SVETOGORSKfl
RALJICA
1C3Q •« ■ » »"« ™ ^ ■ w ri -q^q
IJJ5 MESEiNIK, SVETCGCRSKEGA SVETIŠČA
Sv. Oče Pij XII.
V	četrtek 2. marca ob 6. uri in 6 minut zvečer je stopil prvi izmed kardinalov diakonov na zunanji balkon cerkve sv. Petra v Rimu in z vso slovesnostjo naznanil brezštevilni nestrpno pričakujoči množici na Trgu sv. Petra in vsemu svetu:
Naznanjam vam veliko veselje •— imamo papeža v osebi kardinala Pacelli ja, ki si je privzel ime Pija XII.
' Ob 18.20 j-e novi papež podelil z istega balkona svoj prvi blagoslov večnemu mestu in vsemu svetu. Nato so se oglasili zvonovi cerkve sv. Petra in vsega Rima in vseh cerkva katoliškega sveta ter oznanjali na dolgo in slovesno vernikom, da je papež sicer umrl, a papeštvo živi, danes morda še bolj kot kdaj prej v ljubezni in vdanosti milijonov katoliških vernikov in spoštovanju milijonov ljudi, ki žive izven Cerkve.
Novi papež se je rodil v Rimu (prvi Rimljan po 218 letih) 2. III. 1876 (torei je bil izvoljen vprav n,i rojstni dan) kot sin dekana papeških odvetnikov Filipa in pobožne gospe Virginije. Nemški prelat Kaas pravi: »Nikoli nisem poznal človeka, ki bi mu bila kakor njemu domača hiša dom in svetišče obenem.« Kot dijak se je odlikoval z vprav čudovito nadarjenostjo, pobožnostjo in angelsko nedolžnostjo.
V	mašnika je bil posvečen 2. IV. 1899. Že leta 1903. je postal profesor cerkvenega prava in kmalu nato profesor cerkvene diplomacije. L. 1905. je postal že tudi papežev hišni prelat. Dne 6. III. 1911 je bil imenovan za podtajnika, 20. VI. 1912 pa za tajnika Kongregacije za izredne cerkvene zadeve. Radi velikega pravnega znanja je bil tudi tajnik komisije za sestavo kodeksa cerkvenega prava.
V	težkih časih 1. 1917. je bilo treba imenovati za Nemčijo novega nuncija. Papež Benedikt XV. je dejal: »Tja moram poslati mojstra« — in je poslal Pacellija, ki ga je najprej sam posvetil v škofa v Sikstinski kapeli v pričujočnosti njegove presrečne matere.
V	Nemčiji je deloval tako modro, da se je vsem zelo prikupil. Celo protestantovski krogi so ga zelo spoštovali radi njegovega plemenitega nastopa. Ob priliki katoliškega shoda v Magdeburgu 1. 1928. je neki protestantovski teolog bil od njegove prikupljive osebnosti tako očaran, da je dejal: »To je angel, ne nuncij!«
Sv. oče Pij XI. je nemškega nuncija Pacellija tako cenil, da ga jé 12. I. 1930 imenoval za svojega državnega tajnika. Od takrat do danes je življenje Cerkve tesno povezano z njegovo osebnostjo. Ni bilo važnega cer-kvenopolitičnega vprašanja, ki bi ga on ne bil poznal in proučeval ter osebno ne sodeloval pri njegovi rešitvi. Pij XI. se je o tem svojem sodelavcu nekoč tako izjavil: »Naš ljubi kardinal Pacelli je preveč skromen, skriva se kakor zajec v grmu, ali Mi ga hočemu svetu pokazati«. In to je tudi res v obilni meri storil.
L. 1934. ga je poslal kot svojer ga legata na mednarodni evharis-tični kongres v Buenos Airesu. Tudi 1. 1936. je spet potoval po Ameriki in prišel v stike z vsemi najvišjimi osebnostmi. S svojim nastopom in z gorečimi pridigami v raznih jezikih si je osvojil srca vseh vernikov tako zelo, da je moral čas svojega bivanja tam precej nategniti. Ko se je vrnil! je dobil od sv. očeta podobo v dar, na kateri ga sv. oče imenuje svojega »transatlantskega in pan-amerikanskega kardinala« — ho-teč tako podčrtati veliko navdušenje, s katerim so ga Amerikanci spremljali na vsej njegovi poti.
L. 1935. je zastopal sv. očeta v Lurdu, 1. 1937. pa v Lizjeju. kjer je posvetil veličastno cerkev svetei Terezije Deteta Jezusa, ljubljenke rajngea papeža. Noben cerkven dostojanstvenik še ni bil tako sprejet v Franciji, kakor on ob tej priliki.
Vsi se pa še spominjamo, kako častno je zastopal sv. očeta na kongresu v Budimpešti lansko leto. Vsi, ki so se kongresa udeležili, so bili pod vtisom, da bi sv. oče Pij XI. ne mogel imeti -vrednejšega naslednika od njega.
Pij XI. je torej zares lepo predstavil vsemu svetu svojega spoštovanega državnega tajnika in morda je bila res tudi njegova želja, da bi kardinal Pacelli nadaljeval njegovo delo za pomirjen j e sveta.
V grbu plemičev Pacellijev je golobček z oljčno vejico pod simbolom miru — mavrico, spodaj pa geslo: »Opus justitiae pax,« t. j. delo ali sad pravičnosti je mir.
Če upoštevamo ves svetovni položaj in osebnost ter dosedanje delovanje kardinala Pacellija se res ne moremo čuditi, da so se gospodje kardinali že prvi dan konklava odločili zanj in ga, kakor pravi časopisje, soglasno izvolili za papeža. Ta nagla in soglasna izvolitev, ki je nekaj povsem neobičajnega, je pač znamenje, da je božji Duh, ki vlada Cerkev, prav posebno jasno pokazal nanj; saj je očividno vse življenje pripravljal tega moža za krmilarja Kristusovega čolna v teh tako razburkanih valovih časovnih razmer.
Na dan po izvolitvi je sv. oče
posial vsemu svetu poslanico miru. kjer vabi visoke in nizke, vernike sv. Cerkve in izven nje stoječe, kako naj z dobro voljo goje pravičnost, da bo iz nje vsemu svetu zasijal pravi in trajen mir. Njegove izvolitve in ljubeznivega blagoslova ter prvih očetovskih besed so se povsod razveselili.
Dokaz velikega navdušenja vsega sveta za papeža Pija XII. je bila tudi nad vse sijajna slovesnost njegovega kronanja v nedeljo 12. III., ki se je izvršila deloma pred baziliko svetega Petra ob navzočnosti sto in sto ti-sočglave množice.
Ko je nemški nuncij Pacelli odhajal 10. XII. 1929 iz Berlina, je dejal:
»Vračam se, odkoder sem prišel. K grobu Petrovemu pod Mi-chelangelovo kupolo — k živemu Petru v Vatikanu. Stati blizu Petra se pravi stati blizu Kristusa. Biti blizu Kristusa, ne, da bi
sprejemal časti, marveč, da bi bil iskrene je deležen njegovega križa in trpljenja za blagor duš.«
Po izvolitvi je dejal na tozadevno vprašanje: »Čutim vso težo bremena, toda voljo božjo moram izpolniti.«
Tudi mi hočemo biti k Kristusom in zato z njegovim namestnikom na zemlji "sv. očetom Pijem XII. Svojo vdanost do Njegove vzvišene osebe pa bomo vedno izpričevali s pokorščino napram vsem navodilom, ki nam jih bo dajal in z molitvijo, da bi Ga Bog podpiial, ko nosi neizmerno težko breme največje odgovornosti na svetu za božjo čast in zveličan j e duš.
Našemu pre\ zvišenemu g. nadškofu je pri pcklonitvi sv. oče dejal, naj sporoči vsem njegovim vernikom, da se zanje zanima in jih ljubi v Gospodu ter jih očetovsko blagoslavlja.
Ostanimo združeni na Skali in dobro nam bo!
I. R.:
Rast sv. Jožefa ob Jezusu in Mariji
(Nadaljevanje.)
4. Človeško in nebeško
Nežnočutnim kristjanom se utegne upirati, če Marijino in Jožef ovo živ» Ijenjsko pot vkle->amo v vsakdanje člo veške razmere in malenkosti, ki le pre» često nosijo še pečat ljudskih slabosti. In vendar je resnica taka. Že evangelj. ske zgodbe, ki so pa o Jožefu in Mari, ji silo skope z besedami, navajajo iz Jezusovega detinstva dogodke, kakršni se vsak dan ponavljajo v družinskem življenju s posebnimi judovskimi običa* ji, le da vsaka teh prigodeb v svoji no» trini presenetljivo zaživi od nebeške vsebine, do katere pa ne segajo ne čuti ne misli zgolj naturnega človeka. — De» vica je spočela — to žene kmalu izpa» zijo, — a da od sv. Duha: to ostane ljudem skrivnost. Marija obišče starej» šo nosečo sorodnico, da ji bo stregla —• to je kaj običajno, — a o tej priliki razodene Elizabeti sveti Duh tajno Ma» rijinega božjega materinstva. Marija porodi na tujem v votlini, ki služi pa» stirjem za štalo — nič tako redkega pri revnih beduinih tistih dežela, — a ta mati ostane prej in slej devica in an» geli iz nebes pozdravijo s petjem novo» roj enea. In podobno še drugo.
