"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVETU! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto...................... $3.00 Za pol leta____________________________1.75 Y . . . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV v . .. Let. 4. št. 185. Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, OCTOBER 23RD, 1946. Price 5c. Vol. 4. No. 185. Sovjetsko ljudstvo se čudi govoru zapadnega sveta o vojni New York, 21 okt. — "Rusija ne želi vojne", je izjavil L. Dana Wilgress kanadski ambasador, kateri je te dni prispel iz Evrope v New York. "Rusko ljudstvo, ki se zaveda v polni meri kaj pomeni druga svetovna Vojna", pravi ambasador, "se s presenečenjem sprašuje, ko čita časopise in izjave posameznih krogov zapadnega sveta o novi svetovni vojni. Pred tremi meseci sem bil v Moskvi in nisem opazil ničesar nenavadnega. Ljudstvo je zaposleno z popravljanjem kar je bilo za dobo vojne uničenega. Vsak dela težko in si prizadeva, da stori čim več, da bi se odstranilo pomanjkanje mnogih stvareh, ki jih danes še primanjkuje. Bil sem pred nedavnim tudi v Min-sku, mesto ki je bilo popolnoma uničeno, toda ljudstvo se kljub temu pogovarja kako močno je bila prizadeta Waršava in tudi Berlin, če tudi je Minsk v slabšem položaju kakor pa sta oba omenjena mesta, ki sem ju videl tudi malo pred tem. Pred vojno Minsk je štel okrog pol milijona prebivalcev in bo vzelo precej časa predno doseže to število sedaj po skončani vojni. Sedaj šteje okrog 200 tisoč prebivalcev. Ne morem si predstaviti občutov tega ljudstva, katero se zaveda v pravem pomenu besede kaj pomeni vojna. Zaenkrat je najtežji pro- Odgovor podžigata proti Jugoslaviji Beograd, 15 okt. — Uradna izjava predstavnikov Anglije, Amerike in Francije, kateri so preiskali poslovanje UNRRe v Jugoslaviji, vsebuje pozitivne rezultate komisije treh članov. Komisija izjavila, da so dosedanja napadalna poročila proti UNRRE-ninega poslovanja v zunanjem tisku neresnična. Podžigalci proti nove Jugoslavije, so namreč obtožili UNRRE-o češ da je pomoč, ki jo daje Jugoslaviji vporabljana za vojsko. Sedaj pa je dognano, da je ta obtožba popolnoma neresnična in ji je namen prikazati v javnosti neresnico o razdelitvi relifne pomoči z strani UNRRE in lokalnih oblasti. Pomoč je pravilno razdeljena med prebivalstvom, se glasi enoglasna izjava omenjene komisije, ki se je na licu mesta uverila ter bo o tem poročala generalnemu direktorju UNRRE, Mr. La-Guardia. Podžigalci proti nove Jugoslavije, so torej dobili ponovno zaušnico vsled svojih izmišljij. blem glede stanovanj, med tem ko so se življenjske razmere znatno zboljšale kakor so pa bile za časa vojne. "Rusko ljudstvo se sprašuje, zakaj naj bi bila svetovna vojna, komu naj koristi?" Progresivni in napredni del ljudstva zapadnega sveta, se prav tako sprašuje, zakaj nova vojna. Toda finančni trust, kateri je v zaledju vsake vojne, vidi v vojni možnost za nova osvajanja in nove dohodke. Zato tudi kampanja o novi vojni ima svoj preračunan cilj in med prvotnim za-strašiti manjše narode, da bi se udali zahtevam pri zeleni mizi volji predstavnikom finančnega trusta. Odklonitev kredita Čeho-slovaški za povojno rekonstrukcijo, izraža mišljenje reakcijonarnega ameriškega trusta, kateri skuša tudi z ekonomskimi triki prisiliti Čehoslovaško, da postane enostavni dvigalec roke po predlogih ameriške delegacije. Grški rojalisti izvajajo teror v Macedoniji JUGOSLOVANSKA AMBASADA ODGOVORILA. NA AMERIŠKO NOTO Beograd — Ministrski predsednik maršal Tito je odločno zavrnil izmišljene izjave članov grške profašistične vlade, z katerimi se dolži Jugoslavijo za teror nad ljudstvom v Macedoniji pod grško oblastjo. Teror in nasilje nad ljudstvom, ki zahteva svoje pravice, izvajajo grški rojalisti z namenom, da bi zatrli odpor ljudstva proti vladi, katera je z silo vzpostavljena. Jugoslavija ne more ostati indiferentna napram temu vprašanju, je dejal maršal Tito. Toda to ne pomeni, da bi se Jugoslavija vmešavala v notranje zadeve, kakor se skuša prikazati v javnosti. Jugoslavija smatra, da to vprašanje spada na zasedanje Združenih narodov, da ga reši tako kakor zahtevajo interesi naroda. Kakršna koli drugačna po-jasnitev v pogledu stali šča^Jugo-slavije napram temu vprašanju, Velika zmaga organiziranih delavcev ni resnična in je prosta laž. Nadalje, maršal Tito je odgovoril na vprašanje glede prijateljskih odnošajev z sosednimi državami in Združenimi državami Ameriškimi. Mi želimo imeti prijateljske odnošaje izmed dveh bratskih narodov Jugoslavije in Bolgarije. Mi smatramo, da so v preteklosti sovražniki narodne neodvisnosti in sreče obeh narodov izkoriščali njihovo razdvojenost obenem proti Jugoslaviji in Bolgariji. Pred nami je vprašanje, da se kaj takega ne ponovi v bodoče in da se razvijajo bratski, politični in kulturni odnošaji v interesu obema državama. Glede prijateljskih odnošajev z Združenimi državami Ameriškimi, Tito je dejal: "Prvo mesto med narodi z kateremi želimo imeti dobre odnošaje, so Združene države Ameriške. Zadeve, ki so poslabšale odnošaje med obema državama, niso formirane v Jugoslaviji. Jaz osebno mislim, pravi maršal Toronto' — Organizirani delavci v treh večjih industrijskih področjih ki so se nahajali na stavki že dalj časa, so zmagali v svojih zahtevah. V teku minulega tedna okrog 10 tisoč delavcev, kateri so zaposleni v avtni in kemični industriji, so se povrnili na delo in sicer pri Brunner-Mond kompa-niji v Amhersburgu, dobili so zvišano plačo od 12 do 16 centi na uro, nadalje pri CCL kompaniji v Windsorju in elektro-metalurgični kompaniji v Wellandu, njigova plača je zvišana 13 centi na uro. Delavci so zmagali tudi pri We-stinghouse kompaniji v Hamilto-nu, ter dosegli 15 centi zvišano plačo na uro. Unijski urad Canadian Congress of Labor naznanja, da je dosežena zmaga organiziranih delavcev rezultat kampanje za zvišanje plače delavcem, katero je ta organizacija strokovnih delavcev predvodila. Kongres navaja primere, kako so se delodajalci upirali priznati delavcem večjo plačo in kako so uporabili razne trike, da bi razbili združeno moč organiziranih delavcev. Posebno se je to opazilo za časa stavke pri Ana-conda Brass kompaniji v Torontu, kjer so se delodajalci poslužili policije in stavkolomcev. Toda odločnost delavcev, ki so vztrajali pri svojih zahtevah, je onemogočila, da bi razbili stavko organiziranih unijskih delavcev. Na delo so se povrnili delavci zaposleni pri Chrysler korporaciji v Windsorju. Kompanija bo morala zvišati plačo delavcev po doseženem sporazumu 12 centi na uro. V British Columbiji delodajalci trdega premoga so se uprli zahtevam 2500 rudarjev. Za dosego sporazuma je posegla vmes federalna vlada in se pričakuje po-voljna rešitev.' SOVJETSKA DELEGACIJA PRISPELA V NEW YORK -1 New York, 21 okt. — Sovjetska delegacija na mirovno konferenco Združenih Narodov, kateri nače-ljuje minister za zunanje zadeve, Vjačeslav Molotov, je danes prispela v New York. Minister za zunanje zadeve, Vjačeslav Molotov, kakor prinaša dnevno časopisje, je izjavil, da se bodo razni argumenti izgladili in da se bo dosegel sporazum v interesu miru. Tito, na stališče ameriške vlade napram FLR Jugoslaviji. Za časa pariške konference ameriška delegacija je bila vse skozi nasprotna jugoslovanskim željam, da se priključi Trst in Julijska Krajina Jugoslaviji. Mi smo torej prisiljeni k čaključku, da je ameriška delegacija na konferenci v Parizu delala več za interese države proti kateri se je borila Amerika in ostali zavezniški narodi za dobo vojne, kakor pa za interese svojega zaveznika. Toda kljub temu to ne pomeni, da bi bili jugoslovanski narodi proti dobrim in prijateljskim odnošajem med dvema državama. Naše želje so, da se odnošaji med obema državama zboljšajo. Žal temu, da moramo ugotoviti, da to ni odvisno od nas. Rezultat volitev v Berlinu Berlin, 21 okt. — Pri včerajšnih volitvah, ki so se vršile v Berlinu, so zmagali social-demokrati. Od 2.284 volilnih okrožij le od 109 niso