13. številka._Ljubljana, v soboto 17. jamivarja._XXIV. leto, 1891. SLOMŠKI MOR Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežule za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih alicah St. 12. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Rieger in Parnell. Nehote prihaju nam ua misel tužna analogija, ki jo nahajamo mej dvema glavnima voditeljima dveh različnih /a svojo neodvisnost se borečih narodov. Oba bila nta še nedavno ljubljenca, priznana voditelja, katera «ta s ponosom h mela reči, da za njima stoji ves narod — daues sta le še vojskovodij brez vojske, voditelja brez upliva, zapuščena od velike večine naroda, ki ju je obožaval de pred kratkim. Akoprain so različni razlogi kateri so do-vedli do jeduacega obžalovanja vrednega konečnega resultata, vendar uam kaže ta dogodek, da tudi najpriljubljeneji vodja naroda ni zavarovan proti temu, da bi se ves narod njemu na ljubo odpovedal pravicam svojim, da bi njemu na ljubo za dobro spoznal to, kar ogromna njegova večina obsoja kot zlo, kot stvar katera je škodljiva narodu. Res je, da tak razpor mej narodom in priznanim njegovim voditeljem neizmerno škoduje razvoju dotičnega naroda, da za leta ali desetletja nazaj potisne njegov napredek, da se v prvi vrsti taeih žalostnih pojav veseli le oni, ki ne privoščijo ubogim zatrtim narodom slobodnega razvitka, ki ga hote držati okovanega v verige sužnosti. Na drugi Btrani pa je tudi resnica, katero se nikdo ne bode upal zanikati, da narodi ki imajo toliko življenske snage v sebi, kakor narod češki ali irski, da taki narodi bodo prebili tudi to naj novejo nezgodo. V nekem o žiru sta si podobna narod irski in češki, kakor je to poudarjal v izbornem svojem govoru v je.Ini zadnjih sej češkega deželnega zbora dr. E d u a rd Gregr. Stoletna veriga nesreče in robstva to je rudeča nit, ki se vleče skozi novejo zgodovino teb dveh narodov, polno muk in trpljenja, katera pa neso uklonila narodnega duha, ki vedno upa, da tudi njemu mora priti rešilni dan, ki ni obupal, kajti preverjen je, da še živi čut za pravico, katera mora konečno zmagati. Navedel je Dr. Gregr. nek slučaj iz irske zgodovine, jednak sedanjemu položaju Češkega naroda. Bilo je za čat-ov angleškega kralja Georga III. ko je opozicija Ircev postala Angležem ne samo nadležna nego tudi nevarna, ter je angleška vlada LISTEK. Nedeljsko pismo. Časopisi vneli narodov, ne izimši slovenskega, imajo sedaj skoro stalno rubriko o Berolinskem dr. Kochu in njegovem nečuvenem zdravilu, s katerim bi se, da je verjeti brezmejni reklami, že v zibelki uničevali zlodejski bacili in bi ae odpravila sušica, alias jetika tako korenito s sveta, da bi ljudje niti ne umirali več in bi na stare dni na njih že raatel mah, kakor na starih bukvah. Novodobni reklami nasproti treba, da je človek skeptičen, da ima okolu srca hladen a trden sklep in da se drži gasla: „nil admiraril" Naši pradedje so že zuttli: vKo bi ljudje ne mrli in bi konj ne drli, bi davno že ves svet podrli." Kdor uvaža ta načela, ne bode slepo veroval še toli dražestno pisani reklami, marveč počakal, da se poleže prvi hrup in da se mej hrupom in prahom more prav mirno razmotrivati, koliko je v tej ali oni stvari zdravega jedra. Tako postopanje je dandanes jako potrebno, kajti Čuli, oziroma čitali smo, kako je slavni učenjak Vlrchovr razmrcvaril Kocba in zdravilo /njegovo, hotela na vsak način narediti spravo. Na čelu irskemu narodu je stal mož, ki se je vse življenje boril za neodvisnost svojega naroda, v katerega je ljudstvo imelo največje zaupanje, čegar beseda je bila v narodu zakon. Henrik Slood imenoval se je ta mož. Vlada hotela ga je pridobiti za se, obljubljala mu je vse mogoče, da ga je zvabila v svoje mreže. Ko pa je to dosegla, izrekla je, da obljubljenih koncesij ne more dati vseh nakrat, nego le polagoma. Slood vdal se je vladi, začel je pobirati drobtinice, padajoče od vladine mize. Upal je, da bode narod šel za njim pobirati drobtinice, a prevaral Be je. Propadel je on in stranka njegova, na njih mesto pa so stopili odločneji možje, ki so dognali stvar tako daleč, da danes prvi državnik angleški prizna potrebo sprave na podlagi pravice in ravnopravnosti. Da so z najnovejim razporom, ki se je zanetil v dozdaj složni irski stranki vsled prav za prav nepolitičnib prvotnih uzrokov, ki so ruzburili duhove do skrajne meje, morda za več let nazaj po-tisnena prizadevanja irskega naroda, to ne bode oviralo konečne zmage pravice, za katero se s tako žilavo vstrajnostjo bori ves narod. Po najnovejih poročilih sprevidel je tudi vodja irskega naroda sam, da najbolje služi sveti stvari svojega naroda če odstopi. In utegne za nekaj časa zginiti ime Paruell iz javnega življenja irskega, ime katero je tako visoko donelo še nedavno, narod pa bode brez njega nadaljeval svojo borbo. Kar so dosegli obubožani Irci, ki so večinoma le najemniki, ki niti svojega domovanja nemajo, ki so odvisni od milosti in nemilosti angleških lordov, ki so njih neposrednji gospodarji, da bi tega ne dosegli Cehi, ki se nahajajo v mnogo ugoduejih okoliščinah, kdo bi hotel o tem dvomiti? Dosegel bode pa narod to le tedaj če je vstrajen in složen. In da bode to skoraj, da se bode velika večina naroda izrekla proti dosedanjemu vodji svojemu, ter odločno zahtevala pravice svoje, to se nam kaže dan na dan pri vsaki priliki, tako, da je le vprašanje časa, kdaj bode vodja češkega naroda primoran posnemati irskega tovariša v nezgodi. Z žalostjo nas sicer navdajajo jednaki prizori, brzojavno bili smo obveščeni, kako malodušno govori Koch satu o svoji „epohalni" iznajdbi, da je izmej toliko hekatotnb bolnikov navel samo dvojico, pri katerih se v treh mesecih bacili neso zopet pokazali. Zaradi tega je v jednacih slučajih vsacemu človeku potrebna takozvana „reservatio mentalis", dokler se tako sredstvo popolnoma ue preskusi, dokler se ne pozna sila in učinek in stalno ne do-žeue, kakšne obraze delajo bacili proti Kochovemu zdravilu in kako v svoji malenkosti bijejo boj za obstanek. Dasi iznajdba Kocbova ni še uzvišena nad vsakeršnim dvomom, nahaja se vender že mnogo adeptov njegovih. V Ljubljani ima že Koch nevarnega konkurenta, ki je tudi že bil šel v Berolin z veliko žlico zajemat Kocbovo modrost, a prišedši nazaj takoj izumil nov, doslej še nepoznan lek proti akutnemu revmatizmu v členkih. Pred nekaterimi tedni prišel je ta Eskulapovec k revmatični bolnici v Dol pri