Pobožne legende so Marijino in Jože» fovo življenje odmaknile človeškim po» gojem in meram. A za bogoljubno po» snemanje in ljubeče premišljevanje so svete zgodbe v okviru pristnih ljudskih razmer mnogo prikladnejše in plodovi« tejše. Naj omenim, kako tudi sv. Ma» la Terezija v svojih spisih poudarja, da je vnanje Marijino življenje poteka» lo v kaj vsakdanjih oblikah človeškega razvoja in občestva.
Če tedaj še vprašamo, koliko sta se Jožef in Marija pred zaroko razgovori» la, so o tem mogoče seveda le domne» ve. Po šegah vzhodnih narodov je za» upno občevanje mladeniča z mladenko jako omejeno. Vendar ker sta si bila v rodu — in sorodstvo se pri orientalcih zelo šteje — je verjetno, da sta se mo» gla včasi razgpwt»riti. Kako se je teh dvoje najčisteje ljubečih src vzajemno vnemalo za Boga in Mesijo. Kako sta klicala njega, »ki bo odrešil svoje ljud»
stvo njegovih grehov.« Saj niliCe prej ne slej ni enako globoko z lučjo sv. Du» ha prodiral v spoznanje groznih tajn greha kakor Jožef in Marija; zato pa nihče izmed očakov ali prerokov ni po« dobno koprnel po Odrešeniku kot ona.
Ko je bila torej med Jožefom in Ma« rijo sklenjena zaroka, bržda utrjena z listino, sta mislila, da začneta varno in mirno življenje, ki ga bosta popolnoma darovala Bogu v pobožnosti in dobrih delih, da pospešita Mesijeve dneve. Posebno je Marija gledala na Jožefa ko na trdno brambo svojega življenja ter Boga hvalila za njegovo milo pre« vidnost, s katero jo je rešil velikih du» ševnih stisk. Pričakovala je le še, da zaročnik čez nekaj mesecev pride po» njo ter jo po judovski svatbeni šegi sprevede na svoj dom, kjer si uredita skupno življenje v zavetju od sveta, a blizu nebesom.
5. Človek obrača, Bog obrne
V tem času je bilo, ko je posegel v Marijino življenje veliki dogodek ozna« njenja, ki je preokrenil pot obeh izvo» Ijencev. Ko je bila namreč vlarijina mi» losti polna duša prikipela do viška od dehtivega koprnenja po Mesiju, je pre» jela iz nebes ponudbo, da mu ona po» stani Mati.
»Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in bo kraljeval v rodu Jakobovem vekomaj.«
Marija se je zbrala iz osuplosti k modremu vprašanju: »Kako se bo to ćgodilo, ko moža ne spoznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nad te in moč Najvišjega te bo obsen» čila; in zato bo tudi Sveto, ki bo roje» nO, Sin božji.«
Marija pa privoli: »Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji be» sedi.«
In Duh je dahnil senco v polsijaju.
Meso postala je Beseda večna.
Odprla so se vrata v davnem raju.
Resnično, Marija ni želela sebi otro»
ka, saj se je bila odpovedala materin« stvu, ko se je posvetila Bogu. Njeno srce je iskalo Odrešenika, in njemu je v prvi vrsti veljalo tudi njeno privo» ljenje. S pristankom na angelovo o» znanjenje ona zavestno poveže svojo usodo z Odrešenikovo. Od tega trenut» ka oznanjenja vodijo usodne niti na»
VetiKi teden
Po srednjeveški pesmi Vital Vodušek. (Bogoljub 1933.)
Ko je Jezus od matere vzel slovo in je kmalu potem trpljenje prišlo, je žalost padla Mariji v srcè in Jezusa je vprasàla ihtè:
Moj Sin, o preljubi Jezus moj, kaj bo na Sveto nedeljo s teboj? »V nedeljo bom ljudstvu Kralj, Gospod, in palme mi bodo stlali na pot.«
Moj Sin, o preljubi Jezus moj, kaj bo na sveti pondeljek s tebe j? »V pondeljek truden popotnik bom, ki išče tolažbo, ljubezen in dom
Moj Sin, o preljubi Jezus moj, kaj bo na sveti torek s teboj? »V torek bom véliki Prérok sveta: oznanjal minljivost zemljé in neba.«
Moj Sin, o preljubi Jezus moj, kaj bo na sveto sredo s teboj? »V sredo bom majhen, ubog in sam, za trideset srebrnikov izdan «
Moj Sin, o preljubi Jezus moj, kaj bo na sveti četrtek s teboj? »V četrtek bo zadnja večerja v slovo in dal bom apostolom Kri in Telo.«
Moj Sin, o preljubi Jezus moj, kaj bo na sveti petek s teboj? »O mati, da petek ostal bi ti skriti Saj v petek bom ves s krvjo oblit
in na križ me bodo pribili trd Tri ostri, ostri žeblji gredo skozi roke in noge vse ranjene.. O mati, o mati, zdaj veš za vse!«
Moj Sin, o preljubi Jezus moj, kaj bo na sveto soboto s teboj? »V soboto bom zrno, ki ne rodi, dokler ne umrje. Potem skali.
In v nedeljo z zarjo bom ves svetal, o mati moja, od smrti vstali In v jutru vstajenja prva boš ti, ki pridem pozdravit jo v radosti.«
prej tja na Kalvarijo pod križ, m celo nazaj skozi vse davnine v raj, kjer je bila razglašena prva božja prerokba o »ženi, ki bo po svojem zarodu kači gla» vo stria.«
In nauk, da je Marija kot mati za» vestno volila Odrešenika, oznanjajo cerkveni učitelji z različnim izraža» njem. Pravijo n. pr., da je Marija svo» jega Sina prej spočela z duhom ko s telesom. Sv. Tomaž Akvinec pa uči, da je ona dala svoje privoljenje v imenu vsega človeštva ter s tem soodločila njegovo odrešenje. »Iz nje pa je tudi bil rojen Jezus; ona je torej njegov« resnična mati; zaradi tega vredno in bogovšečno posreduje srédnikac T» nauk izrazito ponavljajo papeži izza Pija IX., nazivajoč Morijo »pomočnico Jezusovo pri njegovem odrešilnem de» lu.« Tako Pij X. v okrožnici leta 1904. (Ad diem 2. Febr.)
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Iz svetogorske zgodovine
II. DOBA.
Od slovesnega kronanja čudežne podobe Matere božje na Sv. gori do zatrtja božje poti.
O kronanju čudodelnih podob Marije Device sploh
Vsa svetišča Matere božje so častitljivi kraji. Nekatere si je pa Marija prav posebno izvolila, da bi na njih naklanjala vernikom izredne milosti. Svojo na klonjenost do vernikov na teh krajih kaže Marija tudi s čudeži. Takih preodličnih Marijinih svetišč je v katoliškem svetu več, n. pr. Lurd, Fatima, La Salette, Guadalupa itd. Med taka izredna svetišča smemo prište vati tudi našo Sv. goro.
Ker Marija na takih izrednih milostnih krajih naklanja vernikom obilne milosti pred svojo milostno podobo, ni čuda, da verniki prav posebno cenijo take
podobe in skušajo v njih na vse načine izkazati svojo ljubezen ;n hvaležnost do nebeške Dobrot-nice, Gospe in Matere.
Najodličnejši način počešče-nja Matere božje v njeni milostni podobi je njeno kronanje. S kronanjem izpovedujejo verniki, da radi priznajo Marijo, od Boga samega kronano Kraljico nebes in zemlje, za svojo Kraljico, k! jo želijo ljubiti in se v vsem Njej, Najsvetejši, pokoriti.
Dovoljenje za slovesno kronanje milostnih podob daje vatikanski kapitelj sv. Petra v Rimu, ako se najprej prepriča, da ima božja pot čudežen izvor, da so se pred milostno podobo dogodila čudežna uslišanja, da je božja pot starodavna in zelo obiskovana, da tam verniki vneto ča-
(Nadaljevanje.)
ste Marijo in da želijo l:rv nanje verniki in cerkvena ter sverna gosposka.
Če nobenega teh pogojev ne manjka, dovoli vatikanski kapitelj slovesno kronanje in določi svojega pooblaščenca, ki mora izvršiti obred kronanja po natančno določenih predpisih.
Priprave za kronanje milostne podobe Matere božje na Sv. gori (1715-1717)
Od vseh strani in izmed vseh stanov so se vedno glasneje razodevale želje, da bi tudi čudežno podobo Marije Device na Sv. gori slovesno kronali. V prvi polovici 1. 1715. je vložil p. gvardijan Romuald Sitar tozadevno prošnjo na vatikanski kapitelj. V prošnji je razložil natančno začetek božje poti, brezštevilne čudeže in milosti, ki jih je od žare tka sem Marija Devica tu deli-
la; poudaril je veliko obiskovanje svetišča, zlasti od Velike noči do Vseh svetih, ko pride ob velikih praznikih do 12 tisoč ljudi na božjo pot; svojo prošnjo je oprl na željo vsega meščanstva. javnih uradnikov, domačega in vnanjega plemstva in preprostega ljudstva, ki nestrpno pričakuje proslavljenja milostne Matere božje.
