da bi morali poznati tudi sive odtenke, saj je Sava resnično velik izvoznik, toda z nalepko pasivec. Kaj bodo v tem pogledu prinesle spremembe devizne zakonodaje, še ni jasno, vsekakor pa bi morale dati odgovore tudi na takšna in podobna vprašanja. »Šticung« bržkone ne bodo ponovno uvedle, saj so navsezadnje napravile tudi veliko škode, v političnem pa tudi gospodarskem smislu, saj so prav lesarji dober primer, kako so jih razvojno uspavale. Uvozno odvisnost v Savi skušajo zmanjšati z večjo oskrbo z domačimi surovinami, vendar gre to zelo počasi. Nazorni so zapleti pri domačem sintetičnem kavčuku, letos je v prvem polletju izpadlo 5 tisoč ton pogodbenih dobav in zaradi tega so bili dvakrat udarjeni. Na hitro so ga namreč morali uvoziti s konvertibilnega tržišča, če bi to vedeli prej, bi ga morda lahko iz vzhodnih dežel. Z bistveno večjim izvozom se udaru sedanjih ukrepov ne bodo mogli izogniti. Z bistveno večjim izvozom bi nekateri Savini izdelki izginili z domačega trga, kar bi prineslo nove probleme, Savi seveda tudi dohodkovne. Sedanji izračuni kažejo, da bodo pri 3,7 odstotnem porastu obsega proizvodnje, 2 odstotnem porastu izvoza, 1,5 odstotnem porastu uvoza in 91,5 odstotni pokritosti uvoza z izvozom v prvem polletju prihodnjega leta zaradi sedanjih gospodarskih ukrepov prikrajšani za 9,4 milijarde dinarjev dohodka. To je seveda izračun le za polovico leta, saj ga za vse leto praktično ni moč napraviti, ker usmeritve niso znane. Na vprašanje, kako naj napravijo gospodarski načrt za prihodnje leto, odgovora še ni, čeprav smo sredi decembra. Projekt jekleni kord ostaja v predalu, na mizi je projekt Optima II Projekt jekleni kord, ki so ga v Savi ponovno prevetrili pred mesecem in pol, še naprej ostaja v predalu. Tehnično in tehnološko zanimiv projekt, v katerega bi se lahko vključila jeseniška Železarna, je namreč prevelik zalogaj za Savino akumulacijsko sapo, problematičen je dinarski del naložbe, ne devizni, na združevanje pa težko računajo. Uresničiti nameravajo projekt Optima II, ki predstavlja nadaljnjo optimalizacijo sedanje proizvodnje avtopnevmatike do leta 1990, s čimer bodo sledili tehnološki ravni in kvalitetnim zahtevam tržišča pnevmatike v razvitem svetu in s tem seveda ohranili sedanji trg. Sava na zahodno tržišče zdaj neposredno izvozi 42 odstotkov proizvodnje avtopnevmatike v vrednosti 25 milijonov dolarjev, kar v celotnem izvozu Save na zahod znaša približno 70 odstotkov. Naložba je zdaj ocenjena na 69,6 milijard dinarjev, od tega v prihodnjem letu na 41,5 milijard dinarjev, več kot polovico torej. Približno 28 odstotkov naj bi znašala lastna naložbena sredstva, 25 odstotkov kredit IFC, 30 odstotkov krediti domačih bank. Pričakujejo, da bodo odgovori kmalu znani. M. Volčjak Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta je ob nedavnem obisku v kranjski Savi dejal: »Ne pričakujte veliko od obljub, samo eno možnost imamo, nasloniti se nase, na svoje ljudi, kajti že naslednja je, da bi komu še kaj dali. Nekaterim stvarem se bomo morali odpovedati, več delati, mobilizirati dobre delavce, naj je spopad z uravnilovko še tako težak. Vidim, da ste v Savi veliko naredili, ne ustavite se, ne stojte pri miru, v tej inflaciji sploh ne, kako se mora Sava razvijati, sami najbolje veste. Rečem lahko le, kakšne naj bodo smeri delovanja. Prva se nanaša na boljše izkoriščanje tujih kreditnih sredstev, predvsem na skupna vlaganja, kakršno je vaše sodelovanje s Semperitom, skratka na iskanje družine, s katero boš živel. Druga na našo sposobnost angažiranja pri tem, svetovna banka nam je dala 100 milijonov dolarjev kredita za energetsko varčne programe, vendar ga skromno izkoriščamo, kar je povezano z našim bančnim sistemom, januarja bo jasen odgovor, kakšna je vloga Združene banke Ljubljanske banke. Tretja pa se nanaša na vse večje oddaljevanje od delavcev, ki zato kriče le, »hočemo plače.« Plačevanje mleka po kakovostnih razredih Bodo merila ostrejša? Kranj, 11. decembra — Kmetje upravičeno negodujejo, da niti za en |nesec naprej na vedo, koliko bo plačano mleko. Ne spreminjajo se 'e odkupne cene ter premije in drugi dodatki, iz meseca v mesec je heznana tudi usoda pravilnika o plačevanju mleka po kakovostnih razredih. Že se je šušljalo, da ga bodo ukinili, češ da mlekarne nimajo denarja; zdaj pa je na območju kranjske mlekarne v razpravi nov Predlog, katerega bistvo je v tem, da zaostruje merila. Po novem naj °i kmetje (in farme) dobili 10-odstotni dodatek za osnovno ceno le za mleko, ki bo v tisočinki litra vsebovalo manj kot 200 tisoč bakterij prej 500 tisoč), 5-odstotni dodatek pa za mleko, ki bo imelo v milili-|ru 200 do 500 tisoč mikroorganizmov (prej od 500 tisoč do enega milijona). V tretjem kakovostnem razredu, pri katerem ni ne odbitkov ,r> ne dodatkov na osnovno ceno, bo mleko, ki bo vsebovalo od 500 tisoč do treh milijonov bakterij (prej od enega do treh milijonov), ^-odstotni odbitek od osnovne cene bo veljal za mleko, pri katerem °o v mililitru od 3 do 7,5 milijona bakterij. Novost predlaganega pravilnika je v tem, da bodo morali kmetje, ki bodo oddali mleko z več l^ot 7,5 milijona bakterij v mililitru, za določen čas prenehati z oddajo oziroma vse dotlej, dokler ne bodo izboljšali čistoče pri molži in kajenju mleka. Koliko kmetov bo prizadelo to določilo? Podatki za November kažejo, da je hilo v kmetijski zadrugi Bled pet kmetov, ki ^o oddali mleko z več kot desetimi milijoni bakterij v tisočinki litra, v radovljiški temeljni organizaciji kooperantov prav toliko, v nakel-^i zadrugi dva, v tržiški trije, v cerkljanski deset in v kranjski Slogi devet. V škofjeloški mlekarni bodo še naprej plačevali mleko po republiškem pravilniku, vendar tako kot doslej le kmetom, ki ga bodo oddali na leto več kot dvajset tisoč litrov. Podobno velja tudi za bohinjsko mlekarno. Brnik, 15. decembra — Te dni so na brniškem letališču začeli uporabljati nov vlačilec letal, ki so ga kupili v Frankfurtu. Pravzaprav ni čisto nov, rabljenega so kupili od tamkajšnjega letališča za 90 tisoč nemških mark. To je lani z vsemi dajatvami vred pomenilo nekaj več kot dve stari milijardi. Obnovili so ga tako, da jim bo služil vsaj še 15 let. Obnovljen jih je stal 3,7 starih milijard, medtem ko bi bil nov vreden 560 tisoč mark (s carino vred 60 milijard), kakršnega pa si brniško letališče ne more privoščiti. Vlačilec letal bo služil za premikanje jeklenih ptičev po manevrskih površinah in ima tolikšne zmogljivosti, da zlahka vleče tako DC — 10 kot boeing 747. — Foto: F. Perdan Plačevanje mleka po kakovostnih razredih je veliko prispevalo k izboljšanju kvalitete. Če je lani le vsak sedmi kmet z območja Gorenjske kmetijske zadruge, KZ Bled in TOK Radovljica oddajal mleko, ki je sodilo v prvi ali drugi kakovostni razred, je bila letos v najslabšem mesecu tretjina takih, v najboljšem pa dve tretjini. Pričakovali bi, da bo še enkrat boljša kakovost mleka dala tudi tolikokrat boljše rezultate v mlekarni, vendar so dosedanje izkušnje pokazale, da vse le ni odvisno od kakovosti mleka, temveč da bodo morali tudi v mlekarni še marsikaj storiti, predvsem pri tehnologiji predelave. Če bo predlog novega pravilnika dobil podporo, bo začel veljati z novim letom. c. Zaplotnik Iskrine digitalne centrale prodane tudi v ČSSR Te dni sta firmi KOVO iz Prage in Rudar iz Zagreba (izvoznik na podlagi mednarodne blagovne menjave s ČSSR), podpisala pogodbo o dobavi, montaži, preizkusu in projektiranju Iskrine telekomunikacijske opreme ter o vzgoji kadrov za potrebe Kombinata NHKG iz Ostrave. Gre za digitalno telefonsko centralo s pripadajočimi napravami sistema SI-2000/124 in z zmogljivostjo 8.000 priključkov; njena vrednost je 5,3 milijona klirinških dolarjev. Franc Ferkolj, svetovalec glavnega direktorja Iskre Tele-matike, nam je ob tem poslovnem dogodku, ki pomeni vstop Iskrine telefonije na novo tržišče, povedal tole: »Uresničitev projekta je predvidena v dveh fazah (dvakrat po 4.000 priključkov), vsa dela pa bodo dokončana sredi leta 1990. Prvi del opreme bo zaradi zasedenosti kupčevih prostorov začasno montiran v kontejnerju, kar je možno zaradi izredno optimiziranih gabaritov centrale. Z njo bo dobavljena tudi oprema PCM za povezavo v mrežo ptt, vendar bo aktivirana nekoliko pozneje, ko bodo zagotovljeni ustrezni tehnični pogoji. Treba je omeniti, da je omenjena telefonska centrala hkrati atestna; na njej bodo opravljeni potrebni preizkusi, predpisani od češkoslovaške ptt ob uvajanju novega izdelka oziroma teli1 nologije v nacionalno telekomunikacijsko omrežje. Naprave morajo biti usklajene s sprejetimi tehničnimi pogoji, ki jih je definiralo Ministrstvo zvez ČSSR oziroma Institut VUS v sodelovanju s strokovnjaki Iskre. Za realizacijo so predvideni relativno kratki roki, zato je nujno uskladiti vse akcije, ki bodo omogočile pravočasno izpolnitev obveznosti. To bo tudi najboljša referenca za nadaljnjo širitev sodelovanja med podjetji v ČSSR in Iskro. Zanimanje za omenjeni tip centrale je veliko, zato se lahko nadejamo skorajšnjih novih naročil.« Kazimir Mohar Zbogom morala Nekatere delovne organizacije so potegnile nazaj prispevke za družbene dejavnosti in si s tem priredile uspešnost. Zakon jim to omogoča, toda je to pošteno ali ne? Koliko denarja so delovne organizacija potegnile nazaj, nam. žal ni uspelo izvedeti, pri službi družbenega knjigovodstva v Kranju so odvrnili, da seštevka še nimajo. Ponovimo torej lahko le, da so to storili v Telematiki, Železarni, Elektru, tudi v Kibernetiki in še v nekaterih manjših delovnih organizacijah. Znesek ostaja skrivnost, je v njej kanček sprenevedanja, seveda lahko le sklepamo. Zakon o celotnem prihodku takšna dejanja omogoča, delovne organizacije si lahko priredijo uspešnost, zmanjšajo ali se izognejo izgubi. Je to prav ali ne, je to pošteno ali ne, pa je seveda drugo vprašanje, ki je moralne narave, zategadelj je odgovor nanj težak, zato je toliko različnih mnenj, jasno pa odgovori malokdo. Prav na moralno plat tega vprašanja je ob nedavnem obisku v Kranju opozoril predsednik republiške vlade Dušan Šinigoj, ki je dejal, da se s takšnim določilom zakona v Sloveniji ne bi smeli strinjati. Njegove besede torej lahko tolmačimo, naj tega ne bi uporabljali. Kajti, če bo množično uporabljeno, ne bo preostalo drugega kot razmejitev, kdo je zdravnika plačal in kdo ne. Toda tudi na drugi strani, v družbenih dejavnostih, bodo morali pritiski popustiti, saj so zdaj nerazumljivo veliki, celo pritiski na povečevanje pravic, tudi v zdravstvu. . Če torej v boju za preživetje nihče ne bo prav nič popustil, ne bo preostalo drugega, kot rez na počez. Na Slovenskem lahko zadnja leta zaznamo več politične iskrenosti, malo ali nič pa je ni v gospodarstvu, tudi v družbenih dejavnostih ne, moralo je pobralo kot pomladanski sneg. Prav nič nam ni treba s prstom kazati drugam, dovolj smeti imamo pred domačim pragom. Če se bomo še naprej prerekali, kaj je bilo prej, jajce ali kokoš, lahko prepir spremenimo kar v pozdrav: zbogom morala! M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Za skupna vlaganja zmanjkuje volje in časa Gospodarstveniki, ki so se v Zagrebu na sestanku s sekcijo Gospodarske zbornice Jugoslavije za ZR Nemčijo, dogovarjali o skupnih vlaganjih tujih in naših podjetij, so menili, da sedanji zakon postavlja takšne pogoje, da so skupna vlaganja le iluzija. Brez sprememb, ki bi zagotavljale enake pravice tujim in domačim partnerjem, ne bo nič, saj nemškim partnerjem zmanjkuje volje in časa, da bi čakali na uskladitev naših predpisov s prakso in načeli, kakršna veljajo na svetovnem trgu. Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi se nemški partnerji začeli povezovati z drugimi državami. Kave bo dovolj do konca januarja Rezerve kave jugoslovanskih predelovalcev zadostujejo še do konca prihodnjega meseca. Sklepanje novih pogodb, ki bi zagotovile zadosti kave za vse prihodnje leto, se še ni začelo, kot so povedali na sestanku odbora za kavo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. Pražarne in uvozniki opozarjajo, da jih je »zamrznitev« cen spravila v neprijeten položaj, kajti že sedaj kave ni moč uvoziti po ceni, ki bi bila nižja od 5000 dinarjev. V to ceno so vračunane tudi obvezne carinske dajatve. V. S. Ob mednarodni konferenci o turizmu v Zagrebu Jugoslovanski turizem zaostaja za možnostmi Letno potuje po svetu več kot 300 milijonov ljudi, po predvidevanjih svetovne organizacije za turizem WTO pa jih bo do leta 2000 potovalo že okoli 500 milijonov. Večina institucij v svetu, ki se ukvarjajo s proučevanjem turizma, je mnenja, raziskave pa to tudi potrjujejo, da se devizni izdatki za turizem večajo hitreje od splošne rasti gospodarstva, kar je izredno pomembno tudi za prihodnost našega turizma. Zato so naši predstavniki na kongresu še enkrat poudarili, da se bo moralo v našem turizmu zgoditi nekaj pomembnega, vlada mu bo morala posvetiti veliko več že dolgo obljubljene pozornosti, če bomo hoteli dobiti takšen devizni izkupiček, kot bi ga lahko in ne bomo še naprej zaostajali za konkurenčnimi državami. Turizem je tudi ena redkih dejavnosti, ki jih je mogoče razvijati izključno na podlagi domačih surovin in storitev, s tem pa dobiti tudi precej deviznega dohodka. Turizem pa postane del mednarodne menjave šele takrat, ko turist pride v izbrano deželo, ko tam kupi »storitve« in »blago«, ko to tudi porabi ali celo sam izvozi iz države. Ponavadi turisti kupujejo tudi različne predmete od spominkov do dragocenih izdelkov, vse to pa odpeljejo v svojo državo. To pa je danes, ko v večini sveta ni več najpomembnejša proizvodnja, ampak prodaja, še kako pomembno, saj je turizem najprimernejši način za pošiljanje blaga in storitev na mednarodni trg brez mejnih, carinskih in drugih pregrad. Zato je konkurenčni boj na mednarodnem turističnem trgu vedno hujši. Vse to vemo tudi v Jugoslaviji, saj smo ena od držav, ki s turizmom že vrsto let dopolnjujemo svoj devizni dohodek in nobenega dvoma ni, da nam bo tudi še naprej zelo potreben. Vendar pa od začetka osemdesetih let finančni rezultati našega turizma stagni-rajo in brez pomembnih spodbud bo še dolgo obsojen na životar-jenje. V. Stanovnik (g®migSSJJ©5S2GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 15. DECEMBRA 1f Uspehi potrjujejo odločitev izpred dvajsetih let — Pred dvajsetimi leti, decembra 1967 so se v Vogljah v kranjski občini odločili za odcepitev in ustanovitev svoje krajevne skupnosti. S pregledom dela v dvajsetih letih, ki ga je podal predsednik sveta krajevne skupnosti Voglje Franc Zupane, in proslavo, na kateri so nastopili učenci osnovne šole Voklo, so v soboto zvečer v Domu krajanov v Vogljah proslavili krajevni praznik (iz novembra) in dvajset let krajevne samouprave. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti Martinu Dolinarju, Jerneju Oselju, Francu Strehovcu in Janku ter Martinu Zupancu. Rdeči križ je podelil priznanja za petkrat, desetkrat in petnajstkrat darovano kri. Med slednjimi so bili krvodajalci Marjan in Anton Nahtigal in Milan Jovanovič. Komisija za delovanje krajevnih skupnosti pri izvršnem svetu Kranj pa je ob tej priložnosti podelila priznanje Francu Rozmanu, Milanu Globočniku, Jerneju Oselju in Francu Zupancu Priznanja je na proslavi podelil član izvršnega sveta občine Kranj Jože Zor-man. — A. Z. Za ublažitev posledic neurja in viharja v Bohinju Vsaki krajevni skupnosti po tristo tisočakov Radovljica, 8. decembra — Vihar, ki je v Bohinju divjal v v noči s 26. na 27. septembra letos, je povzročil precejšnjo škodo — izruval in polomil je 12 tisoč kubikov gozdnega drevja, s cerkve sv. Martina v Srednji Vasi odtrgal pločevino in poškodoval del ostrešja, na področju Ukanca in Ribčevega laza razbil devet svetilk in poškodoval drog za javno razsvetljavo, naredil škodo v parkih, na zelenicah in na drugih javnih površinah, zaprl peš poti — in še bi lahko naštevali. Neurje, ki se je tedaj zneslo nad Bohinjem, je odneslo z makadamskih cest proti /lanu in Ravnam ter s poti po Brodu tudi zgornji sloj nasipa. Poročilo o škodi v Bohinju je pred nedavnim obravnaval tudi radovljiški izvršni svet. Krajevnim skupnostim Bohinjska Bistrica, Stara Fužina in Srednja vas je iz proračunske rezerve namenil za odpravo škode na javnih površinah in stavbah po 300 tisoč dinarjev. Kar zadeva popravilo strehe na župnijski cerkvi v Srednji vasi, je sklenil, naj Zavod za spomeniško varstvo Kranj pripravi finančni načrt in načrt zbiranja sredstev, denar pa naj bi med drugim zagotovila tudi radovljiška kulturna skupnost. 2e komisija izvršnega sveta za ocenjevanje elementarnih nezgod je ocenila, da pri zemeljskem plazu v Srednji vasi ne gre za elementarno nezgodo, ampak za poškodbo na gradbišču gozdne ceste Srednja vas — Uskovnica, zato naj cesto popravi investitor. Gozdno gospodarstvo Bled. S takšnim stališčem komisije so se strinjali tudi člani izvršnega sveta. V času nebrzdane inflacije še bolj kot sicer velja pregovor: kdor hitro da, dvakrat da. V Radovljici so očitno dali le enkrat, saj sta od nezgode pa do dne, ko je izvršni svet odobril denar, minila skoraj dva meseca. C. Zaplotnik DOPISNIKI SPOROČAJO Program turističnega razvoja Posebna komisija pri jeseniški občinski skupščini je pred kratkim pripravila osnutek dolgoročnega programa razvoja turizma v Gornje-savski dolini od Dovjega oziroma Mojstrane do Rateč. Javna razprava o osnutku bo trajala do 15. decembra, pripombe pa zbira komite za gospodarstvo in družbeno planiranje pri občinski skupščini. Osnutek s pripombami bo potem obravnaval izvršni svet in ga dal v obravnavo in sprejem občinski skupščini. Ocenili so delo Jošt Rolc iz Radovljice pa piše, da so na seji sveta krajevne skupnosti Radovljica konec novembra ocenili delo v letošnjih devetih mesecih. Ugotovili so, da so vsi organi delo iz letošnjega programa dobro opravili. Svet pa je sprejel tudi program ureditve mestne tržnice m priprave za nadaljnje urejanje Gorenjske ceste od gasilskega doma do samopostre žne trgovine Živila nasproti bencinske črpalke. Razpravljali pa so tudi o pripravah za izgradnjo kabelske televizije. Novoletno srečanje Ob koncu leta navadno delovne organizacije pripravljajo tudi tradicionalna srečanja z upokojenci. Ivan Petrič piše, da bo takšno srečanje v četrtek, 17. decembra, ob 10.30 tudi za upokojene člane delovne organizacije Planika. Srečanje bo v jedilnici v Planiki. Ocenjevanje društev Ivan Petrič nam je poslal krajši zapis, da je posebna komišijg Ob činske gasilske zveze Kranj ocenjevala dejavnost gasilskih društev v kranjski občini. Prve ocene kažejo, da so številna gasilska društva letos posvečala precejšnjo skrb vzgoji in opremi za obrambo pred požari. »Dodatek« k železnikarski blagovnici pod streho — Domačini so že tedaj, ko je ABC Loka v Železnikih gradila novo blagovnico, opozarjali, da bo premajhna. Napovedi so se uresničile, saj v trgovini kupuje več kot tri tisoč ljudi iz Železnikov in okoliških vasi. Junija je trgovsko podjetje začelo z razširitvijo, zdaj pa je »dodatek« k blagovnici že pod streho. V razširjeni blagovnici bo predvidoma spomladi že dovolj prostora za skladišče, živilski del, pa tudi za prodajo tekstila in tehničnega blaga. Domačini upajo le, da zaradi grudbenih del ne bodo zaprli sedanje samopo strežbe. — Foto: H. J. Namesto prireditev tokrat delovno in športno praznovanje Bohinjska vstaja na drugačen način Bohinjska Bistrica, 15. decembra — Dogodke od 13. do 15. decembra pred 46 leti poznamo kot Bohinjsko vstajo. Takrat so na območju današnjih štirih krajevnih skupnosti v Bohinju (Bohinjska Bistrica, Stara Fužina, Srednja vas in Koprivnik-Gorjuše) na sestankih odločili za oborožen odpor. Vsako leto v teh dneh prebivalci Bohinja tudi skupno praznujejo. Letos pa so se odločili, da bo to praznovanje drugačno in sicer predvsem delovno ter v znamenju športnih oziroma tekaških prireditev. Obisk in pogovor v najvišji krajevni skupnosti v Bohinju, v Bohinjski Bistrici, kjer je na območju Spodnje bohinjske doline kar 13 naselij in skupaj v krajevno skupnost povezanih 3100 prebivalcev, je že nekaj časa za poznavalca tega dela radovljiške občine dokaj nenavaden in po svoje presenetljiv. Ni še tako dolgo, ko so v Bohinju večkrat ugotavljali, da je pri njih preveč mrtvila, da imajo sicer vse pogoje za razvoj turizma, pa vendar živijo nekako v senci soseda Bleda. Zdaj se v Bohinju že nekaj časa, čeprav še vedno precej neupadljivo, kar zadeva nekdanje mrtvilo, kaže drugačna slika. Ocenili bi jo lahko morda primerjalno tudi za bohinjsko vstajo, vendar tokrat na drugačen način. »Res nam je v zadnjem času na različnih področjih uspelo marsikaj premakniti,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica Ivan Cerkovnik. »Mislim, da je to rezultat dobre povezanosti in trdne organiziranosti ter skupnega, enotnega nastopanja pri pomembnih programskih odločitvah. Naše delegacije v zboru krajevne skupnosti občinske skupščine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti so enotne pri stališčih, za katere smo se pred tem v Bohinju skupaj dogovorili. To in zaupanje ter tudi pripravljenost ljudi za dogovorjene akcije pa je že v sorazmerno kratkem času v Bohinju marsikaj spremenilo in premaknilo.