Borovnici. Poprej bil je pri njej že drug zdravnik, kateri je zapisal specifična zdravila zoper akutni revmatizem v členkih. A bolnice mož ni se mogel spoprijazoiti s takim zdravljenjem, pri katerem „ni nič gorkote zraven" in zatorej poslal je po druzega zdravnika v Ljubljano, ko je ta prišel, „pogruntal, je takoj kmetovo kakor sploh vsacega pravičnega, za blagor svojega in drugih ž njim jednako trpečih narodov zavzetega človeka, a oni so neizogibni in so le naravna posledica načela: Da osebe se menjajo in zgi-njajo, narodi pa ostanejo. Poginjajo le ta-krst če sami obupajo nad Baboj in se odrečejo sveti borbi za svoj obstanek. Y. S Koroškega. Odbor „katoliškega tiskovnega društva v Ce-lovci razpošilja po deželi okrožnico, na katero je odbor „k a t o 1 i š k o - po I i t šk e g a in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" v drugi okrožnici odgovoril tako : Tiskovno društvo želi, naj bi tudi Slovenci bolj pridno podpirali in obilnejše naroČevali se na „Karntner Volksblatt" in „K&rntner Landbote" iz tega namena, da bi se mej Slovenci spodrinili nemški liberalni časniki. Odbor menda misli, da vsak slovenski kmet že nemško zna, sicer bi ne mogel gojiti prazne nade, iskati naročnikov mej slovenskimi kmeti. V resnici pa so katoliško misleči slovenski kmetje, ki bi toliko nemški znali, da bi mogli nemške časnike prebirati, jako redki. Res zahaja pičlo število nemško-liberalnih časnikov mej Slovence, pa tisti, ki jih berejo, so tako zagrizeni liberalci ali neinškutarji, da jih „ Volksblatt", posebno kakor je sedaj uredovan, prekrstil ne bode. Kar se pa slovenskih duhovnikov tiče, je pač samo ob sebi umevno, da liberalnih Časnikov ne naročavajo. Da jih je pa mnogo odpadlo od „Volks-blatta" in „Landbote", to je zakrivilo jedino le uredništvo teh listov. Z nekako, rekli bi, premišljeno doslednost i o je preziral „Volksblatt" naše opravičene, tako pohlevne slovenske težne, morebiti po višjem naročilu molčal o tem, kako so se naši zvesti zngovorniki v državnem zboru vsako leto potegovali za naše narodne pravice, nasprotno pa je sumničil celo slovenske duhovnike glede avstrijskega domoljubja, kar je naše lojalne rodoljube duhovskega in posvetnega stanu močno užalilo. Tudi vodstvo tiskovnega društva ni za vredno spoznalo, da bi se bilo oziralo na želje, ki so jih pitmeoo in ustno izrazili mnogi slovenski duhovniki. željo, da naj zdravi „z gorkoto". PreČ torej z leki! in zdravljenje pričelo se je tako: Ljubljanski Eskulapovec vprašal je kmeta, ima li starega vina v hiši. Kmet, ki je slučajno tudi krčmar, povedal je z žalostjo, da nema dobre starine, pač pa dobro novo vino v kleti. Zdravnik mu veli, naj prinese pol litra novega vina, da ga pokusi. Kmet stori, kakor se mu je velelo in zdravnik je! je pokušati vino; našel je* da je vino sicer malce „švob", a za silo se bode tudi ž njim zdravilo. Zatorej zapove, naj takoj začno kuhati vino. In res, kuhali so vino in kuhali V zavrelo vino namakali so potem „cunje" ter jih polagali na obolele členke. Da je ubogo kmetico to silno peklo, tega ne treba praviti. A kaj to? Zdravljenje moralo se je nadaljevati. Kuhali so in kuhali in pokukali isti večer 16, rekše: šestnajst litrov vina. Da so s tem bolne členke do dobrega pregreli, je ob sebi umevno, revmatizem pa je bil od samega kuhanega in vrelega viua tako zbegan, da bi se mu bilo kar v glavi vrtelo, ko bi sploh kaj glave imel. Gotovo je tako zdravljenje imelo znaten uspeh, ako ne v členkih, pa vsaj v vinskem sodu. Pri tej priliki mi pride na um profesor Stell-wag na Dunaji. Ko mu je pri rigorosumu kandidat odgovoril nesmisel, rekel mu je: ,0 arme Patien ten Pa navzlic mnogim napakam, ki ao bile in so še v taboru nemško konservativne stranke na Ko roškem, nas vse veže vez katoliške vere; zato bi želeli, da bi se ta stranka in njen časnik okrepčala iz svojih lastnih močij. Mi Slovenci imamo preveč svojih potreb, da bi mogli materijalno podpirati še nemške liste, posebno dotlej ne, dokler odločno ne zagovarjajo in branijo naših pravičnih terjatev in dokler so odvisni od milosti onih krogov, ki duhovščini sploh neso prijazni in katerim je vsak slovenski duhovnik, ki ljubi svoje ljudstvo in dela za časno in večno srečo svojega slovenskega naroda, Že hujskač in nemirnež! Okleniti se nam bode v prvi vrsti misli, da postane „Mir" tednik, kar bode za nas posebno važno. Mej tem pa, ko pri nas Slovencih materijalne pomoči išče, nabira tiskovno društvo denar, da si napravi lastno tiskarno v Celovci. Z njeno pomočjo mislijo preatrojiti sedanji tednik v dnevnik, in s tem, kar bi uova t'skarna prislužila, nameravajo pokriti Htroške za dnevnik. Namen je vse hvale vreden, a nam se dozdeva, da so dnevnik more Ustanoviti in vzdrževati tudi brez svoje lastne tiskarne. Nam Slovencem in gotovo tudi nemškim konservativcem je dosedaj popu I ti o m u zadostovala tiskarna družbe sv. Mohorja; čemu torej treba nove družhine tiskarne? Nekako čudno, da, abotno se nau: zdi, pozivati slovenske rodoljube, posebno pa slovensko duhovnike, da naj še oni podpirajo z dnarnlml doneski novo in nepotrebno podvzetje, ki bole očitno oškodovalo našo družbino tiskarno. Nekateri zastopniki tiskovnega društva očitajo, da računa tiskarna družbe sv. Mohorja previsoko, da je torej predraga; a tako očitauje je čisto jalovo in pretirano. Družbina tiskarna tiska nemške liste tako po ceni, kakor je za Celovške razmere sploh mogoče. Ker naša tiskarna ravna po krščanskih načelih, mora skrbeti, da z boljšo plačo zadovolji in ohrani spretne svoje delavce ; sploh pa naj bi gospodje pouprašuvali pri drugih tiskarnah v Celovci, ali bi jim katera ceneje tiskala. Da bi pa tiskarna v zgubo delala, tega se pač ue more zahtevati. Priznavamo, kar okrožnica pravi, da je slabost nemških katoličanov v deželi tudi nam Slovencem na škodo. Toda s tem, da se mi Slovenci prav obilno naročamo na „Volksblatt", slabost uemško-kousei-vativn« strauke ue bo odstranjena. Ona se mora potruditi, tako stranko še te ustauoviti in se mora utrditi mej Nemci, ne pa mej nami Slovenci, ki itak dobro volimo; ona mora gledati, da tam mej svojimi rojaki upliv pridobi, v ta namen so jej pa slovenski naročniki čisto nepotrebni; ti bi k večjemu pripomogli, da bi nemška lista boljše izhajala, s tem pa Ae ni pridobljen noben nemški v o 1 i 1 e c. Še nekaj! Mi koroški Slovenci, posebno duhovniki, nemarno uaši deželni vladi za kaj hvaležni biti, ravno narobe: zato nam ne more biti po voli i, da konservativni nemški list ob vsaki priložnosti toliko dišečega kadila trosi načelniku te vlade. *) *) Primeri „Karat VoUrabl." 