G-ospodarske stvari. Kako je zdaj z našim vinogradarstvom v gospodarskem oziru? (Spisal J. Bele.) Koncem leta vzame skrbni gospodar svoje gospodarske knjige in druge beležke v roke, pa računi in marsikaj preudarja. V knjigah se mu zTcali njegovo gmotno stanje, pa več ali manj tudi njegova gospodarska zmožnost. Knjige mu kažejo, katera panoga gospodarstva se mu izplača, katera mu premalo vrže, katero potem opusti ali pa zasleduje pogreške v gospodarstvu in preudarja, kako bi bilo mogoče tu kaj zboljšati. Kakor posamezen gospodar o svojem gospodarstvu preudarja, preudarjajmo sedaj mi o skupini vseh gospodarstev vinorodnih krajev Štajarske. Vzamimo na pomoč statistiko, ki je tako rekoč gospodarska knjiga celih dežel. ^ Štajarska ima okoli 34.056 ha vinogradov. Na teh prideluje na leto okoli 431.256 hl, kateri pridelek je računjen poprečno za dobo 21 let. Na hektar pride torej poprečno dohodek 1266 hektolitrov. Je-li to ugodno? Je-li s tem pridelkom dosežen vrhunec mogočih dohodkov vinogradov? Ozrimo se nekoliko okoli! Kronovina Nižje-Avslrijska ima okoli 40.000 ha vinogradov, pa prideluje na teh 1,013.351 hl vina, na hektaru torej poprečno na leto 2533 hl; tudi po dobi 21 let računjeno. Kranjska ima 11.631 ha vinogradov, pa prideluje 163.037 hl \ina; torej na hektaru poprečno 14'02 hl. Češka ima 860 ha vinogradov, prideluje poprečno 8664 hl\ na hektaru okoli 10 08 hl itd. Kaj pa razvidimo iz teh številk? Ne ravno najpovoljneje. Na Štajarskem je porazmeren pridelek od vinogradov nižji, kakor kje drugod v navedenih deželah razun Geške, katera ima veliko neugodnejše podaebne razmere, več kakor polovico nižji, nego na Nižje-Avstrijskem. Na 34.056 ha se torej na Štajarskem 431.489 hl manj pri.deluje, kakor na enako velikern prostoru na Nižje-Avstrijskem. Ako računimo ceno hektolitra le po 10 gld., znaša to 4,314.890 gld.; ogromna svota, ki je vsled gospodarskih pogreškov zgubljena. Pa pri tem primeroma razlika ne tiči samo v množini, temveč tudi v kakovosti, torej tudi v yrednosti vina, katera jenaNižje- Avstrijskem poprečno boljša in višja, vsled česar je razmerje dohodkov med tukajšnjimi in tamošnjimi vinogradi za tukajšnje v resnici še neugodnejše. Ti poprečni dohodki cele dežele Nižje-Avstrijske se pojavljajo tudi v dohodkih posameznih, v blagostanju bivajočih vinogradarjev; onl dobivajo v* resnici čiste dohodke, ki so zelo visoki. Kako pa je pri nas? Tu in tam pride katero dobro leto, ki krije stroške za nekaj let; a poprečni dohodek je večinoma premajhen, da bi pokril vse stroške. Večji del naših slabih vinogradov komaj delo plača; kje je obrestovanje vložene glavnice, amortizacija stroškov, nasada, za kolje itd. Dobro obdelani vinogradi pa tudi pri nas dajejo veliko koristi. Številke statistike naj nas spodbujajo torej do premišljevanja, kake hibe ima naše vinogradarstvo, kaj je uzrok, da zaostaja množina pridelkov za onimi v NižjeAvstriji? Je-li to podnebje krivo? Štajarska ima še ugodnejše podnebje, kakor bolj severna Nižje-Avstrijska. Kranjska, ki tudi veliko raanj prideluje, ima celo vsaj deloma n. pr. v Vipavski dolini posebno milo in vinogradarstvu ugodno podnebje. Zemlja tudi ni temu