« Eden od glavih vzrokov za postopno in zadnje čase tudi dokaj hitro spreminjanje Bohinja v živahnejši turistični Bohinj je prav gotovo smučarski center Kobla. Ta je spodbudil organizirano gradnjo turističnih apart- Ivan Cerkovnik majev na Zoisovi planini, kjer se bo 400 turističnih posteljam kmalu pridružilo še 200 novih. Akciji za ureditev in povečanje turističnih postelj pa se je hkrati pridružila tudi zahteva za ureditev oziroma čistejše okolje. Čistilna naprava je že povezala gostinske objekte od Mladinskega doma do Rožiča. V drugi fazi bo prišlo na vrsto naselje Ribčevega laza. Takorekoč tik pred zdajci pa je tudi že začetek gradnje čistilne naprave v Bohinjski Bistrici. Ta bo povezala apartmaje Zoisove planine in nenazadnje z dodatnim zajetjem vode iz Bistrice omogočila uresničitev enega od variantnih zazidalnih načrtov, kakršnih v Bistrici sicer že nekaj imajo, vendar je vsak obtičal (tudi zaradi pomanjkanja vode) v predalih. »Če govorimo o premikih v turizmu, smo res lahko zadovoljni; predvsem kar zadeva zrno- Stanka Zupan gljivosti. Prebuditi, da tako rečem, pa se bomo morali tudi na nekaterih drugih področjih, brez katerih si dobrega turizma ne moremo predstavljati. Poleg urejenosti kraja so tu dobra preskrba, različne uslužnostne, družbene in društvene dejavnosti. Če smo še včeraj gledali na Bohinj tako, da je dovolj, da imamo pravočasno mleko in kruh, potem bomo morali zdaj temu Bohinju redno dobavljati pestro in zanimivo izbiro vsega tistega, kar danes turist želi in zaradi česar potem prihaja v kraj. In letos smo v Bohinjski Bistrici po ne vem kolikem času spet zabeležili že 20 tisoč prenočitev. Neke vrste bohinjska vstaja na drugačen način v teh dneh poteka še na enem področju. Lotevajo se izgradnje telefonije. Potem ko je združeno delo v Bohinjski Bistrici oziroma v Bohi- nju zgradilo prostor za avtw sko telefonsko centralo, ser zdaj prebivalci v anketi opj ljujejo zua telefon. Projek že gotovi in ko bodo znani zultati ankete, kaže pa, da i za telefon odločila velika ve se bo akcije, ki jo zdaj vc svet krajevne skupnosti VI hinjski Bistrici, lotil grad odbor. Računajo, da bi pr| nje leto morali začeti. »Sicer pa so letos v krt skupnosti potekale tudi nel re manjše akcije, kjer so 01 poleg družbenih sredstev *L zevali in tudi deali prebi** sami,« razlaga tajnica krajr. skupnosti Bohinjska Bif Stanka Zupan. »Tako je bilr jen most med naseljema Bi*1 Savica. Na podoben načinjj urejala cesta na Ravne. fw valci naselja Žlan so im«P nekaj časa težave pri presM-vodo. Letos je bil s prisffi) krajanov, Komunalnega CTj darstva in Siksa obnovljenoj vod. Spomladi se bomo lotffj zervoarja. Resno pa se p4( vljamo tudi na gradnjo avV. sne postaje, ki naj bi po za% načrtih Zavoda za urbaC' Bled bila urejena tako, ustrezala vsem zahtevam nega prometnega središča. 'e seveda le nekaj glavnih ak<£: jih poleg rednih in manjših črtujejo tudi posamezna n»l v krajevni skupnosti.« Zaa nec zapisa o prazničnem fti nju pa omenimo še en zeloh miv projekt. Svet kraj^ skupnosti na podlagi post* študije že nakaj časa vodi a\ za izgradnjo treh malih ; trarn. Po projektu, na kate;, dela tudi Društvo gradite malih elektrarn, bi vse tri n'1 to dale okrog milijon kilova* ur električne energije. Z* gradnjo pa znaša predraču^ sedanjih cenah 300 milijone* narjev. Pravijo, da bi jih zgrfe celo ceneje. Ob vnemi, kakvi že nekaj časa kažejo, jim \\ verjeti. U A. 21 _:r Spomin na Poljansko vstajo Dela vredna 160 milijonov dinarjev Poljane, decembra — V soboto in nedeljo, 19. in 20. decembra, bodo v krajevni skupnosti Poljane praznovali v spomin na 19. december 1941, ko so številni domačini odšli v partizane. Ob 40-letnici znane Poljanske vstaje in današnjem prazniku krajevne skupnosti Poljane s 1500 prebivalci, ki živijo prete-žno v hribovitem predelu, letos z ' zadovoljstvom ugotavljajo, da so kljub težkim gospodarskim razmeram z lastnim delom, prispevki in pomočjo širše skupnosti veliko naredili. »Ogromno denarja smo lani in letos vložili v telefonijo, obnovo cest in izgradnjo TV pretvornika in na Malenskem vrhu. 1H0 milijonov dinarjev so bile vredne te akcije in samo letošnje akcije na področju komunalnih objektov so vredne 110 milijonov. Poleg samoprispevkov občanov, ki so poleg dela zbrali še 30 milijonov dinarjev, so nam pomagali tudi cestno komunalna skupnost, občinska skupščina, Gozdno gospodarstvo in še naketere delovne organizacije,« poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Šubic. Povsod v naseljih so zdaj v glavnem telefoni Ko bo povečana centrala v Poljanah in zgrajena povezava med .Škofjo Loko in Gorenjo vasjo, bodo ustregli lahko tudi drugim, ki si želijo telefon. Tako kot letos pa bodo tudi prihodnje leto glavno skrb namenjali cestam. »I,etos smo obnovili ceste Drnovški mlin-Vinharje, Volča-/akobiljek in Suša-Ravne. Lju- -ti Novoletno razpoloženje Kranj — Hortikulturno društvo Kranj, ki je včeraj (pon deljek) v paviljonu v Gregorčičevi ulici odprlo razstavo noti letnih šopkov in aranžmajev (odprta bo vsak dan od 10. do h ure do petka, 18. decembra), se je letos pred novim letom odl( čilo za še eno akcijo. Ker denarja za praznično okrasitev i*. sta ni na pretek, veliko pa k novoletnemu razpoloženju pn ' moreta domiselnost, iznajdljivost in pripravljenost posarn^ nikov ter organizacij, so se skupaj s turističnim društv kar so s svojim nasto-sPoročali ostali nastopajočih pa je bilo zelo gla-|n vsem razumljivo: časi, si tako gospodarsko momčina, kot je radovljiška, "Privoščila bogatejše kul-„ življenje, kot si ga je tja £sern.desetih let še lahko, JP^o. Zdaj si mesto Rado-Jj~> ki nima spodobne kul-T dvorane, pač ne more jF^iti takšnega zalogaja, kulturi so finančni teme-T^o spodrezani, da verjet-j.Jtežje med vsemi gorenj-j1 občinami lovi sapo. Siji* je nasploh o sedanjih za SF° slabih časih spregovo-,jf Proslavi Tone Partljič, f1ski pisatelj. Vendar pa ;e'AJ govoril o vzrokih, ki te'Peljali kulturo tako da-n'ac Pa je opozoril tudi na ■a* tudi v sami kulturi vča-'J* manjka zadrtosti neka-jf-zaradi česar stvari vidici slabše kot so. navkljub pa ostaja ^Ji.ška kultura vendarle ^a in ustvarjalna, kar so v s**1 nastopu lepo pokazali ^treh sekcij radovljiškega 4rnega društva, ki letos ' visoke jubileje: harmoni-"jj orkester Glasbene šole ^ vodstvom Jože Ažmana , v'l krajši harmonikar-j?hcert in s tem najlepše ia'> da mladi harmoni-)J nenehno že dvajset let 3 'rajo v tem orkestru. jf1 moški peVski zbor pod r °m Beti Demšar-Zupan i 'Orom pesmi predstavil nt°st.ni nivo radovljiške kulture ter tako b.tu tudi na 35-letnico de-iva tega pevskega zbora. Egon Mihelič je prejel plaketo zaradi svojih zaslug za razvoj kulturne dejavnosti v Bohinju. Ukvarjal se je z gledališko dejavnostjo, ustanovil in vodil pa je tudi tamburaški zbor: številne generacije tamburašev in pevcev so razveseljevale poslušalce širom Slovenije. Ukvarjal se je s fotografijo in tudi mlade učil in navduševal za te vrste dejavnost. Če bi se mogel, bi se Linhart gotovo obračal v grobu ob nastopu članov Linhartovega odra, ki so v kabaretnem stilu uprizorili iskanje dvorane, v Alojz Velkavrh je prejel plaketo za svoje delo v Godbi na pihala Gorje. Z njegovim prihodom h godbi se je začela kvalitetna rast tega orkestra. Z njegovo pomočjo je bil v Gorjah ustanovljen oddelek glasbene šole za mlade godbenike, tako da ni skrbi za prihodnost godbe. Pod njegovim vodstvom je godba dosegla vidne uspehe doma in na tujem. kateri naj bi čez dve leti — ob jubileju prve uprizoritve — zaigrali Županovo Micko, prvo slovensko igro. Če so se Rado-vljičani smejali duhovitim in Alenka Bole-Vrabec je prejela Linhartovo plaketo za svoje prizadevno delo z Linhartovim odrom in Linhartovim odrom mladih. Njeno poklicno življenje je sicer v celoti posvečeno kulturi, zmore pa razdajati svoje znanje in sposobnosti tudi v svojem prostem času. Ob vseh skopih materialnih možnostih in brez odra je pripravila mnoge nepozabne gledališke predstave in večere poezije. Poleg Linhartovih plaket je za kulturno dejavnost v tem letu Kulturna skupnost Radovljica podelila tudi več Linhartovih priznanj. Prejeli so jih: Dušan Kocjančič, Anica Por, Zdravko Rozman, Mira Stušek ter Knjigarna in papirnica DZS v Radovljici. Jubilejni nastop — Med tremi jubilanti na Linhartovi proslavi je nastopal tudi harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica pod vodstvom Jožeta Ažmana. tudi sila zašpičenim strelicam, ki so letele s kabaretnega odra, je najbrž tako kot v vsakem smehu na dnu ostala tudi grenčina: težko je verjeti, da bi »Linhartov duh« v tako kratkem času tudi v svojem rojstnem mestu po več kot dvesto letih našel svoj hram. Morda pa bo zadovoljen kar z bodočo čitalnico ob knjižnici. L. M. slike: G. Šinik 80-letnica Zarje iz Železne Kaple DRUŠTVENA TRADICIJA IN PRIHODNOST ■Tgjna Kapla — Ob takšni delavnosti in pritoku mladih v vse društvene sekcije, se SPD Zarja iz Železne Kaple ni bati, da bi "turna dejavnost slovensko govorečih zamrla. Prireditev je bila priložnost ne le za prikaz razvejane društvene dejavnosti, pač pa je bila tudi manifestacija odločenosti in trdne volje vztrajati v premagovanju težav, ki jih imajo Slovenci na Koroškem. Zgodovini društev obstoj a-Ijhejniki, ki jih je treba T^notiti — po možnosti slo-J° — se ob njih spomniti gojene poti ter smisla kul-^Oprosvetnega delovanja premisliti o načrtih za pri-Post. Tako je zapisal v bro-P ki jo je Slovensko pro-Jho društvo Zarja iz Zele-I. Kaple ob svojem visokem t'eju _ 80 letnici — prvič '°, sedanji predsednik dru-i£ Miha Traunik. Nadvse topsno, kot se za tak jubilej 2* spodobi, je v farni dvorani minulega tedna tudi zabilo. Pa ne le zaradi odme-'« gostov s te in one strani ye> domačinov, ki so do zad- njega kotična napolnili dvorano. Slovesno je bilo v Železni Kapli tudi zaradi sedanjega trenutka, v katerem imajo ob vseh težavah, s katerimi se Slovenci srečujejo in ukvarjajo z namenom preživetja, še poseben zven. Prav zato je bila prireditev manifestacija domovinske pripadnosti, želje po ohranitvi svojega jezika, kulture, naroda. Obenem pa je bila prireditev prikaz široko razvejane dejavnosti, ki jo goje v društvu: pevske so predstavili pevci pod vodstvom zborovodje Jožka VVrulicha, člani dramske skupine, folklorna skupina, tamburaši in drugi. Vse dejavnosti se pač ni dalo predstaviti na odru, saj k društvu sodi tudi športna sekcija. Za društvo je značilno, da so zadnja leta pripravili celo vrsto prireditev. Odmevna je bila prireditev Dober-večer, sosed, proslavljajo 8. februar — slovenski kulturni praznik, izdali so zborovske pesmi na plošči in kasetah, na kaseti je tudi glasba tamburašev in ansambla Korenika, vrste se folklorni večeri, diskusijski večeri. Pred letom dni so v društvu končno dobili tudi svoj dom. Ob 80-lt/nici je SPD Zarja prejela kup čestitk, tudi od društev, s katerimi Zarja že dolga leta sodeluje. Kranjski predsednik občinske skupščine Ivan Torkar je Zarji osebno izročil Veliko Prešernovo plaketo, ki jo je društvu dodelila letos kranjska Kulturna skupnost, Zveza kulturnih organizacij pa je jubilantu izročila svoje priznanje. Na prireditvi je kapelski župan dr. Dietfried Haller ob čestitkah društvu poudaril, da se v Železni Kapli zavedajo velikega kulturnega doprinosa društva za njihovo občino, obenem pa upa, da se bo takšno prijateljsko sodelovanje ob med obema jezikovnima skupinama nadaljevalo tudi v bodoče. predsedniku društva Veliko Prešernovo plaketo Perdan KULTURNI KOLEDAR V kava baru ] m KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled razstava ob 200-let-nici rojstva Vuka Stefanovića Karadžića. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava fotografij Tihomira Pinterja. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta pregledna razstava izdelkov gorenjskih zlatarjev. V Prešernovem gledališču danes, v torek, ob 10. in 13.30 uri igrajo P. Schafferja Črno komedijo — za STOS. Jutri, v sredo, ob 16.30 predstavo ponavljajo za OŠ Simon Jenko. V četrtek, 17. decembra, ob 19.30 bodo Črno komedijo igrali za red mladinski večerni. V časopisni čitalnici Osrednje knjižnice Kranj bo danes, v torek, ob 19. uri srečanje s pesnikom Ivom Svetino ob njegovi knjigi Peti rokopisi. V petek, 18. decembra, ob 19.30 bo v Zadružnem domu na Primskovem novoletni koncert Mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Primskovo in ženski vokalni nonet Tomo Zupan Kranj. V kava baru Kavka razstavlja slike Jože Tisnikar. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom vhod 6, bo danes, v torek, ob 19.30 glasbeno tematski večer: U 2 — II. del. Jutri, v sredo, je ob 14. uri posvetovalnica za mlade; ob 18. in 20. uri pa bodo v kinu nekaj več zavrteli švic. film Čipkarica, režiserja Clauda Goreta. V četrtek, 17. dec. ob 19. uri — večer ob diapozitivih: 1. ogled na Kitajsko 1987 (Pavlin, Pogačnik, Tušek). JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije Relik Trbovlje. V Kosovi graščini je odprta razstava fotografij Francija Sluge. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je na ogled prodajna razstava likovnih del in igrač. V galeriji Kamen razstavlja Franc Novine. ŠKOFJA LOKA - Danes, v torek, ob 17. uri vodi uro pravljic v Knjižnici Ivana Tavčarja Marija Lebar. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo predaval ob diapozitivih Boštjan Kekec in sicer — Z domačimi gorami v srcu po tujih vrhovih. V četrtek, 17. decembra ob 18. uri — Foto-kino klub. V galeriji AG v Dolenčevi hiši, Stara Loka 2, je na ogled prodajna razstava dekorativne in umetniške keramike Darje in Roka Součka ter Aljoše Sotler. Odprta je vsak dan od 11. do 18. ure. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. DOMŽALE — V prostorih knjižnice Domžale je odprta prva razstava o raziskovalni in inovacijski dejavnosti v občini Domžale. RADOVLJICA — V petek, 18. decembra, ob 15. uri bo v knjigarni Državne založbe SLovenije srečanje otrok s pesnico Nežo Mau-rer. Otrokom bo prebrala nekaj svojih otroških pesmi, otroci pa bodo lahko vse, o čemer se bodo pogovarjali, tudi narisali. ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja slikar Milan Kralj iz Beograda. KRANJ — V Glasbeni šoli bo v četrtek, 17. decembra, ob 19.30 koncert dua Tomaž Lorenz — violina in Alenke Šček — Lorenz — klavir. PREDSTAVITEV NOVIH KNJIG Jesenice — Jutri, v sredo, predstavlja literarna sekcija DPD Svoboda Jesenice dve novi knjigi knjižne zbirke Mala Čufarjeva knjižnica: knjigo kratkih proz Izpiski Milana Kristana in pesniško zbirko Strasti in odpuščanja Vena Dolenca. Predstavitev bo ob 19. uri v likovnem salonu Dolik na Jesenicah. Razgrabljene lutkovne predstave SODOBNA JANKO IN METKA Kranj — V prednovoletnem času so lutkovne predstave najbolj iskane. Kranjsko gledališče lutk Cveta Severja pa je razprodano tudi druge dni v sezoni. Samo v pretekli sezoni je v 136 predstavah ob Severjevih lutkah uživalo okoli 23.000 otrok. Kranj — Otroci iz Naklega so imeli to srečo, da so v okviru kulturnih dnevov v Naklem pretekli mesec lahko prvi ocenili novo lutkovno predstavo Cveta Severja. Od premiere pa do srede decembra je bilo odigranih zdaj že nekaj predstav — predvsem na ljubljanskih osnovnih šolah — tako da je zdaj že gotovo, da je tudi nova lutkovna igrica otrokom všeč. »Ta nedvomno grozna pravljica, v kateri nastopa strašna čarovnica, na mojem odru sploh ni grozna. Nad Jankom in Metko sploh ni grožnje, da ju bo časovnica spekla v peči, ker sta ji sladkosnedneža pojedla čokolado s hiše. To pa seveda ne pomeni, da predstava ni vzgojna. Z dramaturgom Sašo Kumpom sva iz grozljive pravljice s srečnim koncem naredila pravljico, v kateri je veliko smeha in zabave. Tudi čarovnica ni kakšna grda babura, zaradi katere bi otroci ponoči slabo spali in kričali v sanjah, pač pa je bolj nekakšna dobrodušna teta, ki ji seveda Janko in Metka, ta nagajivca, pošteno zagodeta. No, konec je seveda srečen tudi v moji predstavi. Nobenih velikih sporočil, žuganja s prstom porednim otrokom; gledališče je končno tudi lahko zabavno kar se le da.« S to novo predstavo bo Cveto Sever prav gotovo osvojil otroke širom po Sloveniji. Doslej največ uspeha je doživela njegova predstava Vrtiljak, ki bo v kratkem doživela 300 ponovitev. Le nekaj manj, okoli 250 ponovitev, je bilo z lutkovno predstavo Cesarjeva nova oblačila in Zgodbo o vremenu. L. M. Založba Kmečki glas AJERJEV PETER To je že drugo knjižno delo Ivanke Čadež, ljudske pisateljice iz Cerknega. Prvič se je predstavila z delom Beračeva zgodba. V knjigi Ajerjev.Peter govori o ljudeh iz cerkljanskih hribov. Revščino tolčejo, njihov boj za obstanek je trd, neizprosen. To je roman tragičnih usod več rodov Ajerjev. Pisateljica s tankim posluhom za vse težave ljudi skozi mladega Ajerjevega Petra prikaže življenje malega hribovskega kmeta, ki je odvisen le od sebe in svojega dela. Bori se z naravnimi ujmami, po drugi strani pa mu ves čas grozi, da ga bodo pregnali z zemlje, da mu bodo rubili, pobrali tistih nekaj krav, njiv . . . Peter, ki je v vojni izgubil očeta, ostane sam z materjo in bratcem. Vsa teža kmetije je padla nanj, delati mora kot odrasel. »O enkratnih junaštvih je bilo že toliko napisanega,« pravi pisateljica, »ni pa bilo napisano o ljudeh, ki so se mučili vse življenje. Zame je bilo junaštvo, da je otrok, kot je bil Peter, v skoraj nemogočih razmerah uspel preživeti sebe in svoje. Ni malo takih primerov. Na Cerkljanskem in v okolici so ljudje preprosti, skromni, ne čakajo na socialne pomoči, le nase se opro, pa če je še huje. Delaj, pa boš videl, da ni nič hudega, pravijo. In delajo, garajo iz roda v rod, prikrajšani za veliko, veliko, vzrajajo v svojih hribih« Ajerjev Peter je knjiga o naših ljudeh. Zato naj ne bo Slovenca, ki je ne bi vzel v roke. D. Dolenc ©©IMlSScjJglSnGLAS 6. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 15. DECEMBRA 1! 28. Novoletni sejem v Kranju od 11. do 20. decembra Popusti in znižanja za dedka Mraza Med tradicionalnim kratkim sprehodom na letošnjem 28. Novoletnem sejmu v Kranju smo bili tokrat še posebej pozorni na nekatere zanimivosti in posebnosti. Čeprav ima tudi ta sejemska prireditev že bogato tradicijo, naj takoj povemo, da so za letošnjo še posebej značilni različni popusti in znižanja ter nekatere druge ugodnosti pri nakupih. V primerjavi z zadnjimi nekaj leti, ko je bila izbira dokaj okrnjena in pravih sejemskih popustov skoraj ni bilo, tokrat prijetno presenečajo nekatera znižanja celo do 60 odstotkov. Sicer pa bi lahko rekli, da tudi tokrat prireditev ne izstopa iz dosedanjih novoletnih sejmov. Če bi že iskali posebnosti, potem je to vsekakor Merkur Kranj, ki je tokrat na sejmu pripravil otroško delavnico in na ta način popestril do neke mere sicer precej skromen zunanji zabaviščni prostor. Kar zadeva razstavljavce so tudi tokrat na sejmu skoraj vsi tisti, ki redno sodelujejo na vseh sejemskih prireditvah. Tudi Planika se ni izneverila tradiciji in pripravila razprodajo moške in ženske obutve po izredno znižanih cenah. Poleg različnih spominkov, izdelkov zasebnih proizvajalcev tekstila, bele tehnike, pohištva, kmetijske mehanizacije in novosti za centralno ogrevanje, je Merkur še z nekaterimi poskrbel za akustiko. Video studio Bled pa za video produkcijo in zabavo. Različnih priložnosti na sejmu torej tudi tokrat ne manjka za dedka Mraza. Sicer pa so tudi razstavljala z obiskom za zdaj zadovoljni. Če bi radi nasvet za dedka Mraza, potem obiščite paviljon Zlatarstvo Zidafič iz Tržiča na novoletnem sejmu. Ugodne cene, lepa in bogata izbira izdelkov i? zlata in srebra so njihova značilnost. Sicer pa jih najbii poznate, saj Zlatarstvo Zidarič že štiri leta redno sodeluje na sejemskih prireditvah v Kranju. Postregli pa vam bodo tudi v Tržiču vsak dan od 8.30 do 12. in od 14. do 17. ure. Informacije pa dobite tudi po telefonu (064) 50-515. Med razstavljalci z bogato ponudbo in izbiro na letošnjem 28. novoletnem sejmu v Kranju, ki bo odprt do 20. decembra, je tudi Veleblagovnica NAMA iz Škofje Loke. Bogata in ugodna je v njihovem paviljonu ponudba ženske, moške in otroške konfekcije ter posteljnine, saj je kar od 10 do 40 odstotkov cenejša. Z zares zanimivim prodajnim programom se na novoletnem sejmu predstavlja MERKUR. Naj vas opozorimo na belo tehniko, akustične aparate in zabavno elektroniko, drobne gospodinjske aparate, električno ročno orodje in pestro izbiro praktičnih novoletnih daril. Vse, kar smo našteli, lahko plačate v petih obrokih. Bogato ponudbo pa dopolnjuje še prikaz električnega ročnega orodja Iskra in BLACK & DECKER ter gospodinjskih aparatov ELMA-Črnuče. Na razstavnem prostoru ima MERKUR tudi otroško delavnico. V soboto, 19. decembra, ob 16. uri pa bo v paviljonu MERKURJA tudi veliko nagradno žrebanje z lepil mi nagradami. „..!f:,„ "' -v * ■ ) 1 j ii m m ^\ salon pohištva Kranj, prodaja na novoletnem sejmu v Kranju pohištvo za opremo dnevnih sob, spalnic, otroških sob, kopalnic itd. Novoletni popust — strokovni nasveti — prevoz do 30 km brezplačno. Prodaja na obroke: 3 — 6 — 12 mesecev. Obiščite jih tudi na Titovem trgu v Kranju (tel.: 21-485), salonu pohištva na Primskovem (tel.: 24-554) in na Jesenicah, Skladiščna 5 tel.: 81-179 KOVINOTEHNA CEUE v paviljonu Blagovnice FUZINAR na novoletnem sejmu razstavlja in prodaja belo tehniko, akustiko, kotle za centralno kurjavo in še marsikaj. Naj vam tudi zaupamo, da so televizijski sprejemniki Gorenje pri nakupu za gotovino cenejši za 15 odstotkov. Ne samo ta, ampak tudi ostale ugodnosti, pa veljajo tudi v Blagovnici FUZINAR na Jesenicah. MERKATOR — ^ Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a Centrala (064) 36-461,36-751, 36-764 34-033, 34-034, 34-032 PSC Hrastje (064) 34-035 KREDIT ALI POPUST za vse tipe traktorjev Tomo Vinković ponujam« naslednje nakupne pogoje: A. popust v višini 10% B. kredit, 50 % udeležba, ostalo brezobrestni kredit do 4 mesece Omenjeni nakupni pogoji veljajo le pri generalnem zastopniku za področje SRS. Tudi za traktorje IMT, s priključki, sprejemamo vplf. ila za takojšnjo izdobavo. Za vse proizvode lastne proizvodnje nudimo naslednje pogoje: popust do 20 % ali kredit < i 50 % s trimesečnim rokom odplačila brezobrestno. Planirne deske tudi na brezobrestni kredit, oziroma 15 % popust. PRODAJA: PSC Hrastje 52/a pri Kranju, Kranj, Koroška 25 (v središču mesta), tel (064) 24-786. PSC Maribor, Primorska 9, tel.: (62) 38-980, 38-861. OBIŠČITE NAS TUDI NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 11. DO 20. 