8tev. 61 dne 18. t. m. in ,Lni»dbott:u štev. 24. Katoliški stranki v Avstriji sploh ni tako na rožicah postljano, da bi morala čez drn in strn za vlado hoditi. O verski šoli, katero katoliška stranka tako odločno zahteva, ni duba ne sluha. Zato bi bilo želeti, da je „Volksblatt" od vlade čisto neodvisen in da so mu jedino vodilo le načela katoliškokonservativne stranke. Naj bi bil „Karat Volksblatt" Slovencem vsaj toliko naklonjen, kakor „Grazer Volksblatt", ki izhaja vender mej samimi Nemci in za Nemce, potem bi bili mi zadovoljni. Sicer pa imamo v Mariboru izvrstno uredovani list „Sudsteirischo Post", ki je podpore bolj vreden, kakor dosedaj Celovški „VolksblattJ. To se nam je potrebno zdelo pojasniti Vam, da boste spoznali, da nas ne vodijo osebni ali jednostranski nagibi, in da bo tudi neraško-katoliška stranka spoznala uzroke, zakaj smo mi Slovenci zgubili veselje in zaupanje do njenih listov. Novoletni vsprejem v Sofiji. Ob pravoslavnem novem letu bili bo običajni vsprejemi v Sofiji. Prišle so knezu čestitat razue deputacije. Govori in odgovori so seveda pri tacib prilikah jako uljudni in vsaka trpka beseda zavije se v lepo obliko. Navadno ponavljajo se pa le razne fraze ob udanusti. Odgovori knezovi v Sofiji so pa bili vender nekoliko važneji, iž njih se je dalo jasno posneti, da knez ne zmatra svojega stališča posebno trdnim in da na vse kri pije išče opor, da bi se obdržal Vsprejeinši duhovščino je knez obetal, da bode vedno varoval pravoslavno cerkev in skrbel, da dežela fizično in duševno napreduje. Prosil je duhovščino, da bi pospeševala blagostanje in napredek dežele. Iz vsega govora je pa dobro posneti, da knez dobro spoznava važnost pravoslavne cerkve in da se brez podpore duhovščine ne bode obdržal na prestolu. Vidi se pa tudi, da so se odnošaji mej cerkvijo in knezom zares nekoliko zholjšali. To je čisto naravno. Sprva se je duhovščina bala, da bode knez pospeševal katoliško propagando, kar je najbrž tudi nameraval; sedaj se je pa duhovščina preverila, da je knez popustil vsako misel, da bi skušal pokatoličiti podložnike svoie. Na vemo pa, koliko daleč seza udanost duhovščine. Ko bi prišlo do odločilnega trenotka, bi se najbrž duhovščina raje odločila za pravoslavno Rusijo, nego pa za katoliškega Koburžana. Previsoko torej ne smemo poštevati Koburžanovih uspehov. Tudi Battenheržan je imel duhovščino na svoji strani. Ko so se za vojne s Srbijo v Sofiji nekateri ruski privrženci dogovarjali, da bi ga odstranili, se je izjavil metropolit Element, da regenstva, katero se mu je ponujalo, za nobeno ceno ne prevzame, časi so se premenili in metropolit je stopil na čelo knezovih uasprotni-kov. Tako se tudi utegne pri petiti, da kak cerkveni dostojanstvenik, ki je letos ob novem letu zagotavljal knezu udanost svojo, se v kratkem postavi na čelo njegovih nasprotnikov. Pri v.iprejemu častniške deputacije se je pa jasneje videlo, da v deželi še ne vlada normalno stanje in da se baš na vojsko princ brezpogojno ne zanaša. Vodja deputacije, polkovnik Petrov, je naglašal, da moč vojske ni v številu, ampak v nje- nih moralnih sposobnostih, v tem, da spolnuje dolžnosti do domovine in vladarja. Baš to naglašanje se nam dozdeva smnuo. Ta govor nam tako bfje na ušesa, kakor bi polkovnik sam dvojil, da ima vojska zares te sposobnosti. Za tako dvojbo je pa tudi dovolj povoda. Baš v minolem letu je jeden najodličnejih častnikov snoval zaroto proti knezu. Kdo ve, koliko tacih dvomljivih elementov je še v vojski. Knez je častnike v svojem odgovoru izrecno opominjal, da naj spol nuje jo svoje dolžnosti in se posebno v politiko ne mešajo. Tehten uzrok moral je imeti knez, da je ob tako slovesni priliki častnike sporni mil na njih dolžuost Mari se to ne čuje tako, kakor da prav ue zaupa vojski, na katero se opira njegov prestol. Večja zadovoljnoat se je čitala iz odgovora kneževega na častitko višjih državnih funkcionarjev. Seveda proti Stambulovu se knez ne upa tako govoriti, kakor proti častnikom, če tudi njemu ne zaupa. Tukaj je bilo treba biti previdnejim in zatorej je knez govoril le o napredku dežele in potrebnih reformah. Obetal je, da bode skrbel za deželo. Nas je preveril ta novoletni vsprejem, da se motijo oni, ki preveč zidajo na Koburžanovo vladanje, katero utegne pobrati prva ostrejša sapa, ker je vse zidano le na pesek. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. jauuvarja. Staročeška stranka so na vse mogoče načine skuša obdržati na površji. Vse njeni napori bodo pa zaman, kakor se sedaj kaže. Sedaj nekda pripravlja mauifest na narod, ki jej pa najbrž nič koristil ue bode. Ce ta korak ne bode imel ugodnega uspeha, hočeio nekateri Staro-čehi izstopiti iz staročeškega kluba, drugi pa odložiti mandate. Tak bode konec stranke, ki je pred leti imela neomejeno zaupanje naroda češkega. Propad te stranke bodi drugim opomin, da ne zaidejo predaleč na potu oportunizma. S staročeško stranko je pa tudi sprava najbrž pokopana. Neka. tere predloge bi morda Nemci v zvesi z veleposestniki še rešili, pa se uajbrž ne bodo upali delati naravnost proti težnjam večine prebivalstva češke kraljevine. Dolenjearstrijski deželni »bor zaključil se je včeraj. Zborovanje trajalo je tri mesece. Najvažneja stvar, katero je rešil, je zjedinc-nje predkrajev z Dunajem. O tem zjedinjenji so pa jako različnih misli. Nekaterniki pričakujejo velik razvoj Dunaja, drugi pa mislijo, da se le bremena prebivalcem povekšajo. Viiunjc države. ICraljica Hvbnka. Kraljici Nataliji je nekda svetovala ruska vlada prijazno, da naj za nekaj časa ostavi Srbijo. To je baje Rusija storila na željo srbske vlade, ki ima vedno neprijetnosti zaradi razporov v kraljevi rodbini. Kraljica je pa nekda zanikalno odgovorila. Lncki, Nobena vlast se ne misli potegniti za Luckega. Vse kričanje po Rusiji sovražnih novinah bilo je brez vsega uspeha. Bolgarski vladni list „Svobodau Dalje v prilogi. die sie curirea werden. l)ie vrerdeu zwe»fach arm sein. Ersthch, vreil sie krauk seiu vverden, zweitens aber, weil sie von Ibnen vverden behandelt vverden". Napominani Ljubljanski doktor ne bode dolgo mogel skrivati svojega zdravila. Bržkone bode na programi! prihodnje Heje „društva zdravnikov na Krauiskem" tudi točka: „Ueber die Huilung des