OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne liskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^OL. XXXIII.—LETO XXXIII. ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 9, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 28 NOV GROB ^UIS BAVEC Včeraj je preminil na svojem Louis Bavec, star, 56 let. ^anoval je na 1159 E. 76 St. oma je bil iz vasi Podgora pri °zu, odkoder je prišel v Ame-j 37 leti. Mnogo let je ^ pri White Motor Co. kot asinist. Bil je član društva Uevelandski Slovenci" št. 14 126 "Cleveland" št. štvp samostojnega dru- ^ Loška dolina". ukaj zapušča soprogo Anno, «»0 Eržen, doma Iz vasi rekarje, (ara plešče, hči An-Mrs. Agnes Bajt. ob ^ soboto zjutraj poer_L Zakrajškovega Vi<^ zavoda v cerkev sv. uri in nato na po- v ARGENTINI BUENOS AIRES, 7. feb. - policija je danes 2i vsako pojasnilo v zve- Avs da sta v severni areti ' ^ mestu Parani, bila lik "^ki ameriški posest- nečak. Soglasno s Američana bila are- % ^ zvezi z vohunstvom in BuBn nahajata v zaporu v «enos Airesu. ^ozdravi iz Floride pozdrave iz sončne Flo-in P^^iljajo vsem prijateljem Satej, Come m ^""stine Kebe od Wel-Mr. in Mrs. L. tie t ' Matilda in Anton Cer-sicij in Felix Kramar- ^°Pet doma Peterlin iz 1298 E. 168 St, Villi je vrnila domov iz Glen- olnišnice, kjer je srečno srf^o ~ t^žko operacijo. Pri-^^hvalo izreka vsem za Ce, jjj cvetlice in karti- haj^ j® prejela. Zdaj se*na-bo w pod zdravniško oskr-šžejo ^"J^teljice jo lahko obi-Poljin ji skorajšnje po- - okrevanje! rojenice Mr. in Mrs. Emil 0., ' ^92 Day St., Conneaut, 'n "%lasile vile rojenice Mco wj'® ^ spomin zalo hčer-in mamica je hči Mr. A"ton Race na 19800 Ave., ki sta postala stari oče in stara Mrg ' ponosni oče je pa sin Marash iz E. 167 J® postala sedgj drugič M ^ štorklja se je oglasila Mrs. Louis Jurečič, ki Cl oblek, Acme »n p na 672 E. 152 St., ^ spomin krepkega bo delal družbo svoji sestrici. Dekliško ime ^ Ceaf. bilo Molly Drobnič ®"tamo! ACHESON ZAVRAČA APEIE ZA NOVA POGAJANJA Z RUSIJO, KER DA SPORAZUM NI MOGOČ WASHINGTON, 8. feb.—Državni tajnik Dean Acheson je danes zavrgel vse apele, da se potom direktnih pogajanj skuša doseči sporazum s Sovjetsko zvezo, kar se tiče napovedane produkcije hidrogenskih bomb in ostalih vprašanj v zvezi s tako zvano "mrzlo vojno." WASHINGTON, 8. feb.—Dr žavni tajnik Dean Acheson je danes zavrgel vse apele, da se potom direktnih pogajanj skuša doseči sporazum s Sovjetsko zvezo, kar se tiče napovedane produkcije hidrogenskih bomb in ostalih vprašanj v zvezi s tako zvano "mrzlo vojno." Državni tajnik je na časnikarski konferenci rekel, da so skušnje zadnjih štirih let potrdile, da napredovanje v smeri svetovnega miru ni mogoče potom sporazumov s Sovjetsko zvezo. Acheson je zagotovil, da je sovjetska vlada "realistična" in da prilagoduje svojo politiko novim potrebam, če se jo na to prisili. Vsled tega je poudaril, da se mora ameriška zunanja politika v odnosu na Sovjetsko zvezo opirati na silo. Izjave državnega tajnika so bile v zvezi z nedavnimi apeli senatorja McMahona, predsednika odbora za atomsko energijo, ter senatorja Tydingsa^ ki je predsednik odbora za oborožene sile. McMahon je predlagal, da se od ogromnih izdatkov za oboroževanje odvzame letno $10,-000,000,000 za ekonomsko pomoč, katere bi bila deležna tudi Sovjetska zveza in da se sklene sporazum z Rusijo glede mednarodne kontrole atomskih in hidrogenskih bomb. Senator Ty-dings pa je pozval predsednika Truhiana, naj skliče konferenco za splošno razorožitev. Obe sugestiji, tako McMahona kot Tydingsa, je državni tajnik zavrgel. Zadnje čase je bilo raznih predlogov za rešitev vprašanja a.meriško-sovjetskih odnošajev. Nekateri kongresniki so predlagali, da Truman pošlje svojega osebnega poslanca v Moskvo, drugi sestanek Truman-Stalin-Atlee, tretji pa ločeni sporazum med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo. Acheson je na časnikarski konferenci odgovarjal na različna vprašanja, toda na splošno je vztrajal na stališču, da je politika trde pesti še najboljša. Kar se tiče novih pogajanj za sporazum glede kontrole atomske energije, je rekel, da Zedinjene države imajo Baruchov načrt, ki je bil predlagan še predno je Sovjetska zveza pronašla skrivnost atomske energije. Po mnenju državnega tajnika je ta načrt "še vedno dober." FRANCOSKA VLADA JE DOBILA ZAUPNICO PARIZ, 8. feb. — Francoski parlament je danes na glasovanju podprl vlado premijerja Bi-daulta in to po zaslugi socialističnih poslancev, ki so se vzdržali glasovanja. Bidault je dobil glasove 230 poslancev, proti njemu pa so glasovali izključno komunistični poslanci, ki imajo v parlamentu 186 sedežev. Socialisti so trpko napadali Bidaulta zaradi bonusa za delavce z nizkimi zaslužki. Po vladni predlogi bi delavci dobili bonus, ki bi njihove plače zvišal na $48.57 mesečno. Komunisti in socialisti so zahtevali več, toda ko je prišlo do glasovanja so le komunisti glasovali proti Bidalutu. DRŽAVNI TAJNIK PROTI POGAJANJIM Z RUSIJO WASHINGTON, 7. feb.—Državni tajnik Dean Acheson je danes dal vedeti, da je proti vsakim ndVim pogajanjim s Sovjetsko zvezo glede vprašanja mednarodne kontrole atomskih in hidrogenskih bomb. PREMOGAR ŽIV ZAKOPAN DETROIT, 7. feb. — Plaz od 20 ton premoga je včeraj živega zakopal 26 let starega pre mogarja Johna Bionda. Zaroka Ob božičnih praznikih sta se zaročila Miss Ann Kolenc iz 23 Marien St., St. Catherines, Ont., Canada, hči dobro poznanega Mr. Ludvika Kolenc, in Mr David Selan, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Martin in Mary Urbank, 18 Frederick St., Gowanda, N. Y. Bilo sreč no! Ameriška senatorja prispevata volilni kampanji Churchilla LONDON, 8. feb.