podani popolni rezultati. Napram dnevnim poročilom od 2,349.722 upravičenih volilcev so glasovali kot sledi: "Social-demokratsko stranko, 948.743, Zvezo krščanskih demokratov, 431.916, stranka Združenih socialistov, 383.182 in liberalni demokrati, 182.097, glasov." Kakor je omenjeno gornji rezultati niso popolni, toda kljub temu se smatra, da je zagotovljena zmaga social-demokratov, ki so zopet prišli na oblast in z tem zagotovili podporo nemškim finančnim baronom. Zasedanje politično teritorijalne komisije za Italijo Izjava jugoslovanskega ministra za trgovino Praga: — Na konferenci tiska, katere se je udeležilo veliko število čehoslovaških in raznih drugih inozemskih časnikarjev je jugoslovanski minister za trgovino Ing. Nikola Petrovič izjavil, da novi trgovinski sporazum med Čehoslovaško in Jugoslavijo odpira nove perspektive v trgovskih in proizvajalnih razmerah med tema dvema državama. Ako se sporazum v celosti izvede — za kar ni nobenega dvoma — je rekel minister Petrovič, — zamena blaga bo dosegla brezprimerni obseg. Pogoji za razvoj tesnega trgovskega in proizvajalnega sodelovanja so odlični, ker ni več reakcionarnih elementov, kateri so v prošlosti ovirali razvoj proizvajalnih in političnih odnošajev in je v obeh državah oblast v rokah delovnega ljudstva. Minister Petrovič je tudi na-pomenil, da še vedno leži v Ameriški okupacijski coni okrog 160 jugoslovanskih ladij in rečnih splavov. S tem je prizadeta tudi Čehoslovaška, ker bi vzajemna trgovina bila še mnogo večja in tudi cenejša, če ne bi ameriške oblasti zadržavale omenjenih ladij. Ko je govoril o vprašanjih proizvodnje v Jugoslaviji, je minister Petrovič podčrtal, da je osno-vanih 10 državnih trgovinskih podvzetij in da se bo s tem trgovina z zunanjimi državami olajšala. Poleg tega pa učestvujejo v zunanji trgovini tudi zadruge. Trgovina na veliko je po večini v rokah države in zadrug, dočim trgovino na drobno vodijo zadruge in posamezniki. Letos je Jugoslavija prizadeta po suši, kakršne še ni bilo zadnjih 70 let. Indeks cen in plač se je popravil, a izvršena denarna reforma se je izkazala za koristno. Jugoslovanska trgovska mornarica danes razpolaga z 180.000 ton kapacitete ladij, dočim se je za časa vojne izgubilo 200.000 ladijskega prostora, največ v službi zaveznikov. Med tem je pa rešenje tega problema naletelo na opozicijo pri britanskih finančnih krogih. Na koncu je minister Petrovič naglasil tudi važnost pomoči, katero je za obnovo države nudila UNRA. Oslo: — Aretacija nekih par quizlingov ki so nameravali pobegniti iz Norveške v Južno Ameriko, je razkrila razpredeno mrežo, v Norveški in pomagače v Finski. Pomagače na ameriškem kontinentu poročilo ne omenja. Pariz, 4. okt. — Na današnji seji politično-teritorijalne komisije se je je nadaljevala diskusija po vprašanjih diskusije prejšnega dne o vprašanju notranje ureditve svobodnega mesta Trsta. Za časa govora jugoslovanskega delegata Moša Pijade, dogodil se je "slučaj", kateri podaja precej svetla o nepristranskem stališču predsednika komisije, južno-afri-škega delegata, Egelanda. Predsednik je dovolil Moši Pijade samo nekoliko minut za obrazložitev stališča jugoslovanske delegacije po vprašanju statuta Trsta, katero je življenske važnosti ne samo za mesto Trst, ampak za Jugoslavijo v splošnem. Ker jugoslovanski delegat ni mogel v tako kratkem času podati obrazložitev, predsednik je odšel tako daleč, da je skušal zabraniti govor. Šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je odločno protestiral proti tekemu postojanju in izjavil, da jugoslovanska delegacija ne more dovoliti, da bi se ji za-branila svoboda besede pri najvažnejšem vprašanju konference. Končno na Kardeljev odločen protest in ko sta se vstala nadaljne dva jugoslovanska delegata pripravna zapustiti sejo, je predsednik komisije dovolil delegatu Pijade, da dokonča svoj govor. Na isti seji poljska delegacija je predložila predlog, da se vprašanje statuta za Trst podnese Svetu ministrov za zunanje zadeve, kateri naj še enkrat preuči to vprašanje na osnovi dela, ki ga ni mogla izvršiti komisija. Poleg tega je bilo predloženo, da se Jugoslaviji proži možnost glede obrazložitve svojega mišljenja predno so sprejeti končni sklepi. Istočasno je francoska delegacija predložila predlog, kateri vsebuje glavne principe na katerih naj bi se zasnoval bodoči statut Trsta. Med tem tudi ta predlog v vseh glavnih vprašanjih statuta Trsta, vsebuje stališče ki se izraža v britanskem in ameriškem načrtu. Zvečer je začela druga seja te komisije in je trajala do šeste ure zjutraj. Na tej seji jugoslovanska delegacija skupno s sovjetskom delegacijo je še enkrat skušala, da bi se dosegel sporazum in pravilna rešitev bodoče ureditve tržaškega teritorija, da se zavarujejo demokratične pravice tržaškega ljudstva in njegovega zaledja. Jugoslovanski delegat Jože Vilfan, je v obširni analizi francoskega predloga konstantiral, da predlog svebuje nekoliko točk po katerih obstoja soglasje, ki jih je treba izložiti ter vsa ostala vprašanja izročiti Svetu ministrov za zunanje zadeve. Z tem je jugoslovanska delegacija ponovno skušala, da bi se dosegel sporazum na vprašanju statuta Trsta. Proti temu poskusu jugoslovanske delegacije je nastopil z vso jezo ameriški delegat Connally, kateri se je v imenu ameriške delegacije pridružil francoskemu predlogu. ♦ V ponovnem govoru Jože Vilfan je izrazil obžalovanje, ker fran- Teror v Grčiji in Indiji Atena, Grčija, 21 okt. — Napram poročilom dnevnega tiska v Grčiji se vodi odločna borba na več krajih med grškimi rojalisti-čnimi teroristi in pa Narodno o-svobodilnim gibanjem. Večja borba se je vodila posebno pri Vron-dou vasi in je trajala devet ur, zatem pa v južni Macedoniji ob potu med Saloniko in Kalkide. To pročilo omenja žrtve na strni ta-kozvanih "upornikov" (narodno osvobodilno gibanje), ki štejejo nad 22 mrtvih in okrog 50 ranjenih. Nadalje poročilo iz New./ Delhi, Indija pravi, da je vlada poslala 1600 vojakov v pomoč vladnim četam vzhodno od Bengala proti Hindo-Moslem upornikom. Skoraj ga ni dneva, da ne pride do velikih žrtev o katerih javnost navadno ne ve podrobnosti, v Grčiji, Indiji, Indoneziji pod oblastjo Vel. Britanije. Kdo naj znaša odgovornost za te žrtve? Zagotovo je, da ne more znašati ljudstvo, če tudi se vodi bratomorna borba, ampak tisti, kateri ne prizna ljudskih pravic in ima od notranjih sporov podporo za nadvlado. coska delegacija ni sprejela inici-jativo jugoslovanske delegacije, da bi se dosegel sporazum. Zatem je obrazložil jugoslovanski amandman (proti-predlog), ki se nanaša na 16 člen mirovne pogodbe z Italijo. Protipredlog v glavnem predvideva, da Svet sigurnosti zagotovi mestu Trstu popolno naodvisnost in da je v realni zvezi z Jugoslavijo. Z tem bi se dala zakonodajna in izvršna oblast v roke naroda, njegovi demokratični skupščini in vladi, zagotovitev na osnovne pravice prebivalcev, zagotovitev neodvisnosti sodiščne oblasti ter naposled predvidena je svobodna mednarodna luka, za Jugoslavijo pa svobodna cona, carinska zveza, skupna prometna uprava, denarni sporazum skupno in predstavništvo v inostranstvu. Protipredlog vsebuje, da se v teku mesec dni po podpisu pogodbe ukine dosedanja vojna uprava in zamenja z mednarodno komisijo, katero sestavljajo predstavniki štirih velikih sil. Komisija bi imela za dolžnost, da pripravi volitve za ustavodajno Skupščino. Proti francoskega predloga sta govorila poljski in sovjetski delegat, ter ponovno poudarila, da francoski predlog ne samo da ne ublažuje razliko izmed stališča nekaterih delegacij, ampak še polj poglablja. Zaradi tega je edina pot k sporazumu, da komisija to vprašanje izroči Svetu ministrov. Potem je sledilo glasovanje. Z pomočjo anglo-ameriškega bloka sprejet je francoski predlog, ka- j teri odvzema vso oblast narodu j Trsta in jo izroča samovolji in | diktaturi guvernera, kateri ima neomejeno oblast. Po tem sklepu Trst mora biti popolnoma izoliran od svojega zaledja in tako obsojen