acuten Geienksrheumatismus mit G 1 u h vv e i n". Ker rečeui'zdravuik uoBi drugi zvonec v omenjenem društvu, dali mu bodo gotovo nov privilegij, da bode tudi v tej stroki „specijalist". Seveda tako zdravljenje ni baš po ceni. Šestnajst litrov dobrega vina staue G gld. 40 kr., kje pa je še cimet, slador in zdravniški honorar. Dobro da je dotični kmet precej petičen, sicer postal bi, ko bi imel več bolnikov pri hiši, v kratkem res „p r os n j aku- Zraveu Kocba nas v prvi vrsti zanima ljudsko štetje. To pa se vrši deloma tako čuduo, da bi imel listkar gradiva za celo leto, ko bi imel popisne pole ua razpolaganje. Smešnih poirobnostij je vse polno. Ne le tacih, da so ljudje v rubriko slepcev in gluhouemcev, namesto vodoravnih potez napravili same navpične, in tako vse svojce prijavili za slepce, gluhoneince in bebce, da so drugi upisa- vali in bili upisani z „nbčevalnim nemškim jezikom", dasi nemški čisto uič ne znajo, bilo je še drugih jako smešnih dogodkov. Iz mnogih, za danes le dvojico : Popisno polo dobil je tudi nemški čevljar V rubriko „Hauptervverb" zapisal je popolnoma pravilno, da je čevljar. A uprašanje „Stellung im Hauptervverb" delalo mu je nekoliko proglavice. Naposled pa je tudi to zagonetko dobro rešil, napisavši: „Stellung — sitzend." Druga nemška stranka pa je v rubriko za opombo zapisala: „Ist schon drei Monate den Zins schuldig". Kaj je s to smešno opombo nameravala, tega še danes ne vem. — Predno končam, konsta-tovati mi je Batno še to, da je nasprotna nam stranka delovala j, mit Hochdruck". V Gledaliških ulicah je povsod nemški občevalni jezik, in do Marijinega trga dela samo hiša „Pri belem volku" Častno izjemo, v njej občuje vse od prvega do zadnjega le slovenski. Sosed, ki svoje hčerke pošilja v Čitalnico, je navzlic temu upisal nemški občevalni jezik. Vender pa, kakor čujem, v vsej Ljubljani ne biva več, nego nekaj nad 4000 Nemcev, a še mej temi je mnogo prisiljenih. Zatorej smelo trdimo, da Ljubljana je in ostane slovenska, in dokler je taka, zares bela Ljubljana. s. Milan. Črtica iz življenja. (Za „Slov. Narod" napisal Fr. d. P. Ž—e.i (Dalje.) nJelka!" de Milan pri slovesi, „čudna slutnja me spopada. Bojim se, da Te ne izgubim. Se je čas, da ostaneš! Ne krati veselja materi, usreči mene, pa ostani! Jedino bitje si na ti širni zemlji, koje vz svojo mater ljubim. — Zakaj ne ceniš bolj mirne sreče v obitelji od hrupne slave na polzkih deskah na odru . ■ . Ostani, Jelka, ostani!" ,Baš hočem, da bodem vredna Tebe, Milane moj! A želim tudi, da bode jedenkrat blaga Tvoja mamica vsaj ponosna na svojo pohčerko, — ker s čim naj zaslužim toliko dobrot, toliko ljubezni ? ! — V meni se borita dva čuvstva: zahvalnost in ljubezen. Naj zasedaj zahvalnost prevlada! Prisege, ki sem Ti jo zadala, ne prelomim nikdar, ker vem, da ne bi nikogar mogla tako ljubiti kakor Tebe. Če bi pa v Tebi, — ko ne bova pod jednim krovom — prevladala ljubezen do druge, — ne bora kalila Tvoje sreče, živela bom lepim spominom ua svojo srečo, na svojo ljubezen!"-- „Ti dvojiš, Jelka?" de Milan nežno. Priloga „Slovenskemn Narodn" St 13 17. januvarja "1890. hudo napada Turčijo zaradi znane izjave in oporeka, da bi bil Lučki navaden zločinec. Turškim pašam očita, da so se dali podmititi od Rusije. Seveda vsa jezo bolgarskega glasila nič ne pomaga, ker se glas Bolgarske v tacih zadevah ne pošteva. Bolgari morajo veseli biti, da jih Rusi pri miru puste. I*adlev#ki. Pokazalo se je nelula, da v Oldtu prijeta osoba ni niti Padlevski, niti kak prijatelj njegov, temveč belgijski vojaški beguu Caberg, ki je znan že zaradi mnogih goljufij in si zlasti rad pride vije tuja imena. Bival je nekaj časa v Parizu pod raznimi imeni in več ljudij opeharil. Će je ta vest resnična, policija s Cabergom ne bode dosti na boljem, kajti od njega ne bode ničesa izvedela o gibanji ruskih nihilistov. Po nekem drugem poročilu je osoba, ki so jo prijeli v Olotu, francoski žurna-list Heim, ki je bil pred leti sotrudnik „Tempsov", •pa je zblaznel vsled domišljavosti ter so ga oddali v blaznico. Ko so ga izpustili iz blaznice, odšel je na potovanje. Parlatnent francoski. Senat volil je predsednikom Leroyera, podpredsednikom pa Bardotuca, Challemel-Lacoura Me-lina in Demola. Zbornica je pa izvolila Spullerja četrtim podpredsednikom. Francija in Turčija. Francoski vojni minister je bil povabil dvanajst turških častnikov, da ogledajo pomorsko vojsko. V Carigradu so pa spoznali, da ima stvar le političen pomen, da Francozi le hočejo Turčijo polagoma pripraviti, da se popolnoma odreče tripel-alijanci. Sultan se je bal, da se ne zameri Avstriji, Nemčiji in Italiji, če odpošlje toliko častnikov na na Francosko, bal se je pa tudi odreči francoski želji, kajti v Carigradu ne vedo, na katero stran bi se nagnili. Odločil je torej, da se v Francijo odpošljejo le trije častniki. To je pa v Franciji vzbudilo veliko nevoljo. „ France" Turčijo grozno napada. Očita jej, da ob vojni kaže veliko grozo-vitost, v miru pa obresti od dolgov ne plačuje. Turki so tujci v Evropi, ki druzega tudi več ne morejo, nega da Evropce za novce sleparijo. Zato misli omenjeni list, da ne bode čudno, če Francozi turških častnikov naudušeno ne vsprejmo. Domače stvari. — (Osebna veBt.) Na mesto oJalrovljenega Verderberja imenovan je okruini glavar g. Ludovik markiz Gozaui načelnikom tukaj&nje davčne lokalne komisije. — (Umrl) je danes zjutraj v Ljubljani g. Rajmund Zhuber pl. Okrog, umirovljeni nadso-dišča svetnik v 71. letu dobe svoje. Pokojnik pripadal je nasprotni nam stranki. — (Tenorist g os p. J. Trtnik) poda se je te dni na Dunaj, kjer bode še jedno leto nada Ijeval svoje pevske študije v šoli slavnozuanega pevca in učitelja Mancio, ki se je povoljno izrazil o glasu g. Trtnika. — (Akademija slovenskih bicikli-s to v.) Opozarjamo še jedenkrat, da je začetek današnji veselici točno ob 8. uri. — (Osnovalni odsek moškega zbora .Glasbene Matice") opozarja še jedenkrat častite gg. pevce, da je jutri 18. t. m. točno ob 1 '„:-$. uri popoludne v prostorih „Glasbene Matice" zborovanje, pri katerem se pravila moškega zbora končno odobre". — (Slovensko gledališče). Jutri predstavljala se bode, kakor smo že naznanili, šaljiva igra s petjem „Čevljar baron", poslovenil J. Ale-šovec. Igra ima mnogo petja in je starejim obiskovalcem še dobro znana, ker je bila priljubljena repertoirna igra slovenskega odra, ter se je v prvi dobi igrala vsako leto tudi po večkrat. Od 1. 