—Dva ameriška senatorja sta danes očivid-no podprla volilno kampanjo voditelja angleških konservativcev Winstona Churchilla, ko sta zagrozila, da bodo skladi za zunanjo pomoč znižani, če bodo na volitvah koncem tekočega meseca ponovno zmagali laboriti. Senatorja Smith in Ferguson, oba republikanca, sta v Wash-ingtonu izjavila, da bi bilo manj verjetno, da bi kongres znižal sklade v okviru Marshallovega načrta, če bodo na volitvah 23. februarja zmagali konservativci. "Če bodo laboriti ponovno zmagali, se bo sklade verjetno drastično znižalo," sta rekla senatorja. Voditelj angleških konservativcev Winston Churchill ni hotel podati nobene izjave v zvezi z grožnjo dveh ameriških senatorjev. Konservativce je verjetno ta podpora ameriških senatorjev spravila v zadrego. Sirica išče Mrs. Mary Grže iz 21451 Nauman Ave. je prejela pismo, v katerem se jo prosi, da bi po-izvedela za naslov Andreja Zormana, ki je star okrog 65 let. Baje živi nekje v Clevelan-du že nad 25 let in sicer v St. clairski naselbini. Doma je menda iz vasi Kambič (Komlic?). Zanj bi rada zvedela njegova nečakinja Maria Ludvica An-žič, ki je bila rojena v New Yorku, a se sedaj nahaja v taborišču za begunce in mora imeti izkazilo, o njenem ameriškem državljanstvu, če Mr. Zorman to čita ali pa če kdo ve kje se nahaja, je prošen, da sporoči naslov na Mrs. Grže, tel. IVanhoe 7363. AMERIŠKI KROMPIR SE UNIČUJE. UVAŽA PA SE KANADSKI! NEW ORLEANS, 8. feb. —Medtem ko se vlada pripravlja, da bi uničila 40 milijonov bušljev surplus-nega krompirja, ameriški prekupčevalci uvažajo krompir iz Kanade! New-orleanski prekupčevalec J. Segari je danes izkrcal z ladjo blizu milijon funtov krompirja, ki ga je kupil v Kanadi, časnikarjem je pojasnil, da lahko uvaža krompir iz Kanade bolj poceni, kot pa ga dobi iz Maine ali pa Idahoa. "Nisem edini, ki uvažam bolj ceneni kanadski krompir. Skoro v^k drugi teden prihaja v Savanah, Ga., Tampa, Fla., i n Jacksonville, Fia. po ena ladja na-tovorjena s kanadskim krompirjem," je izjavil Segari. Prekupčevalec j e povedal, da bi za 100 funtov krompirja i z Idahoa plačal $4.40, vkupno s prevoznimi stroški do New Or-leansa. Ni pa hotel povedati koliko ga stane 100 funtov kanadskega krompirja. Pojasnil je, da ga prodaje po $4 v vrečah po 100 funtov, čeprav ga carina na vsakih 100 funtov stane 75 centov, prevoz pa 60 centov. Do tega položaja, ko se kljub ogromnim količinam surplusnega ameriškega krompirja uvaža krompir iz Kanadle, je prišlo vsled vladnega programa za podpiranje cen farmskih pridelkov. Vlada kupuje od farmarjev surplusni krompir, ki ga ne morejo prodati na trgih, po ceni od $2 za 100 funtov. Zatenii ta isti krompir ponuja nazaj farmarjem po ceni od le za 100 funtov. Toda ta "vrnjeni" krompir ni več za rat>o kot ljudska hrana, kar vlada skrbi, da postane neužiten. Kot je bilo poročano, je poljedelski tajnik Brannan že izjavil, da se bo uničilo okrog 40 milijonov bušljev surplusnega krompira, ki je stal vlado $100,000,000. Mnogi kongresniki in senatorji so> napadli to pošastno uničevanje krompirja. Včerajšnji new-orleanski "The Atlanta Journal" je tudi ostro kritiziral uničevanje krompirja, kar gre vse na račun ljudstva. Med ostalim piše: "Davkoplačevalci so se naveličali, da plačujejo višjo ceno za krompir, ki ga sami jedo, da bi lahko imeli to prednost, da plačujejo tudi za krompir, ki ga nihče ne bo jedel." Pogajanja med Lewisom in lastniki premogovnikov za poravnavo stavke so se končala s totahiim polomom SLOVENSKA VINA UŽIVAJO SLOVES BEOGRAD, 7. feb.—Belgraj-ski časopis "Trgovačke vijesti" je danes naznanil, da slovenska vina uvažajo Švedska, Danska, Belgija in prvič tudi Egipt in Poljska. ' Časopis pristavlja, da so se tudi francoske uvozne družbe začele zanimati za slovenska vina, toda njihovi nameni, da bi uvozile večje količine vina so bili preprečeni zaradi novega zakona, ki prepoveduje uvoz tujih vin v Francijo. Sedaj so v teku pogajanja za uvoz slovenskih vin v Anglijo. ANGLEŠKI ZNANSTVENIK ZAHTEVA ODVETNIKA LONDON, 8. feb.—Znani angleški znanstvenik dr. Julius Fuchs, ki je v Zedinjenih državah sodeloval pri razvoju prve atomske bombe, je danes apeliral na znanega odvetnika J. Thompsona Halsalla, naj prevzame njegovo obrambo v zvezi z obtožbami, da je izročal tajne podatke o atomski energiji sovjetskim agentom. Angleški znanstvenik, ki je po poreklu Nemec, se nahaja v zaporu. Odkar je bil aretiran pretekli teden, ni hotel podati nobene izjave in ni zahteval odvetnika. Odvetnik Halsall se je takoj podal v celico dr. Fuchsa in je imel z njim daljše pogovore. WASHINGTON, 9. feb.—Danes po polnoči so se končala s totalnim polomom obnovljena pogajanja med predsednikom UMW Johnom L. Lewisom in predstavniki premogovnih družb. Po več kot štiri ure trajajoči j nočni seji so Lewis in lastniki j a United Steelworkers je danes Veselica v Fair por tu Plesna veselica Ameriško-slo-venskega kluba v Fairportu se vrši v nedeljo, 12. feb. (ne v soboto kot je bilo napačno poročano prošlo soboto na radio), v dvorani na Plum St. Za ples bo igral Johnny Pecon in Lou Tre-bar orkester iz Clevelanda. Javnost je prijazno, vabljena na udeležbo. Seja direktorija SDD Jutri, v petek zvečer ob 7:30 uri se vrši seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo. Begunci ponaredili papirje, da hi prišli v Ameriko WASHINGTON, 6. feb.