URN_NBN_SI_DOC-NWY7GVWP

O DOM OZNANSKEM ODDELKU P R I O SR ED N JI K N JIŽ N IC I S. V ILH A R JA V K O PRU Izvleček iz referata v Tolminu V i l m a K r a p e ž Od le ta 1882, od u ra d n e otv o ritv e ko prsk e M estne knjižnice ali B iblioteche civiche, so si sledile razn e tendence zd ru žev an ja in raz d ru žev a n ja k n jižničnih fondov: n a jp re j ločitev knjižničnega fonda od arh iv alij, nato ločitev perio dike od knjižničnega fonda, leta 1955 d elitev fonda n a »študijski« in »ljudski« in končno po­ novna zdru žitev »študijskega« in »ljudskega« fonda po le tu 1975. Z arad i njih o v ih tokov v k n již n iča rstv u je prišlo le ta 1975 do zd ru žitv e ko p rsk e S tu d ijsk e in L ju d sk e knjižnice v O srednjo knjižnico splošnoizobraževalnega značaja. G lavn i cilj ta k eg a tipa knjižn ice je, da se k n jig a izposoja in n ab a v lja po k rite riju po­ v p rašev an ja. K n jig a si je n a ta način p oiskala pot do bralca, po­ sta la pa je tak o p otrošniški m aterial, ki se po določenem času izrabi in lahko m irn e duše odpiše, b rž ko p ri b ralcu n i več a k tu a ln a — »živa«. B ivša S tu d ijsk a knjižn ica s svojo častitljiv o starostjo, z bogato trad icijo in raznolikostjo fondov (po istria k i ed instvenih v Slove­ niji), se je tak o znašla n a razp o tju ozirom a p red pom em bno in od­ govorno nalogo: kako ra v n a ti s sta rim knjižničnim gradivom , ki n i več živo, in predvsem p red nalogo, kako o h ra n iti p rih o d n jim rodovom gradivo dom oznanskega značaja v n ajširjem pom enu b e­ sede (stari beneški tiski). N ovim sm ernicam v k n jižn iča rstv u n a v k lju b nam je bilo ta ­ koj popolnom a jasno, da ne m orem o in ne sm em o g ra d iti s čisto »potrošniško« m e n ta lite to na dragoceni fond, ki smo ga p reje li v dediščino od skoraj 100 le t sta re k u ltu rn e ustanove, k a k ršn a je b ila B iblioteca civica. Da bi o h ran ili vse to bogastvo, ki ga se­ stav ljajo že om enjeni dragoceni fondi ita lija n sk e istrik e, z velikim tru d o m zb rano slovensko prim orsko časopisje in knjige, sodobni