1877. pa ni bila več igrana, gotovo bode torej jutri privabila prav mnogo občinstva v čitalnično dvorano, katero se bode brez dvoma zabavalo izborno. — (Darilo.) Gospod Otou P e la n je v imenu biv.šega pevskega zbura narodne čitalnice Ljubljan ske kot njegov blagajnik izročil blagajmštvu „Na-rodnega Doma" lepo darilo 130 gla., kutero je volil zbor ob svojem razhodu društvu „Narodui Dom" iu prejel vsled odborovega sklepa za la rodoljubni dar iz društvenega predseduištva primerno pismeno zahvalo. — (Odbor „Sokola") konstituiral se je v prvi svoji seji včeraj. Poleg staroste brata Lana Hribarja in podstaroste brata dr. Karola T r i 1 lerja, katera je volil ob(ui zbor, razdelil se je odbor tako-le: brat dr. Vran Teka ve ič, tajnik, brat Pavel Skale, blaga jnik, brat Fr. Mul a če k, orodjar in arhivar ter nadzornik telovadbe, .dboruiki pa bratje: Fran Hribar, Ferdo Krsnik, Ivan Mejač in Josip Nolli, kateri slednji je prevzel mestu po poslih zadržanega brata Mejača uamest ir.-tvo tajnika. Dalje sklen I je odbor, da se društvo udeleži po posebni deputaciji dauašuje akademije slovenskih biciklistov, ter da priredi Sokolski „jour iixew ua debeli četrtek v t Ihodnico dolgoletnemu in marljivemu članu bratu Uiagotinu Hribarju. Za reditelja temu večeru sta se imenovala brata Fran Hribar in Josip 1'roseuc. Za Sokolovo maškerako dela odbor skupin.* s pomnoženim odborom marljivo priprave, da bode izpadla, kar mogoče sijajno. — (Fr. S. V i lh ar jeva 2 5 letnic a) v Gospiću vršila se je prav sijajno« Kolikor poizvemo pelo je v mešanem zboru nkolu 70 grl, kar je za razmerno mali Gospič žare- ogromno število. Da so došli slavljencu čestitke in telegrafični pozdravi iz vseh krajev slovenskih in hrvatskih, razume se ob sebi. Pričakujemo obširnega sporočila. — (Dvanajst mesecev leta) zbrala bode v podobi ravno tolik i dražestnih mladih goBpic okolu sebe jedna najodličnejih pasih narodnih dam pri Sokolovi maškeraui. da bode t"ško odločiti se, kateremu meseca dati pi*dnost. Nadejamo se, da tudi druge naše uarodue dame že pridno premialJ!J]e;o, kako nas bodo prijetno iznenadile ta večer, ki obeta postati jeden najlepših letošnjega predpusta. — (Slovensko delavsko pevsko dru-štv o „Slave c") priredi v teku letošnjega pred-pusta dve veselici, in sicer na Svečnico dne 2. fe-bruvarja šaljiv večer 8 plesom, katerega program priobčimo pozneje, na pustno nedeljo dne 8. februvarjn pa običajih) maskarado, za katero se tudi že delajo priprave, da bode kolikor mogoče sijajna. — (V cestni odbor litijski) imenoval je deželni odbor gg. c. kr. notarja Luko Svetca in graščaka Alojzija Prašnikarja. — V cestni odbor vrhniški pa sta imenovana: Ivan Dol i nar, župan pri sv. Joštu, in Matija Sušteršič, župan v Horjulu. — (Šišenska čitalnica) priredi na svečnico due 2. januvarja Vodnikovo besedo s plesom, pri kateri se bode predstavljala dr. Voš-njakova izvirna igra: „Svoji k svojim". Podrobnostn* vspored sledi. — (Iz Tržiča) se nam piše: Kakor je bilo Čitati v „Naiodu", propala je nemška stranka pri zadnjih volitvah v občinski odbor. Vsled od obojnih strank uloženih rekurzov volitev ni bila potrjena, In se bode vnovič volilo. Ali mej tem časom stari odbor ui držal križem rok. Ker so nekateri izpre-videli, da jim v prvem razredu tudi ui moči zmagati, akoravno imajo že jedno pooblastilo častnega člana Kalteueggerja, — sklicali so sejo in izvolili Luckmana in b. Svegelna častnima občanoma. Zaslug teh gospodov ne vemo, — pač pa bodejo imeli naši Nemci pii prihodnji volitvi na ta način dve pooblastili več. — (Tržaška trgovska in obrtiška zbornica) i/volila je zopet barona Keinelta pi edstdnikom, viteza D i m m e r ja podpredsnduikom. — (Deželna razstava v Pragi) bode izvestno zvabila mnogo drugih Slovanov v zlato, stostolpno Prago, ogledat si kratoto in zanimivosti slavne te metropole iu kulturni napredek naroda češkega. Češki dijaki objavljajo v češkem dijaškem listu poziv, da bi se povodom razstave sešel kongres slovanskih dijakov. V pozivu se naglasa, da fce bodo na kongiesu v poštev jemale individualne potrebe posamičnih slovanskih plemen. — (Za b r a m bovško vojašnico) ob Gru • berjevem kaualu oddala so se te dui mizarska, ključar sk a in druga dela. Mizarska dela dobil je konzorcij Hansel Binder-Kriminer-Petrin za 13.305 gld. 33 kr. in 10°/0 poboljškom; ključarska dela konzorcij Ahčin Pilko-Murtiučič-Rebek Žabkar za 777 j 91 kr., steklarska dela dobil je Peregrin Kajz A za 2114 g'd. 50 ki., pleskarska dela brata Eberl za 2701 gld. 69 kr. — (Pojasnilo.) Tukajšnji sotrudnik n lista nam piše: Moja vest v !*. št. „Naroda , da je v mestni klavnici bilo ukradenih Lovretu AUlintt 58 kg. špeha, je navzlic doposlanemu Vam popravku resnična. Speh bil je res ukradeu in romal je v Beljak kot ukradeno, a že naprej prodano blago. Ahlin s svojim hlapcem je v Beljaku 8] 1 ' ki je bil zaznamovan, res dobil, a dotičnik, ki je imel ukraden' I ga ni hotel dati nazaj, še le ko mu je Ahlin s sodiščem zažugal, vrnil je blago. Su.'i- pa moje vesti gotovo tudi potrdi redarstvo Lj. — (Slov, -i. i m rodoljubom,) ki d hajajo po opravkih > b^ovec, naznanja se, d Celovški Slovenci shaja/i vs,^11 sred'o ob uri zvečerv klubovi a.»bi hoii,}* » '* um S t D 1 wirth". Slovenski gostje so 'sikdar dfrocC 0 — (Strmovlak oaOrašk I ad,. ma tvrdka Slemenaifcllalske dobila )•» koi, njo z četna dela za električen strmovlak na Gra. i Ker se nekda namerava tudi v Ljubljani s L* Josipa trga na Ljubljanski Grad, ni w mogoče bilo želeti, da bi se tudi tukaj napravil elekt m strmovlak. — (Podružnici sv. Cirila in Me' da v Kot mar i vesi) na Koroškem poklonil je isp. Mesto odgovora oklene se Jelka njegovega vratu, a on privine divno dekle na prsa in dolg poljub ua njene ustnice izrekal je celi žar njegove ljubezni. Jelki zašije solza v temnem očesi. Pogled podigne na nebo, kakor da hoče izprositi uajobilneji blagoslov za njega in za njegovo mater. Milan ji tiho cituje krasne Šeuoine stihove: Oj ti duSo, moje duše, O j ti srdce, Bruca mog! Kudo pošla, kamo došla Pratio jo te dobri Bog!....... Nekaj let potem upoznal sem Milana v Pragi. Postala sva prijatelja, ali vsaj dobra znanca. Na prvi mah neseni vedel, imam li posla b človekom, katerega že davi sušica, ali pa z melanholikom. Toda slušajte sami, kako mi je pripovedoval, kadar sem ga poselil v njegovem stanu: »Oh, čemu mi prepisujejo toliko teh lekarij? Proč ž