Vatikanski kapitelj je izročil prošnjo oglejskemu patriarhu Dioniziju Delfinu z nalogo, da preišče vso zadevo in ugotovi, ali vsi podatki odgovarjajo resnici. Patriarh je zadevo proučil in odgovoril, da bi bilo prav in spodobno, da bi se omenjena slovesnost obhajala, ker je vse resnično, kar so prosivci v prošnji navedli, in ničesar ne manjka.
kar vatikanska pravila zahtevajo.
Na to patriarhovo sporočilo je vatikanski kapitelj takoj dovolil kronanje svetogorske milostne podobe in za to imenitno opravilo pooblastil cezarejskega nadškofa in ap. nuncija pri cesarju Karolu VI. Jurija Spinola. Ta pa je odstopil svoje pooblastilo Juriju Fr. Ks. de Marotti-ju, škofu pičanskemu v Istri.
Za kronanje so določili dan 6 junija 1717. Gvardijan Sitar, ki je bil 1. 1714. dozidal velik samostan, je razposlal na vse kraje in v vse dežele, celo v beneško republiko, povabilo, naj bi se slovesnosti od vsepovsod čimveč gospode in vernega ljudstva u-deležilo.
Navdušenje je bilo silno veliko, kajti svetogorska podoba je bila komaj druga, ki je dosegla čast kronanja izven Italije. Prva je bila trsatska, tretja še iste jeseni čenstohovska na Poljskem
Za obred je bil določen Trav-
- v Gorici. Pred sedanjo prefekturo so napravili dragocen, z zlatom, srebrom in dragocenimi nreprogami ozaljšan oder in na njem veličasten oltar s podstavkom za milostno podobo.
Dragoceni kroni je podarila gospa Ana Katarina pl. Šelem-burg iz Ljubljane; imeli sta v čisto zlato vdelanih 30 biserov, 23 demantov in 25 drugih dragocenih kamnov.
Slovesno kronanje 6. junija 1717
Ob 4. uri zjutraj so ob slovesnem pritrkovanju vseh zvonov dvignili podobo Matere božje na Sv. gori in jo ob nepopisni po-božnosti in navdušenju velikanske množice prinesli v Gorico. Pri mestnih vratih jo je čakal pičanski škof, ki jo je sprejil pod dragocen baldahin ter spremil na Travnik, kjer se je izvršilo kronanje ob navzočnosti 30.000 vernikov in nepregledne vrste duhovnikov in svetnih, vojaških in civilnih gospodov. Ko je škof ovenčal glavi Jezusa in Marije z zlatima kronama, je prevzelo vse vernike po hipnem ganotju nepopisno navdušenje. Godba se je oglasila, možnarji so pokali, topovi z gradu so zagrme-h, vsi zvonovi so zapeli. Pri pon-tifikalni sv. maši so peli pevci iz Benetk.
Po slovesnosti so prenesli mi-
lostno podobo v stolnico, nato v ■ kvici uršulink in klarisinj, pod večer pa v frančiškanski hospic v Solkanu, kjer so kronano Marijo častili in ji prepevali pobožni verniki vso noč. Naslednje jutro so jo prenesli na Sv. goro. kjer so se začele osemdnevne veličastne slovesnosti, pri katerih je mogel dobiti vsak vernik popoln odpustek.
Kako sijajna je bila ta osmina.
nam priča že dejstvo, da so v tisi ih dneh razdelili 133.000 sv. ob-lajil.
spomin na slovesno kronanje svetogorske Marije je sv. oče Benedikt XIV. odredil, da se mora po vsem oglejskem pa-triarhatu obhajati 3. nedeljo po binkoštih spomin prikazanja in kronanja Matere božje na Sv. gori.
( Nad al jevan je prihodnjič.)
Svetogorska kronika
DECEMBER.
Ta mesec so le redki obiski.
4.	« Lepo vreme je privabilo vendar 150 romarjev.
5.	« Obisk škofa Srebrniča, solkanske» ga rojaka, ki je našemu svetišču še ved» no zelo naklonjen. Patrom je obljubil, da se zopet povrne ob 400 letnih sveča* nostih.
8. » Kakih 150 oseb časti tu Brezma* dežna
11.	» Približno 50 romarjev in krst hčerke solkanskega g. brigadirja.
12.	» Poroka nekega para iz Gorice.
18. » Silno mraz, le 30 romarjev.
22. » Zvonovi oznanjajo pogreb g. msgr. Beleta. Samostan zastopa pri po« grebu p. Luigi Asson.
31. » Na Sveti gori se patri zahvalju« jejo Bogu in Mariji za vse milosti, ki so jih prejeli v svetogorskem svetišču nešteti romarji, ki so se v prvi polovici svetogorskih stoletnih slovesnosti v neobičajnem številu zgrnili okrog Ma» rijine milostne podobe.
Železniške olajšave
Vse letošnje jubilejno leto bodo uživali svetogorski romarji sledeče olajšave :
Tuzemske skupine vsaj 4 oseb bodo mele 50 °/0 popusta in listek bo ve-javen 20 dni.
Inozemske skupine vsaj 4 oseb pa dobe 70 °/0 popusta in ba vozni listek veljaven 60 dni.
Kolavdacija
novih svetogorskih orgel
Kolavdacija novih svetogorskih orgel in blagoslovitev slikanih oken bo v soboto 15. aprila
Ob tej priliki bo prof. orgel P. Santini iz Rima izvajal v soboto ob 17.15 in v nedeljo od 10-11 sledeči orgelski spored :
I. DEL.
1.	J. S. Bach (1685»1750) — Tokata in fuga v d» molu;
2.	B. Pasquini (1637*171^) — a) Pasto« rala; b) Tokata s kukavičinim scher» zom.
3.	A. Guilmant (1837*1911) — Žalna ko» račnica in Serafični spev.
Prof. P. Aleksan&er Santini
Il DEL.
4.	Ch. M. Widor (1845-1935) — a) Scherzo v c« molu; b) Andante can» tabile ;
5.	GB. Martini (1706*1784) — Gavotta;
6.	G. D' Andrieu (1684*1740) — Mu» sette;
7.	Th. Dubois (1837*1924) — Tokata.
Blagoslovitev novih cerkenih por-talov, orgel in slikanih oken bo izvršil prevzv gospod goriški nadškof. - Za kolavdacijo orgel, ki so sijajne, vlada veliko zanimanje med glasbenimi razumniki in verniki.
Julij Zeyer (Poslovenil Marko Kranjc)
Vrt Marijin
Pesem o Materi
(Nadaljevanje.)
XI. V NAZARETU.
Srečno se je povrnila sveta družina v Nazaret, v staro, milo, ozko hišico, kamor je prišlo zdaj toliko svetosti in blaženosti, da je ne obseže svet z vsemi svojimi kraljestvi. Jezus je hodil često z Jožefom, kadar ga je delo vedlo ven iz hiše; ker Jožef je pripravljal Jezusa, da se nauči njegovega rokodelstva. Dete se je rado lotilo dela, kolikor so mu dopuščale moči. Včasi pa se je tudi v teh vsakdanjih razmerah pokazala visokost njegovega izvora in mogočnost, daleč presegajoča človeške moči. Tako je nekoč prišel ubog človek, ki si je stavil kočico, in prosil Jožefa, da mu iz usmiljenja napravi tesarsko delo. Jožef gre in Dete Jezus ž njim. Ves dan je Jožef marljivo delal in delo je bilo skoro dokončano, le še podboje je bilo treba postaviti. Tedaj pa se je pokazalo, da je eden podbojev prekratek, deset pedi na visoko mu je manjkalo. Žalostno reče ubogi lastnik kočice: »Drugega lesa nimam. Kaj počnemo zdaj?« Tudi Jožef ni vedel sveta. Jezus pa se veselo nasmehlja ter reče svojemu redniku: »Oče, samo krepko primi les za oni konec, jaz potegnem za drugega in videl boš, da spraviva podboj na pravo mero!«
In glej, podboj se je iztegnil v pravo mero! Jožef zavzet ne reče besedice, mož pa, ki je stavil kočico, za-kliče osupel: »Dete, odkod ti je dana ta moč?« Jezus ga resno pogleda ter reče mirno: »Odkod prihaja vsa moč, ako ne od Boga?« Potem gre veselo, kakor prej, z očetom domov.
Kakor v Egiptu, so tudi v Galileji otroci radi imeli Jezusa in so mu vedno kazali svojo ljubezen in zmirom jim je bil prvi v katerikoli igri. In zgodilo se je, da je nekoč eden dečkov rekel: »Igrajmo se kralja!« Razgrnili
so po zemlji plašče in posadili nanje Jezusa. Potem so spletli iz cvetlic krono in mu jo posadili na glavo, v roko pa so mu dali cvetočo vejo za žezlo. In so se mu priklanjali. In kdorkoli je šel mimo, so ga s kričem obkolili ter mu govorili: »Pridi se poklonit našemu kralju, da bo srečna tvoja pot!« In mimo idoči so s smehljajem ugodili otroški igri. — Tedaj pride mož, nesoč otroka, zvijajočega se v groznih krčih; nesrečni deček je bil od hudega duha obseden. Ko obsedenec zagleda Jezusa, začne tako besneti in preklinjati, da se otroci, poza-bivši na svojo igro, v strahu razbeže. Jezus pa vstane, pristopi k nesrečnežu ter mu v molitvi položi roke na glavo. S strašnim vzkrikom zbeži demon iz otroka. Ozdravljeni deček pa udari v trenutku svoje olajšave Jezusa z vso močjo v levo stran; udarec je bil tako hud, da je Jezus zakričal. Temu od hudobnega duha obsedenemu, zdaj ozdravljenemu dečku je bilo ime Judež in je bil iz Karijota; stran pa, kamor je Jezusa udaril, je bila pozneje na istem mestu s sulico prebodena.