uzrok, tu imamo različne in večinoma izvrstne zemlje. V teku 21 let je pridelala Štajarska leta 1876. najmanj vina in sicer 159.784/«/, največ pa leta 1887. in sicer 728.000 W. Na Nižje-Avstrijskem se je pridelalo najmanj leta' 1876. in sicer le 129.175/;/, največ pa leta 1878. in sicer 2,832.096 hl. Ako primerjarrio najnižje z najvišjimi pridelki, dobimo razmerje za Štajarsko 1:45, za Nižje-Avstrijo 1:21. Kaj pa razvilimo iz teh razmerij? Neugodni naravni uplivi, posebno mrazi in neugodno vreme med cvetjem itd. najbolj krčijo dohodek vinogradov. Čim večkrat in močneje se ti neugodni uplivi pojavljajo, toliko neugodneje je podnebje za vinograde, toliko bolj se preminja njih letni dohodek. Na Nižje-Avstrijskem se preminja ta dohodek med 1 in 21, v slabih letih pridela se toraj samo V21 vina, ki*priraste v dobrih letih. Na Štajarskem se pa pridela v najslabejših 4-5. del od množine vina, ki se je v najboljših letih pridelalo. Iz tega sledi, da so dohodki na Štajarskem enakomernejši, da se tu ne pojavljajo tako obilokrat in v taki meri uime, da mora torej biti podnebje ugodneje. Na Češkem je razmerje med pridelkom najslabejšega leta in najboljšega 1: 12. Razlika je tu višja, nego na Štajarskem, nižja nego na Nižje-Avstrijskem. Temu povoljnejšemu razmerju ni uzrok ugodnejše podnebje, temuč Se neugodnejše. Tam se uplivi neugodnega podnebja sploh tako pogosto leto na leto ponavljajo, da sploh ne zamore velika razlika nastati. Ako premotrujemo preminjanje množine pridelanega vina v deželah leto za letom, se še bolj prepričamo, da so na Štajarskem enakomernejši dohodki, da so torej naravni uplivi ugodnejši. 0 tem nas prepričajo tudi posamezni dobro obdelani vinogradi na Štajarskem, da je mogoče lu veliko in dobrega vina pridelati, da morejo poprečni letni dohodki od vinogradov one vinogradov na Nižje-Avstrijskem celo presezati. Naravo totej ne smemo dolžiti, da je le ona uzrok slabejšega uspeha našega vinogradarstva. No, kaj pa je torej uzrok ? Slab način gospodarstva, slabe vrste trsa, slabo obdelovanje itd., torej le od Ijudij zakrivljene napake. Kar pa človek sam zakrivi, mora potrpežljivo posledice trpeti, ako nima dovolj odločnosti, da bi napake silom otresel in udaril na pot gospodarskega poboljšanja. Mogoče je to vsakemu, ki ima zdrav um in potrebno množino marljivosti. To naj bi imel pa vsak, kateremu je dala osoda v roko sredstev za produkcijo. Kdor gospodari, tega sili lastna korist dobro gospodariti, poleg tega ima pa kot član skupine narodnega gospodarstva zaveznosti za splošnost. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 22. februvarija na Bregu pri Ptuju (za svinje), pri Sv. Filipu v Veračah, Vuzenici, Teharji in Poličanah (za svinje). Dne 24. febr. v Braslovčah, Ločah, na Laškem, v Arvežu, Slov. Bistrici, Rogatcu in Kozjem. Dne 25. Jebr. v Ljutomeru in Vildonu. Dne 26. febr. v Imenem (za svinje). Dne 27. febr. fla Slatini in dne 28. febr. v Vitanju. Žitne cene v Mariboru od 8. do 15. februvarija Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 75 kr., rž 5 fl. 30 kr., ječmen 4 fl. 60 kr., oves 3 fl. 60 kr., turšica ali koruza 4 fl. 50 kr., proso 4 fl. 80 kr. in ajda 4 fl. 65 kr.