na ekonomsko umiranje. Na zaključku seje jugoslovanska delegacija potem ko je vložila toliko truda in napora, da bi se dosegel sporazum, je podala izjavo v kateri naglaša, da ne daje ni-kakšne formalne in niti moralne vrednosti sklepu komisije, ter da se ne čuti vezana z sklepi, ki so na ta način sprejeti. Washington, 19 okt. — Jugoslovanska ambasada v Washingtonu je odgovorila na noto ameriškega State Departmenta. Namreč ameriški State Department je na in-cijativo ameriškega ambasadorr-ja v Beogradu, Mr. Pattersona, naglasovil jugoslovanski vladi noto, v kateri navaja, da Jugoslavija zadržuje ameriške državljane in da jih izkorišča na prisilno delo v zaporu. Navedeno je, da se nahaja okrog 165 takih državljanov od katerih da je 10 umrlo. Na noto ameriškega State Departmenta, dr. Sergej Makiedo, začasni pooblaščenec jugoslovanske ambasade odgovarja: "Jugoslovanska vlada je vedno priznala pravice in privilegije vsem ameriškim državljanom. Toda najodločneje zanikam izjavo, da je kateri koli ameriški državljan na prisilnem delu ali pa da sploh obstojaje v Jugoslaviji nekakšne "suženjske razmere." Po jugoslovanskem zakonu, kateri je v tem oziru merodajen, so zadržane osebe, ki so jugoslovanski državljani. "Osebe, ki so v tem oziru zadržane in pod kaznijo, pripadajo nemški manjšini, ki se je nahajala v Jugoslaviji. Te osebe so pripadale nemškemu kultur-bun-du, katere so pa sestavljale najbolj efektivno Hitlerjevo peto kolono v Jugoslaviji", je izjavil Makiedo. Franco spada pod kazen onih v Nurembergu Dnevno „časopisje, ki se bavi z komentarji o rezultatu pariške konference, trdi da konferenca ni opravila svojega dela, katero ji je bilo poverjeno. Eden del in sicer skrajno reakcionarni, ni zadovoljen z določbami vojnih reperacij, katere naj Italija plača po njej napadenim državam, posebno pa, da se ni pristopilo k rešavanju vprašanja Nemčije tako kakor je priporočal Mr. Byrnes. Drugi del, pa vidi deloma uspeh pariške konference in meni, da bo sedanja konferenca v New Yorku opravila mnogo večja dela, ki se tičejo Združenih narodov. Progresivni tisk med prvotnim zahteva, da se odstrani fašistični režim generala Franca v Španiji. Njegov režim sta postavila Hitler in Musolini, kateri je pozneje prav tako se boril na strani fašistične trozveze. Zaradi tega prvi, ki mora biti na vrsti po vzgledu kazni v Nurembergu, je fašistični giljo-tinec španskega naroda — Franco. To vprašanje bo morala rešiti konferenca Združenih narodov v New Yorku. Prijatelji Goeringa Nuremberg — Preteklo sredo je bila izvršena kazen nad nazifaši-stičnimi kriminalci. Eden za drugim so bili izvedeni pod vešala in po poteku nekoliko minut, krvnik je obavil svoj posel. Vsakemu je nataknil zanko okrog vrata, nakar je truplo obviselo v zraku s slavo, ki pripada svetovnim kriminalcem. Toda v poslednjem trenutku, so prijatelji Goeringa uspeli, da so mu prinesli strupeno kapsulo, ki jo je zavžil in tako izvršil samomor. Ukanil je čast na vešalih! Kdo mu je izročil strupeno kapsulo, je seveda nepojasneno vprašanje. Kot znano posebno zadnje dni pred izvršenjem obsodbe, so postavljene vojaške straže povsod in vsakdo je bil pregledan ko je vstopil v poslopje velike ječe. Pred vsakimi vrati celic so stali vojaki in poslednji večer nazifa-šistični kriminalci so morali držati roke na vidnem kot predpogoj, da bi ne izvršil eden ali drugi samomor. Toda kljub temu Goe-ring je dobil kapsulo. Kdo mu jo je dal? Nedvomno prijatelj, ki je še vedno upal, da bi ga rešil na en ali drugi način zaslužene kazni. Takih prijateljev je imel in jih ima tudi na tem kontinentu. Mnogi od teh potem ko so Hitlerjeve horde nastopale v Jugoslaviji, so se pridružili nemški armadi in formirali znano zloglasno Prince Evgen divizijo, katera je izvajala barbarska dejanja nad jugoslovanskimi vojaki in civilnem prebivalstvom. Mnogi so pa tudi služili kot znani gesta-povci," zaključuje odgovor na ameriško noto. Ali more biti nekaj čudnega, če se v ameriški coni nahaja sto in stotine četniških, vstaških in domobranskih razbojnikov ? Prav nič čudnega, če se ameriški State Department poganja za tiste "državljane", ki so služili Hitlerjevo vojsko, morili in ropali po Jugoslaviji. Čudno bi bilo za javnost, če bi verjela, da so to "pošteni" državljani. Preiskava glede cene mleku Toronto: — Vsled nezakonitega povišanja cene mleku se danes nahaja veliko mlekarsko podvzet-je pod preiskavo, ker je bilo pred časom sklenjeno po kontrolnem odboru za Ontario ,da se mleko za Toronto in okolico ne sme podražiti več ko za 15c. za quart. Ta določba je še vedno v veljavi. Kontroler Smith, kateri obtožuje "Bordens" kompanijo, je prinesel pred preiskovalno sodišče quart mleka za katerega je on plačal 16c. v ':Bordens" mlekarni v Toronto. Predsednik Bordens kompanije se je izgovarjal, da kompanija ni bila obveščena o zaključku kontrolnega odbora in predno bo odgovoril na obtožbo, da mora imeti nasvet zakonitega kompanijskega svetovalca. Med tem so pa mlekarske kompanije sklicale sejo in grozijo s stavko, ako se ne bo ugodilo njihovim zahtevam, da ostanejo cene mleku kot so jih kompanije upostavile. Tako se borba nadaljuje, kompanije za dobiček, odjemalci mleka za življenske potrebščine. REVOLTA V JUŽNI KOREJI Lo'ndon, 21 okt. — Preko 100 tisoč ljudstva se bori z ameriškimi okupacijskimi četami v južni Koreji, naznanja radio poročilo iz Moskve. Revolta je izbruhnila med ljudstvom, ko so se ameriške oblasti poslužile policije in vojaštva, da bi zadušile stavko delavcev. Isto poročilo pravi, da je gene-ral-poročnik J. R. Hodges, poveljnik ameriških čet, odkrito nagovarjal ljudstvo, da naj obračuna z elementi kateri organizirajo stavke. Iz ameriških virov ista vest pravi, da je izbruhnila revolta vsled tega, ker so radikalni elementi skušali prevzeti popolno oblast v svoje roke. Ti viri dolžijo komuniste za nastale izgrede v katerih je aretirano tisoče stavkarjev, med tem večje število ranjenih in ubitih na obeh straneh. Dolžitev komunistov, kadar se gre za zahteve delavcev in ljudstva, ni nenavadna dolžitev. Reakcija se posluži z rudečim strašilom z namenom, da zakrije resnično stanje stvari. Tako skuša opravičiti postopanje ameriške vojsk? tudi v zadevi delavcev in ljudstva v Koreji, ki zahteva neodvisnost in svobodo. VOLITVE V P AR KD ALE OKRAJU Toronto: — Včeraj dne 22. so se v Parkdale okraju vršile volitve. Izvoljen je bil H. Timmins, konservativni kandidat z majhno večino glasov. Dobil je 8.193 glasov od 23.448 volilcev. Liberalni kandidat je dobil 7.643 glasov, C. C. F. 6.547 glasov. L. P. P. okrog 1.000. V "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the Cäty of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Proslava 29 novembra Na drugem mestu smo priobčili članek iz urada Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. V članku se pravilno urgirá vse podružnice Sveta in njemu priključene orgar nizacije in društva, da se ne odlaša z pripravami za čim dostojnejšo in večjim uspehom proslavo velikega praznika narodov nove, svobodne in enakopravne Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Datum 29. novembra bo šel neizbrisan iz enega v drugo pokolenje. Spominjal bo vsa bodoča in sodobno pokolenje na veliko zmago, ki so jo narodi Jugoslavije po vodstvom velikega sina maršala Tita, izvojevali. Spominjal bo, da so dne 29. novembra 1945 leta se udeležili prvikrat v svoji povesti svobodnih volitev in tako enkrat in za vse čase obsodili nazadnjaško korupcionaško monarhijo ter z tem vsako nadaljno možnost na obstoj proti-ljudskih režimov. Spominjal bo, da so na ta dan prvikrat v svoji povesti v resnici postavili krepke temelje novi skupni državi, za katero so prelivali svojo lastno kri in dajali toliko svojih lastnih žrtev. Ti temelji slone na novih postavah prave svobode, prave demokracije, resničnega bratstva in bratske enakopravnosti za vse narode Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Z proglasitvijo svobodne enakopravne Ljudske