Velik hrup je nastal v mestu radi te čudežne ozdravitve.
Toda kmalu po tem dogodku se je pokazal v Detetu Jezusu njegov nadčloveški izvor še očividneje. Naslednji dogodek je nemalo razburil duhove v belem Nazaretu: Nad mestom se je bil vlil močen dež. Nato je jasno zasijalo solnce in krasen večer je lil svoj sladki čar na osveženo pokrajino. Mavrica je plamtela na nebu. Ljudje, izvabljeni iz hiš, so sedeli na pragu in otroci so se veselo igrali na trgu. Tudi Jezus je bil med njimi. Otroci so iz vlažne ilovice jeli gnesti podobe ptičic. Tudi Jezus je zgnetel iz ila dvanajst ptičic. Otroci so se začeli zdaj ponašati, komu se je delo lepše posrečilo in vsak je zahteval hvalo zàse. Le Jezus je molčal. Toda ko so ga vprašali: »Kako pa je tebi delo uspelo?« je preprosto rekel ptičicam iz ila: »Dvignite se in poletite žive v širni svet! In spominjajte se na me, dokler boste žive!« In mokra ilovica je začela dihati, podobe ptičic so zletele in bile žive stvari. In radostno so zapele ter se dvignile visoko, dokler niso izginile v zarji zapada. Tedaj je nastal nad tem čudežem velikanski
hrup, ker bilo je mnogo prič. Ko je Marija zaslišala ta vrišč, je vsa preplašena hitela, da zve, kaj se godi. Pre-rila se je skozi množico do Jezusa. Dete Jezus reče materi: »Pomni mamica, to znamenje! Kakor sem oživil teh dvanajst ptičic in jih poslal v širni svet, da ponesejo tja svojo nesem, tako pošljem nekoč, ko pride čas, svojih dvanajst poslancev v isti širni svet. In kar bodo oznanjali, bo življenje. Ker zato sem prišel, da dam življenje. Saj so videli vsi: kar je izšlo iz moje roke, je bilo živo, kar iz drugih rok — je ostalo mrtva ilovica!«
Zunaj pa je trajal hrup in čedalje bolj naraščal. Toda to ni bilo več zgolj začudenje in strmenje! Glasovi obdolžbe so se začenjali zdaj dvigati proti' Jezusu, češ, da uganja čarodejstva! Marija reče Jožefu: »K svoji materi poj dem z Detetom in ostanem tam, dokler se ta razburjenost ne poleže.« Jožef odgovori: »Modro storiš!« Tako se je napotila Marija z Detetom vjutro zgodaj v Jeruzalem, kjer sta Ana in Joahim v miru živela svoje stare dni.
Hiša, ki sta v njej prebivala Ana in Joahim v Jeruzalemu, je bila majhna in prijazna ter je stala sredi vrtov polnih senc in šumečih dreves. Skozi drevesa se je videlo na goro Golgoto. Nedaleč je žuborel potok, ob njem so šepetali mladi, vitki topoli. Tam sta sedevala Ana in Joahim, kadar je grelo solnce. Ondi sta sedevala zdaj z njima Marija in Jezus in dnevi so potekali
v tihem razgovoru, tihem delu in sladkem odpočitku. Pretekel je mesec in Marija je mislila na vrnitev v Nazaret, zakaj Jožef ji je sporočil: »Nemir je že potihnil. Pridi, ker toži se mi po tebi in po Detetu!« Marija se torej poslovi od očeta in matere. Bilo je določeno, da vjutro zgodaj odpotujeta. Bil je večer. Joahim in Ana sta šla k počitku in Marija je sedela na pragu. Bilo je še svetlo, dasi se je že mračilo, in zrak je bil čist in sladek in prepojen z vonjavami vrtov. Cvetke so dihale in bilo je že čutiti vlažno roso. V travi je bilo polno cvetlic in Jezus jih je trgal za mater. Tedaj zagleda vi-tičasto steblo, ovijajoče se krog drevesa, in med njegovim listjem je bil nenavaden, neznan popek. Jezus
Duhovne vaje v štanjelski župniji. —
V štanjelski župniji smo imeli duhovne vaje od 5. do 9. marca. Bogu hvala za te posvečene dneve. Posebno zahvalo smo dolžni tudi svojemu veleč. g. žup. Sateju, ker nam je poskrbel tako uče» nega in vnetega govornika v osebi ve» leč. g. msgr. Brumata, kateri nam je v tako jasni besedi slikal resnice naše sv "vere. Zares! Veleč, kanonik nas je ta>. ko razsvetlil v sv. veri, da se danes šte« jemo med najsrečnejše na svetu, ker smo kristjani.. O da bi ljubi Bog g. pri» digarja poplačal za trud, ki ga je imel z nami s tem, da mu ohrani zdravje in moč, da bo vedno bolj po naši deželi kazal pot k edino pravi sreči, in ga ne» koč v nebesih razveseli s tem, da nas -vse najde tam gori! Zahvaljujemo se tudi čč. gg. sosedom, ker so pomagali pri spovedovanju. Bralce Svetogorske Kraljice pa prisrčno prosimo, naj mo> lijo, da seme, ki je bilo med nami se« jano, stoteren sad obrodi!
V&se^fi VjelLitconočm ptioJzrnJcz!
Uredništvo in uprava
Duhovniške vesti. — Za župnega u« pravitelja v Kamnjah na Vipavskem je imenovan g. Viktorin Stanič, ki je do» zdaj pastiroval v Devinu. Na njegovo mesto v Devin je prišel g. Marcel Biancarosa, dosedanji upravitelj Dober« doba. — V Doberdob pride g. Benjamin Bianchi, upokojeni župnik.
Misijon. — Zelo dobro uspel misijon «o imeli od 26. II. do 5. III. v Jelšanah. Misijon je počastil s svojo navzočnostjo tudi reški prevzv. g. škof Comuzzo, kar je napravilo na vernike zelo dober vtis.
V čast božjo. — V Jagerščah na Cer» ikljanskem so pred kratkim dobili nove orgle. Za skromno hribovsko duhovniio je bil to izredno slovesen dogodek, Ki •so ga bili vsi iskreno veseli. Kakor ču» jemo, bodo v doglednem času tudi so« ■sedne Šebrelje dobile novo cerkveno glasbilo. Največ zaslug pri tem požr» Ivovalnem delu ima g. šebreljski žup» •nik. — Tudi izpod Črne prsti, iz viso« koležečih Stržišč nam prihaja vest, da se že končujejo nove orgle za tamošnjo cerkev sv. Ožbolta. V Stržiščih cerkev idozdaj ni imela orgel, zato bodo te pr« ♦s tembolj razveselile vernike.
Romanje na Sv. goro. - Dne 30. aprila, t. j. tretjo nedeljo po Veliki noči priredijo Skalnica, Apostolstvo molite in Tretji red shod na Sv. gori kakor vsako leto.	Vodstvo.
Ne ure ne dneva. — Iz Št. Vida pri Vipavi nam poročajo, da se je smrtno ponesrečil 68 letni posestnik Jožef Fab« čič, oče«vdovec osmih nepreskrbljenih otrok. Odšel je od doma po opravkih; pri povratku domov je tako nesrečno padel, da je nezavesten obležal in v mrzli noči potem zmrznil. Pokoj nje» govi duši!
Trst — deseto mesto v Italiji. — Le« tos ob novem letu je mesto Trst štelo 258.612 ljudi, tedaj nad četrt milijona.
V	letu 1938 se je število prebivalstva pomnožilo za 3760 duš. Ta povišek gre v veliki večini na račun priseljevanja iz drugih krajev, ne pa toliko na račun naravnega prirastka. Po številu svojega prebivalstva je Trst sedaj med Italijan« skimi mesti na desetem mestu.
Nove šmarnice. — Duhovnik tržaške škofije je izdal šmarnice z naslovom »Kraljica duhovnikov«. So kratke in do« bre. Dobe se za 4 lire pri Fortunatu v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici.
Misijonar iz Južne Amerike Tram» puž pride za Veliko noč domov v Ko« stanjevico na Krasu. Domačini ga z ve« seljem pričakujejo, ker bo med soroja« ki prvič maševal in pridigal. Glasnika Jezusovega tudi mi pozdravljamo!
Mogočno grobnico, ki stane nad mili* jon lir, si je zgradila knežja družina Torre«Tasso, ki nosi tudi naslov devin« skih vojvod, v svojem gradu v Devinu. Grobnico je blagoslovil prevzvišeni goriški nadškof ob asistenci večjega števila sosednjih gospodov. V njo so že prenesli truplo pred par leti umrle« ga kneza Aleksandra iz dosedanjega starega grobišča.
Smrt vzorne matere. — V kronber« ški duhovniji je umrla gospa Lucija Komel, skrbna krščanska mati in go« spodinja, ki je vzgojila lepo krščansko družino. Dose«la je čas t il j ivo starost preko ■
Nov- grobovi. — Na Ponikvah nad Sv. Lucijo je po daljši bolezni umrl g. Jožef Hvala, po domače Štefan, star 82 let. Čez 40 let je bil cerkveni ključar.