— Uradnik Komisije za razmeščene osebe (begunce) John W. Cutler je danes na zasliševanju pred senatnim pravnim odborom izjavil, da so mnogi begunci ponaredili papirje, da bi lahko prišli v Zedinjene države. Cutler je pod prisego pričal, da so poročila armadne obveščevalne službe glede posameznih beguncev bila zavržena, če se obtožbe ni moglo dokazati. Po mnenju uradnika, ki je prišel na pričanje iz Monakpvega, so se na ta način vtihotapili v Zedinjene države komunisti, komunistični simpatizerji, stormtruper-ji in mnogi ostali, ki so imeli ponarejene papirje. Uradnik Komisije za begupce je s svojimi izjavami podprl senatorja Pat McCarrana, predsednika odbora, ki je preiskoval razmere v begunskih taboriščih v Evropi in opozoril, da se vršijo sleparije. Vsled teh izjav je bil tarča napadov s strani organizacij, ki si prizadevajo, da bi v deželo spravile čimveč beguncev. Cutler je omenil, da so pritisk na uradnike, da se določene begunce pusti v Zedinjene države, vršile organizacije, ki delujejo v Ameriki. Povedal je, da je sam imel skušnje, ker je ugovarjal, k.o je šlo za nekega begunca. Takrat so mu zagrozili, da naj poda ostavko, če se ne more pomiriti s svojo vestjo. severnih ter zapadnih premogovnikov zapustili sejo. Predsednik Trumanovega preiskovalnega odbora David Cole pa je naznanil, da direktnih pogajanj ne bo več. "Jutri bomo nadaljevali našo preiskavo," je rekel Cole. Ko bo preiskovalni odbor verjetno že v ponedeljek podal poročilo predsedniku Trumanu, se pričakuje, da bo Truman zahteval sodnijsko prepoved stavke za dobo 80 dni, kakor to^predvi-deva Taft-Hartleyev zakon. Lewife ni hotel podati nobene izjave v zvezi s pogajanji. Tudi glavni predstavnik premogovnih družb George H. Love ni hotel odgovarjati na vprašanja časnikarjev. Pogajanja so bila viharna. Na seji se je skušalo še enkrat doseči sporazum, toda lastniki premogovnikov so^rjetno ponovno zavračali predloge predsednika UMW. Baje je tekom pogajanj označil Lovea za "lažnjivca." Toda Love sam je izjavil, da so se pogajanja vršila na dostojen način. Položaj v industriji premoga je medtem postal zelo kritičen. Zaloge premoga že 27 let niso bile tako nizke. Pričakuje se, da bo prihodnji teden znatno znižana produkcija v jekleni industriji, ki je prizadeta zaradj pomanjkanja premoga. Lastniki premogovnikov zahtevajo od UMW celo vrsto novih odstopkov, ki naj bi se jih vključilo v novi kontrakt. Med ostalim zahtevajo, da se odstrani dosedanjo klavzulo, ki omogoča premogarjem, da delajo kadar želijo in so v stanju, da se zagotovi veljavnost novega kon-trakta brez vmesnih sprememb, da se spremeni osnpvo sedanjega dobrodelnega in penzijskega sklada, da se odstrani klavzulo, po kateri so lastniki obvezni, da najemajo le unijske člane in da se družbi "vsled ekonomske nujnosti" prizna pravico, da ni obvezna zvišati mezde premogarjem. Z zahtevami lastnikov premogovnikov je resno ogrožen pen-zijski sklad premogarjev, dočim so zahtevane povišice zavržene. Poleg tega lastniki premogovnikov očividno skušajo odvzeti uniji nekatere njene najvažnejše pridobitve in omajati njeno moč. Unijski voditelji trdijo, da si lastniki premogovnikov uporno prizadevajo, da bi štrli unijo. Do trpkega spopada na seji, ki se je začela snoči, končana pa danes po polnoči, je baje prišlo, ko je Love izjavil, da se je Lewis na nekem preteklem sestanku obnašal arogantno in da je zagotovil, da ima 400,000 premogarjev na svoji dlani. Lewis je vihamo zavrgel te trditve in rekel, da je Love lažnjivec. * CIO unija odobrila pomoč pre-' mogarjem v znesku $500,000 PITTSBURGH, Pa.—CIO uni- poslala uniji United Mine Workers ček v znesku $500,000, da se pomaga potrebnim družinam premogarjev, v njihovi borbi proti lastnikom premogovnikov. Predsednik United Steelworkers unije Philip Murray je izjavil, da je prispevek odobril izvršni odbor unije. Poleg tega je Murray poslal tudi apele na lokalne unije, naj z denarnimi prispevki podprejo premogarje. V apelu je med ostalim rekel: "Nujno potrebno je, da naša unija in njeno članstvo nudijo United Mire Workers uniji polno podporo v njihovi pogumni borbi proti mogočnim interesom. "Vojno, ki je bila sprožena proti njihovi uniji, lahko z isto združitvijo bogastva usmerijo 'udi proti naši lastni in proti vsem ostalim unijam, kadar bi smatrala, tla je prišel pravi čas. Potrebe velike." Druga mogočna organizacija —AFL—se še vedno ni odločila, če bo ali pa ne podprla stavkujo-če premogarje. Predsednik AFL William Green je že pred desetimi meseci zavrgel predlog predsednika UMW unije Johna L. Lewisa, da se ustanovi skupni sklad vseh treh delavskih organizacij za podpiranje stavke premogarjev. Green je sicer izjavil, da lahko posamezni lokali AFL podprejo stavko premogarjev, toda doslej nobeden AFL lokalov ni poslal premogarski uniji denarni prispevek. Z denarnimi prispevki so podprli premogarje tudi mnoge ci-vične, podporne, dobrodelne in podporne organizacije. Francov minister je zadovoljen z Achesonovo izjavo MADRID, 7. feb. — Zunanji minister fašistične Španije Alberto Martin Artajo je danes podal vrsto mnenj v zvezi z nedavnimi izjavami ameriškega državnega tajnika Deana Acheso-ua, ki je rekel, da bi Zedinjene države podprle resolucijo, ki bi bila predložena Združenim narodom v prid Franco vi vladi. Artajo je v glavnem odobril Achesonove izjave in obenem izrazil upe, da se bo odstranilo nesoglasja, ki obstojajo med Zedinjenimi državami in Francovo Španijo. Zunanji opazovalci smatrajo, da so izjave fašističnega zunanjega ministra zelo značilne. Sprva je španski tisk napadal Achesona, ker je v svoji izjavi kritiziral tudi Francovo vlado. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr. Philip Troha, 15310 Daniel Ave. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. februarja 1950. ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); gor One Year—(Za eno leto) . _________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________________________ For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________________________________ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; For One Year—(Za eno leto)_________ ______________________________ $10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)_______________________________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece) _________________________________________________ 3.50 $8.50 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 V ZNAKU MRZLE VOJNE Splošno priznano dejstvo je, da vsaka vojna, tako tudi tako zvana mrzla vojna, povzroča razburjanja, histerijo in sum v posameznike, ki so mogoče vohuni, izdajalci itd. V teh vzburkanih časih se vrstijo obravnave. Tema je vedno ena ter ista: vohunstvo, zarota. . . Seveda, v naši deželi se radi ukvarjamo z obravnavami v deželah za tako zvano "železno zaveso." Tam so bile številne obravnave proti zarotnikom, ki so hoteli strmoglaviti demokracije novega tipa—ljudske demokracije. Koliko vzburjenja je bilo zaradi takšnih obravnav! Za naše časopise, ki vneto sodelujejo v mrzli vojni in ustvarjanju histerije, so takšne obravnave v deželah vzhodne Evrope le preganjanja, teror, politični despotizem, diktatura. Nihče ne vpraša za dejstva, nihče se ne zmeni za dokaze, pa naj bodo še tako jasni. Tudi v naši deželi smo imeli in še imamo celo vrsto obravnav. Ali gre res pri vseh teh obravnavah zgolj za vohunstvo in izdajstvo? Znana je zadeva bivšega visokega uradnika Državnega oddelka Algerja Hissa, mladega in zmožnega človeka, kateremu so celo prerokovali, da bo bodoči ameriški državni tajnik! Neki samopriznani vohun Chambers, ki je opetovano priznaval, da je večkrat lagal, je bil glavna priča proti Hissu. Na drugi obravnavi je porota spoznala Hissa z& krivega. Časopisje je zavreščalo: Izdajalec. . . Toda ali je res? Državni tajnik Dean Acheson je po obsodbi izjavil, da bo zvesto stal ob strani svojega prijatelja Hissa. Zopet je zavreščalo. Nekateri vročekrvni kongresniki sedaj zahtevajo Achesonpvo ostavko. Pred zadnjimi volitvami je obravnavo proti Hissu obsodil tudi sani predsednik Truman, ki je izjavil, da je to le "rdeč slanik?" Torej, kaj je? Izdajstvo ali pa nova Dreifusova afera? Seveda ima Sovjetska zveza svojo špijonažo. Ima jo tudi Amerika. Anglija je s svojo obveščevalno službo posta la zelo slovita velesila. Nekateri se ukvarjajo z vohunstvom radi zlatnikov, drugi pa radi svojih prepričanj. Naš kongres je na primer odobril neimenovano vsoto za vohune, ki v korist Ameriki "operirajo" v deželah za železno zaveso. Poleg teh je menda tudi dokaj prostovoljnih agentov, ki proti svojim domo vinam delujejo iz "prepričanja," to je, da bi se ponovno povzpeli na stolčke, ki so jih pred vojno imeli. Ali so tudi ti izdajalci? Izdajalce bi se prav za prav moralo ocenjevati po standardu prvega izdajalca—Judeža, ki je prejel 30 srebrnikov^ ker je izdal sovjega Gospoda. Toda "izdajalec" je danes lahko tudi vsak, ki ima svoje osebne nravstvene in politične nazore, ki se ne ujemajo z uradno politiko njegove vlade. Ker smo v mrzli vojni s Sovjetsko zvezo, časopisje sovražno Sovjetski zvezi vpije "izdajalec" za vsakim, ki jo ne sovraži. Ce bi bili v mrzli vojni na pr. z Vatikanom, bi o onih, ki so lojalni papežu, tudi vpili., da so "izdajalci." V Angliji so zadnji teden aretirali vodilnega znanstvenika dr. Emila Juliusa Fuchsa, ki je baje izročal skrivnosti o atomski energiji neki tuji sili, to je Sovjetski zvezi. Dr. Fuchs je baje izročal atomske skrivnosti, tujim agentom tudi v Zedinjenih državah, ko je sodeloval pri produkciji prve atomske bombe. Kot pravijo poročila, je dr. Fuchs nemškega porekla in je zaradi sovjega nasprotovanja Hitlerju zbežal v Anglijo, kjer je postal naturalizirao državljan. Takrat je za Hitlerja bil "izdajalec," za Angleže pa "pogumni rodoljub." Zdaj pa je dr. Fuchs za Angleže "izdajalec," za kakšno drugo silo pa je verjetno "pogumen rodoljub," ki je zmešal štrene "imperialističnim netilcem nove vojne." Pa se časopisi čudijo; kaj ima komunizem, da ustvarja izdajalce? Kakšni motivi, kakšna sila je, ki znanstvenike kot je dr. Fuchs, katerega je priporočal sam Einstein, kateremu se je obetala sijajna bodočnost, ki je imel udobno življenje itd., kakšna sila je iz njega ustvarila tako zvane-ga "izdajalca?" Za denar ni šlo. Kar je še bolj zagonetno, za dr. Fuchsa je bilo pred razkritjem izdajstva poročano, da je "krščanski socialist." Sedaj po odkritju "izdajstva" pa trdijo, da je že dolgo, dolgo časa vnet komunist. Profesionalni vohuni, če jih ulovijo, odgovarjajo v okviru zakonov za svoja dejanja. Toda dejanja jim je treba dokazati. Zal pa se večkrat dogaja, da so posamezniki obre-kovani, žaljeni in uničeni ne zaradi tega, ker so mogoče kaj zakrivili, pač pa zaradi sodobnega vzburkanega položaja na svetu, ki iz vsakega neznanega možaka na vogalu ulice ustvarja "vohuna." Koliko je med tako zvanimi iz-uujalci, les izdajalcev, koliko pa Dreifubuv? Koliko je med UREDNIKOVA POŠTA Iz Collinwooda Vigred se povrne, vse se oži- VI ... mi vstaja milotožni napev srcu, ko zrem v duhu pred seboj mladostno žrtev krute bolezni, ki je utrnila življenje 30. januarja našemu sosedu Mr. Adol-fu Grajzarju. V cvetoči dobi, komaj 25 let, leži med garlandami cvetja edini sin žalujočih staršev Mr. in Mrs. Frank in Ana Grajzar, katerim je s tem krutim udarcem usoda prisodila naj-ostrejši meč, ki more kdaj pre-sumiti srce ... K številnim znancem in prijateljem, ki iskreno sočustvujejo z vama, draga Mr. in Mrs. Grajzar, naj bodo vključene tudi moje odkritosrčne želje, da hrabro prenašata bolesti spomin na vajinega Adolfa, nam vsem, ki smo poznali prijaznega mladeniča, ostane misel nanj prijateljsko-zvesta in lahka bodi mu ameriška zemlja! Kot kino filmi življenja, se porajajo tudi med tukajšnjimi rojaki raznovrstni doživljaji in marsikdo bi rekel, to je pač svet. Med