republike Jugoslavije, so izražene tisočletne želje njenih narodov. Njihova povest je pretkana z težnjami po svobodi, bratskem sožitju in bratski enakopravnosti. Da se niso te njihove opravičene težnje uresničile vse doslej, ne znaša krivico nihče drugi, kakor razni protiljudski špekulanti, izvrženci in izrodki, ki so se z silo zakona držali na oblasti. Osvobodilna vojna je tako temeljito razkrila vso njihovo nazadnjaško in izdajalsko podlost, da so jim vsi napori zastonj, da bi še kdaj koli vladali z narodi Jugoslavije. Preočitna so njihova izdajalska dejanja in prevelike so narodne žrtve, da bi se moglo doseči nekaj z podlo izdajalsko prevaro. Možnost do tega je zapečatena z močno postavo Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, ki je nastala kot rezultat skupne borbe ter neomajanega bratstva in ljubezni v skupni borbi njenih narodov proti domačim in tujim sovražnikom. To je cena njihove krvi — cena njihovih ogromnih žrtev ! Zato je samo pravilno, da proslavimo 29. novembra z vsemi častmi kot veliki in največji praznik narodov Jugoslavije. Proslavimo ga v znaku naše skupnosti in naše solidarnosti z vsemi narodi Jugoslavije, ki so skozi vojno za zmago Združenih Narodov doprinesli tako velike in ogromne žrtve. Česa nas uči rasprava proti izdajalcu R upniku in ostalim? Zmaga organiziranih delavcev V teku zadnjega tedna je dosežen med delavci in delodajalci v treh večjih industrijskih področjih sporazum in sicer avtni, električni in kemični industriji. Delavci zaposleni v teh industrijskih področjih so zahtevali povprečno od 12 do 15 centi zvišanja plače na uro, priznanje unije, krajši delovnik in plačane počitnice. Njihove zahteve z ozirom na naraščanje cen živ ljenskim potrebščinam, so bile ne samo opravičene, ampak tudi zmerne. Toda delodajalci, kakor vedno kadar se gre za zvišanje plače delavcem, so se namesto da bi zadostili tem zahtevam in da bi se odvrnil takozvani nemir v industriji, upirali z vsemi sredstvi in triki. V mnogo slučajih so se poslužili hkrati policije in stavkolomcem. Toda poglavitno vprašanje, ki ga zapazimo v odsotnosti, je pravična socialna zakonodaja. Pravična socialna zakonodaja bi ne samo odstranila takozvani nemir v industriji, temveč pospešila splošno produkcijo in zagotovila primerno plačo zaposlenim delavcem napram uredbi cen za življenske potrebščine in potrebi za dostojno življenje delovnega človeka. Odsotnost pravične delavske zakonodaje pomeni obenem nemir v industriji. Ne mogoče je hkrati zadovoljiti delodajalcem in delavcem, brez da niso enih ali drugih, interesi prizadeti. Po dosedanjem prakticiranju ogovor-nih krogov, so ti posvečali daleč večjo pažnjo, da bi ne bili prizadeti interesi delodajalcev. Vsled tega so se delodajalci mogli posluževati policije in stavkolomcev za razbijanje stavke organiziranih delavcev. To se je vršilo kljub dejstvu, da so delavci zahtevali le nekoliko centov zvišanja plače, med tem ko se delodajalci naštevali v milijonih dolarjev ogromne dohodke. Rezultat zvišanje delavskih plač v posameznih industrijskih področjih, je izključno rezultat borbe organiziranih delavcev. Brez odločnosti pri svojih opravičenih zahtevah, brez strokovne organizacije, tega ne bi bili mogli doseči. To je očiten dokaz, zakaj morajo biti delavci organizirani in zakaj morajo svoje strokovne organizacije ščiti, širiti in utrjevati. Odgovor je seveda enostaven kakor je že omenjeno, da brez svoje strokovne organizacije bi morali poslušati in sprejeti voljo ter določbe delodajalcev. Delavci organizirani v , svojih strokovnih unijah, zmorejo braniti svoje interese, ter izboljševati življenske in delovne pogoje. Razprava proti Rupniku in ostalim je v vsej goloti razkrila pravi obraz izdajalske reakcije v Sloveniji. Odpadle so vse krinke (o "obrambi vere", o boju proti brezbožnemu Komunizmu itd.), ki so se jih posluževale izdajalske klike in ki se jih še danes poslužujejo nadaljevalci njihovega dela. Pred našim ljudstvom je vstala celota, realna slika zločinske igre izdajalcev in vojnih zločincev: njihovo preračunano, hladnokrvno varanje ljudstva, njihovo sovraštvo do vsega ljudstva, do bratske Sovjetske zveze, njihovo iskanje pomoči pri tujih, našemu narodu sovražnih silah, njihova popolna enotnost, kadar se gre za zatiranje demokratičnih stremljenj lastnega naroda, njihovo brezobzirno poseganje po kakršnih koli sredstvih za uničenje teh stremljenj. Slovenskemu narodu razkriva ta razprava, s kakim podlim, trdoživim, krvoločnim in spretnim sovražnikom je moral voditi težko, dolgoletno borbo! Zato ga zmagoviti izid te borbe in postavitev vodilnih akterjev njegovih sovražnikov Rupnika, Rožmana, Kreka itd. — pred narodno sodišče — navdaja s ponosom in samozavestjo, ga potrjuje v pravilnosti in uspešnosti njegove poti. Hkrati pa nudi razprava bogato gradivo, ki uči in usposablja naše ljudstvo za še uspešnejši boj proti tistim bednim ostankom izdajalskih klik, ki kljub brezizgled-nosti svojih manevrov še vedno niso položile orožja in ki bodo za svoje zločine prej ali slej odgovarjale pred narodnim sodiščem. Gradivo in rezultati razprave bodo brez dvoma krepili budnost našega ljudstva. Ko zasledujemo manevre in grozodejstva teh izdajalskih klik, se nam misli vračajo v dobo težkih borb proti okupatorju in domačim izdajalcem ter — do podrobnosti spoznavajoč te manevre — vidimo, kako pravilno pot je ubrala Osvobodilna fronta, kako dalekovidna in modra je bila politika njenega vodstva. Brez te pravilne politike, izražene v govorih, člankih in razpravah maršala Tita, tovariša Kardelja, Kidriča in drugih, ne bi bila mogoča zmaga nad tem komplotom združene, nizkotne, a spretne izdajalske reakcije. V tej luči brez dvoma razprava stopnjuje predanost našega ljudstva svojim preizkušenim voditeljem, ki so z veliko dalekovidnostjo in neizmernim čutom odgovornosti znali uspešno dobojevati boj nad takim zverinskim in izkušenim sovražnikom naše svobode. Prav iste misli in ugotovitve veljajo v še večji meri za razpravo proti Draži Mihajloviča, s katerim je bila izdajalska banda v Sloveniji najtesneje povezana, saj je predstavljala sestavni del kviz-linških sil, ki so se zarotile proti svobodi in neodvisnosti narodov Jugoslavije. Zato so izkušnje in spoznanja obeh razprav važen doprinos k obogatitvi našega ljudstva v njegovih političnih izkušnjah, kar mu bo zelo olajšalo boj proti klavrnim ostankom izdaje in reakcije, krepilo njegovo enotnost, preprečevalo nove nakane sovražnikov, preprečevalo nove žrtve. Med tem ko je razprava proti Draži Mihajloviču pokazala in razkrila široko razpredeno mrežo izdajalskih klik, povezanih s mednarodno reakcijo, usmerjenih na to, da bi z lažjo in nasiljem, oprtim na okupatorja, preprečile o-svobodilni boj in osvoboditev narodov Jugoslavije in Balkana sploh, pa je razprava proti Rupniku in ostalim predvsem razkrila še neko dejstvo: kam privede usluževanje cerkve in duhovščine okupatorju, izdaja nad lastnim narodom, kam privede izrabljanje vere v izdajalske politične namene! Strahotne so bile slike na razpravi, ki so še enkrat pred očmi vsega ljudstva in vse svetovne javnosti razkrile zločine duhovnikov, ki so "bolje vihteli brzostrelke kot monštrance", ovajali za 5000 lir svoje sorojake okupatorju itd. itd. Poslušalcem v razprav-ni dvorani je zastajala sapa od groze in zgražanja, ko je priča Kumšetova s plastično jasnostjo, živo in presunljivo pripovedovala o oni strašni noči, ko so jo domobranske zveri skupaj z nekaterimi tovarišicami obsodile na smrt in ko jih je par ur pred usmrtitvijo pod krinko spovedi zasliševal psoval neki duhovnik. — Cerkveni aparat s škofom na čelu se je udinjal okupatorju, v škofovskem dvorcu so sklenili, da je okupatorjev teror preslab in da je treba na najvišjem mestu okupatorja v Rimu zahtevati še večje zločine, "ostrejše mere" proti lastnemu ljudstvu; pri pa- pežu so dobili tudi vzpodbudo, zbirati podatke za knjigo o "mu-čenikih" (tako so nazvali denunciante in krvnike lastnega naroda), v