V	vsem svojem življenju je kot dober krščanski mož zgledno skrbel za òkre» pitev verskega življenja v domači du« hovniji. Bil je zato tudi splošno pri«, ljubljen in spoštovan. — V Gočah na Vipavskem je prejšnji mesec umrl, star 67 let, g. Edvard Ferjančič iz velespo« štovane Jamškove rodbine. Bil je srčno dober in se je odlikoval z lepim kr« ščanskim življenjem. Nad 40 let je kot izboren basist sodeloval pri cerkvenem pevskem zboru. Pevski zbor mu je vsled tega zapej na jzadnji poti tudi prav ganljive poslovilne pesmi. Najbolj je šla do srca ona, ki jo je spesnil njegov pokojni brat župnik in uglasbil njegov brat g. novomeški kanonik. — V Kana»
lu ob Soči so 11. marca izročili materi zemlji g. Štefana Segala, daleč okrog znanega kotlarskega mojstra. Dosegel je 71 let. Bil je vzoren družinski oče, ki je krščansko vzgojil svoje otroke. Po« žrtvovalno je dolgo let prepeval v cer« kvenem pevskem zboru. — Vsem trem značajnim krščanskim možem večni mir in pokoj!
Kronanja sv. očeta Pija XII. se je udeležilo 250.000 ljudi z zastopniki 40 držav vseh delov sveta. —< Ob tej p rili« ki so časniki med drugim pisali tudi o preroških besedah, ki jih je izgovoril nek duhovnik ob priliki krsta malega Evgenija Pacellija: »Čez 63 let bedo te« ga dečka občudovale v cerkvi sv. Petra velikanske množice.«
Državni tajnik papeža Pija XII. je postal kardinal Ludvik Maglione. Rodil se je 2. marca 1877 —- točno eno leto za Pijem XII. v Neaplju. Gimnazijo je študiral v jezuitskem zavodu v svojem rojstnem mestu, teologijo in filozofijo pa na gregorijanski univerzi v Rimu. L. 1901. je bil posvečen v duhovnika in je kot tak še nadaljeval pravne študije ter vzbudil med profesorji pozornost radi izredne bistroumnosti ter temeljitosti. L. 1905. je stopil v diplomatsko službo Vatikana. L. 1908. je bil za kratko do» bo poslan v Costa Rico, nato je bil 10 let pri državnem tajništvu v Rimu, 1. 1912. so ga poslali V Bern v Švico kot izrednega odposlanca Vatikana. Še isto leto je postal po 47 letih prvi nuncij v Bernu. Veliko so je pečal z vprašanji Zveze narodov. L. 1926. je šel za nunci» ja v Pariz. Tam je deloval 10 let in postal kardinal.
Italijanski katoličani zdržujejo s pro« stovoljnimi doneski svoje katoliško vseučilišče presv. Srca Jezusovega v Mi» lanu, ki se vedno lepše razvija. Vsako leto naberejo nad 3 milijone lir.
3. februarja je umrl v Ljubljani svet» niški škof Janez Franc Gnidovec. Kot kaplan je služboval pred vojno v Vipa» vi. Dolgo časa je bil ravnatelj škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Stopil je kot redovnik v misijonsko družbo lazaristov in bil od sv. očeta imenovan za škofa starodavne skopljan« ske škofije v Južni Srbiji.
V Uhercih na Poljskem je živel kmet, ki je izredno spoštoval in ljubil pokoj« nega sv. očeta, tako da se ga je prijelo irne »papežev« ali pa kar »papež«. Več» krat je zatrjeval, da bi gotovo laže pri« I šel v nebesa, če bi umrl isti dan ko pa«
Proti brezposelnosti. — Načelnik na» še vlade je pred kratkim poklical k sebi vse pokrajinske glavarje (prefekte) v Julijski krajini in jim dal navodila, ka« ko naj pospešujejo v svojih deželah javna dela, da zaposle tudi tete brez» poselne, ki so še do sedaj ostali brez dela in seveda tudi brez zaslužka.
pež. 10. februarja je zdrav kakor na» vadno delal v svojem skednju. Pa mu postane slabo. Pokličejo župnika. Ko ta hiti k bolniku, mu pride naproti župan z novico, da je papež umrl. Seveda je bil to rimski papež. Kmalu nato je pa izdihnil tudi uherski »papež«. Dogodek je ljudi presumi. Molili so tiste dni za dušni' mir kar dveh »papežev«.
V Zagrebu so zborovali jugoslovan« ski katoliški škofje. Med drugim so se tudi posvetovali, kako bi dosegli, da se iz knjig, ki se rabijo v državnih šolah, izločijo vse zmote glede Katoliške Cer« kve. Izdali so tudi skupen pastirski list »O svetosti svetega zakona.«
V Indiji se vračajo krivoverski jako« biti v Katoliško Cerkev. Nekaj škofov in veliko duhovnikov s svojimi župni« jami je že prestopilo.
V Združenih državah Severne Ameri« ke so razna katoliška društva ves me» sec februar agitirala za katoliško časo« pisje. Upamo, da z velikim uspehom. Do sedaj so imeli tamkajšnji katoliča« ni 9 dnevnikov v raznih jezikih, med njimi slovenski dnevnik »Ameriški Slo« venec.« Tednikov je bilo 121 in kakih 4000 mesečnikov.
Drobiž
Moč sv. rožnega venca
V samostanu sv. Marije angelske v Fiezolah je naredila večne obljube sve*: tovno znana pevka Frida Dierolf. Pri preobleki je dobila redovno ime Cecili» ja božjega Obličja. Rojena je bila pred kakimi 40 leti v Wurttembergu od pro« testantovskih staršev. Učila se je petja in postala slavna kontraltistinja. Ko se je v Švici nekoč sama sprehajala po polju, zagleda na tleh nek predmet in ga pobere. Rožni venec je. Protestantka ne ve, kako se rabi1, ve pa, da je to na» božni predmet, katerega rabijo katoli« čani, da časte z njim Mater božjo. Po« božno ga shrani in se ne loči več od njega. Od tistega časa se" je Frida vsa
spremenila. Ko zboli, pride v Fiezole, kjer ostane tri leta. Tukaj zahrepeni po samostanu. Pred 6 meseci je vsto» pila v samostan, ki jo je sedaj sprejel za vedno.
Blagoslov letečega katekizma
Čang Maolin je majhen Kitajček in priden učenec katoliške šole v Tientsi» nu. Pa mu oče prepove učenje krščan» skega nauka. V jezi pograbi oče sinčkov katekizem in ga zažene skozi okno. Ko gre za dušo in večno zveličanje, se ma« li Čang ne da oplašiti. Sklene, da se ne dotakne nobene jedi, dokler mu oče ne dovoli učenja svetih resnic. Z vztraj» nostjo to tudi doseže. Zdaj pa manjka knjiga, ki je zletela skozi okno. Pa glej, sosed je pobral letečo knjigo. Prebral jo je in jo prinesel nazaj. Izjavil je, da mu je branje knjige tako dopadlo in ga popolnoma prepričalo, da je zaprosil za sprejem v Katoliško Cerkev.
Ne odlašajte s sv. krstom.
V časopisu «Katoliški delavec», ki izhaja v Vicenci, piše nek župnik: V moji župniji se je rodil otrok, ki ga niso prinesli h krstu, četudi je pretekel od rojstva že teden dni. Sporočil sem ma» teri, naj vendar ne odlaša s krstom. Pa mi je odgovorila, da prinesejo otroka h krstu, kakor hitro bo mogel priti krstni boter iz Torina. Pa je prišla prej smrt kakor boter. Ko nekega jutra mati vstane in se približa zibelki, da bi podojila otroka, najde otroka mrtvega. Misel, da je sama kriva, da ni bil otrok krščen, jo je tako kruto preganjala, da se ji je omračil um in zdaj se nahaja v umobolnici
Prošnja do Marije
(Gregor Mali)
V	bolesti, Marija, otrok tvoj zdihuje, zaupno, proseče roké povzdiguje: Marija, srcé mu
ljubeče odpri,	;
ohrani ga v svoji ljubezni vse dni!
Brezmadežna bila, Marija, si ti, vse tvoje otroke pa krivda teži... Brezmadežna, prosi Zveličarja ti, naj grehe izmije njegova nam kri.
V	ljubezni naj tvoji počivamo mi
in hvalnice svete prepevamo ti! Presveta Devica, vsi prosimo: Daj, po smrti naj pridemo k Jezusu v raj!
To in ono
ga utrga in prinese materi, zroči uprav na goro Golgo-to, koje temni obris se je že črnil v mraku.
Dete poljubi popek ter ga poda materi. In glej : popek se odpre, kakor da so se ga dotaknili žarki, in v dehtečem krilu bledih listov zagledata Marija in Jezus nekaj čudovitega! Prašniki in pestič so imeli podobo vseh mučil, ki so jih po rimskih postavah, zdaj v Judeji gospodujočih, rabili pri križanju zločincev: žrebljev, kladiva, sulične osti! V tem hipu prešine dušo Marijino nekaj kakor strela bolečin in njen pogled se obrne proti Golgoti.