njimi! Ako res kaj umete, vi zdravnici, podaljšajte mi nit življenja! Dujte mi jeden — ali pravi lek, ki mi povrne zdravje! Ali da! Dir Geist der Mediiin Ut lelcbt zu tuoBon, Ihr durchituditrt die gros' und kleine Welt. Um es um Kndo geh'n zu lassen Wie'8 Gott gefiillt — — Pravo si rekel, divni Goethe! — Leto dni me pošiljate v kopelji, seda; v hribe, sedai na morje, prepisujete mi tisoč lekarij, na konci skimate z učenimi vašimi glavami, a iz oči j vam berem: ipak mu ui več pomoči! —■ Smrt mi bode s svojo ledeno roko izbrisala vse spomine mojega življenja iu angelj smrti me povede k jedinemu bitju, ki me je ljubilo — k materi ! Zakaj mati ni smela doživeti, da spasi sina od očajnosti, propasti in smrti v cvetu mladosti? Bojim se stopiti pred njo v večnost. Ne bo mi li rekla: „Sinko, ti nesi dovršil, še počel nesi naloge življenja ! — Prerano si ustavil svet! Ti si prevari! nade moje, očetove, nade — svojega naroda, a narod je mnogo, vrlo mnogo od tebe pričakoval!" Roditelji so mi pomrli, ona me je izdala — in tako sem ostal sam ua svetu; sam, ko pšenično stebelce na strnišči, ki so ga žanjice pozabile požeti. Burja pridivja z gore, polomi šibko debelce, jesenski dež stepe zrnca v blatno tlo — in ta strohue. Tako je moje Življenje! — Smrt bi mi torej morala biti mila in dobrodošla?! — Ne veže me želja na bogatstvo, ki ga neseni sam pridobil; ali veselil sem se, da bom na njeni strani uživa ljubezen iu srečo, da bom na njeni strani mog< dirati solze raz lic bornega naroda! — Grabil sem že za samokres. — Jedno rn'< — pa evo kraja bolim, mukam — življenji Ali vsakikrat zagledam bledo lice materino, luh gledam, kako ji solze teko iz kalnih oči, ustnice šepetajo: sinko, bodi svoj!— Su mj pada iz roke, pa se mi vsaj za Čas umii i sili i bol, — podam so nadi, da le izločim boluo i trhlem telesu, da najdem pravo pot daljnjemu ljenju, ki sem ga zgrešil. A brzo se vrača | rr obupno stanje Zgrozim se, ko vidim stekleno m trudno svoje oko, oslabelo telo, ko mi taji st eni pogledi lečnikov broje ono malo dnij, ki jih št imam preživeti...... A bil je čas, ko nem bil čil iu zdrav ii srečen sem bil tudi. Bil je čas, ko sem te tako rči ■ ljubil, lepi moj svet! Pa ko se ločim od tele, ne bom te preklinjal. Samo nad jednim bitjem, samo nad njo bom izustil umirajoč silno kletvo, 1 letvo grozno, da se bo sam pekel grozil! — (Dalje prih.) Haderlap 150 iztinov svojih „KoroSkih bukvić*. Tudi [e potlala glavna družba v Ljubljani vin- raz-ličnih knjig, ki ao ne razdelile mej ude podružnice, katera se zahvaljuje za dnrove. — (O ljudski štetvi) pifie „ Edinost" v slednji Številki: Iz Rojana došla nam je pri tožba, da tamošnji capovilla povodom ljudskega štetja kuj sanioobla«tvo> postopa. Na vprašanje nekoga, zakaj »e niso priredil« tudi slovenske tiskovine, odgovoril je osorno: ako vam to ni prav, boste pa kazen plačali Osobito pa noče rubrike „ občeval ni jezik" v pričo dotienika izpolniti češ, da to bode že on napravil. Treba je energičnega postopanja, ako se hoče, da ta verni sluga tržaške gospode slovenski jezik kot občevalni jezik vpiše - Enake pritožbe nam prihajajo od vseh strani in že danes smemo z gotovostjo na to računati, da je 15 do 20.000 naših ljudi izgubljenih. Vse naše služkinje in DaŠi hlapci, rodom Kraševci, Kranjci in Štajerci, figurirali bodo kot pristni Italijani. Neodpustljiv greh je, da je nad parlament — zlobni ljudje celo tidijo, da imamo v tem parlamentu mi Slovani večino — dovolil tisto uesrečno rubriko o občevalnem jeziku. Da je ta rubrika gorostasna nesmisel, dokazal je celo vojaški list „Iteichsvvehr" z jako drastičnimi vzgledi. Ta rubrika bode pogoltnila ueštevilno nuših duš, a kaj to de, vsaj imamo Slovanom prijazno ministarstvo Taaftejevo, Ali to je gotovo: poraza, kojega izvestno doživimo pri tem ljudskem štetju, num ne odvaga niti najlepši govor pri državnozbor-ski proračunski obravnavi. — (Politično društvo „Zavednost") v Podmelci imelo je dne 11. t. m. svoj občni zbor, na katerem se je mej drugim skleuilo, odposlati prošnjo za železnico od Gorice do Sv. Lucije, iu po Baškl dolini v Javoruik. Judnako prošnjo odposlale so, kakor javlja „Nova Soča", vse občine tolminskega okraja. — (Novo društvo v Celovci.) Osnovale se je novo društvo za rejo j»erutnine pod imenom „(Jefiiigelzuchtverein", ter imelo te dni svoj osno-valui zbor v hotelu „Kiirntuerbof ■ Će bi društvo bilo v nepristranskih dobrih rokah, utegnilo bi ko-liatiti tudi slovenskim posestnikom na spodnjem Koroškem, ki He pečajo z rejo perutnine. — („Balkanska Carica*,) drama kneza črnogorskega, katero je uglasbil bokokotorski kapelnik Dionisij de Savno San Giorgio izide v kratkem v zalogi Schmidta in Comp. v Trstu — („Trn",) ilubtrovan šaljivi list, ki bode izhajal v Zagrebu, zakasnil se je, ter izide prva številka v soboto. Cena batu je 5 gld. na leto. — (Iz Logatca*VTukajšuje „Bralno društvo" imelo je dne 13. t. "m. v društven Ji prostorih svoj občui zbor X*o nagovoru predsednikovem in poro-1 iu fajnikovem, vršila se je volitev novega odbora. Voljeni so: Dr. Stanko Sterger (predsednikom); odborniki: notar Igu G r u n t a r, Jnnez Hrast (blag.), Janez K e ni e (tajnik,) Jože Jeglič. Julij Lenassi, Karol Puppis; nam.: Janez Rthar in Andr. Marinko. — Na predlog notarja g. Ig. G run t ar j a sklenil je zbor naroč.ti razun dosedanjih listov, Še Praško „Politik" in „Novo Sočo* s (prilogo „Gorica",) ter da pristopi društvo kot ud „Glasbeni Matici" in „Dramatičnemu društvu" v Ljubljani. Glede pustne in druz h veselic pa bode odbor o svojem času potrebno ukrenil. — (Žandarm v snegu) Dne 8 t. m. zašel ie Žandarm postaje Čepovanske na svojem potu v zamet in se pogreznil tako globoko, da je le še roko molel iz snega. Dve uri tičal je v snegu. Po hudem naporu dosegel je vejo bukve, ter so dvignil kvišku. Puško je vrgel čez zamet, potem pa sam se zavalil po njem, da se je rešil preteče smrti. — (V Trstu) bil je včeraj hud mraz in ostra burja. V Benetkah je nenavaden mraz, tako tudi v Padovi in Turinu. V Veroni je vojak na straži skoro zmrznil. Z Reke se piše tudi o hudem mrazu in burji. Promet ua železnici iz Zagreba ua Reko bil je več ur opovirau. — (V Š t. Petru priGorici)je neka družina pustila otroke same doma ter jih v hišo zaklenila. Otroci so se greli pri ognji. Po neprevidnosti otrok začelo je v kuhinji goreti, a otroci neso mogli ubežati iz hiše. Jeden otrok se je sežgal, drugi močno opekel. Ko so vrata ulomili, bil jo prvi otrok že mrtev. — (Velika riba) V O*ojskeni jezeru ua Koroškem so nedavno ujeli somu, ki je tehtal 45 kilogramov. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Beligrad 16. januvarja. Vdovi v Prištini umorjenega srbskega konzula obljubljena odškodnina določila se je na 3000 turških funtov. Srbski poslanik v Carigrada, Novakovič, je rečeno vsoto že dobil izplačano. Rim 16. januvarja. Tukaj in v Napolji močno sneži. Algier 16. januvarja. Naznanjajo se potresi iz raznih krajev. Vas Guraja je deloma razdejana. Več ljudij ubitih. Washington 16. januvarja. Cel indijanski ostrog, broječ 4000 oseb, došel v Pine-ridge in se udal. Indijanci oddali so svoje orožje. Vojna ž njimi je končana. Dunaj 17. januvarja. Cesar ogledal danes Grillparzerjevo razstavo na rotovži. Dunaj 17. januvarja. Prezidijalni načelnik v trgovinskem ministerstvu dr. Korber dobil naslov in značaj niinisterskega svetnika. Dunaj 16. januvarja. Časopisov vest, da se je turški veleposlanik Sadula paša hotel obesiti, poprej pa se hotel s plinom udušiti, je gotovo neosnovana. Sadula je zares plina udihal in vsled tega bolan, a nobenega pravega uzroka ni, misliti na samomor, ker za tako dejanje ni nobenih nagibov. Sadula ni imel več spanja in za to muko rabil je razna sredstva, naposled pa jo je hotel s plinom končati. Zdravniki, ki Sadulo zdravijo, bodo v kratkem objavili svoje izvestje. Razne vesti. * (Ljudsko štev i ljenje.) V Toplicah na Češkem je po letošnjem številjenji 17 238 stauov-nikoV; pred desetimi leti jih je pa bilo 1 4 841, v Opavi je seduj 21 743 prebivalcev proti li) 289 leta 1880 * (Snežni zameti.) Na Poljskem so veliki snežni zameti iu je vsled tega promet na mnogih železnicah ustavljen. Pri Czenstochovu obtičala je lokomotiva v snegu. * (Sarah Bernhard) Umetnica baje na merava dne 24. t. m. z več|o umetniško družbo nastopiti pot okrog zemlje. Družba bode na potu dajala predstave v večjih mestih. Potovanje prora-Čunjeno je na dve leti. * (Otrovanje krvi z barvilom.) V Budimpešti je inu«! igralec Benedek, iu se je sploh z začetka mislilo, da se je sam umoril. N tnnčna preiskava je pa pokazala, da si je otroval kri s otrovnim lepotilnirn barvilom, katero je prišlo v kri. ker je imel neznatno prasko na obrazu. * (Hitro m u oženje prebivalstva.) Italijanska prestolnica imela je v juliji 1889 408 936, dne 30 septembra 1890 že 421 102, dne 30 novembra 423 185, dne 31. decembra I I. pa 425 271 prebivalcev. V osemnajstih mesecih se je torej prebivalstvo pomnožilo za 17 335 ljudij. * (Slab vojak) Pred vojuo sodišče postavili so v Carigrada turškega fregatskega kapitana, ki je svojo dolžnost s tem zanemarjal, ker je bil kriv grozni nesreči. Na večer priplul ju bil s svojo fregato, ki je pripeljala streliva za vojake na Kreti, v luko v Cuneo, ko zagleda mornarja, idočega z odprto svetilko v prostore, kjer je bilo strelivo. Piva misel kapitauova je bila, da se vsled neprevidnosti mornarjeve ladija zdaj in zdaj razleti in ta misel prešinila ga je s tolikim strahom, da je z groznim krikom: „Ladija se bode razletela" t skočil v morje. Mornarji, ki so slišali obupni krik in videli, kako je njih poveljnik skočil v morje, poska-kali so vsi za njim Nastal je grozen prizor, kajti v temni noči borilo se je 200 ljudij v morskih valovih za svoje življenje. Pomoč prišla je sicer od bližnjih ladij od vseh stranij, a je vender potonilo 40 mornarjev, ker je bil njih poveljnik glavo izgubil. Kapitan bil je tudi rešen, a sedaj čaka na obsodbo svojo I!„1JDBLJAISKIIW I J l mt<>) t i a za vrne leto gld« !.«►<> ; z» |»ol letu I gl — „ 108 45 102 60 — - 102 80 <*93 _. P93 _ 307 25 — „ 307-50 114 10 — . 114*05 gld. Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata ronfa ..... 57„ marčna renta . . . Akeijo narodne banke Kreditno akcije .... London....... Srebro ....... Napol......... ~ 903'/, 0. kr. cokiui ...... , 5-38 Nemške marko..... „ 56-07'/, 40/0 državno srečke iz I. 1854 UftO g!d. Državne srečke ll 1. 1864 100 , 8gersk* zlata renta 40/„....... gorska papirna renta 5°/0...... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zuiulj. obč. avatr. 4'/t7o ziM-ti zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudollove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tramway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. , . . - . 9 03'/, - . j'toVi - , 66 10 130 gld. 50 kr. 179 103 100 121 113 181 19 164 220 20 65 90 50 90 Težko prebavljenje, katar v želodci, dvspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavost mnoge nadlegujejo iu te opozarjamo na (5-1) O LAVNO SKLAD I S T ■ BlIE iaJ6latUo lufns katera so po izrekih najprvili medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom. Jecljanje Me popolnoma* odpravi v NKILtlANN-ovem oblaMtveno koncenlJonlr»neiu lavodu ta jecljHloe, v Oradcl* ftetilller-Iilats Xr. 4. — Pi ospekti zastonj. (24—2) S Pri velikem denarnem zavodu dobi zaslužka vsakdo, ki živi na kmetih in se ne plaši resnega dela. Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „Ketmo tlolo" npravništvu »Slovenskega Naroda". (12-2) Na najnovojii in najboljši način omotne (33—l) i in stiHov{a ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubo-vhiiJ« in vse sobu« operacije* — odstranuje sobue boleilue z usmrtenjem živca I zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Hradeckega čevljarskega) mostu, 1. nadstropje. Piccolijeva esenca za želodec, I iill- prirejena po lokarju PICCOLI-Ju v LJubljani, je želodec krep-čojoče, telesno zaprtje in gliste odstranjujoče sredstvo; rabi se tudi uspešno proti zlatej £111 (hemoro-idam) ter urejuje b svojim rozmeh-čujoeim učinkom prebavljenje ln •ploh delovanje želodoa. Steklenica 10 kr. — Esenco za želodec pošilja izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več btekleničic. Zaboj če k po 12 stekl. velja gld. 1.36, z 55 stekl. (zabojček 5 Kg.) velja gld. ft.26. Pustne tročke plačajo naročniki. _Oifr-ie) BENSDORP & Coinp. v Amsterdamu priporočajo svoj lini (937—4) ki ima najizvrstnejsi okus, je zajamčeno čist, lahko raxtopljiv in jako redilen, Prodajajo ga: Mihael Kastner, Peter Lassnik, M. E. Supan, H. L. Wenzel, J. Klauer, J. Perdan, Jeglič & Lesko vic. Bolnim na živcih. (Občna nervoznost, trdovratno glavobolje, če kdo spati ne more, omotica, mrtvo udno st, pecanje spomina) (19—1) ne priporoča, l jimi. lit«. McHtnem fci-^rii. 11. ♦ I ♦ I ♦ i i L-v L. jiil>l)tmt. nt*. Mestnem tr-^jn. 11. ■ ■ li i BI 11 f I IH l Ml lin 111 MMM !