svet pa so zatulili, da je "vera v nevarnosti", da se bore za "Kristusa in Rupnika". Razprava tisočkrat potrjuje in opravičuje misel, ki jo je izrazil tov. Kidrič, na prvem kongresu Osvobodilne fronte v Ljubljani julija 1945: "Imamo moralno pravico in moralno dolžnost, preprečiti, da bi verska čustva in cerkev še izkoriščali za narodno izdajstvo, za borbo proti lastnemu narodu in lastnemu ljudstvu, preprečiti, da bi z narodnim izdajstvom še kdaj zastrupljali naše množice in našo mladino." Razprava je izrazito osvetlila pot protiljudske duhovščine, njeno izdajo in zločin ter je glasen opomin vsem onim duhovnikom, ki se tudi še danes odtegujejo ljudstvu in ki ponovno izrabljajo religijo za protiljudsko politiko. Maršal Tito je na sestanku s zastopnicami AFŽ organizacij pribil: "Nekoč na sestanku z zastopniki visokega klera v Zagrebu sem dejal, da duhovnikom ne bo- mo delali nobenih ovir v opravlja-j nju njihovih funkcij. Naj oprav-i ljajo svoje verske funkcije, nikar j pa naj se ne vmešavajo v politi-( čne stvari. Nikar naj se ne odvračajo ljudstva od tistega, kar smo tako krvavo pridobili. Zahteval sem od njih, naj bodo bolj z ljudstvom, ne pa, da poslušajo inozemstvo, Rim in druge." Da, "inozemstvo, Rim in druge . . .!" S tem pa smo se že približali drugemu osnovnemu nauku iz razprave proti Rupniku in ostalim. Prav tako kot razprava proti Draži Mihajloviču je tudi razprava proti Rupniku pokazala, da se izdajalske klike potem, ko jim je postalo jasno, da so zgolj "suha veja na živem narodnem telesu", začno obračati po pomoč na inozemske reakcionarne sile. V svojem brezmejnem odporu proti lastnemu ljudstvu podpihujejo, prosijo, rotijo in pozivajo tujca, naj jim pomaga razbiti to zgledno narodno enotnost, proti kateri so same brez moči. Krek je prototip takega "Belega Rusa", kot se sam naziva, ki usmerja vso svojo aktivnost na to, da bi dosegel intervencijo tujih sil proti lastnemu ljudstvu. Komaj se je posušilo črnilo na njegovi prošnji angleški komandi, naj zasede vso Julijsko pokrajino, Zader itd. (v času, ko so naši borci osvobajali Trst), že piše drugi poziv silam na zapadu, naj nastopijo z oboroženo intervencijo proti novi Jugoslaviji, ter ga podpiše z izdajalcem Topalo-vičem in A. Pribičevičem. Ko je še v teku proces proti njegovemu sodelavcu Draži Mihajloviču, že intervenira zanj pri — papežu, pri tej opori italijanskega imperializma v njegovi ekspanziji proti narodom Jugoslavije. Narodi Jugoslavije vedo, koliko potokov krvi so prelili za svojo neod- Krek vodja zarotniških skupin Vojaško sodišče IV. armade, ki je izreklo obsodbo nad vojnimi zločinci in narodnimi izdajalci, je j glede krivde obtoženega dr. Krek Miha, navedlo naslednje: "Dr. Krek Miha je takoj po napadu na Jugoslavijo aprila 194J. odšel v inozemstvo, kjer je bil član emigrantskih vlad in pozneje šef jugoslovanske delegacije v zavezniški svetodajni komisiji za Sredozemlje. Kot minister emigrantskih je bil obtoženi Krek inspirator in izvajalec izdajalske politike emigrantske vlade. Osebno ali po Kuharju je v vrsti govorov prikazal izdajalca Dražo Mihajloviča kot nosilca upora proti okupatorja. S parolo, da še ni čas za borbo, je s tem slabil odpor in razbijal enotnost naroda v njegovem osvobodilnem gibanju. Dajal je politično pomoč izdajalcu Mihajloviču in njegovim četnikom ter financiral izdajo s pošiljanjem denarja iz državne blagajne. Bil je v stalnih stikih s kolabo-racionistično kliko v Sloveniji in pod piral "Slovensko zavezo" ter odbor "Vaških straž". Na eni strani je hotel prepričati slovensko ljudstvo, da še ni čas za vstajo in, da naj čakajo na poziv iz Londona, na drugi strani pa je pozival svoje sodelavce v domovini, da je pot aktivne borbe na strani okupatorja edino pravilna in da je treba na tej poti vztrajati. Po osvoboditvi Jugoslavije je v emigraciji kljub lastnemu prepričanju, da je zmaga narodov Jugoslavije dokončana, stvar jugoslovanske emigracije je pa propadla za vse čase, nadaljeval in nadaljuje svoje izdajalsko delovanje, da bi oviral obnovo domovine in razvoj njenega ustavnega demokratičnega reda. S svojimi govori v emigrantskih taboriščih širi lažno propagando in s tern zadržuje v taboriščih mnoge za-peljance. Z Živkom Topalovičem, Adamom Pribičevičem in drugimi skuša doseči pri inozemskih reakcionarnih krogih, da bi se spremenil ustavni red in demokratična ureditev FLRJ. Kot predsednik "Centralnega evropskega federalnega kluba" se pozneje z izdajalskimi in profašističnimi emigranti drugih srednjeevropskih in balkanskih držav, da bi po njihovem načrtu "intermariu-ma" tem narodom ponovno odvzeli priborjeno ljudsko oblast, uničili v tej vojni izvojevane demokratične pridobitve in ponovno vzpostavili režim starih protiljud-' skih oblastnikov." In kdo naj trdi, da si Mihec | Krek ni zaslužil "kolajne?" Saj je vendar zvesto delal za svoje gospodarje v Berlinu, kateri pa niso zapravili samo premoženje in čast, ampak tudi ime. Vsak pošten človek, bodisi da čita ali pa sliši ime nemških nacistov in italijanskih fašistov, se zgraža nad njim, ker ne predstavlja drugega kakor prokletstvo vsega miroljubnega ljudstva v svetu. In za to ime, za take gospodarje, se poganja Mihec Krek. še vedno brska po črepinjah in ruševinah v Berlinu, če ne bi vendar kje zasledil "železni križ", katerega mu zapuščata Hitler in Musolini za njegovo zvestobo. To si je seveda zaslužil. Samo žal temu, da je njegove prvotne gospodarje zadela tako nečastna usoda. Eni so izvršili samomor, druge so partizani kaznovali, kar jih je preostalo jih je kaznovalo Mednarodno sodišče, ki pa ni še dokončalo svojega opravila. . . Moralo bo nadaljevati svoje opravilo tako dolgo, dokler ne bo uničen posle- dnji glas, ki bi oživljal delovanje prokletega imena — fašizma. Kot razvidno, Mihec Krek ni kar tako navadna oseba. Izmed vseh drugih, ki so se tako sakra-mensko pehali, da bi dobili čim prej kolajne, je izvoljen za predsednika "Centralno evropskega federaftiega kluba." Ali ni čudno, da tudi fašisti pridejo na federacijo, čeprav jim je cilj eno ini-sti. Federacija je potrebna za loviti v kalnem zapeljance — in to, "evropska federacija" fašistov. Ta federacija sestavlja vse odpadke, raztrešene povsod. Nekaj jih je iz Poljske, nekoliko iz Ukrajine, Avstrije, Rumunije, Madžarske, Jugoslavije — nekoliko njihovih prijateljev dobimo tudi v zahodnih in tukajšnih državah, večjega in manjšega kalibra. Skupno je to zbrana fašistična in reakcionarna družba novih preoblečenih gospodarjev, katerim nikakor ne gre v tek, da bi se nove demokracije, ki so nastale kot rezultat skupne borbe narodov proti fašističnih osvajalcev ter domačih izrodkov, razvijale pod znamenjem štirih svobod — prave demokracije in svobode. Povsem pametno je, da se spomnimo na priporočilo poglavarjev gornje družbe. Ta družba je priporočala, da se ozemlje Julijske Krajine, na čelu s Trstom, sesta- vi kot novo državo po vzorcu Švice. Ni teško doumeti pomen tega priporočila, če eden trezno zasladuje razpravo na mirovni konferenci v Parizu. Ni izključeno, da niso novi gospodarji fašističnih in reakcionarnih ostankov že takrat mislili na to, da bi Mihec Krek bil predsednik take države, seveda pod popolno zaščito močnejših sil. Ta država bi torej bila zbirališče vseh odpadnikov in izrodkov na vratih nove Jugoslavije, polje za vežbanje atentatorjev in vohunov — za ponovne vojne intrige. V Parizu so te dni, kakor trdijo poročila, aretirali 20 članov te podtalne zarotniške skupine, katera izdaja tudi svoj časopis pod naslovom ."Evropski bojevnik." Poročilo zaenkrat neomenja podrobnosti o nacionalnosti teh članov, razen da. pove, da so profa-šistični pripadniki. V omenjenem časopisu se poveličuje Hitlerja in Musolinija, Petaina in druge. Jasno je torej, da mednarodno sodišče ni opravilo svoje naloge. Opravilo jo je samo deloma, nadaljno delo ga še čaka, da se zadosti pravici — da podeli pošteno "odlikovanje" poleg vseh drugih, tudi Mihcu Kreku, kot načelniku fašističnih ostankov