Srce Marijino je bilo težko kakor kamen, in vsa bol, vse trpljenje, ki jo je čakalo, se ji je kakor blisk pojavilo v duši... Videla je svojega Sina sramoto in smrt, videla ga je bledega s trnjevo krono, na križu ga je videla... Mraz jo je spreletel, zaprla je oči in omedle-vica je pogreznila njen spomin v temo... Vsa ta groza je trajala le trenotek, in ko je Marija zopet odprla oči, je izginila strašna prikazen kakor sen. In gledala sta si v oči, mati in dete, in nista vedela, kaj se je bilo z njima žalostnega zgodilo. Smehljaje se reče Marija: »Moj sladki Jezus, čas je, da ležeš. Hladno je že in ona gora tam se zdi otožna mi v globokem mraku. Jutri se vrneva v našo tiho Galilejo, v naš tihi Nazaret!...«
In drugi dan sta se odpravila na pot.
XII. LOČITEV.
In sanjava Galileja s svojimi cvetočimi logi, temno-zlatimi polji, položnimi hribčki in visokimi gorami, s svojim modrim, sladkočarobnim jezerom je hranila v svojem krilu mater in sina, Marijo in Jezusa kot od Boga poverjeni zaklad. Tam je minevala otroška doba Jezusova kakor balzamski dih pomladanski.
Jezus je bil mladenič. Živel je kakor drugi, tiho, ponižno, in vsak dan so ga videli z očetom na delu. Toda nihče razun Marije in Jožefa ni slutil, kdo je ta mladenič, ki je stopal v imenu Gospodovem po zemlji galilejski ter jo posvečal.
Srce mu je bilo dostopno vsem človeškim revam in plakal je z žalujočimi ter jih tolažil. In sčasoma se je
vlegla na njegovo božje-prežarjeno obličje koprena sni-ve otožnosti, ki jo je vrgla nanje usoda bodočih dni. Pod milino mladeniških potez se je glašal oni bodoči »mož bolečin, ki zna trpeti«, kakor je o njem prerokoval Izaija.
Tisti čas sta umrla Joahim in Ana. Kakor dva siva goloba sta se vrnila iz Jeruzalema v Nazaret, da umreta skupaj v oni hiši, ki jima je bila nekdaj tako ljuba kakor gnezdo. In ugasnila sta, skupaj sta šla v večnost kakor v sveti tempelj. Tiho kakor vetrič, ki se izveje. Marija je plakala, ko ju je pokopala. Toda nepopisna sladkost! Njena glava je slonela na prsih Jezusovih in njune solze so se pomešale in njuna bolest ni imela ne ostrine ne grenkobe, imela je le poltemo večera, ki prinaša z mrakom balzam spanca. In še tesneje sta zrastli njuni srci v eno: Z roko v roki je šel Jezus z Marijo svoji moški dobi naproti.
In često sta sedeč skupaj z roko v roki molčala ter se pogrezala vsak v svoje misli. Jezus je razmišljal o bodočem večnem duhovništvu in o kraljestvu, ki ni od tega sveta; Marija pa je snivala o njegovi bodoči slavi kraljevski, o miru kneževstva, ki ga podeli narodom, o nesmrtnem sijaju Siona. Kadar je prišla sobota, je šel Jezus s svojimi drugi, prijatelji in sorodniki v shodnico. Tam v preprostem, pobeljenem, ozkem prostoru se je mladi tesar včasih spremenil v kraljevskega preroka, ko je starosta občine odgrnil škrlatno zaveso, vzel toro (Mojzesove knjige), jo položil pod večno gorečo sve-tiljko in pozval Jezusa, da bere in razlaga.
Tedaj je bilo, kakor da so se razmeknile stene in je neustvarjena svetloba preplavila vse in je duh božji napolnil svet! In vendar je govoril Jezus preprosto, tiho sladko! Začudeno so govorili drug drugemu: »Odkod ta moč v tem človeku?« Zunaj je bil mrak nad srečno Galilejo, modri mrak, preevetel z belimi zvezdicami. V sladki poltemi je čakala Marija Jezusa. Nema od sreče je težko dihala in že ni mislila več na to, da je_ Jezus njen sin, ampak le, da je njen Bog. In strmela je nad veličino svoje usode, da je svojemu Bogu s sladkim smehljajem smela reči: »Moj sin!«
Bil je torej mož in bližala se je doba njegovega poslanja.
Tisti čas je donel po vsem Izraelu glas, vpijoč v puščavi. Janez Krstnik je polnil vse duše z navdušenjem in s silo vlekel srca k sebi. Glas mu je donel kakor levji. Častili so ga kakor preroka in mnogi so videli v njem Mesijo. Janez pa je dejal: »Jaz mu pot pripravljam! Spokorite se, ker Zveličar že prihaja!« In povsod so govorili o Janezu in cele trume so potovale k Jordanu, kjer je krstil in pridigoval. Vsa Galileja je govorila o njem.
Marija se je spominjala onega časa, ko je po Ga-brielovem oznanjenju potovala k Elizabeti, onega trenutka, ko je na njen pozdrav Elizabeta, razsvetljena po božjem navdihnjenju, vzradoščena vzkliknila: »Kako da prihaja k meni mati mojega Gospoda?« In dete je vztrepetalo v njenem telesu. Nenadoma stoji pred njo njen Sin. Oči mu sveto plamte in s tihim glasom ji reče: »Mati, moj čas je prišel! Prvi korak storim. Jutri se ločim od tebe!« Marija vztrepeče. Jezus pa pravi: »Ne boj se! Zopet me boš videla. Bodi mirna in raduj se, nebeško kraljestvo je prišlo.«
Marija skloni glavo in šepeče: »Bodi češčen! Ti si, ki po njem koprne narodi sveta! Vrši, kar imaš vršiti! Hvaljen bodi Bog!«
In drugo jutro ob svitu se je Jezus pridružil karavani, potujoči k Jordanu. In nepoznan je prišel z mnogimi na kraj, kjer je v puščavi pridigoval Janez. In Krstnik ga je zagledal. In videl je zdaj nad Kristusom vse nebo odprto. In zaklical je z velikim glasom, kazaje nanj: »Glejte Njega, ki odjemlje grehe sveta!« — In Jezus se mu je približal in zaželel njegovega krsta, on brez gr^ha! Krstnik se je sicer branil, vendar v globoki ponižnosti slušal in ga krstil. In nebo je odprlo svojo temno modrino in bel golob je priplul Jezusu nad^ glavo. Vse ljudstvo je videlo ta nikdar slišani čudež. In mnogi so se vrnili v Nazaret ter pripovedovali vse.

Zvezdnato nebo oznanja slavo božjo
(9. nadaljevanje.)
Kako velika je naša zemlja?
Dokazali smo, da si človek ne more predstavljati jiiti milijontinke lunine velikosti. Kaj naj šele rečemo o naši zemlji, ki je petdesetkrat večja, čeprav je tudi ta v primeri z drugimi zvezda» mi zelo majhna? Razdelimo zemljo v 50 milijonov delov. En tak del je v pri» meri s celo zemljo toliko kot en kilo» meter v primeri s črto, ki bi objela ravnik naše zemlje 1250 krat ali pa kot en dan v primeri s 1370 stoletji.
Za podlago premišljevanja o veliko» sti naše zemlje vzemimo kubično miljo, t. j. kocko, ki bi bila dolga, široka in visoka 7420 m ali okroglo 754 km. Ali si pravilno predstavljaš velikost te koc» ke? Z vojaškim korakom bi jo obhodil v 6 urah. Visoka pa je več ko poldrugo višino največje evropske gore Mont Bianca, ki je visok 4.800 m. Vsaka stran te kocke ima 55 km2 površine in bi ime» lo na njej 110 milijonov ljudi prostora. Iz njene snovi bi mogli napraviti 154.000 Keopsovih piramid in 1360 Ki»
Zdrava duša v zdravem telesu
SPOMLADNO ČIŠČENJE KRVI.
Telesu ohranjuje življenje duša, hra» no pa mu dovaja v prvi vrsti kri. Zato imenujemo v gotovem pomenu kri no« siteljico življenja. Hrana, ki jo užije» ir o, preide po večini v kri in po krvi v vse dele telesa. Od zdrave krvi pa zavil» si zdravje telesa. Pa tudi vsaka bolezen ima, kakor trdi Knajp, svoj vzrok v n otnjah in zastrupljenju krvi. Nepra» vilna hrana, prehladi it.d. provzročajo motnje v krvi, strupi od zunaj ali zno» tra j pa zastrupljen j e krvi. Kdor se ho» če tedaj trajno otresti bolezni, mora vsako leto nekaj časa uporabiti za či» žčenje krvi. Tako si prihrani trpljenje in denar. Modremu človeku bodo tedaj sledeči nasveti dobrodošli.
Tu navedeni čaji čistijo kri splošno, vsak pa naj si izbere tistega, ki vpliva še posebej na tisti del telesa, kjer se morda že čuti nezdravega!.
Spomladni čistilni čaj s posebnim vplivom na želodec in črevesje: kamilca, žajbelj, koromač, tavžentroža, pelin.
S pos.ebnim učinkom na obisti: škrad (»raba), brezovi listi
S posebnim učinkom na dihala: la» puh, špičasti trpotec, preslica.