■■ Dr, Rose životni hišam je nad 30 let znano, prebavljnnje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče domače sredstvo. (88—87) Velika steklenica 1 pld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delili zavoj ni ne je moja tu dodana, zakonito varovanuj varstvena znamka. Zaloge »kuro v vneli lekarnah Avstro-Ogrske. T»m se tudi dobi Praški nninrsalno domače naiilo To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje /injenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljieah po 86 kr. in ^ts: 25 kr. rb pošti (i kr. ver. /4 kilo VBchine velja 8Q kr. Najceneje se dobiva v poštnih pa-keiih po 4 kilo. Dobiva so po poštnem naslovu: Ubald pf. Trnkoczy, lekarničar v Ljubljani; nadalje, v glavnih zalogah lekarničarjov na Uunuji : Viktor pl. Truk6eiy, o okraj HumUtljuriuBtraase 113; dr. O to pl. Trnkoczj, X okraj, Radettkv-platz 17; Julij pl, Trakorsjr. 8 okraj, Joseidladterstrasso 30; y Orade! (btamrsko): Vendellu pl. Trukdc«y, lekar; nadalje v vseh lekarnah, pri drogu I Nt Ih, trgovcih itd; zajaiueeno prlalna le, će Ima gorenje, obiMMtveuo varovano varstveno tuamko. Froknpol Imajo obilen rabat. (453—15) vtyv»yv»yv«yy»/v»yvtyv/ *Ml* *ml* *rf* *JK* *mL* »X* *X* :>'1D metra 8H vso zimsko obleko gld. 5.—. 7.;* lovske suknje 2 10 iu. gld. S.—. Brnski sukneni ostanki :>-10 metra za cehi /.imsko Slikllj«!. --- TNl.hi Kld. 5.90. Sukneni ostanki 2*10 metra za celo zimsko suknjo Mandaiiu v vseh h.nvah v zalogi, jako tine biiže gld. O.—. Sukneni ostanki tra z* vuii ko gld. 3 Loden ce suknje Kld. 5--. Sukneni ostanki tu celo hlače, progasti ali klinasti, 1 ostanak velja Kld. ».SO. Svilneno grebenasto sukno le najnovejšo v progi, 1 oeti hlaoe k'<1- w*—- Blago za uniforme res. kr. uradnikov, tinani', veteranskih društev in požarnih branih Od najnižjih joenuo. (TH'.MJ) BernhardTicho BRNO Zolny trli it. IS, Itazpoftilja ne proti povzetju. I'zorel poMllftijo »te zu-h Ion) lu franko. &BF~ Rlegnutuo opravljene karte za uzorce le nujno ve| ne v »ognil izberi poftlljau* ua za-ht^* nuje JBoap. kroJaM-li*m iiio|n( rom. Banka „Slavija" vaprejme nekoliko Rodnljubi, ki vedo, kako važno je za naš narod, da sh povsodi ravnamo po gasili „Svoji k svojim !a in imajo voljo, delovati v tem smislu, bla^ovole naj se o^laniti pri generalnem zastopu banke ,.SIavije" v Ljubljani, ki nrsluje v lastni hiši banktni, v Oospodikill ulicah št. 12. (11—2) Zobozdravnik Sciweiger »stHiiiij«' tkotel ,S4ta kr. Dr. ilai'hnty-ov» »|je iz kitajske skorje za varovanje in olopiaoje las; v zapeeatonib in v ateklti stetuplja-nih Iteklenieali po 85 kr. Dr. Brrillgllier-jev dišeči kroni ni duli, krasna voda za duhan i o nap vanje, ki krepča in biiili živolj; v izvirnih steklenicah po 1 udil. 25 kr. in 75 kr. P roj', dr. Lindes-ova nistliunka pnmada v štunjscab, pO vliti uvir in \ olj iii i st. la^ in je pripravna posebno za to, da obdrti proge las na glavi; v izvirnih koso vib po 50 kr. Italzaminio milo iz oljke |6 pdUkoje po oživljajo- cej in olirunjiiioeej moči za voljnost in niehkott keie; v zavitkih po 35 kr. Dr. IteHiignirT-jev raitlinikl prlponofek aa barva- nje las, barva prav crno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lom'ki vre kr, paket (4 kosovi? 80 kr. I*rl*4—10) Ci kr. priv. lastnik tovarn Idealističnih kosm. stvarij Hiša št. 9 na Poljanah z vrtom 2-" v prav dobrem Htanji, pr«nli» m«' pod ugodnimi pogoji. Natančno pove gospa .le UI v dotični liiSi. Tri Jakobu Zalazniku na Starem trgu h. št. 21 vsak dan sveži 070-6) pustni krofi. Prodajalnica x iiic«i«uim »li NpecrriJNltIm blagom 1111 deželi nli v m« slu vaprefnic »e takoj v najem. (2" "i ««».•* Astralne svetilke ustavek z gorilcem 80'" z 58 svečami svetlobne moči «<>'" h I »4 R. DITMAR na DUNAJI. Največja tovarna za svetilke v Evropi, po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890. NOVOSTI. Sezona 1890. Svetilke s stebri in stojali s čipkastimi strešicami. — Viseče in mizne svetilke z najfinejše dekoriranimi majoličnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno bakrono narnituro. Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo: Solnčni gorilec s 15 in 18", svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom: Velikost: 15"', 2o"_', 2$'", 30'", 35'", 40"' Svetloba: 31 50 7'> «7 13H 157 sveč. Dunajska bliskovna svetilka 30 svetloba 105 sveč. n ... i ... ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje, UunajSka bliskovna Svetlika 30" Astralne svetilke 20 in 30 , svetloba 58 in 104 sveč. ustavek z gorilcem ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje. Astralne svetilke se morejo zaradi posebne oblike lahko postaviti v razne sve- tilniške podstavke. (7o7—18) Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi l'.iv.i rniikii /n.imk vsaka boljša trgovina s svetilkami Svetilka s stojalom 8 čipkasto strešico. | KAEOL TILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. Pisni in stenski koledar, dnevni in tedenski blockkoledar, notični in be-ležni blockkoledar, žepni in listniški koledar, orjaški in mignonblockko-ledar, salonski blockkoledar, kazalo dne in meseca (večni koledar) podložni koledar v vseh izdajah. Prirodopis v podobah Živalstvo v 250 godobab v porabo pri nazornem nauku. Gena 3 gld. Poslovne knjige, kopirne knjige, knjige beležnice, za-pisne knjige, naročninske knjige, beležni bloki, knjige za perilo, skrilne knjige, potne papirne knjige. Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir. Velika zaloga vsega šolskega orodja. Vse risalne mierijalije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila, prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš. Novosti v papirni konfekciji, cartes de correspondance, razkošne kasete, najfinejše narejene, s cvetlicami in raznimi umetnimi utiski. Pisnem papir s tali v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitnice, Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene lepenke, omotki za cvetlične lonce, toki za krtače, toki za užigalne klinčke. okenski predložki, mizni položki, šivankine blazinice, delavske torbice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, svetil-nični krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kartoni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres. aos-io Izdajatelj in odgovorni urednik: J oh i p Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".