z tem, da se ga izroči vojaškemu sodišču v Ljubljani. Nekoliko besedi o pripravah proslav 29 nov. in nalogah glede povrnitve iseljencev Met prvotnimi nalogami, ki so neposredno pred Svetom kanadskih južnih Slovanov, katerim je treba pristopiti takoj za praktično izvedbo — je organiziranje proslav 29. novembra, obletnica proglasitve Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Izvršni odbor Sveta je poslal vsem podružnicam dve okrožnici z navodili kaj vse je treba pod-vzeti ui narediti. Okrožnici bodo čitani na sejah pred članstvom Sveta. Zaradi tega bi bilo odveč ponavljati to, kar je že v njima navedeno. Naj se radi tega tukaj dotaknemo nekoliko vprašanj splošnega pomena. Prvič: Če hočemo, da bi bile proslave čim bolj uspešne, to je iznad vse dosedanjih takih prireditev — kar nam v resnici mora biti cilj — tedaj je treba pripraviti dobre priprave. To pomeni organizirati dober jjrogram, dobiti dobre govornike, napraviti dobro reklamo itd. Vse to pa ni mogoče narediti v par dneh. Na-pačana je teorija, "češ je dovolj časa", katere se, kakor izgleda držijo večje število naselbin. Nič preveč časa ni na razpolago! Samo 6. tednov je do proslave. Naselbine, ki niso še ničesar pod-vzele, so pa tudi take, katere niso sklicale potrebne seje in razpravljale temeljito po tem vprašanju — je treba, da čim prej pristopijo k pripravam. Drugič: Priprave za proslave niso zadeva samo Sveta. To je naloga prav tako vseh priključenih organizacij Svetu. Proslave so organizirane po Svetu, toda njegovo zasnovo sestavljajo priključene organizacije. Zato je nepravilno prepustiti priprave za proslave izključno odborom Sveta, to pa tudi iz razloga, ker je delo Sveta v zadnjih nekoliko mesecih zanemarjeno in v nekaterih na- selbinah celo zapostavljeno. Zato je treba, da tudi priključene organizacije na svojih sejah razpravljajo o proslavi 29. novembra in da zahtevajo od svojih predstavnikov pri lokalnem Svetu točna poročila, kaj je v tem pogledu že storjenega in kaj je treba še storiti ,da bo uspeh večji in boljši. Tretjič: Prav tako pa niso proslave 29. novembra zadeva samo večjih naselbin. To pomeni, da je treba organizirati proslave tudi v manjših naselbinah, povsod kjer se nahaja naš narod. Resnica je, da v manjših mestih ni mogoče sklicati velike množične shode, pripraviti koncertni program in kako večjo prireditev. Mogoče je pa vsaj nekaj prirediti v znaku proslave kot n. pr. hišni sestanek, hišno zabavo, skupni pogovor o pomenu 29. novembra. Z enO besedo izkoristiti vsakršno možnost in na ta način proslaviti zares največji narodni praznih narodov Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Jfe ^ sjc V kolikor se tiče vprašanja povrnitve izseljencev, je to ena najbolj težavnih nalog pred nami. Svet je prevzel na sebe nalogo prožiti vsako pomoč izseljencem, kateri se želijo povrniti v staro domovino. To obvezo smo si postavili na seji Glavnega odbora Sveja v februarju t. 1. Na incija-tivo Sveta, nekoliko stotin izseljencev so se že organizirali v delovnih grupah za povrnitev. Svet je istočasno poslal delegacijo delovnih grup v Jugoslavijo z namenom, da se dobi mišljenje narodne oblasti po tem vprašanju in kakšno pomoč bodo mogle dobiti delovne grupe. Delegacija je svoje delo kot razvidno opravila dobro. Vprašanje povrnitve izseljencev, je pozitivno rešeno. Konkretno, v osnovi je sprejet načrt po katerem so do danes grupe delale. Dobila visnost in koliko gorja jim je prizadejal tujec, na katerega še danes polagajo vse nade emigrantske bande naših izdajalcev in ostanki domačih protiljudskih elementov. Ni večjega zločina nad ljudstvom kot je iskanje pomoči pri njegovih zunanjih neprijate-ljih in ni večje nesreče za narod kot je ta, da bi se pustil vplivati od teh tujih sil! Narodi Jugoslavije, stoletja zatirani in pod nasilnimi vplivi od zunaj, smatrajo priborjeno neodvisnost za svojo največjo pridobitev ter z gnusom in prezirom gledajo na to izda. jalsko in brezplodno početje no-vopečenih "Belig Rusov". Značilno za Krekovo izdajalsko delo je, da je njegovo delo brezplodno, in vendar — zavaja tisoče emigrantov in jim prikriva resnico! Po drugi strani pa je v ozadju teh izdajalskih klik — strah pred Sovjetsko zvezo, mržnja do tiste velike sile, v kateri je ljudstvo uresničilo svoje stoletne sanje. Ni slučaj, da krvnik Hacin — papagajsko ponavljajoč Rožmanove fraze o "legitimnosti okupatorjeve oblasti" in o "brezbožnem komunizmu in OF" — govori o "neredih" v Sovjetski zvezi "vsaj v prvih letih revolucije" (kakšen umik tega zakrknjenega zločinca!). Prav tako ni slučaj da pravi Rupnik, ko ga predsednik sodišča vpraša, ali je v domobranski prisegi Hitlerju pod besedo "zavezniki" mislil tudi Ruse: "Ah, ti so bili še daleč!," ter omalovažujoče zamahne z roko. — Da. g, Rupnik je kot noj potiskal glavo v pesek pred — Rusi! Razprava je na primerih razvojne poti voditeljev izdaje z neusmiljeno ostrino pokazala alternativo: ali z ljudstvom in z bratsko Sovjetsko zvezo, ali pa proti ljudstvu, v izdajo in zločin, v naročje sovražnega tujca proti lastnemu narodu. Tretji nauk razprave se tesno veže na gornjo ugotovitev. Kljub različnim geslom in taktikam je vendarle — prav tako kot proces proti Draži Mihajloviču — tudi proces proti Rupniku pokazal na enotnost izdajalskih klik, na enotnost protiljudskega tabora. V kolikor se na začetku zagrizene izdajalske klike niso mogle zedini-ti, je prišlo povelje Draže Mihajloviča, naj se združijo! Dejansko je ves čas osvobodilne vojne bila na čelu izdaja klika združena v pestri "Slovenski zavezi" z bivšim nadškofom Rožmanom in Na-tlačenom (SLS), dr. Zajcem (JNS), finančnikoma Basajem in Avsenekom, socialistom Jelen-cem in drugimi, tesno povezana s kvizlingom Rupnikom, s "sredino", s Krekom in Mihajlovičem in seveda zlasti z — okupatorjem. Ta klika združenih izdajalcev je imela svoje niti povsod, pa če tudi je v različnih razdobjih, v različnih slojih in skupinah menjavala gesla in svoj zunanji obraz. Maja 1945, tik pred prihodom naše vojske v Ljubljano, se je ta ista klika z istimi ljudmi z odobrenjem okupatorja "legalizirala" v "Narodni vladi." Zakulisni organizatorji in "ideologi", bele in plave garde, okupatorjevi vohuni, a la Zajec in financieri izdaje (Basa itd.) naj bi za nagrado za svoje zločine, za strahotno trpljenje in muke slovenskega ljudstva predstavljali slovenski narod "po zmagi zaveznikov". Zasledovanje igre tega zločinskega legla, njegove sestave, njegovih zvez, njegove naslonitve na take kriminalne rablje kot sta okupator Rossener in krvnik Hacin — vse to bo našemu ljudstvu razkrilo do podrobnosti pravi obraz etnotne reakcionarne, izdajalske klike v Sloveniji v dneh okupacije, navdalo ga bo s še večjim prezirom do nje, okrepilo bo njegovo budnost proti vsem tistim zločincem, ki jih ljudska sodba še čaka. (Po Ljudski Pravici) se bo pomoč glede prevoznine orodja, pohištva itd. Vprašanje, ki je sedaj na dnevnem redu, je povečati delovne grupe. Potrebno je tudi pristopiti k nabavi orodja, mašinerije itd. V nedeljo dne 20 okt. se je vršila konferenca delovnih grup v pro-vinciji Ontario, tukaj v Torontu. Na tej konferenci so sprejeti sklepi o neposrednih nalogah grup. Pri izvajanju vseh teh nalog Svet kanadskih južnih Slovanov bo nudil vsestransko pomoč grupam. To pomoč pa morajo nuditi tudi njegovi odbori in priključe- I ne organizacije, ker to delo ni zadeva samo Izvršnega odbora Sveta, temveč skupna naloga progresivnega gibanja. Iz urada Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Hvala vsem, ki ste prispevali za X-ray aparat Zadovoljen se vsedem, da napišem par vrstic, kajti kampanja za x-raj aparat je za nami, častno izpoljnjena in kvota prekoračena. Ko smo v Edinosti od 2, oktobra videli uspehe smo se nekako sproščeno oddahnili, ker smo bili zagotovljeni, da bo kvota prekoračena, ker naprimer naša naselbina je bila v omenjeni številki daleč pod svoto katero smo nabrali v ta namen. Z delom in trudom smo nabrali "svotico" $1354.00. To