Če kdo ne more dobiti ali ne pozna pravkar imenovanih rastlin, je dobro, da spomladi nabere vseh vrst brstja (mladje): robide, bezga, leske, oreha, vseh vrst trnov, črešenj, trt i.t.d. Naj vlije na par pesti tega en liter vrele vode in pusti pokrito 10—15 minut. To naj pije po skodelicah.
Komur dopade bolj »v solati«, si lah« ko poišče: krebulje, sračevna, mlečka, kiselce, cikorije. Za obisti priporočajo: endivijo, krešo, mlečk s citronovim so» kom, ali sesekljano šelno s solato, ali redkev sesekljano s solato in mnogo drugih.
Med čaji bi rad navedel še enega, ki je zelo priljubljen in ga lahko priipra» viš, namreč iz lapuha, marjetic in vijo» ličnih listov.
Še bolje je piti sokl Rastline stolči in iztisni sok.
Spomladni sok za želodec in črevesje: iz rmanca, preslice, česnika, čebule.
Za jetra: žgoče koprive (ne same), redkev, kreša, mleček (leontodon).
Za obisti: peteršilj, škrada, preslica, redkev, brinje, žgoče koprive.
Za dihala: lapuh, špičasti trpotec, preslica, brinje.
Za kožo (lišaje i.t.d.): beli trn, vrtna kreša, škrada, brinje.
Za hemeroide: listi vrtnic, zlata roz» ga, grenkuljica. Uživaj jabolka I
Ali bi ne bilo prav, ako bi se v vsa» kem kraju kdo posebno zanimal za zdravilne rastline in jih pridno nabiral, da bi mogel z njimi bližnjemu v potre» bi postreči? To bi bilo imenitno telesno delo usmiljenja!
tajskih zidov. Strmel si že nad veliko« stjo enega kubičnega kilometra, a vedi, da ima prostora v eni kubični milji 408.50 kubičnih kilometrov. Če bi bila kubična milja polna vode in bi iz take posode izteklo vsako sekundo 1 1 vode, bi se izpraznila šele v 1*!9.000 stoletjih.
—	Prof. dr. Pich je matematično doka« zal, da bi v polovici kubične milje imel dovolj prostora ves material vseh veli« kih in malih zgradb tega sveta. Vsi lju» dje, kar jih je kdaj živelo na zemlji in še bodo živeli v nekaj naslednjih sto« letjih — torej 180 do 200 milijard ljudi
—	bi stalo v polovici ene same kubične >nilje. V eni kubični milji bi stalo 200 bilijonov opek. Če bi kaka tovarna izdelala vsako sekundo eno opeko, bi morala noč in dan obratovati skozi 63.700 stoletij, da bi napravila -no ku» bično miljo opeke.
Takih ogromnih kubičnih milj ima naša zemlja 2 milijardi in 650 milijo» no-«.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Fantje, pozor! Prmej-kokoš! Raca pečena!
Pred par dnevi sem na postaji »lišal štiri naše fante, ki so se pogovarjali, čakaj e na vlak. Razumel sem, da so vpoklicani k vojakom in da so se napili. A kako so govorili! Vsaka tretja bese» da je bila ostudna kletev, da te je kar streslo. Porco sem — porco tja — prm«j gor — prmej dol! Kakor bi jim svinjsko blato kapalo od ustnic, prekliajavcem grdim, tako so drekali. Pri tem so pa kazali, da znajo več jezikov! In njihove kletvine so padale na Boga, na Devico Marijo, na rodno mater, na vse, kar mo» ra biti poštenemu kristjanu najsve« tej še.
Tako bi povedali tem fantom in še drugim takim surovežem, ki jih je pri nas le preveč:
Ko tako grdo kolnete in ostudno go« vorite, so ljudje okoli vas, ki si misli» jo: »Odkod so pa prišli ti divjaki? Iz katerega hleva so ušla ta bitja, ki govo« rijo nerazumljivo — a samo to razume» mo, da sramotijo Boga in Madono in svojo rodno mater. To so pravi pokvar» jeni barbari.«
Fantje, vi sramotite naše ljudstvo! Fantje preklinjavci, vi sramotite svoje starše in svoj dom! Zavejte se, to se ne sme več zgoditi
Pa še več. Vi kolnete Boga in njego« vo prečisto Mater. Boga, ki je tudi vas ustvaril, ki vam je dal življenje in mia» dost in vse, kar imate. Boga, svojega največjega dobrotnika, kolnete. In od tega Boga je odvisno, ali boste srečni ali nesrečni na tem svetu in v večnosti. Vi kličete na sebe božje prokletstvo. Bog ne plačuje vsako soboto, a ko pia» ča, dobro plačal Posebno še, če sramo» tite Njegovo deviško Mater.
Ne, ne, fantje, saj je v vaših srcih še toliko dobrega. V tvojem srcu se še oglaša vest, še joče v njem angel božju Skleni roke, dragi fant, in dvigni oči v Križanega, ki si ga sramotil, in prosi Ga, naj pošlje nate svoj blagoslov — in ne prokletstvo — da boš srečen, da bo blagoslovljeno tvoje delo, da bo božja roka varovala tvoj dom!
— Ej, saj nisem mislil nič tako hude» ga! Kolnem le iz navade! Tako je bese» da bolj krepka, govor bolj zasoljen. — Tako se izgovarja ta ali oni.
Veš kaj, dragi pob, poslušaj moj na» svet. Ti torej hočeš soliti svoj govor, da bo beseda bolj krepka. Prosim te, pusti prasca v hlevu! Tudi pusti hudi» ča v peklu in dušo v miru. Kar tako lepo jo zakroži, da se ohladiš:
Prmej — kokoši
Kar poskusi! Aha, zdaj ti je že odle» glo! Vidiš, to je star recept naših de» dov, to pomaga.
Zdaj pa se pridruži našemu velikemu gibanju za odpravo kletvine in ostud» nega govorjenja. V letu svetogorskega jubileja naj se iz vrst naše mladine iz« korenini kletvina, naj izgine ostudna govorica !
Prmej — kokoš, da moramo to doseči 1
Jernej Trobca
V vlaku
ZAŠČITNIK DEKLET BREZ DOTE.
Jernej pripoveduje:
»Sv. Miklavž, to je imeniten svetnik, raca pečena! Od nekdaj je v veliki ča« sti pri vernem ljudstvu, staro in mlado ga z veseljem obhaja, toda prišli bodo časi, ko bo postal še slavnejši. Znano je, da je imel posebno usmiljeno srce za dekleta, ki se radi uboštva niso mo« gle poročiti in da jim je metal ponoči doto skozi okno. Bližajo se časi, ko bo mnogo deklet v enaki stiski. To vem, ker mi je že dolgo tega pravil komen« ski dekan Doljak iz starodavnih pre« roških knjig nekega meniha, da bo zelo hudo, ko bo po zemlji lezla železna ka« ča. Tu jo imate* Po pravici so Kraševci gledali kakor na črnega zlodja na prvo progo po naši zemlji, mislim na Južno železnico. Nesreča je v tem, da ljudje, ki zdaj brez težav potujejo iz kraja v kraj, mislijo, da mora biti vse življe« nje brez težav. To pa ni tako, raca pe» čena! Jernej Trobec, ki ni še nikoli po« toval z železnico, plačuje že leta in leta in drsa povsod peš, da se morejo dru« gi za majhen denar voziti od kraja do kraja. Ne, sem rekel, vsaj enkrat se po» peljem tudi jaz, da vidim, kam gredo moji žulji, raca pečena! Hudi časi bo» do. Reke, ki jih bo kača prelazila, bodo krvave. In ko se bo voda spet učistila, bo novo železo pripravljalo novo gorje. Pred leti je Doljakov naslednik Har« melj, Bog daj njemu prav posebno le» pa nebesa, pridigal
PRI MARIJI OBERŠLJANSKI...«
»Dovolite, gospod Jernej! Ali pozna» te pesem, ki opeva oberšljansko Mater božjo? Gč. Nežka jo je spesnila in jo že prepevajo. No, Nežka, deklamirajte prvo kitico.« Nežka, ki ni kakor kaka kraška nevesta, ampak svobodno de« kle, ki nikogar ne potrebuje, ampak vsem rada ustreže, ko gre za dobro stvar, se ne pusti prositi, ampak takoj zapoje:
»O Marija Oberšljanska, Tvoja moč je velikanska; kraška zemlja te časti, v stiskah k tebi pribeži.«
»Lepa je!« so vsi pohvalili. »Zapojte jo še enkrat, bom pomagal še jaz«, je dejal g. Cvek. »Tudi jaz bom basirai«, je dejal Jernej. Tinica, ki poje na Vi« tovljah, da se ljudje iz Oseka ozirajo v goro, in je doslej nihče ni opazil, je po» vzdignila glas in potegnila mahoma vse za seboj. Kar lepo so peli. Jernej je med petjem mahal z desno roko kakor da vleče lok po ogromnem kontrabasu. Ve» liko ploskanje je poplačalo pevce, ko so pesem v tretje zapeli.
»Zdaj pa le nadaljujte zgodbo o sv. Miklavžu in hudih časih«, je prosila Nežka.
ŽELEZNE MIŠI.