12. 87 Vsem poslovnim partnerjem in kmetovalcem Gorenjske želimo srečno in uspesn novo leto 1988. OBVESTILA, OGLASI 7. STRAN @®IMiSSoJJ©lEIIGLAS DOMPLAN KRANJ TOZD URBANIZEM Komisija za tehnična razmerja objavlja prosta dela in naloge: VODENJE IN IZDELAVA PROJEKTA PLANSKIH DOKUMENTOV, IZVEDBENIH AKTOV IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo FAGG, nad 5 let delovnih izkušenj na področju urejanja prostora, strokovni izpit. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave naj kandidati z ustreznimi dokazili pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: DOMPLAN KRANJ, TOZD URBANIZEM, Kranj, Cesta JLA 14. STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ.p.o. Kranj, Mladinska ul.2 razpisuje dela in naloge UPRAVNIK ZADRUGE Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonomske, gradbene ali splošne smeri in štiri leta delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah, da imajo organizacijske sposobnosti za vodenje, da izpolnjujejo pogoje družbenega dogovora o izpolnjevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave tega razpisa na naslov:Stanovanj-ska zadruga Kranj, p.o., Kranj, Mladinska ul. 2, z oznako na ovojnici — za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. Iskra ISKRA ELEKTROMOTORJI p.o., Industrija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, 64228 Železniki, Otoki 21 Smo delovna organizacija, ki se je potrdila na zahtevnem tujem trgu. Naša dolgoročna usmeritev ja v smeri profesionalizacije s področja elektromotornih pogonov in elementov fleksibilne avtomatizacije. Za usmeritev jasno zastavljenih ciljev potrebujemo mlade, ambiciozne sodelavce za raziskave in razvoj sodobno zastavljenih mikroračunalniških krmilij za električne stroje. I. ZA DEIA IN NALOGE V RE RAZISKOVALNEM INSTITUTU LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 2, RAZPISUJEMO: I. Raziskovalca za razvijanje zelo zahtevnih izdelkov v oddelku za elektroniko, skupino za regulacijo, Z. Razvijalca za razvijanje sistemskih programov v oddelku za elektroniko, skupina za avtomatizacijo, 3. Razvijalca za razvijanje strojne opre4me v oddelku za elektroniko, skupina za avtomatizacijo 4. Elektrotehnika za razvijanje enostavnih sestavnih delov in sestavljanje zahtevnih prototipov, v oddelku za električne stroje, 5. Strojnega tehnika za konstruiranje enostavnih sestavnih delov in sestavljanje zahtevnih prototipov v konstrukcijskem oddelku. Pogoji: pod 1..2. in 3. visoka izobrazba elektrotehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 4. in 5. V. stopnja usmerjenega izobraževanja elektrotehnične oz. strojne smeri. Lahko je pripravnik oz. začetnik. II. ZA DEIA IN NALOGE V ISKRI ELEKTROMOTORJI V ŽELEZNIKIH razpisuje: 1. PROJEKTANT 2 izvajalca Pogoji: a) diplomirani inženir elektrotehnike, smer industrijska elektrotehnika (lahko začetnik) ali inženir elektrotehnike, smer industrijska elektrotehnika in 3 leta delovnih izkušenj Dela in naloge se opravljajo v rzvojnem sektorju. 2. SNAŽILKA V PROIZVODNJI Pogoji: osnovnošolska izobrazba, delo je dvoizmensko. III. ZA DELA IN NALOTGE V DE RETECE RAZPISUJEMO: 1. VODJA OPERATIVNEGA RAZVOJA Pogoji:diplomirani strojni inženir in 3 leta delovnih izkušenj ali diplomirani inženir elektrotehnike in 3 leta delovnih izkušenj Zagotavljamo delo na sodobni opremi, stimulativno nagrajevanje glede na delovne uspehe, nudimo možnost permanentnega izobraževanja in pomagamo pri reševanju stanovanjskega problema. Lahko se oglasite po telefonu: pod I 061/213-894 pod II. 064/66-441 interna 234 pod III. 064/61-861 kadrovska služba Dogovorili se bomo za razgovor, na katerem bomo, upamo, uskladili naša in vaša pričakovnja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMOTORJI ind. elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki, Otoki 21. Obvestila o izbiri bomo poslali v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. A A ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. KRANJ, Jezerska cesta 20 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest odvijamo prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE -enoto Kranj 1 delavec -za enoto Škofja Loka na relaciji Podrošt—Petrovo brdo 1 delavec Pogoji: priučen delavec cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesečno poskusno delo. 2. OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL—1 delavec Pogoji: KV ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bomo združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. ISKRA KIBERNETIKA industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o. Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD INŽENIRING razpisuje prosta dela in naloge VODJE KONTROLE SISTEMOV pogoji: visoka strokovna izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri (VII. st.) in 5 let primernih delovnih izkušenj Imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za dobo 4 leta. in objavlja dela in naloge VIŠJEGA ANALITIKA pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri (VI. st.) in 4 leta delovnih izkušenj s področja ekonomike poslovanja. VODJE MATERIALNEGA PLANIRANJA IN OSKRBOVANJA Pogoji: višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri (VI. st.), poznavanje reprodukcijskih materialov TOZD, v poznavanje projektne dokumentacije in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. TOZD RTC TEHNOLOGA (za kontrolo tehnoloških del pri preizkušanju in predelavi umetnih mas) Pogoji: srednja izobrazba strojne ali kemijske smeri (V. st.), želeno poznavanje kemijske tehnologije. Kandidat je lahko pripravnik. ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA (za administrativno—tehnična opravila v tajništvu TOZD) Pogoji: srednja izobrazba administrativne, ekonomske smeri ali gimnazijski maturant (V. st.), dobro znanje stroje-pisa. Kandidat je lahko pripravnik. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela sprejema v 8 dneh od objave v Iskra Kibernetika, Kadrovska služba. Savska loka 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od sklepa komisije za delovna razmerja. ■ UODENJBK PHCOILNIC glasja. Oče delomrznez ni kaj prida zmenil za i ta, mati tudi bolj ma ; očim ga je odklanjal, oj*. hovito potreben pozorno j in naklonjenosti °k°b{*L ju je skušal pridobiti tada je uganjal najprej dr ne, nato pa vse večje a* parije. Že otrok se je znaš za zidovi. Njegove življe K ske postaje so bili vzg zavod, prevzgojni do1*1 % in mladoletniški zapor, Smlednika in Radeč do JJ lja. Nemira v fantu m ukrotile. Znova je zabrea Polnoleten se je znašel zapahi mariborskih zap rov. Iz KPD so o njem pm čali kot o izjemno '->istr niladeniču z veliko energije m voditelj skimi sposobnostmi, ki se skuša neprestano dokazovati. Tako vedenje je bilo krivo, da si je zapravil redke ugodnosti in trenutke prostosti, ki jih nudi življenje za rešetkami. Kazalo je, da niti prevzgojni režim KPD niti socialni delavci, ki so se ves čas trudili z njim, ne bodo mladeniča spravili na pošteno Pot. Potem so pri centru za socialno delo poskusili s prostovoljnim svetovalcem, fantovim vrstnikom, ki je varovanca obiskoval v zaporu in se z njim pogovarjal. Mladeniča sta se dobro ujela, zapornik si je tako Pridobil prijatelja, kakšr-nega še ni imel in ki mu je osvetlil življenje tudi z drugačne plati. Ta odnos je bila prava srečna okoliščina, ki je preobrnila zapornikovo življenje. Od tedaj je naglo napredoval. Brez zdravnika, z lastno voljo, se je ozdravil odvisnosti od alkohola, premestili so ga na Razstava gorenjskih zL Žlahtnost ol kovine Kranj — Pregledna razsta-Va v stebriščni dvorani kranj-|ske Mestne hiše je izjemna že ■*ato, ker se na njej predstavljajo prav vsi gorenjski zla- pod stropom. Zmanjkalo je denarja za stropne obloge, pa so stropi ostali goli. Sicer pa, v njuni pisarni ljudje tako le rože gledajo. Vsaj petdeset vrst jih imate in zares lepo jima uspevajo. Jutranje sonce imajo, dovolj svetlobe. Saj se ne zamudite toliko, kot ljudje sitnarijo. Kot bi bili nevoščljivi. Vsako leto sta vsaj enkrat na delovnem svetu zaradi svojih rož. A zdaj sta že toliko naprej pri- šli, da dobita celo zemljo in gnojila zanje na tovarniško naročilnico. Ne le prijaznost ljudi, tudi lep izgled je lahko lahko reklama za tovarno. Lepenka bo tudi zaradi njunih rož zaslovela, se smejita. Pa še res je. Danes je v Gorenjskem glasu, v kratkem bo pa tudi v Mojem malem svetu. Če je kaj zanimivega, novinarji hitro najdemo. D. Dolenc To so že mrazni, ^$et\ in tukaj pozna je )* ih . in pod meglo so kf sn\Ul> s pobočja pa že gre r ' ^^y°siiš Murn Aleksandrov , ZANIMIVOSTI TOREK. 15. DECEMBRA 1987 g sjm @^mmmmCXjAS Iz zapornikovega dosjeja Fantu je 23 let, kom« poldrugo leto je spet na PJ steni poti, vsa njegova pra šnja zgodovina pa Je. zD*g na v zajetnem dosjeju, zamlada je bil problema« čen, tatic, izostajal je pouka, nasprotoval uci ljem, nagajal sošolcem, iv otrok ni čutil topline dom čega ognjišča, saj so domovali alkohol in ne* glas j a. Oče delomrznez ni kaj prida zmenil za i ta, mati tudi bolj mjj \ očim ga je odklanjal. W*J hovito potreben pozorno j in naklonjenosti ok°ucek0i ju je skušal pridobiti tada je uganjal najprej dr ne, nato pa vse večje n* . parije. Že otrok se je zna* za zidovi. Njegove življe j, ske postaje so bili vZ£°Lj zavod, prevzgojni dom . in mladoletniški zapor, Smlednika in Radeč do ^ lja. Nemira v fantu m ukrotile. Znova je zabrea Polnoleten se je znašel zapahi mariborskih zap rov. Iz KPD so o njeni po^ čali kot o izjemno '->istr mladeniču z veliko energije ln voditelj skimi sposobnostmi, ki se skuša neprestano dokazovati. Tako vedenje je bilo krivo, da si je zapravil redke ugodnosti in trenutke prostosti, ki jih nudi življenje za rešetkami. Kazalo je, da niti prevzgojni režim KPD niti socialni delavci, ki so se ves čas trudili z njim, ne bodo mladeniča spravili na pošteno Pot. Potem so pri centru za socialno delo poskusili s Prostovoljnim svetovalcem, fantovim vrstnikom, ki je varovanca obiskoval v zaporu in se z njim pogovarjal. Mladeniča sta se dobro ujela, zapornik si je tako Pridobil prijatelja, kakšr-nega še ni imel in ki mu je osvetlil življenje tudi z drugačne plati. Ta odnos je bila prava srečna okoliščina, ki je preobrnila zapornikovo življenje. Od tedaj je naglo napredoval. Brez zdravnika, z lastno voljo, se je ozdravil odvisnosti od alkohola, premestili so ga na odprti oddelek zapora na Igu, mu našli zaposlitev. Čustvena navezanost na dekle je bil drugi korak k urejeni osebnosti. Ko si je blizu domačega kraja našel delo, so ga pogojno izpustili. Osnoval si je družino, naselil se je na dekletovem domu, v skladno, urejeno, delovno družino, kakršne v deških letih sam ni poznal. Delo v tovarni ga je utes-nejvalo, kakor so ga vso mladost utesnjevale rešetke, zato si je poiskal drugo. Ko se je trdno postavil na noge, je znova navezal stik tudi z bratom in očimom, mater pa spodbudil, da se je odločila za zdravljenje alkoholizma. Poldrugo leto je na svobodi. Delo ima, družino, otroka. Ko je še v zaporu tehtal, kako naj spremeni svoje življenje, je zlasti slednji motiv odtehtal. Naj ima otrok očeta, saj ga sam ni imel. In naj tista burna zgodovina, ko se je selil iz zapora v zapor, ostane res le — zgodovina. D. Z. Žlebir skile: GORAZD ŠINIK Razstava gorenjskih zlatarjev Žlahtnost oblike in kovine Kranj — Pregledna razstava v stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše je izjemna že j ato, ker se na njej predsta-'Jajo prav vsi gorenjski zla- Izšla je monografija 2. brigade VDV Kranj, december — Znano je, da so bile enote Vojske državne varnosti v naši narodnoosvobodilni borbi enote s posebnimi nalogami, v katerih so bili najdrznejši fantje. Vrsto let so bili dogodki teh enot tabu tema v naši družbi. Letošnjo jesen pa je v knjižnici NOV in POS v nakladi 3000 izvodov izšla monografija 2. brigade VDV, ki jo je napisal Drago Vresnik. Pri zbiranju gradiva je sodelovalo veliko število borcev njenih enot; deset let so zbirali gradivo, tri leta je bilo le — to še ureje-vano, dopolnjevano na sejah odbora skupnosti borcev, tako da je pred nami danes celostna podoba poslanstva, vsebine in dogodkov teh elitnih enot naše narodnoosvobodilne vojske. V knjigi je tudi seznam vseh borcev, ki so bili vključeni v enote 2. brigade VDV. Zanimivo je, da so se ohranila vsa poročila 2. brigade od ustanovitve leta 1944 pa do njenega prihoda v Trst maja 1945. Da je knjiga izšla, so veliko pripomogle številne primorske in gorenjske občine, na katerih območjih so enote 2. brigade VDV delovale. Njen 5. bataljon je bil ustanovljen 5. maja 1944 pri Presečniku v Martinj vrhu. Vojska državne varnosti je imela 4 brigade, vse pripravljajo svoje monografije, tako da bo že v prihodnjem letu izšla monografija 3. brigade VDV, precej daleč s pripravami pa je tudi 1. brigada VDV. Knjige o 2. brigadi VDV pravkar porazdeljujejo med še živeče borce. Borci 5. bataljona VDV so jo dobili prejšnji teden na svoji letni skupščini v Kranju, dobili pa jo bodo tudi vsi svojci padlih in po vojni umrlih borcev. Žal je knjiga praktično že razprodana, o ponatisu pa skupnost borcev 2. brigade VDV zaenkrat še ne razmišlja, kaiti težko bi našli toliko denarja, kot bi ga za to potrebovali. D. Dolenc tarji. Izjemna pa je tudi zato, ker predstavlja svojevrstno presenečenje - gorenjski zlatarji so zlato, srebro in druge žlahtne kovine obogatene z dodatki oblikovali v nakit, ki se lahko kosa z izdelki prestavljenimi tudi na večjih razstavah te vrste. Ob valu kiča, ki nas opij usne včasih s kake predstavitve oblikovanja, je tokratna razstava prava osvežitev, saj prevladujejo moderne oblike brez pretiranega pogledovanja nazaj v preživelo, svežina oblik in nekonvencionalnih kombinacij žlahtne kovine in dragega ali poldragega oblikovalskega materiala. Oblikovalske umetmje gorenjskih zlatarjev pa so - kar ni najmanj pomembno -predstavljene v izjemnem okolju stebriščne dvorane. Ta am-bient so zdaj vse preredko odpirali za podobne razstave — vtis sožitja kamnitih stebrov in sijočih kovinskih oblik je vsekakor izjemen. besedilo: L. M. slike: G. Šinik Ko v šoli zazvoni, ni, da bi hodil v trgovino Škofja Loka, 10. decembra — Oni dan je znanka iz Groharjevega naselja, še vsa razburjena, tožila: »Tako sem hitela, prepričana, da bom še pred deveto prišla v trgovino, pa sem padla ravno v najhujšo gnečo. Veš, kaj je rekel fante za mano v vrsti pred blagajno? Poglej, koliko je nakupila tale... In dodal je besedo, ki je ne upam ponoviti.« Posredi je večni problem; nekateri učenci iz srednješoolskega centra na Podnu jo med glavnim odmorom ucvrejo ven, v najbližje trgovine po sendvič, krof, sok. Najbližja trgovina je v Groharjevem naselju, potrudijo pa se tudi do Novega sveta, Name. V trgovini seveda v hipu narede gnečo, prerivajo se, kregajo, tudi z »običajnimi« kupci, ki so se v kritičnem času preprosto začeli ogibati trgovine. V šolskem centru so učencem prepovedali izhod v mesto, v kuhinji, ki jo ima na skrbi dom učencev, vsak dan ponudijo po osem vrst toplih in hladnih malic. Mladi kljub temu uhajajo ven, saj je sendvič, kupljen v trgovini in pojeden na svežem zraku, očitno okusnejši. Proti temu se najbrž ne splača boriti s prepovedmi. Prodajalke v trgovini v Groharjevem naselju se nad mladimi kupci niti ne pritožjejo, saj jim navsezadnje prinašajo denar. Moti jih le njihova (ne)kultura. Ža njimi ostajajo po tleh papirčki, vrečke, steklenice, ki jih največkrat utegnejo pospraviti šele po končanem delavniku v trgovini. Spoznale so, je najbolje, če mladim sploh ne očitajo, saj jim sicer nalašč še bolj nagajajo. Najhujši so smučarski gimnazijci, pravijo. Pomanjkanje kulture v odnosih postaja v našem življenju vse hujši problem in dobesedno kliče po renesansi, ki mora zaobjeti družine, vrtce, šole, javne medije, skratka vse, ki vzgajajo, najboljši vzorec pa so seveda medsebojni odnosi, kot jih doživljamo za prodajnim pultom, bančnim okencem, gostinsko mizo, tovarniškim strojem... Eno je puberteta, drugo (ne)kulturne navade, ki smo se jim predali. H. Jelovčan io so že mrazni, in tukaj pozna je r * in pod meglo so kr jfi%*)l> s pobočja pa že gre ' ' Murn Aleksandrov Zboleti nikar Kajti shizofreni zakonski ukrepi so v bolezen pahnili — zdravstvo. Tožbe bolnika so proti kontu leta vse glasnejše, saj zdravstvenim skupnostim manjka za ves mesec denarja, bolnišnice, zdravstveni domovi in zavodi pa morajo zaradi pomanjkanja denarja krniti nujno dejavnost. Zdravstvene skupnosti so obubožane. Kranjska na primer bo polovico ta mesec natečenih sredstev prisiljena nameniti za poravnavo dolgov, ostala polovica je blokiranih in deponiranih pri Narodni banki. Refundacije delovnih organizacij, ki so sklenile breme svojih izgub preložiti na družbena, tudi zdravstvena ramena, so še dodatno okrnile potreben dotok denarja. Morda se še ne zavedamo dovolj, kam vse to vodi. Znano je že, da zdravstvo že leta in leta izčrpava notranje rezerve, da odlaga nujna vzdrževalna dela, zaposluje na najbolj vitalnih področjih. Vsako nadaljnje omejevanje sredstev pa pomeni že varčevanje pri nujnem zdravstvenem materialu, na primer dragih rentgenskih filmih, laboratorijskih kemikalijah, kar lahko prav kmalu povzroči zastoj pri opravljanju cele vrste pregledov. Bolnišnice, o katerih je bilo zlasti veliko slišati na minuli delegatski skupščini zdravstvene skupnosti ohromljene. V treh gorenjskih bolnišnicah je zaradi tega za 1,2 milijardi izpada dohodka. Sami dolgujejo za zdravila, preiskave pri drugih institucijah, manjka jim celo denarja za živila in material, ne vedo niti, kako bodo te dni uspeli izplačati osebne dohodke, brez najetja premostitvenih kreditov najbrž sploh ne. To so težave, ki jih ljudje iz zdravstva drug drugemu pripovedujejo že vse leto, glasu vpijočega v puščavi pa očitno ne slišijo pravi ljudje, snovalci shizofrene zakonodaje, kakor se je slikovito, v strokovnem žargonu, izrazil eden od zdravnikov na skupščini. Bolniki do zdaj niso čutili, kmalu pa verjetno bodo, kaj je narobe v zdravstvu. Nismo vsi zdravi in mladi, še vedno obolevamo, ženske še vedno rojevajo, ponesrečencem na cesti je ša vedno potreben rešilec, še več, zaradi grozečega aidsa so potrebni novi, dražji zaščitni ukrepi. Bomo prisiljeni postati samoplačniki, če bo v zdravstvu zmanjkalo denarja iz virov, za katere smo se samoupravno in zakonsko dogovorili. Zaradi intervencijske zakonodaje, katere spremembo terjajo zdaj v zdravstvu, je ta dejavnost tako rekoč na dnu. Ni čudno, če se zaposleni v zdravstvu z upravičeno grenkobo sprašujejo, ali so ob edino zveličavnih intervencijskih zakonih drugi zakoni, na primer Zakon o zdravstvenem varstvu, ali sporazum o pravicah, ali slednjič nenapisan zakon medicinske etike, docela brez pomena. D. Z. Žlebir Sliši se neverjetno Zakaj Senada noče v večje stanovanje Škofja Loka, 10. decembra — Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednji četrtek na dnevnem redu tudi precej nenavadno toč.'