vesel in srečen dogodek pa tem potom prištevam naše zveste prijatelje Mr. in Mrs. Valentin in Rose Kochar iz 172. ce-tite, katera sta 1. februarja slavila svoj 31-letni jubilej skupnega življenja. K temu dogodku ju je razveselila njiju hčerka Jennie poročena Nemetb, ki je dala življenje sinku-prvorojencu, ravno za ta pomembni dan. Iskrene čestitke "grandpa" in "grandma" Kochar, isto tudi vso srečo staršem malega princa! Zasledujem aktivnosti Progresivnih Slovenk v tukajšnji naselbini; obenem čestitam za vsa njih udejstvovanja, ki so v pomoč rojakom v domovini in sploh kar je v zvezi s človeko ljubnostjo! Nič manj pa mi ni pri srcu naša Slovenska ženska zveza, katera je bila med tukajšnjim ameriškim ženstvom prva, ki je z nepristranskim delovanjem in požrtvovalnostjo omogočila že dokaj izrazov hvaležnih src, katerim je bila ta organizacija v pomoč. Upam, da tudi v bodoče še vrši dolžnosti usmiljenja na pram članstvu, kot tudi so-roja-kom v nepozabni domovini. Za vse je prostora pod svobodnim ameriškim soncem in vsaka ideja, ki se porodi pri tej ali oni stranki v prid in blagostanje naroda naj bi bila radostno sprejeta. K sklepu vabim članice podružnice št. 18 SZZ, da se gotovo udeležijo prihodnje mesečne seje dne 14. februarja in potem tudi znane "Valentine zabave." Da se gotovo vidimo! Pozdrav! Josephine Fraust, cen v spomin na pok. Andy Božiča. Na zabavi Progresivnih Slovenk v Euclidu nabrala Mrs. Klein: Mr. Kern $2, Mrs. Ber-netic $1, Miss Bernetich $1, Mrs. Sosa $1, Miss Klein $1 — skupaj $6. Hvala Mrs. Klein! N a d a 1 j n i prispevatelji so: Mrs. Cesnik, Huntmere Ave. $3, Neimenovana $3 in Mrs. Pauline Gabrovšek $2.50. Mr. in Mrs. Sanabor v spomin za pok. John Lipanja $2. Po isti vsoti od Card kluba 378 Mr. in Mrs. Sorcy, Mr. in Mrs. Tomsic, Mr. in Mrs. Ste-fancic in Mrs. Jane. Dalje Mrs. Bucar, in Mrs. Margaret Gro-sel. Po $1: John Rome, Mrs. Za-lar, Mrs. Prudic, Mrs. Tabor, Mrs. Frank, Mrs. Prsely. Vsem prispivateljem prisrčna hvala! Mary Vidrich, tajnica, 15718 Grovewood Ave. Kampanja za orglice Progresivnih Slovenk Sporočam, da se kampanja za orglice Progresivnih Slovenk krožka št. 1 nadaljuje in je vedno bliže svojemu cilju. Nadaljni darovalci so sledeči; Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. je ponovno odobril $75 na svoji delniški seji. Torej, sedaj skupaj $100. Socialistični klub, št. -49 na Waterloo Rd. $15. Društvo št. 721 SNPJ, West Aliquippa, Pa., $10. Mr. in Mrs. Joe Siskovich $0. Pi I $5: Mr. Pet'ko,. M. Z. Met-javec Rose, Kane, Pa., Mrs. Rose Salament, Mr s. Anton Černelič, Mr. in Mrs. Dacar, Mr. in Mrs. Modic, Mr. in Mrs. John Petric, Mr. John Zupančič (izročil Joe Durn), Mr. in Mrs. Louis I^evstik v spomin na pok. Agnes Benedikt, Mr. Joe Mai- Naročajte, širite '^Enakopravnost!" in čitajte Zahvala Spodaj podpisana se želim na tem mestu najiskrenejše zahvaliti vsem mojim sorodnikom in prijateljem, ki so me za časa moje bolezni tako številno obiskali v bolnišnici, kakor tudi na mojem domu. Zagotavljam vam, da vas ne bom nikdar pozabila in vam bom hvaležna do konca mojega življenja. Nadalje se za hvaljujem vsem za poslane mi karte in cvetlice ter darila, katera zelo ljubim in sem jih bila zelo vesela v mojem težkem položaju, v katerem sem se nahajala. V naznanje vam dam, da se mi sedaj zdravje polagoma vrača nazaj in želela bi, da bi vam lahko obiske vrnila, seveda v drugačnih razmerah in ne v položaju, kakor sem se jaz nahajala. Nadalje tudi najlepša hvala vsem tistim, ki ste obiskali mojega soproga, kateri je bil poškodovan v avtomobilski koli-ziji v pogrebnem sprevodu za pok. Joe Batichem ml. Torej vsem skupaj še enkrat najlepša hvala za vse, kar ste storili za nas. Ostajava vam hvaležna. August in Mary Bolko. PRIMORSKE VESTI NASEUENIŠKA IN NATURALIZACIJ-SKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje: Rad bi dobil sem-j fikot zakonitega vstopa (lawful kaj svojega bratranca iz Jugo-j entry), kar izposlujete ako: 1) slavije in sicer za trimesečni j morete dokazati, da ste prišli v to deželo pred 1. julijem 1924; 2) ako ste odtlej stalno bivali v tej deželi; 3) če ste oseba dobrega značaja; 4) če niste podvrženi deportaciji. Če lahko zadostite vsem omenjenim pravilom, tedaj pišite najbližnjemu okrožnemu uradu za naturalizacijo (U. S. Immigration and Naturalization Service) in vprašajte za tiskovino "Certificate of Lawful Entry, Form N-105" ter vložite prošnjo. Ako je potem ta prošnja odobrena, vam bo izdan "Record of Registry" in nato certificate zakonitega vstopa (Certificate of Lawful Entry). Ko prejmete ta certifikat, lahko zaprosite za vaš "prvi papir." Pristojbina (fee) za Certificate of Lawful Entry" je $18. (Ako imate kako naseljeniško ali naturalizacijsko vprašanje, se obrnite na: Common Council for American Unity, 20 West 40th St., New York 18, New York. Vam bodo radi pomagali). (Common Council for American Unity) obisk. Kakšne korake naj pod-vzamem ? Odgovor: Vaš bratranec mora najprej dobiti potni list od svoje vlade. Za vizo mora zaprositi pri ameriškem konzulu, ki bo vizo izdal le, ako je uverjen, da se namerava vaš bratranec zares vrniti domov po končanem obisku, ter da ima dovolj sredstev .za svoje stroške tekom obiska. Ako radi omejitev vaš bratranec ne more prinesti dovolj gotovine za kritje stroškov obiska, niu morate vi poslati izjavo (Affidavit of Support), s katero gre k ameriškemu konzulu. V izjavi jamščjne morate navesti, da ste pripravljeni skrbeti za bratranca tekpm njegovega obiska, kakor tudi da ne postane javno breme. V izjavi mora biti dalje naveden Vaš zaslužek oziroma dohodki ter družinske odgovornosti, da more tako konzul iz tega sklepati, da-li res lahko skrbite za svojega bratranca ali