»Tedaj, Harmelj je pridigal, da napo« čijo prav posebno hudi časi, ko bodo poleg železne kače drvele po zemlji že« lezne miši, frčali po nebu železni ptiči in plavale po morju železne ribe. Ta» krat bo tako hudo, da ženske ne bodo hotele biti ne device ne matere, ampak samo ljubice, ki naj jih možje redijo in črtajo. In kazen jih bo zadela, kajti moški se bodo uprli in porečejo kot ' eden: »Crtali vas bomo, redili pa ne, ker to ni špas!« In ženske se bodo po« svetovale, kako bi moške uklonile. In spet bo železo, ki bo potiskalo človeka iz brezna v brezno. Železo pojde v žen» sko obleko in jo bo rezalo, zdaj predol» go, zdaj prekratko, zdaj preširoko, zda) preozko, zdaj na vrhu, zdaj pri nogah in navsezadnje jim skoči železna kača <;,o v lase.
SPOMENICA V RIM.
Tiste dni bodo nastali celo novi po» klici, ki bodo ženskam pomagali v boju zoper moško trdovratno upornost proti Zakonskemu stanu. Med njimi bodo zelo
imenitni poklicni »farbarji« ali ples» karji, kajti nepoklicnih je bilo vedno in jih bo takrat še posebno veliko. Ti bo» do ženske barvali kakor kiparji podobe 'a oltarje. Da bi njihova lenoba prešla» bo ne dišala, se bodo škropile z vsako» vrstnimi dišavami. Katerega bodo oma> mile, a večina moških bo ostala trdo» ratna, ker večina zlata pojde v železo, zabavo in modo, tako da ga za luksus družinskega življenja ne bo. In takrat se bodo dekline spomnile na svetega Miklavža. Poslale bodo prošnjo v Rim, naj se vpelje zapovedan praznik svete« ga Miklavža in naj bo v vsaki cerkvi vsaj njegova podoba izpostavljena v pobožno češčenje.
Tako je pridigal komenski gospod in tudi to so baje napovedali že zdavnaj slavni preroki Branjevka Ivana, ki še sedaj ljudje ne vedo, ali je rdeča od zdravega zraku in kozjega mleka ali od vipavskega vina m žganja, mi je pra« vila, da je gospod med pridigo držal v roki debelo obrabljeno knjigo.«
Tinica je postala nestrpna: »Gospod Jernej, pričakujemo zanimive zgodbe iz Kjudrovice.«
KVANTE.
»Saj bi bil kmalu pozabil. Tedaj v tej fari častijo sv, Miklavža in imajo zelo imenitnega župnika.« »Res,« se oglasi g. Cvek, »tako rekoč zelo vnetega kul« turnega delavca, nabiratelja ljudskega blaga, tako rekoč: pesmi, pregovorov, pripovedk, zgodb...« »In vsakovrstnih kvant, ki jih dobro prodaja, kakor je z vsakim ljudskim blagom in pridelkom da imajo več dobička z njim trgovci kot ljudstvo samo,« se je naenkrat o« glasil Peter Burja, ki imenuje vsako še tako idealno prizadevanje ,botego\ kakor ga je naučil zloglasni tednik »Malo dela, mnogo jela.«
PREKOPITIL SE JE.
»Gospod sopotnik, ne zamerite, vi se, tako rekoč, na te reči ne razumete.«
»Saj tudi jaz se ne, raca pečena!«, je tolažil Trobec,« samo to vem, da je tisti gospod zelo učen in da je že nabral ta» kega blaga za cel voz knjig. Pa saj ni čuda, ko vedno kolovrati s svojim bi> cikljem. Oni dan, ko se je vračel s svo« jih rodoljubnih poti, se je pri Piščancih v rojanski fari prekopitil, da je komaj prišel domov. Takoj je legel v posteljo.
lo je v soboto zvečer. »Kdo bo jutri maševal?«, se je spraševal. Prepozno je bilo, da bi iskal namestnika. Poklical je k sebi mežnarja, ki ima toliko brihtno» sti premalo, kolikor je ima gospod pre« vel
CERKOVNIK ZMEDA.
»Cene, ali boš mogel jutri stopiti na prižnico in zbranemu ljudstvu nazna» niti, kar je potrebno za drugi teden?« »Bom, gospod, pa še kako rad«, je ži» vahrio odgovoril cerkovnik Zmeda. »Torej poslušaj pazno in si dobro za» pomni. Ko prideš na prižnico, pozdravi lepo krščansko Hvaljen Jezus! Potem povej: Danes ne bo sv. maše, ker se je gospod sinoči malo ponesrečil, pa ne prav hudo. Se razume, da danes ne bo« ste imeli greha, ker ne boste pri maši Jutri bo gospod že na nogah in bo za» povedan praznik sv. Petra in Pavla. V sredo bo poročna maša za Trebušona Maksa in Špdca Dinko. Kdor ve za kak zadržek, ga še lahko naznani. Našli so prstan. Kdor ga je izgubil, ga dobi v za» kristiji. V četrtek popoldne bo sveta spoved k prvemu petku. Prihodnjo ne--deljo se bo pobirala miloščina za sv. očeta.« Nato gospod še enkrat vse po» novi in vpraša Ceneta: »Ali boš znal povedati?« »Kako ne, saj nisem otrok!« In je odšel Naslednje jutro je z veli» kim ponosom stopil na prižnico, ali po. gled na množico ga je zbegal... «
ZVEZDICE IN CVETICE.
»Nič čudnega, se je oglasil spet g. Cvek, saj še učenemu p. Stanislavu se je baje zgodilo pri prvi pridigi, da se je ves zmedel. Začel je: »Zvejzdice in cvetii...L.ce... Cvetii,.iice in zvejzdice ... Zvejzdice in cvetii..ilice.... in t?m je ostal in nikdar več si ni upal na leco.«
»Cerkovnik Zmeda pa se je osrčil in je pogumno pozdravil: »Bog daj srečo! Gospod se je ponesrečil. Ni greha. Da» nes ne bo sv. maše. Ni prav hudo. Če jutri gospod vstane, bo praznik sv. Pe« tra in Pavla. V sredo se vzameta. Tre» bušon Maks in Špica Dinka plačata sv. mašo. Bo zapovedan praznik. Kdor ima kak zadržek, naj ga naznani g. župniku. Dobi prstan v zakristiji. V četrtek po» poldne se začne prvi petek. V nedeljo
bo pobiral miloščino sv. oče.« In je ša dodal: »Zapomnite si dobro!«. Zapom» nili so si res dobro in branjevka Iva«» ka je takoj prišla k meni: »Sveto, sveto, sladko!., kaj smo slišali v Kjudro» vici, samo tam je kaj takega mogoč» slišati.« Nežki je bilo že preveč, koma) je dihala.
Ko so se oddahnili, je menila Tinica, da bo burja, ker je nad Čavnom za» stava.
JERNEJU MUZA VENCE PLETE.
Gorica se bliža. Nežka, ki jo je bil na Volčji dragi prevzel pesniški dui» in je do šempeterskih Gavg bulila v kos papirja in po njem pisala in črtala in spet pisala, je nenadoma zmagoslav» no vstala:
»Lepo ste nas zabavali, g. Trobec. Za spomin vam sem napisala pesem, ki jo bomo takoj zapeli po napevu: Še kikel» co prodala bom, itd. Poskušajmo: Naš Jernej Trobec je junak, ni zlepa kdo mu kje enak. Bog živi mnogo ga še let na temle božjem svet'.
Zapeli so pesem enkrat, dvakrat, do» kler ni šla gladko, na koncu pa je Než» ka izročila Jerneju v spomin 1'stek z novo pečeno poezijo na njegovo ime.
Pod pesmico je nap'sala: Ohranite blag spomin
Nežiki Močnoživi, pesnici v kraški Koprivi.
»Gorica! Gorica!«
Jernej je spravil skupaj svoje stvari, niti dežnika ni pozabil, vtaknil z veliko skrbnostjo poezijo v žep na prsih h» ob petju njegove himne ga je g. Cvek porival skozi vrata iz voza po stopni» cah in čez tračnice v restavracijo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
m

Rešitev.
I. LESTVA
Če zvežeš zloge ob lestvici, začenši od prvega na levi, ki ga zvežeš z drugim n* desni strani lestvice itd. navzgor in po» tem po drugi strani vedno počez navz» dol, dobiš: Če hitro puška poči, zdrav iz grma zajec skoči.
Pravilno so rešili: Ernesta IvančiC, Libušnje; Živec Fani, Skopo; Perat, Just, Livek.
II. VIZITKA
Slavko Krastej čita »Svetogorsko Kraljico«.
Pravilno so rešili: Ernesta lvančič; Poljanec Stanko, Vojsko; Uršič Vladi» mir, Drežnica; Makuc Angel, Šentviška gora; Živec Fani, Skopo; Perat Just, Livek.
TELEGRAM
[(Sestavil Simon Hrast)
RAČUNICA
(Sestavil Simon Hrast)
1 dO 3	rabiš pri ograj»
3 do 5	rabi mizar
12 5	pevec
1 2 5 6	orodje 1 2 3 6 7 rokodelec
1 do 6	del voza
1 do 7	postaneš lahko tudi ti
Z dovoljenjem cerkvene oblatti.
Uredništvo in uprava: CONVENTO MONTE SANTO.
Odgovorni urednik:
P. Guglielmo Endrizzi Tiskaš
Prem. Stab. Tip. L. Lucchesi » Gorizia