-o: pritožbo proti odločbi o dodelitvi solidarnostnega stanovanja. Nenavadno zato, ker Senada Ičanović iz Frankovega naselja, ki s štiričlansko družino zdaj živi v eno-sobnem stanovnju, prav tako solidarnostnem, noče sprejeti večjega stanovanja v prenovljeni podstrehi na Mestnem trgu 30 v Skof ji Loki. Za večje stanovanje je prosila, da bi v družino lahko sprejela še moževa starejša otroka, ki ravno zaradi prostorske stiske zdaj živita pri njegovih starših. Odbor za solidarnost je sredi septembra Senadi dodelil dvosobno mansardnc stanovanje v mestu, veliko 86 kvadratnih metrov. V svoji pritožbi Senada Ičanović pravi, da daje prednost pri dodelitvi večjega stanovanja drugemu prosilcu na solidarnostni listi, ki živi slabše kot ona. Njo to stanovanje ne zanima, ker »so prostori za šestčlansko družino preveč neracionalno razporejeni, ker so stopnice brez varovalne ograje oziroma oprijemalne letve, ker stanovanje nima nujno potrebnega balkona ali sušilnice za sušenje perila in ker je svetloba v stanovanju tako pičla, da bi ovirala otroke pri učenju«. V odgovoru odbora za solidarnost je rečeno, da Senada Ičanović v vsem nima prav; da je za sušenje perila skupna sušilnica, da je ograja v mansdardi pri stopnišču montirana, da bodo okna zamenjana za večja. Odbor prepušča zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, da odloči med dvema možnostma: ali Senadi Ičanović ugodi in jo obdrži na prednostni listi za drugo stanovanje, ali pa jo odpiše, če stanovanja na Mestnem trgu 30 noče. Primer bi lahko komentirali z dvema slovenskima pregovoroma. Prvi: darovanemu konju ne glej v zobe, drugi: kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni. Gotovo bi našli še kakšno podobno ljudsko bistro misel, a pustimo pregovore ob strani. Ze pred leti, ko v Škofji Loki še niso obnavljali stanovanj v mestnem jedru, so se Tržičani ubadali s podobnim problemom; lepa, funkcionalna, domiselno preurejena stanovanja, ki so danes sanje marsikatere slovenske mlade družine, so pretežno namenili solidarnosti. Kasneje so ugotavljali, da mestno jedro ni zaživelo tako kot so pričakovali, da se na oknih teh stanovanje ne razcvetajo rože, da stanovalci niso zadovoljni znotraj prenovljenih zidov, da bi radi v velike nove bloke... Podobno napako so napravili tudi Ločani: Tudi sami so v prenovljena stanovanja pod strehami tisočletnega mesta namestili večinoma prosilce s solidarnostne liste. Prišleki ne dihajo z mestom tako kot stari meščani, ki imajo v njem korenine, ki jih nestandardno podstrešno stanovanje bolj mami kot enolično, čeprav novo, v blokovnem mravljišču. »Solidar-nostnikom« niti ne gre zameriti, se pač odzivajo, kot jim veleva natura. Zato bi bilo najbrž pametneje, če bi v stanovanjski skupnosti razmislili, komu naj bi bila prenovljena stanovanja namenjena, da jih bo res vesel in da bodo prav zaživela. Gotovo bi se dalo probleme neboleče in hitro rešiti z zamenjavami s stanovalci v blokih? H. Jelovčan Kako draga bo letošnja najdaljša noč Največ zanimanja za najdražja silvestrovanja Bled, 9. decembra — Praznovanju novega leta se težko odrečemo, četudi so denarnice malo bolj prazne. Seveda vsi ne gremo v najdražje hotele, še vedno pa jih je precej, ki ne morejo pogrešiti slavnostne silvestrske večerje ob glasbi in plesu v razkošnih dvoranah. Sloves blejskih hotelov bo, kot že ugotavljajo receptorji, tudi letos privabil številne tuje, pa tudi precej domačih gostov. Nekateri bodo na Bledu preživeli več prazničnih dni, večina pa le silvestrsko noč. Tokrat smo v hotelih vprašali le za silvestrsko ponudbo in predvsem cene. Te se pričnejo pri tridesetih tisočakih, končajo pa pri petišestdesetih. Če ste zadovoljni samo s plesom in hladnim narezkom pa je moč silve-strovati tudi ceneje, na primer v hotelu Kompas v Ribnem, kjer poleg silvestrovanja v restavraciji pripravljajo silvestrovanje tudi v nočnem klubu, tam pa bo treba odšteti le 20 tisočakov. Med najcenejšimi bo silvestrovanje v hotelu Jelovica, Kompas na Bledu, Lovec in Krim, kjer bo za silvestrovanje treba plačati 30 tisočakov, med najdražjimi pa sta hotel Toplice in Vila Bled, kjer bo za novoletno praznovanje treba odšteti kar 65 tisočakov. Silvestrske večerje bodo po zagotovilih receptorjev skrbno izbrane in dovolj obilne, za glasbo bodo poskrbeli znani in manj znani ansambli. Povedali pa so tudi, da visoke cene niso vzrok, da bi novoletno okrašene dvorane ostale prazne, saj je največ povpraševanja ravno v hotelih z najvišjimi cenami, kjer imajo večino prostora že prodanega. V. Stanovnik V Naklem dve postajališči — V krajevni skupnosti Naklo so letos največ delali pri urejanju kanalizacije in asfaltiranju cest. Na podlagi samoupravnega sporazuma z delovnimi organizacijami bo kanalizacija tudi prihodnje leto glavni program. Konec novembra pa so v Naklem zgradili tudi dve avtobusni postajališči. Denar je dala krajevna skupnost, kmetje pa so prispevali les. Prihodnja leto bodo postajališče zgradili tudi na Polici. : A. Ž. : Foto: F. Perdan (mjmmj^mGLAS m stran ODMEVI PREJELI Odprto pismo izobraževalni skupnosti Slovenije »MILOŠČINE« NE POTREBUJEMO! NAJ ŽIVIJO ODLOKI 0 SPREMEMBAH ODLOKOV ITD... »Spodaj podpisani se prostovoljno odrekam vrednostnim bonom za regresirano prehrano za mesec november, december,... in dokler se ne zagotovi sistemska rešitev reševanja regresirane prehrane študentov, kar naj zajema stalen vir financiranja in novo trajno obliko regresiranja študentske prehrane. Rešitev naj se išče v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki naj ne skrbi le za izobražene, temveč tudi za zdrave ljudi.« To izjavo smo študenti na VISOKI ŠOLI ZA ORGANIZACIJO DELA V KRANJU podpisali od 22.11.1987 do 25.11.1987. Od 599 rednih študentov, nas je izjavo podpisalo 287. Še večji uspeh, pa se kaže v tem, da nihče od študentov ni dvignil vrednostnih bonov, ki mu pripadajo za posamezni mesec. Bone smo vrnili Študentskim domovom v Maribor in tako posredno Univerzi Maribor, oziroma Odboru za štipendiranje v Ljubljano. Zakaj gre? Na Okrogli mizi, ki smo jo imeli 21.11.1987 na temo »Pol koščka kruha ali več«, smo dokončno prišli do spoznanja, da dosedanji način regresiranja študentske prehrane ni več primeren, oziroma, da »miloščine« ne potrebujemo več. Odbor za štipendiranje v Ljubljani, ki je bil že pred skoraj štirimi leti določen kot začasni financer za regresirano študentsko prehrano namenja študentu posamezniku 55 dinarjev regresa za topel obrok na dan, za 25 dni v mesecu, kar znese borih 1.375 dinarjev na mesec. S koncem tekočega leta Odbor napoveduje primanjkljaj, če ne celo ukinitev sredstev za regresirano prehrano. V Kranju sicer dobi študent posameznik 3.000 dinarjev na mesec (toliko več dobimo zaradi solidarnostnega prelivanja sredstev, če to sploh lahko tako imenujemo), vendar s tem situacija še zdaleč ni rešena (preživeti z eno pizzo in pol piva na mesec je že umetnost). Mariborski in ljubljanski študentski domovi in menze imajo prehrano urejeno drugače. V Mariboru se hrani ok. 25% celotne študentske populacije, ki študira v Mariboru, v Ljubljani pa ok. 14% populacije, ki študira v Ljubljani, kar pomeni, da pride znesek regresa na posameznika, ki se prehranjuje v domu ali v menzi nekoliko večji. Dejstvo je tudi, da v Mariboru in Ljubljani premorejo vsaj nekaj študentskih mest, v Kranju pa ne premoremo niti v redu šole (locirani smo na šestih lokacijah), da o študentski menzi zaenkrat menda niti ne sanjamo. Problem regresirane prehrane študentov torej ni problem samo nas, ki študiramo na VŠOD v Kranju, pač pa problem vseh študentov, ki študiramo v Sloveniji, saj imamo istega financerja za prehrano. Zato smo se na VŠOD tudi odločili, da zbiramo podpise o zavrnitvi bonov, kljub temu pa študentom omogočimo, da vzamejo to, kar jim pripada. Zmagal je zdrav razum in nihče od nas ni vzel vrednostnih bonov, v znesku 3.000 dinarjev. Z njimi ne bi preživeli, umrli pa tudi ne bomo. Peska v očeh pa smo se tako znebili! Zavzemamo se in zahtevamo dolgoročno rešitev regresirane prehrane študentov, ki naj zajema stalen vir financiranja in trajno obliko regresiranja, kar pomeni, da zahtevamo SISTEMSKO REŠITEV problema, za katero menimo, da se lahko rešuje le v okviru IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Slovenije. Zakon o usmerjenem izobraževanju predvideva v svojih izobraževalnih stroških tudi stroške za prehrano. Mogoče pa le ne bo treba tretjini študentske populacije za začetkom leta 1988 spet živeti na robu eksistenčnega minimuma (po podatkih s Posveta o razvoju visokega šolstva v Krškem! Prodekan študent: Nevija Božič Tako rekoč za sv. Miklavža nam skuša izvršni svet Sob Kranj podtakniti darilo v obliki zmanjšanja osebnih dohodkov. Pri tem se jamrno sklicuje na republiško državo, ki je odtegnila davek na prodajo alkoholnih pijač, zaradi financiranja pravosodnih organov. Kot argument navaja še, da naj bi bili naši delegati v republiški skupščini ob tem vprašanju proti, vendar jih ni nihče poslušal. Nepoučenemu delčku delegatskega sistema se pri tem postavlja več vprašanj. Prvo vprašanje je v tem, s čim je izvršni svet oborožil naše preglasovane delegate. Do delegatske baze namreč še do danes ni prišlo kakršno koli nastopanje naših delegatov na tistem zasedanju republiške skupščine, ko so bile sprejete spremembe zakonov, ki urejajo financiranje pravosodnih organov. Prav pa bi bilo, da bi se v obrazložitvi odloka o spremembi odloka objavilo besedilo, s katerim so v skupščini SRS nastopili naši delegati. Evidentno je namreč, da pomenijo spremembe sistemskih zakonov, kot jih je predlagal izvršni svet SRS in jih je skupščina tudi sprejela, grob poseg v komunalni sistem (pri tem nimam v mislih Komunalno obrtno gradbeno podjetje), kot je urejen v naši ustavi. Takšen poseg republiške države v samoupravni sistem občin pa ni nič drugega kot način, na kakršen se obnaša zvezna država in ki ga vsi napadamo z republiškimi državniki vred. Seveda je najlažji način ta, da se s takim ravnanjem sprijazniš, namesto da se boriš proti njemu, breme pa prevališ na davkoplačevalce, seveda če se pustijo okoli prinesti, kar pa se običajno zgodi. Pri tem moramo biti še veseli, ker kakšen bi bil šele davek, če bi opustili uživanje alkoholnih pijač. Torej pijmo čim več, da bodo davki čim nižji. Je pa še ena rešitev, ki pa jo IS Sob Kranj ni ponudil.Spre-membo programa, ki se plačuje iz proračuna. Jasno je, da je to težavna naloga, ni pa nemogoča, ali kakor pravi srbski pregovor: »junaka spoznaš po muki«. Pri tem mislim, da bi morali delegati, namesto da brez pripomb dvignejo roke, najprej zahtevati in doseči to varianto, pri čemer se morajo zavedati, da način, kakršnega uporablja IS, ni edini način zmanjšanja OD, saj nas čaka še več podražitev iz pristojnosti taistega IS. Ko smo že ravno pri denarju, me zanima še tole. Koliko je stala preureditev podstrešja v zgradbi skupščine in če je ta prostor v resnici namenjen medobčinskim službam, koliko so prispevale ostale gorenjske občine. Stane Boštjančič Ne morem tudi razumeti, kako vas lahko najprej zanima, kdo je kaj napisal in ne, kaj je kdo napisal. Če boste kdaj ubirali še kakšno drugo, ne tako vase zaverovano pot, boste mogoče prišli še do kakšnih drugih meril, ki so v novinarstvu že dolgo časa znana in dolgo časa v rabi. Skrbi Vas tudi, Janez Svoljšak, kakšni časi se zaradi poplave priimkov na — it obetajo slovenskemu novinarstvu. Naj vas raje skrbi nekaj drugega, naj vas raje preganja ideja, ki ste se je poslužili. Mogoče pa boste na vse skupaj gledali tudi nekoliko drugače. Novinarji smo pač samo ljudje, ki se zaradi narave svojega dela tudi podpisujemo. Z imenom in priimkom. Vsak svojim, s tistim pač, kakršnega imamo. Je že tako, Janez Svoljšak, da si tudi priimkov nihče ne izbira sam. Naj bom torej za zdaj srečna, ker se pišem tako, kot se, ali naj me bo zaradi dlakocepcev, kakršni ste vi, strah prihodnosti. Tudi zaradi tega, ker so ljudje, s katerimi delam in živim, na Vašem spisku. Ste tako ozki in tako uokvirjeni tudi v življenju na sploh? Nimate med prijatelji in znanci v mojstranškem kotu nikogar, ki se piše na — ič ali na — ič? Dajte, povejte, ali Vam grejo ti priimki morda na živce le pri novinarjih! Zagotovo pa s svojim razmišljanjem niste naredili kakšnega hudo dobrega dela, sicer pa ste že sami najbolje zapisali, da je danes težko kaj pametnega povedati. Dobro, da tako ne mislijo številni novinarji, ki so se, kot trdite Vi, razbohotili v Mladini in Delu. Tudi oni, pa ne le oni, vsak po svoje, z resničnim, objektivnim in kritičnim pisanjem v vseh sredstvih javnega obveščanja ustvarjajo sedanjost in prihodnost našega novinarstva. Aljana Jocif Srečanje slovenskih pesnikov se nadaljuje ODGOVOR NA RAZSODBO ČASTNEGA RAZSODIŠČA DSP Po razsodbi Častnega razsodišča Društva slovenskih pisateljev, ki bi jo kazalo spoštovati, zadeve okrog mojega pesniškega nastopa še malo niso razpletene. Pričakovati bi bilo, da bo Častno razsodišče tisti pravi organ Društva slovenskih pisateljev, ki bo našel primerno srednjo pot pri presoji spornega položaja nastalega s škandalom, katerega je s svojim reagiranjem na moj nastop povzročil Niko Grafenau-er. Vendar moram pribiti, da je Častno razsodišče pozabilo na svoje ime. V svoji zgroženo-sti in ogroženosti je pozabilo celo na to, zakaj se je sestalo. O tem sklepam po obeh točkah iz »rekonstrukcije« dogajanja, ki jo je opravilo razsodišče na podlagi izjav treh pričevalcev s pesniškega nastopa na 6. srečanju slovenskih pesnikov v Kranju, skupaj z razsodbo. Vsi trije deli so enodimenzionalni pa na moč oddaljeni od dejanskih dogodkov. Častno razsodišče se v 1. točki svoje »rekonstrukcije« spušča v površno razčlembo, saj gre za moj individualen nastop na pesniškem srečanju v Kranju, ki je lahko samo nekontroliran s strani Društva slovenskih pisateljev, je nepo-drejen in svoboden. V svojem odprtem pismu Društvu slovenskih pisateljev izražam protest zoper Grafenaurejevo škandalozno reagiranje in žalitve. Scenarij razrešitve nastalega konflikta, ki sem ga v svojem odprtem pismu predlagal, upošteva različne stopnje. Od prve, ki ni vključena v nujno obravnavo na društveni ravni, in je predstopnja, v kateri bi se Grafenauer lahko sam pobrigal za svojo čast. Do tretje točke tega scenarija, v katerem dajem izjavo o sv>ojem izstopu iz Društva slovenskih pisateljev, če Društvo ne bi ničesar ukrenilo zoper Grafena-uerjevo sramotno obnašanje na srečanju v Kranju. Častno razsodišče pa rajši razpravlja o moji namesto o Grafenaure-jevi časti. V 2. točki Častno razsodišče povsem zaide s svoje poti s trditvijo, da Grafenauer »v nobenem pogledu ni imel namena žaliti...« Mene to ne bi zanimalo. Jaz govorim o stvarnem dogajanju, ki pa je že rezultat Grafenaurejevih namenov. Njegov članek Kdo je slovenski pesnik že po svojem naslovu namiguje na to, da nekdo sploh ni slovenski pesnik; meni pravzprav ne bi bilo treba trditi nasprotno. Kako je Grafenauer »analitično osvetlil vsebinski del problema na ravni pesniške ustvarjalnosti«, je samo slabo prikrito sprenevedanje in opravičevanje njegove oblastniške države. Razsodba Častnega razsodišča govori o izrazu moje čustvene reakcije v posebni situaciji. To se seveda nanaša na Grafenaurejevo psovanje moje matere, ko je bila ta še živa. To psovanje postavljam jaz v isto vrsto nasilnih dejanj, kakršno je tudi samovoljni krščanski obred katoliškega duhovnika v jeseniški bolnišnici, ki ga je izvedel ob moji napol mrtvi materi, brez vsakršnega dovoljenja in s tem seveda prav tako brez časti, kakršno je bilo Grafenauerjevo dejanje. Častno razsodišče s svojo verbalno fineso prikriva Grafenauerjevo javno umazanijo. Dragi kolegi iz Častnega razsodišča Društva slovenskih pisateljev. Zelo vas cenim kot individualne ustvarjalne osebnosti. Vendar ste se znašli na strani oblastniških zahtev nacionalistične mafije nekaterih članov Društva slovenskih pisateljev. Pomagali ste k temu, da se ta naša mafija še naprej širi. Zato mi je zelo žal. To je narobe. Odvrnite se od tistih, ki Franciju Zagoričniku branijo, da bi nastopal, kakor bo on hotel. To pravico imam tako kot vsak drug Slovenec, ki mu ni po zakonu prepovedano javno nastopanje in še proti takšnemu zakonu se moramo boriti. Žal mi je, da niste brali Toneta Partljiča v Teleksu (Ves ta svet je oder.., 19.11.1987), imeli ste čaSf pa ste zamudili. On bi vas spomnil na to, da je že France Prešeren pisal nemške pesmi. Spomnite se na to, da bi bila danes predragocena vsaka Prešernova na novo odkrita nemška pesem ali pismo. Ne merim se z njim, a naj vam bom vsaj malo dragocen tudi jaz. Vašo razsodbo zavračam, zato vas pozivam, da zadevo vzamete ponovno v roke. Slovenski pisatelj Franci Zagoričnik Gorenjski glas, 4.12.1987 SRAM NAJ VAS BO, MIRAN ŠUBIC Ker nisem posebno nadarjena za časopisno polemiziranje, se bom tokrat potrudila in odgovorila Vam, Miran Šubic. Hkrati pa se Vam moram že takoj na začetku zahvaliti, saj ste edini slovenski novinar, ki mi daje občutek, da lahko novinar postane vsakdo — tudi jaz. Tudi mene že dolgo časa ni vrglo kaj toliko s tira, kot Vaš neokusen odgovor Janezu Svoljšaku. Odgovorila Vam bom v dveh delih: v prvem o splošnih resnicah, v drugem pa o vsebini Vaše polemike. 1) Menim, da izražate popolno ignoranco do Janeza Svolj-šaka, ko ga sprašujete, kje je vsa ta desetletja spal njegov razum. Sama ga poznam po njegovih objavljenih člankih v Novi reviji in drugih zahtevnejših revijah in časopisih, kamor pa očitno Vaše oko še ni zašlo, še manj pa pero. Iz člankov Janeza Svoljšaka pa sem lahko razbrala, da ni bil po poklicu novinar, ampak prosvetni delavec. Menda je razumljivo in logično, da mu opravljanje tako zahtevnega poklica ni dopuščalo še novinarskega udejstvovanja. Sicer pa, kako veste, da je njegov razum spal. Tega si sama ne bi upala trditi iz dveh razlogov: — ker sem tako kot Vi za polovico mlajša od njega — ker vem, da prosvetnim delavcem razum nikoli ne počiva, kaj šele spi. Menim, da to, kar je tov. Svoljšak prispeval k jezikovnemu osveščanju in znanju, ne boste vi nikoli, kljub temu da vas mora gledati, poslušati in brati vesoljna Slovenija. Prepričana sem, da veste, da je tov. Svoljšak star dvakrat toliko kot Vi. h tega sledi, da ,;o njegove življenjske izkušnje bogatejše od Vaših, da so izoblikovale njegovo filozofijo, nazor in osebnost. Očitno tudi niste psihološko podkovani, da v različnih obdobjih človek reagira različno, enkrat bolj čustveno, drugič bolj razumsko. Ne posplošujte »Svoljša-kovega modernega čutenja«na vse generacije! Takšno pisanje je nevarnejše od preštevanja. Veliko nevarnejše je Vaše etiketiranje, na primer, z »alternativnim vlakom«. Kdo pa ste Vi? Na katerem vlaku? Kam Vas pelje? V nebesa ali pekel? Za koga vas je strah? Mene ni pred Svoljški, ampak pred takšnimi, kot ste vi. Pošteni Slovenci smo pozabili besedo slo, nanjo ste me zopet spomnili Vi. Sicer pa kaj drugega od Vas ni pričakovati. Izrabila bom to priložnost in Vas zaprosila, da se umaknete vsaj z nekaterih medijev. S svojim čvekanjem zastrupljate TV, val 202, Nedeljski dnevnik, GG,... Verjetno sem še kaj izpustila. Teme, ki jih obravnavate, so plehke, vsebinsko nezahtevne; pri Vaši produktivnosti je vsakršna strokovna priprava nemogoča; posegate le po »gospodinjskih« temah, pouličnih čenčah, lokalnih zgodbicah in nogometnih »komentarjih«. Tja pač, kjer lahko dobivate sogovornike. V pogovorih, intervjujih sogovornike prekinjate, jih ne puščate do besede, govorite več kot oni in napeljujete na odgovore, ki jih želite Vi. Velikokrat se zgodi, da sogovorni-kove misli zaključite kar Vi. Vsi dobri slovenski novinarji (teh ni tako malo) se pojavljajo največ v dveh medijih, napravijo normativno ustrezno število prispevkov; le— ti so konec koncev berljivi, na človeku puščajo sledi, vtise, spomine... Ljudje se iz njihovih del učimo, to pa nas znova in znova spreminja. 2) Očitno je, da ste svoje novinarsko delo potrdili s člankom v 94. številki Gorenjskega glasa. Kako to, da polemizirate le z enim odstavkom Svolj-šakovega članka? Že dolgo je tudi meni znano, da so prene-kateri Slovenci, ignorantni, neobčutljivi, nezreli, sterilni,... V življenju igramo več vlog, te različne vloge pa nam prinašajo različne izkušnje. Niti približno, tov. Šubic, ne moreva biti enakopravna sogovorniku, ker očitno živite v sterilnem okolju. Čas je že, da postanete subtilnejši in se začnete ozirati okoli sebe. Medtem pa se lahko tudi naturalizirate Brez zamere in lep pozdrav. Alenka Potočnik Gorenjski glas, 2. oktobra »SRAMOTA, KAKŠNO POKOPALIŠČE IMAMO« Svet Krajevne skupnosti Kranjska gora in družbenopolitične organizacije so na svojih rednih sejah obravnavale članek z naslovom »SRAMOTA, KAKŠNO POKOPALIŠČE IMAMO« objavljen v GLASU, dne 2. oktobra 1987, kjer je izjava neimenovanega krajana neresnična, na osnovi katere pa se sedaj širijo tudi dezinformacije glede »zbranih sredstev«. Zato je bilo sprejeto tudi stališče, da se objavi naslednje pojasnilo: Novo pokopališče v Kranjski gori je bilo zgrajeno konec leta 1986, opravljen je bil tehnični pregled in na osnovi tega je bilo izdano uporabno dovoljenje. Res pa je, da je v vznožju pokopališča gradbišče, saj so v gradnji mrliške vežice. In še odgovor na vprašanje »KJE JE DENAR, KI SMO GA ZBIRALI?