ne. Izjavo naj spremlja pismo od vašega delodajalca, družbe ali kar že, dočim naj vam vaša banka izda potrdilo o vaših vlogah. Vprašanja: Imam strica v Grčiji, ki bi rad prišel v Ameriko. Rojen je bil tamkaj in koli-kor^e meni ^nano, je grška kvota napolnjena za dolgo vrsto let. Je-li res, da bi lažje prišel sem, ako bi šel v deželo katere kvota še ni izčrpana—recimo na Angleško ali Irsko? Odgovor: Je res, da angleška in irska kvota nista zdaleč izčrpani, ali to vašemu stricu ne bo pomagalo. Izseljenec je podvržen kvoti svoje rojstne dežele, ne glede, kje živi ali kakšno državljanstvo ima. Le malo je izjem v tem pogledu. Mladoleten otrok j? lahko vključen v isto kvoto s starši, tudi ako je rojen v drugi deželi, tudi žena izseljenka je lahko vključena, ako je kvota njene rojstne dežele izčrpana, a ena dežele njenega moža še odprta. Za vašega strica pa ni drugega izhoda kot čakati na grško kvoto. Vprašanje: V tej deželi živim ze 40 let, a se ne morem spomniti datuma prihoda, niti imena ladje, s katero sem se pripeljal. Rad bi postal državljan. Kaj naj storim? Odgovor: Za naturalizacijo morate najprej predložiti certi- AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32'/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4. * Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. * Enako je pri deklicah dru-gi^čna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. * Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.) * u 1 , v ■ 4i- J • + . " ™ Moške srajce: št. 35 je ame- obrekovanimi, napadenimi, s pečatom izdajstva zaznamo- . , . , • , risko 13 in pol; 36 je 14: 37 je vanimi posamezniki res oseb s temnimi nameni, koliko pa' p^j. gg gg jg iskrenih idealistov, ki verujejo v svoja prepričanja in so poj. 40 jg 15:5,^. 41 je 16; 42 je za ta prepričanja pripiavljeni žrtvovati vse? ' 16 in pol in 43 je 17. Ne boste uničili našega tiska Drugič je bil obtožen po goriškem državnem točilcu zaslužni slovenski pisatelj Damir Feigel, odgovorni urednik tednika "Soče," glasila Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Novi proces je bil uprizorjen proti "Soči" zaradi članka profesorja A. Bu-dala, ki je bil natisnjen pod naslovom "Pojdite in učite vse narode v italijanščini." Pisec ugotavlja v navedenem sestavku, da ni imela Italija nikoli smisla za jezikovno pravičnost do drugih. Fašistična Italija je zajela s primorskimi Slovenci takšen zalogaj, da se je pri tem zadušila. Druga svetovna vojna ni spametovala reakcionarnih režimov v Rimu. Tudi zdaj je tako, da ni za Slovence v Italije ne pravic, ne enakosti. Ob sklepu izraža profesor Budal misel, da ne bomo nikoli verovali, da zametava italijanski narod v celoti vzvišena načela organizacije Združenih narodov, mirovne pogodbe ter italijanske ustave, ki se nanašajo na enakopravnost vseh narodov, tudi tistih Slovencev, ki morajo danes živeti v Italiji. Te misli so silno vznemirile goriškega državnega tožilca, ki se pa menda ne zaveda, da s procesi ne bo mogel potlačiti in uničiti našega slovenskega, demokratičnega tiska. Ta dogodek ni osamljen pojav. Kakor pri ofenzivi na slovensko šolstvo v Trstu in Gorici, tako opažamo tudi pri gonji proti našemu tisku neko prečudno sosledje. V Trstu je namreč škof Santin sprožil gonjo proti "Primorskemu dnevniku" in drugim demokratičnim listom. To je storil s prepovedjo čitanja navedenega tiska v posebni poslanici. Zdaj pa rohnijo nekateri duhovniki, ki se bojijo svojega škofa, s prižnice proti našim napred nim listom. Dobro vemo, kje tiči vzrok za takšno ravnanje Tisk, ki je trn v škofovi peti, razkrinkuje namreč z vero zakrinkano protislovansko propagando fašističnega škofa. Zanima nas, kaj je storil tržaški škof za slovensko duhovščino, ki je doživljala v času fašizma kruto preganjanje. Na tedanje zadržanje škofa Santina smo se spomnili, ko je pričel z ofenzivo proti našemu tisku. Škof Santin in njegovi propagandisti po tržaških cerkvah se zelo motijo, če računajo s tem, da-se bo slovensko delovno ljudstvo zdaj odpovedalo svojemu tisku. Blovcnccm mesto v deželnem zboru Izvršni odbor Demokratične fronte Slovencev je izrazil na svojem zasedanju zahtevo, da je treba vključiti v zakonski osnutek za deželne zborske volitve poseben člen, ki naj zagotovi Slovencem v Italiji določeno število zastopnikov v deželnem zboru ne glede, na število oddanih slovenskih glasov. Izvršni odbor se sklicuje pri utemeljevanju te svoje zahteve na določbo člena 6 italijanske ustave. Radovedni .smo, kako dolgo bo treba čakati na odgovor. ' Gluhi z0 je J, mar ne?" In zopet kazala mu je vr-te Hip ' ' bočnih zob. Gledal je ^ in bil zmeden, 'je," /da ti je tako bo-dejal. mar jočem, če me fn Potreplja? Zaradi ^ ni nič manj." "Ne,' je bil čedalje v večji zadregi, "to je tvoja stvar, docela tvoja stvar. Jaz se ne spuščam v to.—Saj so mi rekli, kaj počnejo druge ženske, ki imajo može v Ameriki ali kje drugod. In tiste lahko upajo, da se mož ke-daj vrne. Zate pa ni tako.—To si je s;)et izmislila moja stara. Ona vedno kaj takega iztuhta." Ana se je samo smejala in ga s tem potolažila, da ni tako hudo, kakor si on predstavlja, in naj ne bo nič vznemirjen. "Ali imate še kaj?" je vprašala. "Ne," je odvrnil, "nimam." Pustila ga je samega. Stal je sredi sobe, ne da bi vedel, kaj začne. Neumnost sem napravil, si je govoril. Veliko neumnost. Zdaj na stara leta sem začel neumnosti klatiti, da se mi bodo še otroci smejali. Zakaj, vraga, poslušam ženo? Ona gre svoja pota. Med nama je vendar velika razlika. Ona se še vedno lahko briga za takšne stvari, meni pa ni treba, da bi se z njimi ukavr-jal. Hči pa naj pazi nase. To je njena stvar, kako si bo uredila. Enkrat je zavozila, mislim, da si bo premislila, ko bi bila prilika, da bi drugič tako začenjala.