je delo 7W: à"' ŠTEFKA HOČEVAR dveh društev in posameznih zbiralcev. Člani Podporne Zveze Bled, odsek Krka št. 3 so zbrali na dve poli $231.00. Ostalo svoto je zbralo in dobilo od dveh prireditev, članstvo Zveze Kanadskih Slovencev. Na dveh večerih smo napravili $267.00, h kateri svo-ti je znatno pripomogla naša vrla dekle štefi Hočevar. Ona je zbirala prispevke ob priliki krajevnega piknika za Severno Ontario in Quebec 4. augusta. Ker se naša naselbina ni mogla vsled oddaljenosti udeležiti istega, smo tu v Timmins-u na isti dan imeli lokalni piknik. Moralni uspeh bi bil za gotovo večji, da smo se mogli udeležiti skupnega piknika ali smo mi v tem slučaju računali bolj na materijalni uspeh. Tako smo tudi na svojo roko postavili za tekmovalko kraljic Štefi Hočevar, čeravno še danes ne vemo za rezultate kraljic drugih naselbin. (Iz okrožnega piknika za Južno Ontario rezultati s slikami so bili priobčeni v listu Edinosti "Ured.") Naša Štefi je napravila svoje delo in zbrala $127.92 za kar ji je odsek kupil lep spominček. Hvala Štefi! Ni mi še znano kako stoje druge kolonije? Val d'Or je stal precej visoko. Če so se kaj porinili navzgor potem smo mi za njimi. Ne mislite, da nas bo to vžalilo in nam ranilo naš ponos, še malo ne. Le nekaj se mi čudno vidi, kar tiho povem, da je naša naselbina mnogo večja od vaše, tako se mi vsaj zdi. Kaj je vzrok, da ste toliko zbrali, ste mogoče bolj petični?!! Vseeno čast zmagovalcu kdor bo že naj le nosi zastavo zmage, in naj bo napisan na prvem mestu, za to plemenito stvar za katero smo nabirali namreč za skrb in zdravje, kar si naš narod ni mogel privoščiti v času težkih in krvavih borb za svobodo. Sedaj se mu bo nudila prilika, da mnogi borci katerim je bilo narušeno zdravje tekom o-svobodilnih borb, pridobi v miru zopet to zdravje nazaj, kakor tudi mnogi drugi, ki bodo iskali pomoči v mestu za katerega smo zbirali. Naše brigade so pridno delale, posetile so vse rojake in odziv je bil dober, razen par izjem. Belokranjska brigada je imela boljši "rajon" ker samo na enem "lovu" so "vstrelili tri precej rejene jelene od katerih se je dobilo $250.000, posebno dva sta bila prava, ki sta dala vsak po $100.00 Ribniška brigada je imela slabši rajon, ker je samo enega dobila po $50.000 a je bil pa bolj imeniten, ker je prišel prav iz planin izpod Triglava. S tem rojakom je bil ravno isti slučaj, kot ste nedavno citati v Edinosti o rojaku iz To-ronto, ki je osebno poznal Dr. Neubaverja, a ko se je Dr. Neu-baver mudil v Toronti, se ni mogel pogovoriti z njim ker ni vedel zato, da se ta Dr. Neubaver nahaja v Toronti. Ta naš rojak tudi osebno pozna Dr. Neubaverja in tudi v Timmins-u se je mudil omenjeni Dr. Neubaver, za kar pa naš rojak ni vedel dokler mu nisem pokazal nabiralne pole. Ko je videl sliko Golnika je rekel, da je to njegov dom in me vprašal po Neubaverju. Ni treba pripomniti, da mu je bilo jako žal ko sem mu povedal, da se je on mudil v Timmins-u pred nekoliko tedni, a on pa za vse to ni nič vedel. Dal je $50.00, kar pa je bilo že zgoraj omenjeno. Torej rojaki, dve slični zgodbici so se zgodili ko bi radi rojaki pokazali svojo hvaležnost do Dr. R. Neubaverja in do ustanove, katero so imenovali njih dom, ali jim to ni bilo dano vsled tega ker, mogoče sami, ali pa tudi mi, nismo dovolj posvečali pozornosti do Z.K.S. katera je omogočila mnogim, da so se osebno pogovorili z ljudmi iz starega kraja, kateri zavzemajo mesta ki so v zvezi za blagor in zdravje našega naroda v starem kraju. V ta namen so se tudi nahajali v naši sredini in nam prinesli pozdrave in zahvalo za našo pomoč, katero smo nudili po naši skromnin moči našemu izmučenemu narodu. Uve-rjen sem in bodite uverjeni tudi vi, da v vrstah Zveze Kanadskih Slovencev je naše mesto. V njenih vrstah se bomo vsi spoznali in ne bomo nikoli zamudili nobene prilike za dobrobit in napredek nas vseh skupaj in v ravni črti vseh miroljubnih narodov sveta bomo končno dosegli boljše življenje za nas in za naše potomce. Naš sklep mora biti, da bomo krepko držali naše mesto katero nam je oddeljeno. Četudi nas je malo, bomo sorazmerno častno držali oni del, ki nam po našem številu pripada. Zato vsi v Zvezo Kanadskih Slovencev. Hvala vsem tistim, ki ste prispevali za x-raj aparat, hvaležen vam bo slovenski narod kateremu je ta aparat namenjen. Naj bi jim služil in pomagal, da si ohranijo zdravo telo, da bo kljubovalo vsem nevihtam, ki bi jim mogoče pretile od drznih sovražnikov slovenskega naroda. Za odsek Z.K.S. Josip Bencina tajnik Zanimivo pismo iz Ljubljane Vsega pomalo iz Sudbury Letos smo imeli dva piknika. Enega je priredila podružnica Zveze Kanadskih Slovencev in drugega podr. VPZ. Bled. Ne moremo se ravno pohvaliti z uspehom, nagajal nam je pa tudi vremenjak, ki je pošiljal težke oblake nad tukajšno okolico. Potem je imel mladinski krožek VPZ. Bled zlet na Semon Lake. Prav lepo še je zabavljala in razvedrila mladina. Samo žal temu, da ni mogoče kaj takega prirediti večkrat. Dne 10 septembra nas je tukaj obiskala Ukrajinska delegacija iz starega kraja. Tukajšne ukrajinske organizacije so ji priredile v počast koncert, ki se je vršil v Kapitol Theatru. Na odru so nastopili pred mnogoštevilne vdele-žence vsi trije delegati, kateri so na zelo pomemben način orisali pomen Zedinjene Ukrajine v družbi Sovjetskih Socialističnih Republik. Ukrajino so razbojniške hitlerjeve fašistične horde prega-zile, morile tisoče nedolžnih prebivalcev, uničile in napravile ogromno škodo na narodnem imetju, toda niso in ne bodo nikdar uničile nezlomljivi duh ukrajinskega naroda, ki je tako tesno vezan z vsemi slovanskimi in ostalimi miroljubnimi narodi v svetu, je dejal član ukrajinske vlade. Mi delamo za mir in želimo mir, je povedal vodja ukrajinskih mladinskih organizacij, kateri je služil pri Rdeči Armadi. Toda enako delamo za bratske odnoša-je in enotnost vseh Slovanskih narodov, kateri so skozi vojno med prvimi zlomili sile fašizma in danes med prvimi polagajo močne stebre za mir. Močno ploskanje vdeležencev je bil znak, da je bil govor omenjene delegacije prisrčno spremljan. Nismo pa bili brez raznih pri-tepencev. Sudbury, čeprav znano kot rudarsko mesto, od plina pož-gano okolico, kjer se nahaja velika topilnica nikla in druge rude, ni pogrešano z strani pritepencev kakršen je bil topot tukaj. Namreč pritepel se je nekakšen Guinio, kateri se je skušal prodajati za velikega hrvatskega rodoljuba. Med tem ko je mnogo obžaloval izdajalca Mačeka, ter v svojem joku ga predstavljal kot mučeni-ka, ni omenil niti besedice da bi zavezniške oblasti izročile krvnika Paveliča. Neki stari pregovor pravi: "Jabolko pač ne pade daleč stran od stebla!" Vse kar je tukaj pokazal je to, da je samega sebe razgalil kot vstaša in vstaškega pritepenca. Za Slovence je rekel, da so bili prej vsi za, Jugoslavijo — danes pa vsi za maršala Tita! V dvorani je nastalo burno odobravanje! Zato pravi, da je z njimi nemogoče doseči sporazum. To nas veseli in smo prav veseli to slišati. Toda vemo, da prav tako vstaši ne morejo in ne bodo dosegli "sporazum" z hrvatskim narodom. Ker kakor slovenski tako tudi hrvat- Timmins — Cenjeno uredništvo! Prosim toliko prostora v tem listu, da bi priobčili pismo, ki smo ga dobili od brata moje soproge. Lepo opisuje, kako so veseli in zadovoljni sedaj v demokratični in svobodni domovini, brez dvoma pa, da se še vedno dobijo ljudje, ki govorijo, da so dobili pisma in da jim pišejo, da ni tam svobode itd. Seveda tisti, ki pišejo še vedno proil Titovi vladi, pa čeprav so bili tudi v osvobodilni vojski, niso pravi demokrati ali pa ne morejo zapopasti kaj prav zaprav je demokracija. Morda so bili celo taki, ki so mislili, da kadar bo konec vojske in zadobljena zmaga, da bo maršal Tito kar vsakega postavil v grad, posut s zlatom. Pravi demokrat bo zadovoljen z tem, da mu je res mogoče ustvarjati ljudsko demokracijo tako je pač pod danimi razmerani-mi najbolj mogoče, vedoč da se z vsakim dnem dviga narodno bogastvo