« Vsa sredstva, ki so bila do sedaj potrebna za gradnjo pokopališča in mrliške vežice so družbena sredstva. Krajani do sedaj niso prispevali svojih lastnih sredstev, kljub temu, da bi morali za mrliške vežice denar zagotoviti v kraju samem. V mesecu maju je KS Kranjska gora razpisala referendum za uvedbo »1. krajevnega samoprispevka,« ki pa žal ni uspel. Ker pa je bil objekt že v gradnji, in da se na njem ne bi povzročila škoda, smo z gradnjo nadaljevali. Zato pa se moramo zahvaliti vsem krajevnim skupnostim v občini Jesenice, ki so se v tem letu so-Udarnost7io odpovedale sredstvom za večja vzdrževalna dela in jih odstopile Krajevni skupnosti Kranjska gora za gradnjo omenjenega objekta. Predsednik sveta KS Miklič Slavko "SSSSSSi Gorenjski glas, 20. novembra CESTA, ŽABE IN STUDENČKI... Prejšnji petek smo lahko brali v »Glasu« zanimiv zapis pod gornjim naslovom. Najbrž pa bi morali temu zapisu še nekaj pridati — ne le suhoparno besedilo delegatskega vprašanja, da bi ga vsi lažje razumeli pa tudi ocenili ali je bilo res toliko denarja vrženo proč ali ne! Posodobljenje Kidričeve ceste od Zdraviliškega doma pa tja do čolnarne je bilo že nakaj časa v programu — le da ni bilo nikoli toliko denarja. Cesta je bila asfaltirana ob času, ko se je najavil že pred okoli 20 leti Haile Selasi. Takrat so jo na hitrico — vse delo je trajalo le nekaj dni — polili s tanko asfaltno prevleko brez vsake podlage, dejansko le z proti-prašno prevleko. Takrat smo temu rekli, da smo polagali asfalt kar na »njivo«. Vendar bilo je le bolje kot čisti makadam. Čas je ta asfalt močno načel. Vsako leto so ga krpali, tako daje kaj klavrno zgledal, cesta pa je bila kar močno valovita, vse prej kot udobna za sprehajanje. In ta cesta je vedno polna sprehajalcev, saj je okoli jezera najlepši sprehod na Bledu. Res pa je, da so to lahko zaznali le tisti, ki hodijo peš po tej cesti, ne pa tisti, ki se vozijo le z avtomobili ali motorji ali celo dirkajo. Da pojasnimo še to okoli zapore prometa. To velja le na papirju in po znakih. Sicer pa poteka promet in še v obeh smereh nemoteno! Tja se vozijo vsi, ki imajo opraviti na upravi TNP, pa Smeltu pa Ribiški družini. Številni pa to s pridom izkoriščajo! Včasih je bil promet dovoljen le v eni smeri, danes sploh ni dovoljen pa se vozi v obeh smereh. Držijo se tega pravila res da le tujci. Že ponovno je bilo rečeno na Bledu, da je prav glede prometa tu prava zmeda! To so bili torej razlogi, da so pred letošnjo sezono to cesto posodobili. Ta sprehajalna pot bo zelo zanimiva tudi ob svetovnem prvenstvu — saj veliko tekmovalcev uporablja to pot za ogrevanje. Ne omenjajmo pa tudi gledalcev in blejskih spreT hajalcev nasploh! Ali je plast predebela ali ne bodo vedeli strokovnjaki — vem le to, da polagajo takšno plast tam, kjer ni nobene podlage! Kje so uničili studenčke, mi tudi ni znano — lahko je opaziti le to, da so pod cesto speljali cevi, da voda iz grajskega pobočja odteka v jezero. Tako je tudi v programu — tako smo lahko povsod brali,, da je treba vse studence speljati v jezero. Kaj pa je z žabami. Asfalt žab ni uničil niti pregnal. Še sedaj je ob cesti lahko opaziti veliko močvirje s trstom in tam bodo tudi žabe. Res pa je, da se v to močvirje v spomladanskem času, ko čistijo okolico jezera navaža vsa nesnaga, ki se nato pogreza v to močvirje. To si lahko vsako leto ogledate. Sicer pa je bil ves prostor, kjer je sedanji mali veslaški center eno samo močvirje polno žab, krot in komarjev. Vendar do danes še nihče ni trdil, da je bilo to delo preveč vržen denar. Nasprotno! Šele sedaj, ko so želeli tudi ta predel osušiti, meliorirati so se nekateri varstveniki narave dvignili in žele to preprečiti. Zato so od tega sedaj na Bledu odstopili, pa čeprav je bil denar pri Območni vodni skupnosti že odobren! Mogoče bo tako bolje in lepše. Pa še o podarjenem denarju. Na Bledu se dobro zavedamo, da takšne prireditve, kot naj bi bilo to veslaško prvenstvo, ne zmoremo pri vsej dobri volji zato bomo morali radi sprejeti kak podarjen dinar tudi od drugod! O vsem tem je bilo postavljeno delegatsko vprašanje na radovljiški skupščini. Ali se o tem ne bi mogli pogovoriti na Bledu? Zanimivo, pa tudi značilno! Bled, 21. novembra 1987 Božo Benedik JANEZU SVOLJŠAKU V PREMISLEK! Razmišljanje Janeza Svoljšaka Novinarji in časnikarji, objavljeno v Gorenjskem glasu 2. decembra letos, mije vzelo kar nekaj časa, saj so bili posamezni deli iztrgani iz celote. Naj mi bo oproščeno, ker se bom v naslednjih vrsticah omejila le na odstavek o tem, kakšni časi se obetajo slovenskemu novinarstvu. Janez Svoljšak, obregnili ste se ob priimke novinarjev, ki ne zvenijo slovensko in se kljub temu pojavljajo na straneh dnevnega tiska. Z naštevanjem Boškovičev, Šakotičev in Radulovičev ste naredili svoj izbor. Kako ozki ste, Janez Svoljšak! Hitro ste prešteli, kot kaže, vas strahotno motijo podpisi v časopisju. Novinarstvo pa niso le časopisi, to sta tudi radio in televizija. Tudi na radiu je cela vrsta novinarjev s takimi priimki, ki pišejo in govorijo ali pa so celo uredniki radijskih programov. Verjetno Vas napovedovanje njihovih priimkov ne moti v tolikšni men, ali pa ste si ožigo-sanje njih samih omislili za kdaj drugič. Tudi podpisi televizijskih novinarjev Vas, tako kaže, ne razburjajo preveč. Ali naj po Vaši presoji Maksimo-vići, Dervišići ter Muminovi-ćeve, Dumančičeve in Kompa-rieeve samo še čakajo na vrstni red? TOREK, 15. DECEMBRA 1987 KRONIKA 11. STRAN (l@MiSgojJ©IEnGLAS Najboljša zimska služba v Jugoslaviji Na letališču ni improvizacije jfrnik, decembra — Ko je letos januarja nasuto največ snega v minuli zimi (kar 98 cm), je bilo brniško '^tališče dve uri zaprto za letalski promet. To sta bili tudi edini dve uri v vsem letu, ko zimski vzdrževal-^l niso bili takoj kos naravi. Druga letališča v Jugoslaviji so v takih razmerah zaprta tudi po več dni, za-"jni čudno, da brniškemu priznavajo najboljšo zimsko službo v vsej državi. Priznanje je še več vredno °b dejstvu, da je to letališče znano po največji količini zapadlega snega in najnižjih temperaturah. , "težni plugi in ostala mehanizacija zimske službe bodo imeli prihodnje mesece veliko dela. Foto: F. Perdan Tako kot ceste imajo tudi letalca organizirano službo za zim-: ?*o vzdrževanje. Razlog zanjo ' & kot tudi na cestah, varnost, j na cestah včasih še dopuščajo drobne pomanjkljivosti pri ^drževanju, na letališču to ni I Mogoče. Kajti če letalu, težkemu j p) ton, pri hitrosti 250 kilome-j *r°v na uro, zdrsne na poledici, i r° lahko povzroči množično ka-I ^strofo. Steza mora biti »zlikana« do črnega asfalta I »Merila za vzdrževanje so tr°žja kot na cesti, kajti Zakon 2fačni plovbi nas zavezuje, da čistiti že, ko zapade 25 /J|l|metrov suhega, oziroma 15 ^'Httietrov mokrega snega,« je ,j*jal vodja zimske službe Stane J°bnar. »Ko letala pristajajo, r|0rajo biti vzletno-pristajalne rjjvršine črne. Za nas zima velja 'ta novem&ra do 30. aprila. Ta I/*8 imamo organizirani dve iz-Jl *ni. Delavci dežurajo 24 ur, na 0,r»u, če je vremenska napoved ugodna, in na letališču, če ni. Ves čas smo v stiku z meteorološko službo in kontrolo letenja. Če sneži, smo na stezi tako rekoč 24 ur. Na voljo imamo veliko opreme (večinoma iz uvoza), ki je tudi dobro vzdrževana. Enega naših strojev smo minulo zimo posodili Vršiču, ko so tamkaj plužili sneg. Na stezo pa pošljemo kamion s 'krtačo', razne odmetalce snega, med najpomembnejšo opremo pa sodi merilec drsnosti. Z njim ocenjujemo, kolikšne so možnosti zaviranja letala, in ta podatek sporočamo kontroli letenja, ona pa pilotu, ki mora vedeti, na kakšni stezi bo pristal. Običajno podatke o drsnosti dvakrat dnevno pošljemo kontroli letenja in meteorološki službi, ko pa se razmere poslabšajo, večkrat. Te podatke spremlja tudi Zvezni letalski inšpektorat, saj so bistven element varnosti. Pozimi stezo plužimo tudi nekaj minut pred pristankom letala, saj se drsnost pristajalne steze spreminja iz minute v minuto. Tudi če so raz- mere zelo slabe, se jih trudimo izboljšati, da bi zagotovili varen pristanek letalu. Na letališču si ne moremo privoščiti improvizacije!« Z umetnim gnojilom nad poledico Zoper poledico na letališču nimajo soli, saj bi preveč škodovala letalskim delom, temveč umetno gnojilo ureo, ki ga uporabljajo pri temperaturah do —5 stopinj. V sezoni ga porabijo toliko kot kaka kmetijska zadruga. Pri zelo nizkih temperaturah, ko je steza zglajena do »črnega ledu«, kajpak ne pomaga. Če steze ne morejo izboljšati, to sporoče kontroli letenja, ta pilota obvesti in mu prepusti, da sam odloči, ali bo tvegal pristanek ali pa si bo zanj izbral drugo letališče. Za varnost je pomembna tudi razledenitev letal. Tudi zato, ker je letalo na tleh obdal ledeni oklep, so se že dogajale letalske nesreče. Zaradi ledu se poveča teža letala in celo njegova obli- ka. Temu se izognejo tako, da razledenilci pobrizgajo letala s tekočino, ki raztopi led in vozilo prevleče s »filmom«, ki preprečuje, da bi poledenelo pri vzletu. Med letom se ta film odlepi. Zima — velik strošek celinskih letališč Zimsko vzdrževanje pomeni za letališče dokajšen strošek. Lani je brniško le za obratovanje zimske službe porabilo okoli 40 starih milijard, letos jih bo blizu sto. Zimsko vzdrževanje je pod strogim nadzorom Zveznega letalskega inšpektorata. Tudi zvezna letalska inšpekcija ni redek gost, novembra je Brnik obiskala kar trikrat. Na delo brniške zimske službe običajno nimajo veliko pripomb, saj je doslej vedno zgledno delala. Za to delo pa je na voljo le 16 delavcev, po 8 v vsaki izmeni. »V Zagrebu jih imajo 46, v Beogradu celo 56, čeprav površina teh dveh letališč ni veliko večja od našega,« je dejal Stane Bobnar. »Našim delavcem je zimska služba ob delu v delavnicah dodatna obremenitev. Letalski promet je pozimi sicer nekoliko redkejši, vendar imajo kljub temu na obeh dolžnostih veliko dela. Zlasti zato, ker je poleg strojnega čiščenja tudi veliko ročnega dela. Ob sneženju imajo na primer dve uri dela, da očistijo robne svetilke ob prista-jalno-vzletni stezi. Kadar ves teden sneži, so po 24 ur na stezi, nato pa gredo delat v delavnico, čeprav bi morali počivati. Da res dobro delajo, dokazuje podatek, da pri nas kljub največji količini snega in najnižjih temperaturah, domala ni zastojev, (zaradi vzdrževanja, ne zaradi vremenskih razmer). Minulo zimo smo stali le 2 uri.« D. Z. Žlebir NESREČE Za večjo varnost na železniških tirih Nove varnostne naprave na jeseniški postaji Jesenice, 11. novembra — Na jeseniški železniški postaji so letos končali tretjo fazo posodobitve. Glavna pridobitev so nove signalno varnostne naprave, ki so pri dogajanju na postaji bistveni izključile vpliv tako imenovanega »človeškega faktorja«. Vključili so jih 20. in 21. novembra letos. •Jest-niška postaja »lovi« z novimi varnostnimi napravami (in drugimi pridobitvami) razvito Evropo. V komandnem prostoru je prvič pri nas, ne le v Železniškem gospodarstvu Ljubljana, temveč na Jugoslovanski železnici, vgrajen številčni postavljahu pult. Prej se je moralo sedem ljudi dogovoriti in vsak od njih je moral vestno opraviti svoje delo, preden je prometnik lahko spustil vlak z Javornika na železniško postajo; zdaj prometnik vtipka na številčnem postavljalnem pultu, ki omogoča dvanajst spominov voznih in premikalnih poti, šest številk in sproži komande, na podlagi katerih se kretnice postavijo v pravilno lego, vzpostavi se bočna in čelna zaščita, aktivirajo se signali .. . Skratka — vzpostavi se varna pot, ki jo prometnik lahko spremlja in nadzoruje na panoramski plošči, na kateri je slika vseh postajnih tirov, tirnih naprav in signalov. V sodobno zavarovanje je vključenih 85 kretniških pogonov, 33 glavnih, 64 premikalnih in 11 tirnih signalov. Nove varnostne naprave, pri katerih gre že za elemente računalniškega vodenja, bodo bistveno izboljšale prometno Varnost, saj skoraj v celoti izključujejo krivdo človeka. Četudi bi prometnik naredil napako, je nove naprave ne bi »uresničile«. Prej je sedem ljudi na roke prestavljalo kretnice, zdaj to dela avtomatsko in s pomočjo računalnika en človek. Promet na postaji se odvija hitreje, vlaki se manj časa zadržujejo na Jesenicaah, kar je ob tolikšni obremenjenosti postaje tudi zelo pomembno. Na Jesenicah se zdaj najbolj bojijo, da ne bi zapadel sneg, saj vsa dela na postaji še niso končana (na kretnice morajo Vgraditi grelne naprave) in tudi nov stroj za pluženje snega že nestrpno pričakujejo. Z njim bi delo hitreje opravili, uporaben pa je piedvsem za prebijanje žametov. Varnostne naprave smo že omenili, pomembne za delo na postaji in za železniški promet pa so bile tudi druge pridobitve. Uredili in podaljšali so tire, zgradili blagovno skladišče in skladiščne tire, obnovili ali zamenjali kretnice, vgradili nove telekomunikacijske naprave .. . Postaja je bila v času tretje faze posodobitve kot veliko gradbišče (tudi po tristo ljudi je delalo naenkrat), vendar je vse potekalo normalno — vlaki so Vozili po voznem redu, službe so opravljale svoje delo. Se najpomembnejše pa je to, da ni prišlo do nobenega trka, nezgode Pri delu ali česa podobnega. C. Zaplotnik Čez kup snega v drug _avto_ Bitnje v Bohinju, 11. decembra — V jeseniški bolnišnici sta se znašla hudo ranjena Stanislav Stare, star 43 let, iz Češnjice v Bohinju in 48-letni Zvone Novoselec iz Bohinjske Bistrice, ki sta se ponesrečila na regionalni cesti med Jere-ko in Bitnjami. Stare je s kombijem peljal proti Bitnjam in se je v nepreglednem ovinku srečal z Novo-selcem. Namesto da bi počakal, ker mu je bil na poti pol metra visok kup zmrznjenega snega, je zapeljal čezenj. Pri tem je kombi vrglo v zrak in ga prek kupa odneslo naprej, na streho Novoselčevega avtomobila. Za nesrečo je soodgovorno tudi Cestno podjetje Hiranj (radovljiška baza), ker s ceste ni odstranilo snega. Trčila v ovinku Krnica, 12. decembra — 21-letni Jože Repe z Bleda je na cesti od Zatrnika proti krnici ustavil avto, ker se mu je bil pokvaril. Tedaj je iz iste smeri pripeljal z avtom Go-razd Ovsenak, star 21 let, z Bleda. Ker Repetov avto ni irrftl prižganih luči, ga Ovsenak ni takoj opazil in ko je zaviral, je bilo že prepozno. Zapeljal je na poledeneli del ceste, zaneslo ga je s ceste, nato pa nazaj nanjo in trčil v stoječi avto. Trk je oba avtomobila potisnil po cesti. V nesreči je bil hudo ranjen Ovsenakov sopotnik Albin Knaflič, star 25 let, doma z Bleda. D. Ž. Umrl v trčenju z avtobusom Žabnica, 8. decembra — 48-letni Jernej Bučan je umrl v prometni nesreči, ki se je zgodila popoldne v Zabnici. Bučan je z jugom prehitro pripeljal v ostri ovinek, zato ga je zaneslo v levo. Tedaj je nasproti pripeljal avtobus, ki ga je vozil 32-letni Janez Krmelj iz Selc. Ta je sicer sunkovito odvil v desno in se umaknil na pločnik, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Silovit trk je docela uničil osebni avto, v katerem je umrl voznik, sopotnica, 41-letna Pavla Oman, pa je bila hudo ranjena. Iz razbitin, v katerih je bila vkleščena, so ji pomagali gasilci. Poledica povzročila verižno trčenje Kranj, 8. decembra — Poledica je zakrivila prometno nesrečo na Delavskem mostu, ki ga je popoldne prekril led. Ko je voznica »bolhe«, 20-letna Leja Rozman iz Kranja na mostu zavirala, je avto zaneslo v odbojno ograjo, od tod pa jo je odbilo na nasprotni vozni pas, v stoenko Milana Milenkovića. Za njim pa je peljal s tovornim avtomobilom Anton Kreft, ki je sicer zaviral, vendar je kljub temu trčil v stoenko. V nesreči, ki je skrivila za več kot 4 milijone pločevine, sta bila sopotnika v »bolhi« Tatjana Dagarin, in v stoenki Bo-ško Milenković, hudo ranjena. Cestarji, ki so most posuli šele po nesreči, si ob tej priložnosti znova zaslužijo ukor! Zapeljal čez sredo ceste Lahovče, 8. decembra — Med Spodnjim Brnikom in Lahovča-mi se je zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik tovornjaka, 30-letni Stanislav Rus z Vrhnike. Zaradi nepazljivosti je zapeljal čez sredo ceste in trčil v nasproti vozeči osebni avto Janeza Kebra, starega 45 let, iz Ljubljane. Slednji je bil v nesreči hudo ranjen. D. Ž. So za vse nesreče krivi ljudje? Če na vprašanje odgovorimo v slogu radia Erevan, potem bi rekli: načelno da, za vse nesreče na cesti je vedno kriv človek — kot udeleženec v prometu, graditelj ali vzdrževalec cest, sicer pa so razlogi tudi slabo stanje cest in avtomobilov, živali na cesti in podobno. V analizi prometnih nesreč v Sloveniji za minulo leto najbolj bode v oči podatek, da je od 5942 nesreč le 31 nesreč nastalo zaradi slabega stanja vozišča ali le pol odstotka, medtem ko je v prometno razvitejših državah (kjer pa so tudi ceste boljše kot pri nas) ta delež precej višji. Tudi v poročilu o varnosti v cestnem prometu v letošnjih prvih devetih mesecih jasno piše, da cestno omrežje v naši republiki zaostaja za razvojem prometa. To neskladje se kaže predvsem v neustrezni širini cest, v utrjenosti cestišča, v kakovosti in obsegu vzdrževanja. Ceste so zaradi pomanjkanja denarja iz leta v leto slabše urejene, poslabšuje se kakovost vzdrževanja in nadzor nad prometnimi površinami, obnavljanje cestne opreme in signalizacije je neredno, vse počasnejše je tudi odpravljanje nevarnih mest. Koliko nesreč se je moralo zgoditi na ovinku v Logu pri Kranjski gori, preden so se odgovorni zganili in »izbrisali« eno najnevarnejših »črnih točk« na gorenjskih cestah? Zdi se, da varčujemo na nepravem koncu. Pri gradnji in obnavljanju cest uporabljamo za zgornjo plast asfalta tudi (poceni) materiale, ki pa se sčasoma zgladijo, tako da se zavorna razdalja na takšni cesti ob dežju podaljša tudi dvakrat ali trikrat. Po primer takšnega varčevanja nam ni treba ven z Gorenjske, najdemo ga lahko tudi za »domačim« pragom. Del magistralne ceste v bližini Naklega se ob dežju spremeni v drsalnico, na kateri je bilo še zlasti pred omejitvami hitrosti in prehitevanja veliko nesreč. Za slabo stanje cest pa ne moremo vedno kriviti le pomanjkanja denarja. Če priznamo ali ne, resnica je takšna, da nam občutno primanjkuje tudi strokovnjakov s področja prometne varnosti in tehničnega urejanja prometa. To se odraža pri načrtovanju novih cest, pri urbanistični zasnovi naselij, pri nadzorovanju urejenosti prometnih površin — in še bi lahko naštevali. C. Zaplotnik Ginekolog, študent teologije, pediater ... Kranj, 4. decembra — 47-le-tni Anton Krizman iz Kopra, ki je bil doslej že večkrat kaznovan, nazadnje junija letos s sodbo temeljnega sodišča v Kopru, je moral pred kratkim sesti tudi na zatožno klop kranjskega sodišča, ker je pred tremi leti in pol zakrivil nekaj »grehov«-— tudi na Gorenjskem. Na sojenje je prišel naravnost iz koprskih zaporov, kjer prestaja enoletno za-. porno kazen. V njih pa bo moral ostati še tri mesece dlje, kajti kranjsko sodišče mu je za kazniva dejanja v Kopru in na Gorenjskem izreklo enotno kazen — leto in tri mesece zapora. Iz česa so obdolžili Krizmana? »Grehi« so že nekoliko starejši. Marca 1984. leta je v Kopru natvezil neki M. S., da je zastopnik Gorenja, da pa se mu je pokvaril avto in bi za popravilo potreboval tisoč dinarjev. Denar je dobil. Ko je ženski omenil, da bo potlej odšel na Gorenjsko, mu je naročila, naj se ustavi v Bitnjah in Pod-brezjah, kjer ima sestro in svakinjo, in naj ju pozdravi. Krizman si je sposodil avto in se res odpeljal na Gorenjsko, tu pa se mu je avto spet »pokvaril«. Oglasil se je v Bitnjah pri sorodnici znanke iz Kopra in se ji predstavil, da je ginekolog in nekdanji študent teologije. Prenesel je pozdrave, nato pa diplomatsko prosil za 500 dinarjev (za popravilo avtomobila kajpak) in ji obljubil, da ji bo denar v nekaj dneh vrnil. Bitenjčanka je bila radodarna in mu je dala dvakrat toliko, lažnega ginekologa pa po tistem ni več videla. Krizman se je iz Bitenj odpravil še v Podbrezje. Tu je zgodbo ponovil, le da tokrat ni bil več ginekolog, temveč zdravnik pediater, ki pa je nekdaj v Ameriki študiral tudi teologijo. Dobil je tisoč dinarjev — in izginil. Nedolžnemu ni treba spreminjati zagovora Škofja Loka, 11. decembra — Primer, o katerem pišemo, je že ' precej star, saj sega v junijsko noč pred tremi leti, vendar so ga po več zapletih