—In potlej mi ne bo neprijetno, če bom pazil nase. Poslej se je še bolj ogibal takim stvarem. Nič mu ni bilo mar, kako kdo živi. Ni ga brigal njegov sin Marko, ne Markova žena, ki je silila od tod, in sta imela med^eboj neke neprilike, o katerih pa žena njgmu ni hotela nič povedati, ker se je bala, da bi on zadovoljno prikimal, misleč: Saj sem vedel. Oče bi kaj takega zmogel. Tudi za Katico se ni menil dosti. Zdaj je rodila petega otroka. Ti so vendar sami svoji. Vsakdo naj skrbi zase, saj je zdaj vse urejeno. Tako so sami hoteli, čemu naj bi se tedaj človek vtikal v njihove zadeve! Niti Veronika ga ni brigala. Komaj da je spregovoril z njo kakšno'besedico, kadar je prišla v obiske. Bili so ji tuji. Skoraj štirideset let sem garal, da sem jih privedel v življenje, je čutil, in zdaj smo si tako tuji. Imaš kup otrok, delaš zanje, ker je to tvoja dolžnost, toda ko se nekoliko postavijo na noge, so ti tuji. Morda bodo nekoliko jokali po meni, ko bom mrtev, bolj, bolj iz navade kakor zaradi česa drugega. To je vse, kar ti otroci ohranijo. Samo Ana je bila tu, ki ga je' še vedno nekoliko skrbela, ker je bila tesno povezana z njegovim domom, ker je bila njegovo ne- posredno nadaljevanje, pa čeprav ne tako, kot bi on hotel. In nekje je bil Tinek, da nadaljuje to, kar je hotel Marko nekoč, pa ni mogel izvršiti. O teh stvareh je razmišljal, ko je posedal na soncu in ogreval svoje otrple ude. Vsak dan so mu otroci odnesli na podste-nje stolček, kjer je posedal, dremal in sanjaril o stvareh, ki so go v teh letih še zanimale. Vse se je utegnilo. Celo spomin se je skrčil. Misli §o se omejile na nekatere stvari in se s temi pečale. Dremajoč je poslušal, če je kdo zunaj spregovoril, ali pa kadar so otroci kričali. Vendar zdaj ni bilo pri hiši toliko otrok kakor svoje dni. Le kadar so prišli Katičini, tedaj se je nabrala dovolj velika družba. A tako naj-brže niso živeli, kakor so nekoč živeli otroci, ko je bil še Marko mlad. Eden Aninih fantov je ob majskih dneh'hodil ribarit. Vsako jutro je prinesel v kožarjih domov polno piškurjev. Stresel jih je v škaf, kjer je prej nalil nekoliko vode. Živali so bile nemirne, plavale so po vodi in izpu-ščale čudne glasove. Tu in tam je katera preskočila rob škafa, toda ko je obležala na suhih tleh, ni bila več tako gibčna kakor trenutek prej, da je nisi mogel prijeti v roko. Radovedni otroci so pritekli gledat, čepeli okoli škafa in posegal: po ribah. Tudi Marko je vselej obstal ob škafu. Ogledoval je živali^in nato vprašal onega, ki je prinesel ribe: "Kje pa si imel polečeno ?" "V Logu," je odvrnil fant. "V katerem jarku pa?" "Na koncu Ritlopovega," je odvrnil fant. "Včasih," je dejal oče, pa bolj zase kakor za fanta, "tam ni bilo piškurjev, temveč po onih jarkih posredi polja." "Tam," je odvrnil fant, "ni več rib. Niti ni jarkov. Ljudje so jarke zavozili in preorali v njive. Sploh zdaj ni več mnogo piškurjev.. Pravijo nekateri, da ne bo vredno hoditi ribarit." Oče je rahlo mislil na te stvari. Daleč pred štiridesetimi leti je tudi on sam hodil na ribji lov. V tistih časih so bile ribe za priboljšek pri revnih družinah. Piškurji so bili nekaj posebnega. Včasih so jih jedli po ves teden, da so že vsem smrdeli. Danes rase ržen kruh in kdo bi zdaj hodil za piškurji razen otrok, ki mislijo, da morajo početi, kar so nekoč počeli starejši. (Dalje prihodnjič) US SAWA/SS BONOS STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 9. februarja 1950. Ciril Kosmač: SREČA (Iz knjiga novel; SREČA IN KRUH) (Nadaljevanje) Strežek pa je še zmerom upal, da se bo vrnila. Kadar mu je "poslala denar, mu je zmerom obljubila tudi obisk — in tako je vesel, kadar mu je kdo kaj zabučal v uho, ponavljal eno in isto: "Da, , na pomlad, da, da, pride, da." Pancake Day Back in Merry old England in the 12th century Shrove Tuesday, the day before Lent begins, was celebrated as "Pancake Day". The old custom is still observed in England, Canada and parts of the United States. The order of the day is a feast of fluffy golden pancakes. In celebrating Pancake Day, ■ or any other special occasion, try Pancakes Adirondack. They are a party dish of light tender pancakes with melted butter and shaved maple syrup between the pancakes and a mound of whipped cream on top. You'll have to try Pancakes Adirondack to appreciate their luscious goodness. Pancake« Adirondack PANCAKES: 2 cups ready-mix for pancakes 2% cups milk FILLING AND TOPPING: Melted butter, shaved maple sugar, whipped cream. Just add milk to unsifted ready mix all at once and stir lightly. Pour % cup batter for each pancake onto a hot, lightly greased griddle. Bake to a golden brown, turning only once. Stack three pancakes placing melted butter and shaved maple sugar ( or brown sugar) between each. Top with whipped cream; sprinkle with shaved maple sugar. Makes 14 to 16 medium pancakes. Doma sem ostal samo štiri mesece, potem sem jo ubral čez mejo, kjer sem v lastnih tegobah na Tinko popolnoma pozabil. Pred dobrim tednom pa sem prejel od očeta dolgo pismo. V začetku se izgovarja zaradi svojega dolgega molka, potem pa stoka o svojem težkem življenju, o dolgovih, ki ga tarejo, o davkih, ki jih ne zmore, in še o obrestih, ki jih komaj plačuje. Letina je slaba. Krompir gnije, čeprav so ga sadili samo v pe-ščenico. Pšenica j e snetijiva. Koruzo je poplavila povodenj. Da pišem, mi omeni potem in pravi, da je to lepo in prav. On je tudi delal za narod; petje je učil in društvo je ustanovil. Da me je silno vesel, pravi. Od mene ne zahteva nič, ker ve, da je pisateljski kruh tenak; na Mengore bi človek videl skozenj. Vendar pa bi rad, da bi mu kdaj kaj poslal, če bi mogel. Zdaj je posebno v