in srečno življenje za vse. To pismo, ki smo ga prejeli se glasi: Ljubljana, 29.8.46. Draga družinica! Najprvo vsi skupaj prejmite najlepše pozdrave. Že v drugič sem se odločil za pisanje in vsakokrat ko sem imel Vam pisati, sem odložil za naslednji dan. Tako se je zavleko že kar precej dni. Že dva tedna je temu odkar so bili pri meni mati, in že tedaj so mi čitali tvoje pisemce oz. pisma od vas vseh skupah. Pokazali so mi tudi slike. Bil sem vsega skupaj zelo vesel. Tako sem isti dan sklenil, da vam napišem nekaj skromnih vrstic. Kakor mogoče že veste, da sem že dalj časa v Ljubljani, kjer obiskujem strojepisni tečaj in admi-nistracijo. V tem času so me že večkrat obiskali kakor sem že rekel mamar in Karol. Doma so me zelo lepo postregli in so bili veseli, ko sem jih tudi jaz obiskal. Popoldan je prišla domov tudi sestra Fanika iz Stare cerkve. Počutil sem se srečnega, da sem lahko spet skupno med svojimi roditelji preživel nekaj srečnih ur. Sedaj se imajo tudi doma kar dobro, mnogo bolj# kakor cel čas vojne ali pa pred vojno. Hitro je potekala lepa nedelja, a tudi dnevi v naši narodni Armiji so lepi in kratki. Tudi v naši vojski so dnevi, ki so krasni. Posebno hitro nam potekajo še zaradi tega, ker se zavedamo vsi skupaj, da je potrebno čuvati še nadalje ter ohraniti pridobitve Narodnoosvobodilne vojne. Pri nas ima pravico vsak v vsakem pogledu tudi najrevnejši sloji za izobrazbo in vzgojo. Ni tistega več kar je bilo, da je važnejše mesto mogel doseči samo sin advokatov in velikih gospodov, potem je bila šele njegova zmožnost. Odpravljeno je to in ne samo to, ampak še veliko več. Prišli so do tega tudi delovni sloji in pokazali svojo veliko zmožnost posebno v času vojne. Pokazalo se je, da so ravno taki ljudje največ zmožni. Veliko je takih pri nas in ravno oni so se pokazali, da so v resnici zmožni opravljati razna dela. To se odraža celo v zunanjem svetu, kjer zavzemajo velik ugled in rekordna mesta. Pred dobrim tednom sem prisostvoval sprejemu mladine Slovenskega Primorja (Julijske Krajine), katera se je vračala iz mladinskih del, železniške proge Brčko-Banoviči. Ljudstvo Ljubljane in vseh krajev Jugoslavije jih je z ljubeznivostjo sprejelo, te veliko udarnike, kateri tudi v miru pri obnavljanju nove Jugoslavije hočejo in so odnesli rekordne udarniške uspehe. Dolga leta so se najodločneje borili skupno z nami samo za osvoboditev ter priključitev k matični Jugoslaviji. Ali kljub vsemu temu niso oziroma se jim ne upoštevajo tisti veliki doprinosi, se ne upošteva tisto za kar so se borili. Svetovna fašistična reakcija skuša na vsak način preprečiti da bi dosegli svoje poštene pravice. Z lepimi uspehi so se ločili z mladinske proge Brčko-Banoviči in od nas vseh bratov in FLRJ. Oni so hoteli ponovno pokazati, da se hočejo še nadalje boriti za svoje pravice in dokončno vztrajati na zahtevah, da se priključijo k svojim ostalim bratom, kateri živijo v novi Titovi Jugoslaviji. Včeraj smo enako imeli v Ljubljani množičen sprejem mladine iz bratskih demokratičnih držav, kakor: Poljske, Albanije, Madžarske in izseljencev iz Francije, kateri so se vrnili z iste proge. Doprinesli so nam mnogo, pomagali so napraviti progo preko bosanskih gora, kjer preje ni mogel preiti prost človek Vsi so bili prisrčno sprejeti od tisoče glave množice. Ti mladinci in mladinke iz drugih krajev demokratičnih organizacij, so na lastne oči videli, kaj je narod nove Titove Jugoslavije. Vsi so se prepričali o pravičnih zahtevah naših narodov in tudi vsi iz vsake države posebej, so govorili dolge govore. Ljudstvo Ljubljane jih je pa spremljalo z ploskanjem in ob vsakem izrecnem stavku sledili so navdušeni vzkliki k Titu, Stalinu, bratstvu in enotnosti vseh svobodoljubnih narodov. Ljudstvo je odločno in enodušno zahtevalo uničenje fašizma in svetovne reakcije. Vsi ti tovariši so nam junaško obljubili, da bodejo stali z nami do konca zmage nad fašizmom. Draga sestra in družinica! Vse kar sem vam napisal, je le neki majhen delček, ker če bi hotel napisati bi bile strani in strani. Vse to je prava resnica, vsega navdušenja jugoslovanskih narodov pa ti ne morem popisati. Kajti vsaki pravičen in človeški človek, je že sam uvidel in spoznal načela demokracije pri nas v Evropi in za-padno demokracijo, katera se na žalost samo imenuje demokracija, v resnici ljudstvo je pa na vživa. Zato ne nasedajte tistim lažnim klevetam, katere trošijo razni reakcionarji po svetu proti nam, svobodnim narodom in res pravim demokratom. Mi vsi gremo po eni poti, po kateri vodi nas naš veliki in herojski človek, tovariš Stalin in tov. Tito. Za nas je samo eno: "Boj proti ostankom svetovnih zločincev! Ustvariti si pravi mir in človeško življenje vseh narodov. Najodločnejše smo se borili in če bo treba bomo tudi branili naše pravice. Ne želimo vojne, pač pa želimo samo svoje, to kar je naše in nič več. Zatorej se držimo besed, katere je izrekel naš veliki učitelj tov. Tito — "Tujega nočemo — Svojega ne damo." Torej še enkrat v imenu vse naše družine doma in vseh skupaj najlepše pozdravljam kot Jožeta, Ivanko, Milančka in Edico. Vaš vdani in spoštujoči brat, Pogačnik Jože Proces proti izdajalcem v Ljubljani Velike mlekarske korpora-cije spravijo dobiček s podražitvo cene mleku ski in ostali narodi Jugoslavije so obsodili zloglasne izrodke in izdajalce na smrt in prisilno delo. To pa čaka tudi pritepenca Guinio. Naši izseljenci so s gnusom sprejeli vest, da se je našel tukaj v Kanadi med Slovenci mizer-ni vstaški pripadnik, F. Grebene, kateri se je udeležil vstaškega zbora v Chicago. Od skrajne samohvale, samoljublja in prezira-nja vsega drugega, saj ni mogel drugače postopati. Na en način mora priti do kolajne, čeprav je to vstaška in domobranska, naj mu torej služi kot lastna sramota. Kakor sem čital, je preminil sofaran, Vinko Vidrich, Izrekam družini globoko sožalje, kakor tudi ostali sorodnikom, pok. naj bo lahka kanadska gruda. Iz tukajšne naselbine je odšel zelo vreden in zavesten rojak, Jože Slovenec, ali pa kakor smo ga skoro nazivali — partizan, kajti nobena naloga ni bila pretežka, da bi jo ne sprejel in tudi izvršil v prid naprednim stvarem. Želimo mu veliko uspeha kjer se sedaj nahaja. Med tem nas je pa obiskal stari aktivist Frank Mihe-lič iz Port Arthurja. Prišel je k svoji sestri, A. Ruparčič. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. F. Zaic. Mnogo se sedaj piše po časopisju radi cen mleka. Preko širne Kanade narod protestira proti naraščanju cen mleka, katera je sedaj dosegla 15 do 16 c. quart. Ker sem se tudi jaz pečal z to stroko, želim opisati čitateljem Edinosti, da se bodo upoznali kar se tiče nas prodajalcev mleka in vas odjemalcev. Vzemimo ceno mleka 1941. Takrat je bila cena mleku po različnih mestih različna, nekako od 12-13c. quart. Tisto leto sem tudi jaz podpisal pogodbo, da bom dajal 240 funtov mleka v mlekarno, to je okrog 120 litrov mleka po 5c. in pol liter. Ta kvota je morala biti vsaki dan izpolnjena. V slučaju, da ga je bilo 10 ali 5 funtov premalo je že prišel opomin, z vprašanjem kaj je s kvoto. Hlev xjer so bile molzne krave je moral biti čist kot v hiši. Blizu niso smeli biti svinjaki. Krave so se morale krmiti le z izbrano hrano, da ni mleko dišalo po kakšni krmi in dobilo slab okus. Vse te pogoje je moral pregledovalec najti pri vsakemu farmerju, ki je prodajal mleko v mlekarno. Mleko je moralo biti mrzlo. Toplo mleko so nam nazaj poslali. To točko so izkoriščali, da so nam poslali nazaj mleko, kadar ga niso mogli prodati, seveda je bilo že vse kislo. To mleko so farmer-ji dajali svinjam. To je bilo v veljavi 1941 leta in je še vedno v veljavi. Torej za ves ta trud in pažnjo smo mi dobili po 5c. in Ms za liter mleka, katerega so oni prodajali po 12 do 13 c. quart. Njim je ostalo več kot polovico. Leta 1942 so odšli farmerski sinovi v armado ali pa v mesta v industrijske kraje kjer se je bolje zaslužilo kot na farmah. Na farmah so ostali po večini starčki nesposobni za težka