dokončno osvetlili šele letos oziroma pred kratkim, ko je dobil epilog na temeljnem sodišču v Kranju. Škofjeločan J. J. je 22. junija 1984 približno ob pol treh zjutraj prosil danes 29-letnega Vlada Nikolovskega iz Titovega Velesa (tedaj zaposlenega v Cestnem podjetju Kranj), če ga pelje domov. Nikolovski je izrabil stisko domačina, ki je bil nekoliko vinjen, zunaj pa je tudi deževalo, in ga je namesto v Staro Loko odpeljal v Pu-štal. Tu se zgodba šele začenja: Nikolovski je zahteval od sopotnika, naj izstopi in mu da denar. Že naslednji hip ga je udaril v obraz in mu iz žepa potegnil denarnico, v kateri pa je bilo le 750 dinarjev. Napadalec s takim izkupičkom ni bil zadovoljen niti ni mogel verjeti, da ima J. J. samo toliko pri sebi, zato je zahteval še preostali denar. J. J. ga ni imel, zato ga tudi ni mogel izročiti, za odgovor pa je dobi! nekaj udarcev. Nikolovski je dolgo časa trdil, da je nedolžen. Če bi bilo res tako, potem mu ne bi bilo treba spreminjati zagovora. Najprej je dejal, da ni nikomur posodil svoje zelene stoenke, in da 22. junija ponoči ni bil v Puštalu, nato se je izgovarjal, da je avto posodil znancema iz Makedonije. Sprva je dejal, da ne ve za njuna imena, drugič ju je vedel. Enkrat je zatrjeval, da je bil avto usodnega dne vseskozi na parkirišču v Podlubniku, drugič je dejal, da je bil v Puštalu. Preiskava je pokazala, da noben od njunih znancev, ki ju je omenjal, ni bil tega dne v Škofji Loki. Ko so oškodovanca soočili s šestimi osumljenci, je brez oklevanja pokazal na Nikolovskega, katerega je temeljno sodišče v Kranju obsodilo na leto in pol zapora. Sodba še ni pravnomočna. GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 15. DECEMBRA 1987 Se Slovenci uveljavljamo kot športni narod Športna abeceda se začenja v osemletki Kranj, 14. decembra — Večini sveta je jasno, da so vlaganja v športno sposobne in razgledane ljudi dolgoročna koristna, saj se obrestujejo na vseh bistvenih področjih človekovega ustvarjanja. Vse skupaj pa se mora začeti že v predšolski in osnovnošolski dobi odraščanja. Pri nas pa zadnje čase večkrat mislimo čisto drugače. Tako smo pravzaprav mislili vedno, kadar nam ni šlo najbolje in smo menili, da pač lahko največ prihranimo, če zavremo razvoj kulture, kamor telesna kultura brezpogojno sodi. Tako žal ravnamo tudi sedaj. Trdimo, da sta šport in telesna kultura potratništvo in stvar prestiža, vedno večjo veljavo pri športu pa želi imeti vsemogočna država. Želi urejevati to področje, pa sedaj še tistega ne naredi, kar je resnično v njeni pristojnosti. Športno oziroma telesnokulturno napredni in osveščeni narodi s takšpimi nazori nimajo problemov. Zanje je že dolgo osnovno načelo, da je treba s kakovostno športno in telesnokulturno vzgojo začeti že pred osnovno šolo, najkasneje pa v prvem razredu osnovne šole. Le tako lahko nastaja telesno in duševno zdrava osebnost, ki ni sposobna le teles-nokulturnega udejstvovanja, ampak lahko ustvarjalneje in uspešneje posega tudi na druga področja. Takšna osebnost je tudi veliko manj izpostavljena raznim, kot jim radi rečemo, deviantnim pojavom. Ne samo zaradi tega, ker je šport mladih in še posebej šolski šport oziroma pouk telesne vzgoje začel pešati, ampak tudi zaradi zastrašujočega stanja, da je vedno več mladih gibalno nesposobnih, smo začeli spet glasneje in spoštljiveje govoriti o športu mladih. Posebej razveseljivo je, ker se tega vprašanja loteva tudi Zveza socialistične mladine Slovenije, ki je ob obilici političnih vprašanj na šport pozabila. Ko je vrh slovenske mladinske organizacije razpravljal o tej problematiki, je pravilno ocenil, da je gojitev šolskega športa tudi eden od načinov za dosego cilja v razvoju naše telesne kulture do leta 2000: Slovenci moramo postati športni narod, ne le narod športnikov. Mladim je treba pritrditi, da po sedanjem kopitu dela tega ne bomo dosegli, ampak se bo treba odločati za korenite spremembe v programu pouka telesne vzgoje. Kaj predlagajo mladi. Uveljavitev specializiranega pouka telesne vzgoje v vseh razredih osnovne šole, predvsem pa je treba dati še posebno veljavo telesni vzgoji v nižjih razredih osnovne šole. V višjih razredih in na srednjih šolah ta predmet ne sme biti samo telovadba v ozkem pomenu besede, ampak predmet, oplemeniten z znanji o sociologiji športa in telesne kulture in popestren z obravnavo vprašanj odnosa družbe do športa in telesne kulture. S tem bi dosegli še en cilj: s takšno vzgojo bi zmanjševali možnosti negativnih pojavov na športnih igriščih in ob njih. Šolski šport je treba nadaljevati tudi izven šole, obenem pa je nujno šolske telovadnice odpreti ostalim. Marsikje so telovadnice za druge, nešolske otroke, in po končanem pouku, zaklenjene. Šolska telesna kultura in šola nasploh ne smeta hiti ovira za mlade vrhunske športnike. Njihova aktivnost, ki presega običajno, ne sme biti okrnjena, vendar bo slabo, če se bo spreminjala v privilegije. Tudi takšen športnik mora imeti po končani karieri potrebna znanja in sposobnosti za življenje. To pa pomeni, da za lažne zaposlitve in potrdila o izobrazbi, katere športnik nima, ne bi bilo več priložnosti in možnosti. J. Košnjek Na Jezerskem dve tekmi Kranj, 11. decembra — Tekaški smučarski klub Triglav iz Kranja obvešča o organizaciji dveh zanimivih tekaških tekem na Jezerskem. Prva prireditev, regijske tekaške tekme Jezersko 87, bo v soboto, 19. decembra. Začela se bo ob 10. uri pri planšarskem jezeru s skupnim startom v dveh skupinah. V prvi skupini bodo člani, juniorji, rojeni 1968, in starejši mladinci, rojeni 1970 in mlajši, v drugi skupini pa članice, Juniorke, rojene 1968, in starejše mladinke, rojene 1970 in mlajše. Prijave bodo sprejemali do petka, 18. decembra, na naslovu TSK Triglav Kranj, Kranj, Staneta Žagarja 27 a, p. p. 67. V primeru slabih snežnih razmer tekme ne bo. Druga prireditev pa bo tekma za Pokal Jezerskega 3. januarja 1988 ob 10. uri. Člani in juniorji bodo tekli na 15 kilometrov, starejši in mlajši mladinci pa na 10 kilometrov. Članice in junior-je ter obe kategoriji mladink pa bodo tekmovale na petkilometr-ski progi. Prijave bodo sprejemali v soboto, 2. decembra ob 17. uri v hotelu Kazina. Kakršnakoli sprememba bo objavljena v sredstvih javnega obveščanja. J. K. Bloudkove značke za najzaslužnejše športnike in športne delavce Plaketa Odredu svobodnega Kamnitnika Sveti Duh, 12. decembra — Na sobotni prireditvi v Kulturnem domu pri Svetem Duhu so podelili občinska Bloudkova priznanja in nagrade, ki jih je za uspešno delo na področju športa prejelo dvanajst posameznikov in taborniški odred. Odred svobodnega Kamnitnika je za uspešno delo v taborniški organizaciji in za vzgojo mladih dobil plaketo telesnokulturne skupnosti Škofja Loka, Zlate značke so podelili Jožetu Čadežu za več kot 40 letno delo v Planinskem društvu, Ludviku Jugovicu, prav tako planincu, pa /.a organizatorstvo in vodenje Loške planinske poti. Oba sta kljub starosti še vedno aktivna v škofjeloškem planinskem društvu, izkazala sta se pri vodenju planinskih tur, veliko dela pa sta vložila v izgradnjo in oskrbovanje planinskih domov. Tudi Urh Kalan je že dolgoletni športnik in telesnokulturni delavec, ki so ga nagradili z zlato značko. Srebrno značko so prejeli: Branko Selak, Vinko Hal' ner in Marjan Bogataj, bronaste pa: Anica Kalan, Boris Oman, Majda Franko, Franc Loštrek, Marija Bertoncelj in Jaka Šink. V. S. Borka Krejič in Uroš Kemperle najbolj natančna Jesenice, 12. decembra - Na Jesenicah M nudijo približati strelski šport mladini. Ta namen je imelo tudi občinsko osnovnošolsko prven stvo v streljanju z zračno puško, ki so gu organizirali osnovna sola Moj strana in Strelska družina Janez Mrak. Sodelovalo je devet osnovnošolskih ekip Med učenkami je ekipno zmagala OS Preži hov Voranc .Jese nice (Klisa Seničak, Borka Kitjk) pred OS Tone tular (Barbara Ldn, Polona in Mojca Klinar) in OŠ Javornik Koroška Bela (Valera M t loje-vič Mojca Gašper, Mirka Ličof). V tekmovanju posameznic pa so bile najboljše Borka Krejič, Elisa Seničak in Barbara Udu. Med učenci je bila ekipno najboljša Mojstrana v postavi I I roj Kemperle, Matjaž Mrak in Robi Makuc pred OŠ Koroška Bela (Kudi Šapek. Franci Golob, Zvone Stojan) in OS Mojstrana II (Matej Miklič, Miloš Kuhar in Blaž Kemperle). Najboljši posamezniki so bili Uroš Kemperle, Matjaž Mrak in Franci Golob. J. Habič Mladinke Jezice republiške prvakinje Kranj, 13. decembra — Košarkarski klub Sava Commerce iz Kranja je bil v dvorani na Planini organizator letošnjega finalnega turnirja za mladinke za slovensko prvenstvo. Na zaključni turnir so se uvrstile mlade košarkarice Marlesa iz Maribora, Iskra Delta Jezice in Slovana iz Ljubljane ter domače košarkarice Save Commerce. Že prvi dve predtekmovalni tekmi sta pokazali, da se bosta za naslov potegovali vrsti ID Jezice, ki je premagala Slovana in Marles, ki je dobila srečanje s Savo Commerce. Košarkarice ID Jezice so bile v borbi za prvo mesto veliko boljši nasprotnik od Mariborčank in zasluženo so osvojile republiški naslov. Slo-vanovke so bile v borbi za tretje mesto boljše od gostiteljic. Izidi — p red tekni o van ie — ID Jezica: Slovan 82:53 (44:33), Marles : Sava Commerce 74:61 (39:38), za prvo mesto — ID Jezica : Marles 75:54 (35:30), za tretje mesto — Slovan : Sava Commerce 71:54 (37:24). D. H. Dober nastop naših plavalcev Radovljica, 12. decembra — Na mednarodnem mitingu v Gottvvaldovu v ČSSR so nastopili tudi naši plavalci. Med njimi so bili tudi Radovljičani. Vsi naši so dosegli dobre rezultate. Izkazale so se tudi Radovljičanke. Vrstni red — moški 200 m prsno — 1. Marček (ČSSR) 2:21,71, 14. Slapernik (Jugoslavija) 2:38,8; 100 m delfin - 1. Wolf (ČSSR) 57,02. 3. Koželj (Jugoslavija) 59,05; 200 m delfin - 1. Koželj (Jugoslavija) 2:08,34; 100 m prsno — 1. Marček (ČSSR) 2:21,09, 11. Slapernik (Jugoslavija) 1:12,43; ženske — 200 m delfin — 1. Ureche (Romunija) 2:25,87, 18. P. Rob (Jugoslavija) 2:37,19; 400 m kravi - 1. Rosio-nu (Romunija) 4:28,18, 5. Kus 4:36,62, 7. Rednak (obe Jugoslavija) 4:38,18; 800 m kravi — 1. Rosioru (Romunija) 9:05,12, 5. Kus 9:27,47, 7. Rednak (obe Jugoslavija) 9:33,69; 200 m hrbtno — 1. Crotoiru (Romunija) 2:21,09, 8. P. Rob (Jugoslavija) 2:33,90; 100 m delfin - 1. Sievert (NDR) 1:03,45, 13. P. Rob. 1:11,64, 15. Mijoč (obe Jugoslavija) 1:12,07; 200 m delfin - 1. Sievert (NDR) 2:19,88, 4. P. Rob 2:29,03, 14. Mijoč (obe Jugoslavija) 2:39,59. D. H. Z Alpetourom na smučarske tekme Škofja Loka, 12. decembra — Alpetour iz Škofje Loke je za to zimo pripravil skupne prevoze na tekme v svetovnem pokalu. Z Alpetourjevimi avtobusi se boste že 19. in 20. decembra peljali v Kranjsko goro, kjer bo moški veleslalom in slalom. V Mariboru bo 30. in 31. januarja ženska Zlata Lisica v veleslalomu in slalomu. V Kitzbiihelu si boste lahko 17. januarja ogledali moško tekmo v slalomu, 24. januarja pa slalom za ženske v Badgesteinu. Od 26. do 27. marca bo v Saalbachu finale letošnjega svetovnega pokala. Na sporedu bo veleslalom za ženske m slalom za moške. Hkrati s temi prevozi imajo pri Alpetourju tudi zanimivo ponudbo smučanja na Krvavcu. Vse informacije in rezervacije lahko dobite po telefonu 064/21-043 in 21-081. I). H. Druga zmaga Antona Šemrla Kranj, 10. decembra — Na kegljišču Triglava v Kranju se je končalo letošnje odprto prvenstvo Kranja v kegljanju, na katerem je sodelovalo 133 kegljačev in kranjskih klubov in od drugod. Iz pred-tekmovanja so se uvrstili v finale štirje najboljši, ki so medsebojno odločali o najboljšem. Najbolj mirno roko je imel 28-letni Kranjčan Anton Šemrl, član KK Donit iz Medvod, ki je imel v predtek-movanjih 58 kegljev prednosti pred Albinom Juvunčičem in je to prednost uspel obdržati do konca ter zmagati. Finale je dalo res vrhunsko kegljanje in obilo užitka gledalcem. Pri starejših članih je zmagal Milan Bernik iz Kranja, pri ženskah Marjana Zore z Bleda in med mladinci Boris Benedik iz Kranja. Predsednik kranjskega ke-gljaškega kluba Triglav Edgar Vončina je zaželel, da bi bila v prihodnje udeležba še številnejša, in da bi si kranjsko kegljanje spet utrlo pot med najboljše v Sloveniji in Jugoslaviji. Podelitev priznanj najboljšim kolesarjem Kranj, 12. decembra — Šport no društvo Jakob Štucin bo v dvorani na Planini v petek, 18. decembra, ob 18. uri skupaj s kolesarsko zvezo Slovenije podelil priznanje najboljšim veteranom Slovenije. Točkovali so tekme v ciklokro-su, kronometru, gorski in cestni vožnji. D. H. Hokej v Kranju Kranj, 12. decembra — V Kranju bosta ta teden dve zanimivi hokejski tekmi na drsališču Poslovnopmeditvenega središča Gorenjski sejem. Danes ob pol šestih popoldne bo tekma med Triglavom in Slavijo iz Ljubljane, v soboto, 19. decembra pa bo na spore du tekma drugega kola pokala .Jugoslavije med Triglavom in INO iz Siska. Tekma bo na sporedu ob pol šestih. J. K. Zahvala predsedniku — Jože Zaletelj, ki je bil dvanajst let predsednik upravnega odbora smučarskega skakalnega kluba Iskra Delta Triglav iz Kranja, je odšel na novo službeno dolžnost v Švico. Ob odhodu na novo dolžnost so se mu člani kluba zahvalili za neumorno dolgoletno delo. V. d. predsednik kluba Jože Javornik mu je izroči najvišjo priznanje kluba, zlato plaketo in spominsko darilo. Hkrati s tem ga je upravni odbor imenoval za častnega predsednika ID Triglava. (D. H.) - Foto: G. Šinik Druga zvezna ženska košarkarska liga Nepazljiva igra botrovala porazu Kranj, 13. december — II. ZKL ženske Sava Commerce : Ilirija 44:77 (22:33), gledalcev 100, sodnika Lotrič (Nova Gorica), Kokalj (Domžale). Sava Commerce: Šoštarič 7, Merlak 4 (1:0), Oblak 6, Talar 2 (1:0), A. Rakovec 4 (2:2), Gartner 6, Baligač 11 (4:2), Čufer 7 (1:0). Ilirija: Andolšek 5 (2:2), Černivec 9 (5:3), Pirnat 20 (2:2), Novak 18 (2:2), Ceranja 4. V zadnjem kolu druge zvezne ženske košarkarske lige je Sava Commerce doma gostila ljubljansko Ilirijo. A žal je treba zapisati, da so domačinke pokazale kaj žalostno košarkarsko predstavo. Taka je bila igra Save Commerce in v deveti minuti gre v prvem delu so Ilirjanke povedle s 14:2. Nič se ni spremenilo tudi po odmoru. Gostje so polnile koš domačinkam. Vsak poraz, vsako zmago je treba hitro pozabiti in se pripraviti za novo. To geslo ne velja igralkam Save Commerce. Kot kaže, jim je malo mar, kako igrajo. D. H. Alpski pokal biatloncev na Pokljuki Uspešen uvod za ženski svetovni pokal Pokljuka, 12. decembra — Vse čestitke organizatorjem za alpski pokal v biatlonu. Organizacijski komite Bohinj 87 in smučarski delavci so na Pokljuki vzorno organizirali letošnje tekmovanje za alpski pokal v biatlonu. To je bila hkrati uspela generalka za jutrišnjo tekmo žensk v svetovnem pokalu. Po sili razmer je organizacijski komite za ženski svetovni pokal v Smučarskem teku Bohinj dobil tudi tekmi v biatlonu za točke alpskega pokala. Organizacijo bi morali prevzeti tekači Gonj. Ker je bilo v Bohinjski Bistrici premalo snega, je organizacijski komite ženskega svetovnega pokala iz Bohinjske Bistrice tekmovanje biatloncev prenesel na dobro urejene smučine na Pokljuko. Zavihali so rokave in so dobro uredili smučine, da je bilo nad njimi navdušeno nad 100 tekmovalcev iz devetih evropskih držav. Dva dni je >; startom in ciljem pred kasarno na Rudnem polju pokalo in teklo kot za stavo. Prednjačili so tekmovalci iz NDR in Avstrije, ki so bili v vseh treh kategorijah in v teku na 20 in 10 Idiome trov v ospredju. Med njimi so bili tudi tekmovalci, ki so že osvajali svetovna prvenstva v biatlonu, Med njimi so bih tudi jugoslovanski biutlonci, ki pa so s svojimi dobrimi uvrstitvami pokazali, da bodo s trdim delom te smučarske discipline kaj kmalu med tistimi, ki so v vrhu. Draž biatlona je v tem, da moraš 10 in 20 km smučino preteči s puško na ramenih in med tekom tudi streljati. Če zgrešiš tarčo na dveh ali treh streliščih moraš, zato preteči še dodatnih 150 m. Člani 20 km -1. Kder (Avstrija) 54:08 . 2. Whth 57:02. 3. Dietz (oba \DR) f)7:2«,25. J. Velepec 1:03,55, 28. Leiuu) 1,05:13, 36. Trstenjak (vsi Jugoslavija) 1,06:06, mladimi 15 km:l I »iettrich 43.-05, 2 I loos 44:03, 3. Ixmschmidt (vsi NDR) 47:07,5. Kiajsek 48:23, 8. U. Velepec (vsi Jugoslavija) 53:22, mladinci II — 1. Isenberg (Zrn) 49:37,11. Ozbol 55:41. 12. Sterherk 57:25, 13. .lamak (vsi Jugoslavija) 59:39; Člani 10 km:l Diet/ 27:14, 2. An-dres 27:16, 3. Wirth (vsi NDR) 27:22.13. J. Velepec 28:53, 39. I>ekan 31:19, 45. Trstenjak (vsi Jugoslavija) 32:50, mladinci II - 1. Isenberg (ZRN) 30:38,5. Ožbolt 32:02, 9. Ju-govič (oba Jugoslavija) 35:21. D. Humer Foto:G. Šinik H TEKSTILINDUS INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1 — Tel. 25-168 Pričakujemo vas OGLASI, OBVESTILA 13. STRAN (^SMmi©IEnGLAS NOVOLETNA PONUDBA-ELITA-NOVOLETNA NOGAVIČAR KRANJ ženske nogavice od 548—920 din PONUDBA k moške dokolenke—volna od 1.584—2.061 din in moške srajce— flanela 100% bombaž od št. 40 do 47 samo po 7.106—7.922 din TC I_J IVI I IV SKORJA LOKA I C ~ fM I IV STARA CESTA 2 J.MOS SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA, Stara cesta 2 Delavski svet TOZD Komunalne dejavnosti razpisuje prosta dela in naloge: individualnega poslovodnega organa DIREKTOR TOZD Komunalne dejavnosti 2» mandatno dobo 4 leta Pogoji: da ima kandidat visoko izobrazbo komunalne ali gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih opravilih ali -~ da ima kandidat višjo izobrazbo prej navedene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih opravilih .. da izpolnjujejo pogoje določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka — da izpolnjuje druge pogoje, ki so določeni z zakonom Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izobrazbi dostavijo v roku 3 dni po objavi v zaprti kuverti s pripisom —direktor TOZD—na naslov SGP Tehnik, Stara cesta 2, 64??0 Škofia Loka. PETROL PETROL DO GOSTINSTVO V NOVO LETO V HOTELU ŠPIK v Gozd Martuljku Pripravili smo vami —silvestrovanje 32.000, - din —zabavni večer 1.1.1988 17.000,- din —3 dnevni novoletni paket 99.000, - din ledila si boste izbirali sami z bogato obložene mize (integral bife) Zabaval vas bo ansambel DOBRI ZNANCI s pevcema Eldo Viler in Damirjem Korenom Informacije in prijave: Hotel Špik tel.: (064)88-415 od 9. do 12. ure PETROL GOSTINSTVO LJUBLJANA, Titova 66, tel.: (061)312-755 int. 159 od 8. do 15. ure t bled LIP, LESNA INDUSTRIJA, n.sol.o., BLED TOZD LESNA PREDELAVA n.sol.o Podnart razpisna komisija ponovno razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA TO ni reelekcija Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti dela lesarske, gozdurske, ekonomske oz. organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali VI. stopnje istih smeri in 9 let delovnih izkušenj — da aktivno obvlada en tuj jezik (nemščina, angleščina, italijanščina) —- da ima smisel za komuniciranje in sodelovanje /. ljudmi, smisel za orgunizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, samokritičnost, poštenost, discipliniranost — daje aktiven v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju in ima odgovoren odnos do dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne prijave z kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi sprejemu LIP Bled, TOZD Podnart, razpisna komisija, 64244 Podnart, do 22. decembra 1987. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa v delavskem svetu. ELfKN Tovarna Športnega orodja p.o., Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem Na osnovi prostih del in nalog v programu plastike vabimo k sodelovanju VEČ MIZARJEV IN PLESKARJEV za opravljanje del in nalog pri izdelovanju velikih jadrnic. Pogoji: IV: stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri, oz. poklicna šola za KV mizarja, pleskarja ali avtoličarja, najmanj 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Delavci, ki se za navedena dela in naloge zanimajo, naj se zglasijo v kadrovskem oddelku tovarne športnega orodja ELAN, kjer jih bomo podrobno seznanili z deli in nalogami in drugimi pogoji, ki jim jih nudi naša DO. n.sol.o., Ijubljana SCT, n.soI., LJUBLJANA TOZD ELIM JESENICE, n.sol.o., 64270 JESENICE, Hrušica 72c Komisija za delovna razmerja SCT TOZD Elim Jesenice objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST Pogoji: visoka šola komercialne smeri ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višja šola ekonomske komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj 2. INSTALATER KV (več delavcev) Pogoji: monter ogrevalnih naprav, vodovodni instalater ali ključavničar, znanje avtogenega varjenja, 2 leti delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh šteto od dneva objave na naslov: SCT TOZD Elim Jesenice. Hrušica 72/c, 64270 Jesenice Kmetijski nasvet Trihofitija — lišaj zopet pri govedu Trihofitija je nalezljiva kožna bolezen številnih vrst živali in tu ljudi. Bolezen povzročajo glivice. Spoznamo jo po okroglih sivkastih krastah na koži. Glivice, ki povzročajo bolezen, so zelo odporne in se zlahka prilagodijo razmeram okolja. Najbolj dovzetna za trihofitijo je mlada goved do starosti dveh let, še zlasti se-sna teleta in živali s poškodbami na koži. Zelo hitro se okužijo tudi visoko proizvodno živali. Do okužbe zdrave živali pride največkrat pri neposrednem dotiku z bolnimi. Čim več je goved v hlevu, hitreje se bolezen širi. Velikokrat se živali okužijo na paši, teleta pa zlasti ob sesanju okuženih krav. Bolezen lahko prenese tudi še na vide/, ozdravela žival. Pogosta je tudi okužba s hlevsko opremo, steljo, prenese pa se tudi z obutvijo in obleko ljudi, ki se ukvarjajo z živalmi. Trihofitija najpogosteje izbruhne od jeseni do spomladi, ko so živali v hlevu. Ker se okužijo lahko tudi ljudje, ki se ukvarjajo z obolelimi živalmi, obstaja neprestana nevarnost okužbe, kjer so bolne živali. Zdravljenje trihofitijo pri ljudeh je večkrat zelo težavno, večkrat je potrebno tudi zdravljenje v bolnišnici. Znaki bolezni pri govedu: Najprej opazimo manjše ali večje večinoma okrogle gole lise na koži, zlasti na glavi in vratu, pa tudi po hrbtu, po repu in v okolici uhljev. Kasneje ta mesta prekrijejo 0,5 do 1,5 cm debele sivkasto-bele ali rumenkaste kraste podobne azbestu. Kraste po določenem času odpadejo same, gole lise se postopoma obrastejo, hkrati pa se opisane spremembe pri isti živali lahko pojavijo na drugih delih kože. Pri teletih, ki se okužijo s sesanjem, so spremembe na koži zlasti v okolici ust in oči, na čelu in po uhljih. Okolica smrčka je včasih takšna, kot da bi ga premazali s testom. Škoda, ki jo je trihofitija povzroča pri govedu, je dokaj občutna. Zmanjša se proizvodnost živali (mleko, meso) in prizadeta je kakovost kože. Zaradi ekonomske škode pri živalih in nevarnosti okužbe ljudi je treba bolezen tudi zatirati in preprečevati. Da bi lahko bolne živali uspešno zdravili in zdrave živali zavarovali pred okužbo, smo na Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske nabavili določeno količino cepiva proti trihofitiji. Z 2-kratnim vbrizgavanjem cepiva bolnim živalim dosežemo, da kraste odpadejo in da si pridobi žival imunost, ki traja 4 leta. Možna pa je tudi zaščita zdravih živali (ista vakcina — le manjša doza vakcine). Presledek med prvo in drugo injekcijo znaša 15 do 20 dni. Pozivamo rejce, ki so zainteresirani za zdravljenje bolnih živali oz. za zaščito živali pred trihofitijo, da se prijavijo na Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj Nina Korene, dipl. veterinar Hmezad Na perutninski farmi DUPLICA PRI KAMNIKU prodajamo lahke kokoši kokoši nesnice primerne za zakol ali nadalnjo rejo. Prodajamo jih vsak delavnik od 8.do 16.ure in v soboto od 8.do 12.ure. PRIPOROČAMO VAM IZREDNO UGODEN NAKUP! DO JATA TO REJA K TEKSTILINDUS DAHTJ INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1- Tel. 25-168 Pričakujemo vas itinjji Maš' (*iM5>3 ~ Za vse blago vam nudimo možnost obročnega odplačevanja! ENKRATNO =1+5 NAKUP NA ŠEST OBROKOV S TAKOJŠNJIM PLAČILOM PRVEGA OBROKA IN 29,7% OBRESTMI NA VREDNOST NAKUPA, ZMANJŠANEGA ZA PRVI OBROK OBIŠČITE PAVILJON ŽIVILA KRANJ, kjer boste lahko kupili naša KVALITETNA VINA LETNIK 1987 DEGUSTACIJA JUTRI mmm^sosjia u. stran. MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA TOREK, 15. DECEMBRA NOVO! HOTEL A KATEGORIJE — HISTRIA na Punta Verudeli, 3km od Puija, ima kongresno dvorano, nekaj manjših sejnih dvoran, zimski bazen, taverno, nočni klub, kavarno, športni center... UGODNO ZA PRIPRAVE ŠPORTNIKOV HOTEL BELVEDERE — B KATEGORIJE, MEDULIN zimski bazen, kabinet za trim, nogometna in druga igrišča, atletske steze, igiišča za rokomet, košarko, odbqjko... POSLUŠAJTE ARENATURISTOV RADIO »AT« KLUB na radiu Pulj — 101,3MHz, vsak dan od 18. do 19. ure ter ob nedeljah od 12. do 13. ure. Aktualne turistične informacije in dobra glasba INFORMACIJE: ARENATURIST, Pulj, 34-588 Splitska 1, tel.: (052) 23-811 ali MALI OGLASI tel.:27-960 €e*ia J i. A16 vozila Z 101, letnik 1979, registriran do avgu sta 1988, ugodno prodam. Tel.: 74 333 ____21033 Nujno prodam Z 750, starejši letnik, obnovljeno. Ogled Studenčice št. 1, Mulej_____21035 Prodam JUGO 45/A, avgust 1984~cfT na 3.700.000. Tel.: 33-517, vsak dan po 16. uri_21037 Ugodno prodam osebni avto R 4, letnik 1983. Janez Kunčič, Slatna 16, Begunje, tel: 73-655 21046 MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ, Strokovna služba Kranj, Gosposvetska 12 razpisuje po sklepu sveta delovne skupnosti JAVNO DRAŽBO po sklepu sveta delovne skupnosti V Nazorjevi ulici 10 v Kranju. Izklicna cena je 10.555.467,- Garsonjera je na ogled po dogovoru. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki morajo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora kupnino plačati v 30 dneh po potrditvi pogodbe. ELITA TRGOVSKO PODJETJE KRANJ, Tavčarjeva 31 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ARANŽERJA za določen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — V. stopnja strokovne izobrazbe —končana šola za aranžerje ali oblikovanje, 6—11 mesecev delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo Prošnje z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi tega oglasa na MODA Trgovsko podjetje ELITA, p.o. Kranj, Tavčarjeva ul. 31. SILVESTROVANJE V PIVNICI EVROPA v prijetnem okolju z bogato silvestrsko večerjo po zelo ugodni ceni ob glasbi dua DOMINO POKLIČITE NAS NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 21-123 VABLJENI DRUŠTVO EKONOMSKIH vabi na strokovno predavanje, ki bo v četrtek, 17.12.87 ob 18. uri v Klubu gospodarstvenikov v Kranju. Tema: Strateški marketing kot osnova tržnim komunka-cijam Predaval bo Jernej Repovž, direktor Studia marketing Delo glas za vas m DEIAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik la, ŠKOFJA LOKA ORGANIZIRA 1. TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA—80 UR vsebina je prirejena vsakdanji konverzaciji 2. TEČAJ STROJNEGA PLETENJA—75 UR za vse vrste pletilnih strojev, intenzivno v času zimskih počitnic 3. TEČAJ KUHANJA začetni nadaljevalni, 50 ur 4. TEČAJ KUHANJA-PRAZNIČNE JEDI 10 UR tečaj bo potekal21.12. in 23.12.1987 od 16.00 do 20.00 ure 5. TEČAJ TUJEGA JEZIKA-50 UR program tečaja in potek bo prirejen za starejše občane TEČAJ POSLOVNEGA JEZIKA-ANGLEŠČINA-70 UR osnova so 4 stopnje osnovnega tečaja Pričetek tečaja bo januarja 1988 (razen kuhanja). Vse informacije in prijave: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, PODLUBNIK l/A, TELEFON 60-888, 62-761 N.C., VSAK DAN DO 31.12.1987. olpdom podjetje za vzdrževanje zgradb m gradbeni nadzor — p. o. ALPDOM RADOVLJICA, Podjetje za vzdrževan,« zgradb in gradbeni nadzor p.o. Radovljica, Cankarjeva 1 razpisuje skladno z določili 55. člena statuta DO dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORf iNA DIREKTORJA DO poleg zakonsko določenih pogojev morajo kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali druge ustrezne družbene smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih opravilih in nalogah; — da je moralno—politično neoporečen in družbeno aktiven Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in predloženih programov dela pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:A LPDOM podjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor Radovljica, Cankarjeva 1 z oznako na ovojnici za razpisno komisijo. Razpisna komisija bo o svojem predlogu obvestila vsakega udeleženca. Lrfch SOZD LTH LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV o.sol.o., THN Kidričeva 66, ŠKOFJA LOKA, n.sol.o. objavlja JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Krivdni stroj RASS dolžina 2040 mm za debelino pločevine do 2,5 mm izklicna cena 4,000.000,-din 2. Škarje za razrez pločevine WIEGER za dolžino 2000 mm, max. debelina rezanja 2,5 mm, izklicna cena 3.000.000,-din Osnovna sredstva za odprodajo si je možno ogledati v četrtek 17. decembra 1987 od 10. do 12. ure v LTH, obrat Trata. Licitacija bo istega dne ob 12. uri. Licitacija bo pisna. Vsak interesent mora v času ogleda vplačati kavcijo v višini 30,9%. 54, n.sol.o.. A L PLES INDUSTRIJA POHIŠTVA, Češnjicu 64228 ŽELEZNIKI objavlja na podlagi 6. šl. Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV II Pogoji: IV. stopnja izobrazbe (KV strojni mehanik) in eno leto delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojnih naprav 2. VZDRŽEVANJE ELEKTRO NAPRAV II Pogoji: IV. stopnja izobrazbe —smer energetiku (KV elektri-kar) in eno leto ustreznih delovnih izkušenj Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples v 8 dneh po objavi. Video Studio.,?^" HAUSMAN JANKO GREGORČIČEVA ULICA 5 64260 BLED YUGOSLAVIA SNEMANJE. PRESNEMAVANJE, IZPOSOJANJE IN PRODAJA AUDIO IN VIDEO KASET Posnete video in audio kasete boste lahko kupili na NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 11. decembra do 21. decembra 1987 na poslovnem prostoru VIDEO STUDIA BLED Prodam GOLF GTI 1600 cm3 ali zame-njam za GOLF JX diesel. Tel.: 84-416 _21052 Prodam 4 malo rabljene GUME XVS michelin 185/70/14. Tel : 73-894 21053 Prodam ŠKOLJKO in dele za VW bug-gi ter hrošča starejši letnik. Tel.: 45-473_21054 Avto HONDA cevic 1200, letnik 1979, prodam ali zamenjam za FIČOTA z doplačilom. Polak, Koritenska 27, Bled _21055 Prodam GOLF JGL, letnik 1979. Fran kovo 51, Škofja Loka, tel.: 61-973, popoldan _21060 Prodam Z 750 v voznem stanju Ter: 66-370 21063 Prodam rabljene delo za LADO t Jim. vrata, pokrov mote, , p/o ?teMo. luči, hladilnik, menjalni sedež, jaganjac, alternator, gurne s platišči, prva prema, zadru; pr»ma z diferencialom in armatura. 20957 Prodam dobro ohranjeni VW 1303, letnik 1975 in 2 750, sta.ejši letnik Tel.: 62 000__20964 Prodam Z 101 letnik 1977. Zupan, Jezerska c. 93, tel : 39 752 20967 Prodam WV 1200, letnik 1972 Bodeš-če 6, Bled 20968 Prodam MOTOR 15 SLC. delno karam boliran, cena po dogovoru. Tel.: 42-081 20974 Prodam zimske gume za FIČK/v Breg 8, Preddvoi, tel 45 388 20975 R 4 TL, odlično ohranjen kot nov, prodam. Zinka Pavlovič, Oldhamska 1, Kranj___20978 Poceni prodam Z 750, letnik 1975. registriran do februarja in Z 101, po ddih. Tel 39 914 20980 AM1 8, letnik 1976, prenovljen, nove gume, ugodno prodam. Dolenc, Šutno 40, tel.: 44-653 20983 Prodam Z 101, letnik 1981, prevoženih 47.000 km, ena 240 SM. Ogled avta vsak dan. Vrhovac, Gorenjska 20, Ra dovljica 20986 Prodam za FIČKA: cerado, notranje gume (2 kesa, novo). Za Z 101: zimske gume (2 kosa malo rabljene), notranje gume (2 kosa, novo), okrasne ratkape. Tel.: 38 588__20987 VVARTBURG karavan, letnik 1979, prodam. Žirovnica, tel.: 80-046 20988 Nujno prodam osebni avto SIROCCO TS, letnik 1977, izredno dobro ohranjen in osebni avto AUDI 100 LS, letnik 1970. Ogled petek popoldan, sobota cel dan. Starič, Cankarjeva 16, Kranj, stari del mesta 20989 Ugodno prodam MOTOR APN 6, star tri leta v dobrem stanju. Tel.: 45 116 20999 Prodam R 4 za 100 SM. Tel 83 885 21000 ALPETOUR HOTEL CREINA ponovno vabi na ZABAVNE VEČERE vsak petek in soboto v RESTAVRACIJI od 20. do I. ure. Zabaval vas bo ansambel SPEKTER Presenečenja Rezervacije 25-650 VEČJE JE ZADOVOLJSTVO DAROVATI, kranj KOT BITI OBDAROVA Če kupujete darila, jih kupujte v specializiranih trgovinah Elita Kranj. Pri izbiri vam svetujemo, darila vam po želji aranžiramo, GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ prireja in vabi na SILVESTROVANJE v četrtek, 31. decembra 1987, od 20. do 5. ure v novih prostorih v I. nadstropju. Igral bo ansambel TRŽIČANI Kaj pa rezervacije? Vsak dan od 18. do 22. ure (telefon 21-387). Za vaše zaupanje se vam zahvaljuje kolektiv Starega Mavra. Prodam letne GUME 135/15. 33-929, popoldan Prodam GS, letnik 1973, cena 90 2100: registracija do julija 1988 Bregar Besnica 105/a 210; GOLF JL, letnik 1980, dobro ohrani«! eA prodam. Andrej nad Zmincer_ Škofja Loka Prodam športno~§KODO lTo~R, •j*" 1979, dobro ohranjeno. Tel.: 51-^jj "Sfl Prodam OPEL ASCONA 16, 1978, dobro ohranjeno, registriran" J aprila 1988. Marija Oljačič, Zag°r'„,i c. 2, Bled Karambolirano Z 750, letnik renta, Sv. Duh 44 Prodam Z 101, letnik 1977, nereg^j ran v voznem stanju. Tel.: 45-612 m Ugodno prodam AUDI 80 GLSJejjj 1981, ogled vsak dan. Drago S^jl Križe 167 Prodam Z 101. letnik 1978. nereg'5^. rano, vozno in motor MZ 250 ccr%js zen. Joža Kuhar, Dolina 7, Tržič^J>3 Prodam MOTOR APN 4 za 45 SM;™ ran Frlic, Gosteče 1 Prodam VW 1200, dobro prodam. Tel.: 26-888 2 ohrani 2l0j Ugodno prodam izvenkrmni T 4,63 žen eno sezono Tel.: 40 560 211* s" i! Prodam Z 101, letnik 1978, nereg ran. Miloš Mihailović, Cankarjeva Bled______ DIANO, letnik 1978, 70.000 krnT^^ ralno obnovljena karoserija, Pr0" »< Marjeta Gašperšič, tel.: 79-499, p°l dan__ Prodam Z 101, letnik 1976, prva r,Q stracija 1978. Stevan Panič, Preše'x va 5, Jesenice, tel : 81-840, od 6 ti tel.: 51 569 Prodam VIDEOREKORDER "zn*^ orion z deklaracijo, cena po dog0^' ogled dopoldan vsak dan ^'ici' Sambulec, Gregoričičeva 2, Jese^j? __ Ugodno prodam nov specialni ^ KASETOFON sonny, nov avto r%' grui.dig Podhom 36, tel.: 77 383j^| Prodam nov parni ČIŠTILEČlOO0,^ di steamatic Tel 47 054 —- '—ti'I Prodam pralni STROJ gorenje, s,Ji let za 8 SM Demšar, Na trati M ce, tel : 74 141 4 Ugodno prodam KITARI shiro z °' j zio magneti, solo kitaro-kopija ter bendžo 6 strunski. Iščemo Pc ,^ za narodno zabavno in evergreefl ?j> bo. Informacije vsak dan na tela J. (064) 51 423, po 20 uri_ *Z\ Mlin za plastiko, ugodno prodanKj!] 25 887__ Barvni TV gorenje TRD 7037^a'''f(J upravljanje, brezhiben, prodam .j| 25-727____"___ J}A Prodam namizni STROJ za vre navojev do M 8 Naslov v ogl od°m 5_K. 15. DECEMBRA 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .15. STRAN (^IM1S5MJ©IEIIGLAS STRn? 9eneralno obnovljen pralni 3,gorenje tip PS 664 bio S. Tel.: ^iil______21047 k^3,?^3.1™0 TV- Kurbegovič, Fran-gSjgUkofja Loka 21058 lift VIDEOREKORDER hitachi VT te|.,7M'helčič, Menkuš 14, Zg. Gorje, g-^lijSj^opoidan_21070 fodam h^„..,:,-------=„. DESK0 68-662 21074 zatrt™ hidrav|ično planirno iraMor zetor. Stanonik, tel.: 20 SMm rabljen Dralni STROJ-El niš za Mihelič, Kocjanova 17, Stražiš-^-----______21081 Ci3?1 GRAMOFON lenco 133, star 15 , za 15 SM. Ogled vsak dan od svetcu6 .da'Je- Drago Lasica, Gospo---^aJ5,Kranj 21085 zaupanja ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske UljUlbeni mat x^VV^sko OBLOGO, izreske 40 g^!gl^39-590, popoldan 20962 15°m tono betonskega ŽELEZA, ustotkov ceneje. Bodešče 17 --- 21078 l^ieiil ^PirrTlr^---- ^am i so 2 nekaj zemlje v okolici j^lj^ali Domžal. Šifra: Hiša 20704 ^'^ELEKTROMOTORJE mec 1,1 (W,^P obratov, kupljene iz Tekstilin-j^Lg^tel.Zg Brnik 127 20731 MrtU **'KCA simentalca, težkega od j^°jg0_g. Tel.: 45 359 20960 ^oik f6 doDro ohranjene SANI (po Ogl !*?) za konjsko vprego. Naslov v j^-H^ku_209% V2~nr* suhih DESK 18 mm do K^jgjj23 441_20971 ^Pirr, ELEKTROMOTOR 4 do 5 KW a° 800 obratov/min. Tel.: 51 -743 jt^_ 21030 70-i25 21056 Pritij?^ novo, takoj vseljivo, visoko Cn° HIŠO. Naslov v ogl oddelku 21076 Kranj Ho%anja s'anrfn'u ^ članska družina najame fOenOVanje Šifra: Nekadilci ali tel.: 0^^348__20747 t>0po)"? stanovanje s kopalnico. Ogled tlič ^Qan, obvezno predplačilo. Kon jjj>^P Duplje 74. Kranj 20990 ^Vaki najame enosobno STA ^9n: ali garsonjero na relaciji ti|a ^kofja Loka. Možnost predpla fran 'el.: 22-371, int. 37, ali Kondič, "Ovo naselje 175, Škofja Loka ŠTakT^---_ _20993 Na^A^JE 78 m1, takoj vseljivo ^r cm *a 5,3 stare milijarde Osred !*.ff£V)kovo n Škofja Loka ali 443-872 21001 '^trien stanovanje v Kranju v bližini ''o r_.a kopališča prodam za gotovi ^^J061) 574 477_21039 oddamo opremljeno sobo *a predplačilo Šifra: Decem 21082 o prodam ^ha^ kuppersbusch dim. 30 x fiO za -452 2?-4eJe m gretje, za 50.000 din. Tel. ______20956 _, Prodam OMARO in TV bar -^4 109 SOfcJ) KuH'NJO petunija, jedilni »iSl ?tai'co. Ogled Rudija Pat 20972 m kot, - Ogled Rudija Papeža »r^IL 20977 i9 8 Sm hladilno SKRINJO 300 litrsko Jjje M Janez Vidmar, Zalog 83, Cer fiS-^ 20979 Vain^ k°mbiniran HLADILNIK zamr gorenje 260 litrski Tel.: 20981 _?t n0v; Posteljico dobro ohranjeno •^■OlHk ln kavč Prodam. Zinka Pavlo >7\Janamska 1, Kranj 20982 9 SiviTVa'no OMARO, staro tri leta za Nja '"HLADILNIK za 4 SM, nujno ><^Tel.:33 912 20991 r"ce,r—■--- ,'rbaJ pr°dam Kombiniran REGAL •50 ^4.50 x 2,38 m, preprogo o x r ^Orj sto'e- pomivalni stroj zoppas, ,°bn0 0 *a perilo in tri delno garde wi Vr,hrt1aro Ul Mladinskih brioad 2 %0Ih OV/odnem stolpu) Tel. » 005, ^^n 21017 Ugodno prodam dve OMARI in dve VITRINI. Tel.: 75-837_21004 Prodam ŠTEDILNIK 2 elek. 4 plin. Tel.: 77-879_21025 Prodam nov 50-litrski BOJLER 10 odstotkov ceneje in rabljen kuppers-busch za polovično ceno. Tel.: 77-755 _21031 Prodam otroške pograde, dolžina 1,50 m. Tel: 35-584 21040 Poceni prodam 260 litrsko zamrzovalno O.MARO, vrata in kompresor še pod garancijo. Tel: 79-945 21043 Prodam komplet SPALNICO. Ratomir Stojkovič, Koroška 23, Kranj 21069 Ugodno prodam etažno centralno EMO 20, PEČ na olje in starejši TV gorenje color. Jože Pečar, Podkorn 13, Kranjska gora 21075 Prodam malo rabljeno PEČ za etažno centralno 14 KW. Tel.: 60-770 21080 Ugodno prodam STEDI LNIK aorenje 2 plin 2 elek. in nove SMUČI RC 215 cm. Janeza Puharja 2, Kranj, stanovanje št. 1_21084 Ugodno prodam globok otroški VOZIČEK tribuna. Informacije popoldan tel: 33-364, od 16. ure dalje 20958 Prodam rabljen usnjen PLAŠČ št. 50. Pajerjeva 11, Šenčur 20969 Prodam ZAJČNICO na štiri predale in vrtno hišico. Tel.: 23-441_20970 Prodam novo krzneno JAKNO zajec št. 38/40 za 29 SM. Tel.: 74-166, popol- dan_21003 Prodam dobro ohranjeno 80 basno HARMONIKO vveltmaister, po zelo ugodni ceni. Trstenik 48 21009 Nutrija nov krznen PLAŠČ št. 42, na-prodaj. Tel.: (063) 854-720_21011 Prodam ustrojene KOZE nutrij in spre-deno domačo VOLNO Tel.: 64-226 _ 21012 Prodam novo motorno ČELADO kiwi rdeče barve, nove PANCERJE EU 7 in otroške smučarske hlače št. 12. Tel.: 33-916 21034 Ugodno prodam alpske SMUČI dolži-ne 185 cm za rekreacijske smučarje. Tel: 67-164 21038 Prodam KABEL PPR 2 x 4 po 290 din in SVETILKE FSN 410/140 po 10.000 din in 410/165 po 11.000 din. Šifra: Ugodno__21041 Prodam TOMOS AVTOMATIK, letnik 1978 november, SUZUKI RM 125, letnik 1978 z dokumenti in 2 GUMI za traktor novi 10 x 28, 10 odstotkov ceneje. Golnik 94 21044 Prodam česen, semenski krompir kro-star in igor. Velesovska c. 17, Šenčur ____21045 Nove SMUČI heat racing 215 cm, po ceni prodam. Tel: 68-183 21059 Prodam krmilni KROMPIR. Pušavec, Voglje 79 21072 Prodam šest tednov starega TELETA. Vencelj Hafner, Sr. Bitnje 3 21084 živali Prodam manjše in večje PRAŠIČE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 20953 Prodam -mASIČA 180 kg težkega. Rozman, Sp. Duplje 29_20965 F rudam HHASIČA .'a zakol, mesnate ga, krmljen z domačo hrano, težek 180 kg in semenski KROMPIR igor. Češ-njevek 9, Cerklje 20973 Poceni prodam mlade PSE ovčarje. Tel.: 28-750_20985 TELIČO simentalko dva meseca brejo, prodam. Verje 50, Medvode 20996 Prodam KRAVO sivko, brejo, ki bo teli la januarja, tel : (061) 832-239 20998 Prodamo OVCE in JAGNJETA. Tel.: 43 086_ 21006 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol Žemlja, Selo 35, Žirovnica 21018 Prodam "PRAŠIČA za zakol. Velesovo 35_ _21022 Prodam PRAŠIČE za zakol. Kamna go rica JI9____21042 Iskuse, piranhe, želvice in druge trop ske ribe, prodam Jurman, tel : (061) 343-089 21050 Prodam KRAVO, brejo 9 mesecev Tr stenik 14, Golnik_21057 Prodam več 140 kg težkih PRAŠIČEV in enega težkega 200 kg. Stanonik, Vincarje 26, Škofja Loka 21061 Prodam PRAŠIČA, težkega 200 kg Alojz Koblar, Ožbalt 19, Škofja Loka _21062 Prodam dve TELICI frizijki A kontrola, breji 8 mesecev. Hafner, Žabnica 14, tel.: 44 592_ 21066 Prodam jalovo KRAVO. Sp. Bitnje 21 __ 21071 Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev in PRAŠIČA 60 kg Lahovče 17, Cerklje 21073 Prodam 45 294 OVCO jagnetom. Tel.: 21083 zaposlitve Plesni tečji v gasilskem domu v Bistrici pri Tržiču. Pričetek, sreda 16. decembra: 18.30 tečaj za mladino, 20.00 starejši in zakonci Vpis pol ure pred pričetkom v gasilskem domu. VABLJENI! 21077 Skupina v ustanavljanju vabi k sodelovanju nove in bivše prodajalce in prodajalke za prodajo novega artikla. Izplačilo za delo takoj. Ponudbe s kratkim življenjepisom pod: Naučimo te _20774 Honorarno delo nudim dvema študentkama, prodaja na Novoletnem sejmu. Tel.: 35-246 21049 PMREDIfVE KUD VISOKO prireja SILVESTROVANJE v Zadružnem domu Visoko, 31 .decembra 1987, s pričetkom ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v trgovini Visoke)_21036 GOSTIŠČE DRAGA Begunje, prireja SILVESTROVANJE. Sprejemamo rezervacije. VABLJENI! 