stiski, ker mu grozijo z dražbo. Na koncu pisma pa je bila kakor vselej tudi to pot vaška kronika. Petru "Na skali" je vse pogorelo, pa še zavarovan ni bil. Ne vem, kaj pojdejo. Zažgal je najmlajši, Venček. Krivec je umrl kar nanagloma. Bil je še trden, kljub svojim sedmim križem. V nedeljo je vse popoldne usmajal po Skopici in stikal za nekim merjascem, ki se je baje priklatil nekje iz Trnov skega gozda. Ponoči pa je planil s peči, se tolkel po prsih in tožil, da ga stiska. Zgrudil se je pri mizarski klopi in izdihnil. Testamenta ni naredil. Oba Car gova sta še zmerom zaprta v Rimu. France je hudo bolan. Je tičkeii je. Pravijo, da ne bo vzdržal. Pošiljati mu nič ne smejo. Pa kaj bi ti pisal, saj sam veš, kako je v ječi. Zdaj ti pa napišem še najbolj pretresljivo novico, ki nas je vse pretresla. Ti se boš seveda še spomnil Strežkove Tinke, saj je hodila s tabo v šolo in stric ti je celo nagajal,- da je tvoja če-ča. Pa tudi Sreče se še spominjaš. Zdaj ni nobene več. Sreča se je bila preveč razrasla, postala je še bolj nasilna. Zaganjala se je v ljudi in, če je le mogla, jih je praskala in grizla. Prevelika sreča je včasih tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje. To vidimo danes pri Cestarje-vih. Denarja imajo toliko kakor ,pri nas kamenja na gmajni, pa le niso srečni. Doktorju se je že trikrat ponesrečila ženitev, punce so vse doma in imajo že blizu štirideset let. In da se vrnem k Sreči. Zdaj ji je bilo že devet let. Tulila je, lajala je kakor pes. Kar grdo je to napisati, a bilo jo je strašno slišati. Posebno ponoči. Kar tresli smo se. Imeli so jo zaprto. Strežek pa je silni slab in je ni mogel več ugnati. Mož je šibek in star in tudi popolnoma gluh je. Pravijo, da od Srečinega lajanja. Tinko pa še zmeraj pričakuje. Kadar mu kdo kaj zatuli v uho, se nasmehne in prikima: Seveda zdaj pa pride, na pomlad, saj je že čas. Sreče ne morem več sam ugnati. No, in pred dobrim mesecem je res prišla. Babe so veliko klepetale o njej. Vse bi jo rade videle in so kar v procesijah prihajale k Strežkovim. In niso prihajale praznih rok. Vsaka je prinesla kaj pod predpasnikom, pa ne zaradi daru, pač pa, da je imela izgovor. Tudi to so zagnali, da ima Tinka že drugo Srečo pod srcem. Uranjkarica pa je lopatala celo o neki nečedni in menda tudi neozdravljivi bolezni, ki se je sčasoma nalezejo ženske, ki tako živijo, kakor je baje živela Tinka. Pričakovala je torej " ..A , - "i fe 5■■ .v \ » ♦ v ^ t * ( .„w "Ak Z::; . i C£- -i. :-,^^afc0 4. uri popoldne. 11911 SHADELAND AVE. PO 4086 3 ODRASLE OSEBE žele dobiti stanovanje s 5 sobami. Pokličite HE 5311 HIŠA NAPRODAJ Proda se lepo hišo za dve družini na E. 149 St., blizu Lake Shore Blvd. Ima 5 in 5 sob, hrastovi podi, 2 forneza in vse udobnosti. Za podrobnosti pokličite lastnika HE 4522 COLLINWOOD DRY CLEANING 15210 Saranac Rd. Frank Kovač, lastnik čistimo, likamo in popravljamo moško in žensko obleko. Imamo izurjenega krojača, ki vam obleko popravi in da pod logo če Ireba, da ko je obleka zli' kana, izgleda kol nova. Pridemo iskati na dom in nazaj pripeljemo. Se priporočamo. Pokličite GL 4746 EUCLID POULTRY 549 EAST 185 ST., KE 8187 Jerry Petkovšek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ^ ENdico« 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi pmo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3118 ^xthJUjc HvlLL VIDITE ZNAMENITE IGRALCI, KOT SO: UNUS—Mož, ki sloji na svojem kazalcu. WALLENDAS — Šenzacijska predstava na žici. JOE WALCH in njegova skupina divjih živali. GEO. HANNEFORD—Družina ja-hačev brez sedla. MROCZKOWSKI LIBERTY konji iz Belgije. TRENIRANI MEDVEDJE CLAUSSENA FRANCIS BRUNN — Svetovni prvak v metanju krogljic. LETEČI CONCELLOS IN LETEČI ANTONYS GUTI GORILA PARODY KLOVNI, SLONI, KONJI. ' VIDITE ZNAMENITE IGRALCI, KOT SO: KUPITE VSTOPNICE ZA IZBRANE SEDEŽE SEDAJ! CENE—Dnevno pop. (Razven 13.. 14., 20., 21. feb.) *1.50 in $2.00 (davek vklj.) ZVEČER—(Razven v nedeljo zv., 19. in 26. feb.) $1.50, $2.00, $2.40 in $3. (davek vklj.) Cene popoldne v lobolo in na Wailiingtonov rojftni dan enake kot ob večerih. CAS: Pop. 2.15—Zvečer 8.15. Vrata me odprlo ob 1, pop. in 7. »v. KUPITE VSTOPNICE ZA IZBRANE SEDEŽE SEDAJ! CENE—Dnevno pop. (Razven 13.. 14., 20., 21. feb.) *1.50 in $2.00 (davek vklj.) ZVEČER—(Razven v nedeljo zv., 19. in 26. feb.) $1.50, $2.00, $2.40 in $3. (davek vklj.) Cene popoldne v lobolo in na Wailiingtonov rojftni dan enake kot ob večerih. CAS: Pop. 2.15—Zvečer 8.15. Vrata me odprlo ob 1, pop. in 7. »v. TickeU NOW ON SALE At . PUhLlC HULL, RICHnANS, BURROWS Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO S BASEMENT VELIKA mVICA ZA DEČKE! \ ■ ' Sanforized* Modri Denim "Artuf" DUNGAREES Zipper j em spredaj (A) Deški trdni, Sanfor;ized^= modri denim dung^r^^ z zipper J em spredaj in bakrenimi zaponkami datno trpežnost na mestih, ki se najbolj obrabijo-pite jih za pomladanske in poletne dni, ki prihaJ' Mere 6 do 16. Jr. deški "Artuf" modri Jeans (B) Trpežno izdelani iz težkega 8-unC Sanforized* modrega denim blaga. Bakrene zaponke za dodatno trpežnost, naramnice se odstranijo, zipper spredaj. Mere 7 do 10. * maksimalno skrčenje za 1% \.69 Poštna in telefonska naročila sprejeta— , Pokličite CHerry 3000 (Nobena C.O.D. naročila izpod 2.01, davek vklj., se ne The May Co's Basement oddelek z deško opravo DEŠKE REGULARNE 2.99 2-komadne snežne obleke 1 .99 32% volna, 45^ bomaž, 23% rayon z gostim pletenjem okrog vratu, zapestnicah in gležnjev. Zelene, rdeče, modre in rjave barve. Mere 2-4-6. DEŠKE 1.99 in 2.99 2-komadne Boxer obleke 1 .00 z manjšimi hibami; v jersey in bombažnem blagu. Boxer kratki stili s pisano srajco. Mere 2 do 6. THE MAY CO'S BASEMENT ODDELEK Z OTROŠKO OPRAVO