21051 OBVE1IIEA IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 18497 OIIALO V Kranju ali okolici vzamem v najem delavnico ali večjo garažo za popol-dansko obrt. Tel: 28-645_20634 Prodam prednaročilo za Enciklopedijo Jugoslavije v slovenščini, 3 knjige po 760 strani za 50.000, ostalo izdajatelju po obrokih. Tel.: 61-446_21020 Poslovni prostor za mirno dejavnost NAJAMEM ali KUPIM. Šifra: Center Kranja 21048 zahvala Ob prerani izgubi dragega očeta in starega očeta ANTONA KUNSTLJA roj. 1909 se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se ZB KS Primskovo za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za lajšanje bolezni in razumevanje. žalujoCi domaČi zahvala Tiho je odšla od nas draga mama, sestra, teta, babica in prababica IVANA ERŽEN iz Strmice Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala članom kolektiva Tehnik in KŽK tozd Mesoizdelki iz Škofje Loke in Čevljarni Ratitovec. Zahvaljujemo se pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Strmica, Bukovica, Spittal, VVolfsburg, Pitsburg, 23. novembra 1987 zahvala Po dolgotrajni bolezni je dotrpel naš dragi mož in oče ALEŠ ČEBULJ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu osebju bolnišnice Petra Deržaja in Zdravstvenemu domu Kamnik, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, sodelavcem tovarne Sava, Titan in KOGP Kranj ter pevcem in duhovščini za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Breg pri Komendi, 7. decembra 1987 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti drage sestre, tete in sestrične KRISTINE KURALT se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali in darovali cvetje. Zahvaljujemo se njenim bivšim sodelavcem iz Planike za izraze sožalja, venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: vsi njeni Cerklje 8. decembra 1987. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MATILDE SKOPEC roj. Wuzella se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, dr. Hriberniku st., dr. Pegamo-vi, dr. Ravniharjevi za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za opravljeni pogreb, ter za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Žalujoči: sin Franci, Marjanca in Mojca z družino ZAHVALA Tiho je odšla od nas naša dobra teta in sestra FRANCKA ŠUBIC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bojanu Gregorčiču za vso skrb in zdravljenje, g. župniku za lepe poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in dobri sosedi Reziki Pintarjevi kot tudi ostalim sosedom za nesebično pomoč. Vsem še enkrat lepa hvala. VSI NJENI V neizmerni žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila naša zlata žena, mama, stara mama, svakinja in teta VIDA ŠTIGLIC roj. Klemene Od nje smo se poslovili v družinskem krogu. Vsi njeni: mož Vilko, hčere Marjeta, Marta in Mojca z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, 12. decembra 1987 ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni je dotrpela naša mama FRANČIŠKA KOŠNJEK Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom za vsestransko pomoč ob težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena zahvala dr. Mihu Sajevcu za dolgotrajno zdravljenje. Gospodu župniku Blaju za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Olševek, Kranj, Pristava, Zadraga ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame MARIJE MULEJ iz Studenčic 5 se iskreno zahvaljujemo za pomoč sosedom, še posebej Cvetki Mulej, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo za lajšanje bolečin dr. Ažmanu ter Vasji Ko-kalj. Hvala duhovniku za obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za govor ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI DOMAČI Studenčice, 7. decembra 1987 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MARJANA ŠKRJANCA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali, njegov prerani grob zasuli s cvetjem in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo za nesebično pomoč izrekamo sorodnikoma in sosedoma Anici in Francu Skrjancu, delovnim organizacijam Varnost Kranj, Rog Križe in Tokos Tržič; dr. Martinčiču in bolniškemu osebju ZD Tržič. Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za petje. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Duplje, 14. decembra 1987 NOVICE IN DOGODKI Koliko za preganjanje mraza? Akontacije poskočile toliko kot gorivo Politiki naj povedo Kranj, 14. decembra — Če govorimo o akontacijah, to pomeni, da gre za ogrevanje v objektih z več stanovanji in tam, kjer ogrevanje ni organizirano oziroma opredeljeno kot komunalna dejavnost. To pa je na Gorenjskem praktično povsod, razen v jeseniški občini, kjer za mesto veljajo merila in določila za povečanje cen na področju komunalnih dejavnosti. Kar zadeva Jesenice za ogrevanje v okviru komunalne dejavnosti, cene danes zjutraj še niso bile znane. Čakajo obvestilo o odločitvi izvršnega sveta. Po ostalih kotlarnah v občini, kjer imajo tako imenovano stroškovno obračunavanje, pa so akontacije ta mesec že večje za toliko, kot se je podražilo gorivo. Najdražje je zdaj ogrevanje v eni od kotlarn na premog, kjer znaša akontacija 1032 dinarjev za kvadratni meter, najceneje na premog pa je zdaj 922 dinarjev na kvadratni meter. V radovljiški občini so nam povedali, da se bodo akontacije za ogrevanje za vse kotlarne povečale s 1. januarjem in povsod tudi za toliko, kot se je novembra podražilo gorivo. V škofjeloški občini pa bodo že na decembrskih položnicah dobili stanovalci nove akontacije za stroške ogrevanja. Akontacije so na podlagi izračuna različne, tako zaradi goriva kot zaradi zalog le-tega pred podražitvijo. V podlubniku (mazut) znaša nova akontacija 588 dinarjev za kvadratni meter (prej 333), v Groharjevem naselju 399 dinarjev (prej 252). V Gorenji vasi, kjer se ogrevajo s premogom, bodo zdaj plačevali 859 dinarjev za kvadratni meter (prej 538), v Frankovem naselju 68 pa 933 (prej 634). V Žireh, kjer imajo kurilno olje, znaša nova akontacija 670 dinarjev (prej 325), ogrevanje iz toplarne Železniki pa bo po novem 309 dinarjev za kvadratni meter, pred podražitvijo pa je bilo 230 dinarjev. A. Žalar Ali ukinitev nedonosne proizvodnje velja tudi za kmetijstvo? Kranj, 11. decembra — »Politiki naj nam povedo, ali vse teorije o prestrukturiranju gospodarstva in ukinitvi nedonosnih proizvodnih programov veljajo tudi za kmetijstvo. Ali naj tiste farme, na katerih delamo z izgubo, ukinemo?« se je vprašal Janez Tavčar, glavni direktor Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske. Zdravstvene postaje na Planini zdaj ne bo Kot so na zdravstveni skupščini pojasnili delegatom iz krajevne skupnosti Bratov Smuk, številni razlogi govorijo zoper gradnjo zdravstvene postaje in lekarne na Planini. Lekarna pri nebotičniku bi bila še naprej v prostorski stiski, rentabilnost nove bi bila slaba, saj bi morali zadostiti vsem kadrovskim in prostorskim pogojem. Z zdravstveno postajo na Planini bi prišlo do podvojitve vrste storitev, na pii-mer laboratorijskih. Bolniki, ki bi potrebovali specialističen pregled, ti prav tako morali iskati usluge na dveh mestih. Vprašanje je tudi, ali bi morali potem na Planini organizirati tudi dežurno službo, patronažo in podobno. Četudi bi zdravstveno postajo na Planini gradili, nc bi rešili utesnjenosti kranjskega zdravstva. Ne gre le za lekarno, temveč za ves zdravstveni dom, kjer zdaj ni prostora za rentgen,-wtesnjene so specialistične službe, zlasti v nemogočih razmerah dela zobozdravstvo. Zobna tehnika je celo na treh lokacijah. V takih razmerah bi bila namesto izgradnje dislocirane zdravstvene enote bolj smiselna rešitev zdravstvenega centra v trikotniku Ceste JLA, Kidričeve in Gosposvetske. Idejni projekt za to lokacijo, kjer naj bi se dolgoročno širilo kranjsko zdravstvo, je že izdelan, razprava o njem pa prepuščena ljudem. S predvideno izgradnjo še enega mostu čez Kokro se bo dostopnost zdravstvenih storitev na tem mestu povečala tudi za prebivalce Planine, seveda ob hkratnem razvoju mestnega prometa. D. Ž. L Ker je pridelava hrane širšega pomena in ne le domena kombinata, naj bi na to vprašanje odgovorili drugi, Janez Tavčar pa razmišlja tako-le:»Čeprav sta prireja in predelava mleka in mesa nedonosni, računamo na zmago zdravega razuma in spoznanja, da potrebujemo domačo (in ne uvoženo) hrano, torej tudi farme, ki so vedno pomenile tudi vzvod napredka za zasebno kmetijstvo.« Težave so zdaj v KŽK Gorenjske večje kot kdajkoli doslej. Pri prireji enega litra mleka imajo 160 dinarjev izgube. Odkupna cena bi morala biti po mnenju direktorja blizu 500 dinarjev za liter, če bi hoteli kriti vse izdatke in hkrati posodabljati hleve, obnavljati mehanizacijo, izpopolnjevati tehnologijo...Pri predelavi vsakega litra mleka je 110 dinarjev izgube, pri zreji živine 600 dinarjev pri kilogramu žive teže. Kmetijstvo in predelava v KŽK Gorenjske izgubljata vsak dan okrog 20 milijonov dinarjev prihodka. V najtežjem položaju sta izrazito gove-dorejsko usmerjeni farmi na Bledu in v Poljčah.»V predsa-nacijskem programu razmišljamo, da bi prirejo mleka bistveno zmanjšali, jo nadomestili s pitanjem živine ali jo oddali v nadaljnjo rejo kmetom,«je dejal Janez Tavčar.»Težave so na vseh farmah. Prireja mleka je bila oktobra in novembra za 14 odstotkov (2300 litrov dnevno) manjša kot v lanskih mesecih, do polletja pa je bila celo nad lanskim povprečjem.« Mleko se je pred nedavnim sicer uradno podražilo, neuradno pa nič, ker so se hkrati zmanjšali dodatki na osnovno ceno. Mlečni izdelki so se pocenili, cene nafte, elektrike, gnojil in drugega reprodukcijske- ga materiala pa so visoko poskočile. Tu se razumno gospodarstvo neha kot je nerazumno tudi to, da je država letos jeseni uvozila v obliki raznih izdelkov okrog 50 milijonov li- trov mleka, kar je natančno toliko, kolikor ima Slovenija na leto presežka, razen tega pa je na evropskih razprodajah kupila še precej (že več let zamrznjenega) mesa. Na tak način bomo domačo govedorejo spravili na kolena, iz tržnega kmetijstva bomo napravili ljubiteljskega. Podatek, da je v škofjeloški zadrugi lani v tem času oddajalo mleko 750 kmetij, zdaj pa ga le 630, dokazuje, da so kmetje že spoznali, da se ne splača v nedogled z glavo zaletavati v zid. Uspeha ni — le glava boli! c. Zaplotnik Z uvozom bomo dotolkli domačo živinorejo Radovljica, 11. decembra — Ljudska modrost pravi: če je kmet bogat, je tudi država bogata. Zdi se, da sta zdaj že oba precej revna. Protiinflacijski ukrepi so že tako nezavidljiv položaj kmetijstva še poslabšali. V poljedelstvu še nekako shajajo, v govedoreji, ki je na Gorenjskem glavna kmetijska dejavnost, delajo z izgubo. • Anton Dolenc iz Vrbenj: »Na dan oddamo okrog sedemsto litrov mleka. Prireja bi bila lahko še za tretjino večja, če bi bila tudi cena spodbudnejša. Količine niso več toliko pomembne, v ospredje stopa ekonomika. Pri nas smo letos za sedemdeset odstotkov zmanjšali porabo krmil in drugih dodatkov, to pa se odraža v mlečnosti, ki bo letos pri vsaki kravi povprečno za dva tisoč litrov manjša, kot je bila lani. Za mleko s 3,6 odstotka tolšče dobimo 243 dinarjev (brez dodatka za kakovost in premije), odkupna cena pa bi morala biti okrog 400 dinarjev za liter. Radenska, ki je po biološki vrednosti trikrat slabša od mleka, je dvakrat dražja. V sosednji Avstriji stane najslabše mleko v trgovini 11,70 šilinga (približno 1270 dinarjev) in v Švici 1,40 franka (približno 1310 dinarjev) za liter, cene reprodukcijskega materiala pa so enake našim, v Avstriji so žitarice celo cenejše kot pri nas.« • Minka Resman z Gorice: »V boljših časih smo na mesec pokrmili kravam tudi deset vreč krmil, zdaj jih niti kilograma ne — se ne splača. Kmetje smo zavezanih rok, tudi v slabih ča- I sih moramo vztrajati pri govedoreji, ker imamo le za to na Gorenjskem dobre možnosti. Krave je mogoče prodati ali poklati v enem dnevu, toda minilo bi pet let, da bi prišli do nove črede.« »Vinko Toman z Brega pri Žirovnici: »Letos bomo oddali približno 92 tisoč litrov mleka. 25 tisoč litrov bo šlo za nakup umetnih gnojil, 20 tisoč za krmila, ostalo za stroje, nafto, elektriko, škropiva, semena, za delo. Izračun kaže, da iz meseca v mesec prekladamo denar iz enega kupa na drugega, ostanka, ki bi omogočal razvoj, pa ni. Sliši se, da država mleko celo uvaža. To je neodgovorno, to je klofuta domači živinoreji.« • Severin Kleindienst z Gorice: »Ker se razmere v kmetijstvu zaostrujejo, sem vse bolj odločen, da službe ne bom nikoli pustil. V tovarni je zaslužek reden in zanesljiv, v kmetijstvu se kriza vleče že več let, še posebej kritično pa je postalo po zadnjih ukrepih zvezne vlade. Letos bo prireja mleka še enaka lanski (28 tisoč litrov), naslednje leto pa bo zanesljivo manjša. Krmil ne kupujemo več, se jih ne splača krmiti, in tudi porabo umetnih gnojil bomo zmanjšali. Kam to pelje, ne vem. V napredek gotovo ne! C. Zaplotnik Hude težave jeseniških družbenih dejavnosti liešimo, kar se rešiti da Jesenice, 11. decembra — Težak gospodarski položaj jeseniške občine, ki je povezan z izgubami v številnih delovnih organizacijah, najbolj pa seveda z izgubo v največji tovarni, Železarni, je vzrok, da hudo trpijo tudi družbene dejavnosti. Osem tovarn, ki so po devetmesečnem poslovanju ugotovile izgubo, je v skladu z zakonom zahtevalo refundacijo že nakazanih in tudi porabljenih sredstev. Če se tem sredstvom tovarne do sredine prihodnjega meseca ne bodo odrekle, bo to pomenilo tudi zmanjšano osnovo sredstev posameznih skupnosti v prihodnjem letu, s tem pa seveda še bolj okrnjeno delo družbenih dejavnosti. Kot nekakšen klic v sili je bilo vabilo na petkov sestanek, ki ga je sklical jeseniški izvršni svet, da bi predstavnikom delovnih organizacij, ki so zahtevale refundacije, še enkrat pojasnil, kakšne težave bodo ne le letos, ampak tudi drugo leto in v prihodnjih letih pestile družbene dejavnosti, če bodo že ob tako skromnih sredstvih, začele naslednje leto še z nižjo osnovo. Kot je povedala Rina Klinarjeva iz SIS- — a, je bilo na računih posameznih skupnosti v prvih enajstih mesecih letošnjega leta le za 89 odstotkov več denarja kot v enakem lanskem obdobju. Po drugi strani pa se pravice nenehno povečujejo, povečujejo pa se tudi obveznosti do republike in solidarnosti. Največ težav je pri Zdravstveni skupnosti, Komunalni skupnosti, Skupnosti za zaposlovanje in Občinski skupnosti za ceste, največji primanj- kljaj pa bo ob koncu leta imela Zdravstvena skupnost. Večino predstavnikov delovnih organizacij, ki so zahtevale refundacijo, je na sestanku vztrajno ponavljalo svoje težave, po drugi strani pa so zatrjevali, da se zavedajo težkega položaja predvsem zdravstva, in da bi se po ugodnejšem zaključnem računu morda le dalo kaj rešiti. Njihovo mlačnost, napol utemeljena pojasnila, sta skušala razbiti predstavnika jeseniških komunistov in sindikata, ki sta poudarjala, da so zdravstvo, šolstvo, pa tudi druge družbene dejavnosti temeljnega pomena za vsakega posameznika in njegova pravica in naj vendar tudi delavce vprašajo, če so se jim pripravljeni malone odreči. Po drugi strani je bilo rečeno, da je treba temeljito pretehtati programe vseh družbenih dejavnosti, njihovo racionalizacijo, možnost omejevanja ter prioritet po različnih dejavnostih. Rešimo, kar se rešiti da, je bila nekakšna prošnja za pomoč predstavnikom delovnih organizacij ob koncu sestanka in jeseniški delavci lahko samo upajo, da so jo vsi tudi ra- /Umeli_V- Stnnnvnil, Slovensko javno mnenje — 1 Usmerjenost k novim vrednotam Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani že od 1968. leta dalje sistematično raziskuje stališče in mnenja ljudi (letos je vzorec zajel 2033 naključno izbranih polnoletnih občanov v Sloveniji) o pomembnih družbenih, političnih in gospodarskih vprašanjih pa tudi o vprašanjih iz vsakdanjega dela in življenja. Prednost javnomnenjskih raziskav je v tem, da zajemajo tudi stališča »malih ljudi«, ki se najmanj vključujejo v procese odločanja in v družbenopolitično delo. Gre za nekvalificirane delavce, za kmete, za gospodinje in dobršen del zaposlenih žena, za del mladine in pretežni del upokojencev... Tako ustvarjeno javno mnenje je lahko opora uradni politiki in njenim prizadevanjem ali pa še poglablja kritičen odnos do nje, nezaupanje ali celo odpor. Nikdar ni samo sebi namen, vedno je usmerjeno k družbeni akciji, k spreminjanju razmer. Letošnja raziskava in primerjava s prejšnjimi je pokazala, da so kritičnost, spoznanja o družbeni in gospodarski krizi ter usmerjenost k novim vrednotam glavne značilnosti stališč. Mnenja »razgaljajo« kruto resničnost: danes živimo mnogo slabše kot pred desetimi leti, ideja o vplivu delavcev na odločanje o bistvenih vprašanjih dela in življenja se v praksi izkrivlja in postaja vse bolj iluzija, ponovno so aktualna vprašanja, za katera smo že pred leti menili, da sodijo v zgodovinski arhiv — kako preživeti, kako priti do stanovanja, kako do službe... Ljudje razpoznavajo krizo, še bolj jo občutijo. Pa ne-le to: zastavljajo si tudi vprašanja o krivdi in krivcih. Mnenja izražajo nove možne smeri razvoja, nove oblike in načine urejanja medsebojnih odnosov, drugačno vrednotenje teh. Zahtevajo večji vpliv delavcev, sprejemajo štrajk kot način za reševanje nasprotij v delovnih okoljih, zaupajo v naprednost mladih, se zavzemajo za nova družbena gibanja, na novo izražajo zavest o lastni nacionalni, kulturni sa- mobitnosti, visoko vrednotijo pomen znanja in novo tehnologijo, drugačno ocenjujejo potrebe nerazvitih v širšem in lastnem okolju, zavračajo vse oblike oblastniških in ideoloških obredov, dajejo poudarek odgovornosti nosilcem javnih pooblastil, cenijo vse oblike neposrednega odločanja, zavračajo centralistično državo in takšno politiko zveze komunistov, ki ni v interesu večine... Letošnja raziskava še bolj kot prejšnje kaže izrazito usmerjenost k takšnim posegom v naravo, ki bodo omogočila preživetje, ne le nam in zanamcem, temveč tudi vsem prihodnjim rodovom. C. Zaplotnik Zožena skupna poraba redi sisovske presežke Na papirju številke, denarja pa ni Kranj, 14. decembra — Glede na 116,9 odstotno rast primerlji* vega dohodka v Sloveniji in obvezno 10-odstotno zaostajanje s« sme splošna in skupna poraba letos v primerjavi z minulim I*' tom povečati le za 105,21 odstotka, medtem ko je še prejšnji mesec veljala 117,45 odstotna dovoljena rast. Nižja rast porn«' ni, da imajo kranjske, radovljiške in loške interesne skupnosti zaradi večjega priliva denarja nenadoma spet ogromne presež* ke: skupaj kar okroglih 4,4 milijarde dinarjev! V kranjski občini so za enajst mesecev sešteli skoraj 2,5 milijarde dinarjev presežkov; v zdravstveni skupnosti skoraj 910 milijonov« izobraževalni 850, skupnosti otroškega varstva 450 milijonov, drugj* manj. Škofjeloški sisi, ki so jim jesenski »posodili« 580 milijonov dinarjev svojega primanjkljaja (na Jesenicah imajo nižji priliv denarja od dovoljene porabe), imajo skupaj slabih 891 milijonov dinar ll'v presežkov, od tega 507 milijonov v zdravstvu in 209 milijonov v iZO" hra/.evanju. Kar dobro milijardo presežkov imajo v radovljiški obČi* ni, in sicer zajetne pol milijarac v zdravstvu in 392 milijonov v izobraževanju. Kot rečeno, so pod dovoljeno porabo na Jesenicah, kjer imajo približno 808 milijonov dinarjev primanjkljaja, in v TržičUp kjer ga imajo 85 milijonov. Podatki kažejo, da so zaradi /.oženja dovoljene porabe najbolj prizadeti v zdravstvu, izobraževanju, manj v otroškem varstvu in še manj v drugih interesnih skupnostih. Pobuda, da bi zdravstvo in izO* l)i a/evanje izvzeli iz enotnega obravnavanja letošnje skupne porabe, še ni dokončno izoblikovana in jo bo morala izglasovati zve/.n* skupščina. Če jo bo (govori se o odpravi 10 odstotnega zaostajanja)' bo obračun za ti dve področji skupne porabe bistveno ugodnejši. Presežki, ki smo jih nanizali, so ugotovljeni na papirju, medtem ko jih na žiro računih si.sov ni. Ko je Služba družbenega knjigovodstva (tako kot prejšnje mesece) lil. decembra hotela presežke izločiti in jih prevroči na poseben račun za Ljubljansko banko (pri Narodni banki SO zaseženi le presežki skupnosti pokojninsko - invalidskog« .,varovanja in raziskovanja, ki sta bih prvotno izvzeti iz omejitve)' je zaman stegovalo svoje prste. Večina denarja je že porabljenega. Kaj torej sledi? Služba družbenega knjigovodstva bo presežki izločala sproti iz tekočega priliva. To pa pomeni, da se bodo likvidnostne težave sisov in izvajalskih organizacij v zdravstvu (kjer nalogi za plačila računov že zdaj čakajo v vrsti), šolstvu in otroškem varstvu še poglobile oziroma da denarja za plačila preprosto) ne bo. To se obeta v Kranju in Radovljici, medtem ko so v Loki še likvidni. V škripcih pa se ne bodo znašli le zdravstveni domovi, šole, vrtci; vprašanje je tudi, kdaj bodo ljudje lahko dobili otroške doklade, socialn« pomoči, nadomestila za nezaposlene, štipendije in druge prejemkft ki zagotavljajo osebno varnost. H. Jelovčan