Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 5. MARCA 1964 Leto XVI. — Štev. 9 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 -- NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-064
OB DNEVU ŽENA
V MURSKI SOBOTI:
Gostovanje SNG Maribor zopero„Seviljski brivec˝
Po vsej soboški občini pripravljajo številne proslave za 8. marec — dan žena.
Po vaseh pripravljajo proslave s kulturnim programom organizacije SZDL v sodelovanju z ZMS in kulturno-prosvetnimi društvi, medtem ko tudi v delovnih organizacijah pripravljajo primerne kulturne prireditve. V nekaterih delovnih organizacijah bodo v teh dneh sklicali tudi delovne razgovore o številnih vprašanjih, ki zadevajo predvsem ženske. V Murski Soboti bo na predvečer dneva žena predstava Rossinijeve opere »Seviljski brivec« v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Po predstavi bo v prostorih hotela »Zvezda« družabni večer.
Aktualna tema tudi na sindikalnih občnih zborih — statut delovne organizacije (Foto K. S.)
POHITIMO, DOKLER JE ŠE ČAS
Ali bodo statuti pravočasno sprejeti ?
Po zadnjih podatkih občinske komisije za pregled statutov v Murski Soboti je od 101 delovnih organizacij dalo v razpravo osnutek statuta le 34, dve delovni organizaciji sta predložili statut občinski skupščini, toda v 60 delovnih organizacijah so še pri tezah, v 5 delovnih organizacijah pa še niso začeli z delom.
V gospodarstvu je najugodnejše stanje v kmetijstvu. Od 13 delovnih organizacij ima v razpravi osnutke statutov že 11 organizacij. Na drugem mestu sta trgovina in gostinstvo, sledi industrija in obrt ter ostale delovne organizacije. Občutno pa zaostajajo delovne organizacije družbenih služb in to predvsem v šolstvu, kulturno prosvetnih dejavnostih in ostalih zavodih družbenih služb.
Ali bodo statuti delovnih organizacij sprejeti v predpisanem roku? Težko je odgovoriti na to vprašanje, zlasti pri tistih, ki še niso začeli delati, prepričani pa smo lahko, da bodo razen redkih izjem do roka vse delovne organizacije v soboški občini izdelale statute. Mnogo važnejše pa je drugo vprašanje, ki se nam zastavlja ob teh podatkih, ki nam kažejo, da je približno v dveh tretjinah delovnih organizacij statut še pri tezah. Ali bo delovni kolektiv teh delovnih organizacij res sodeloval pri oblikovanju tega zanj izredno pomembnega akta in ali bo možno te statute pred sprejemom temeljito analizirati? Ker je do izteka predpisanega roka za sprejem statutov še dober
(Nadaljevanje na 2. strani)
V MARCU V M. SOBOTI:
Pomembno
posvetovanje
Na pobudo predsedstva konference za družbeno aktivnost žensk občine Murska Sobota bo okrog 20. marca v M. Soboti medobčinsko posvetovanje o problemih nosečnic in o planiranju rojstev. V pripravi posvetovanja sodelujejo predsedstva konferenc za družbeno aktivnost žensk iz pomurskih občin in medobčinski zdravstveni center iz Murske Sobote.
Še pred dnevi: zamrznjena gradbišča — danes: že živahen vrvež na delovišču SGP Pomurje v Murski Soboti
V PONEDELJEK V OBČ. SKUPŠČINI M. SOBOTA RAZPRAVA O LETNEM DRUŽB. PLANU
Velika vlaganja v gospodarstvo
V ponedeljek bo občinska skupščina Murska Sobota sprejemala letni družbeni plan. Osnutek plana so že analizirali občani na svojih zborih. Predlog družbenega plana za letos predvideva pospešeni gospodarski razvoj in tudi znatno večje investicije kot v prejšnjih letih. Z letošnjim planom vstopamo v sedemletno obdobje perspektivnega razvoja in zato lahko rečemo, da so postavke tudi precej napete.
Po predlogu je predvideno povečanje družbene proizvodnje v primerjavi z lanskim letom za 14 odst. in za 14,1 odst. večji narodni dohodek. Ta bi se naj letos povprečno na prebivalca povečal za približno 21.000 dinarjev in tako znašal 170.646 dinarjev. Glede na sektor lastništva pa je predvidena v gospodarskem razvoju manjša udeležba zasebnega sektorja.
Po posameznih panogah pa
Na sliki: pri delu v delavnici delovne organizacije
predvideva predlog največji razvoj v industriji in sicer v primerjavi z lani kar za 27,3 odst., v kmetijstvu pa za 9,7. Le v gozdarstvu je zaradi previsoke sečnje v preteklem letu predviden manjši obseg proizvodnje.
Za letos pa je predvideno izredno povečanje investicij. Od 2,9 milijarde dinarjev lani na približno 5,5 milijard. Največji porast investicij je predviden za industrijo in bi naj znašale 1,6 milijarde, toda največ investicijskih sredstev je predvideno v kmetijstvu (1,8 milijarde dinarjev), ki pa je tudi lani bilo po vlaganjih na prvem mestu s približno 1 milijardo investicij. Skupno bo v gospodarstvo investiranih 4,1 milijardo dinarjev. Negospodarske investicije pa se bodo v primerjavi z lanskim letom povečale za približno 110 milijonov dinarjev. S temi investicijskimi sredstvi je predvidena izgradnja več pomembnejših objektov.
OBČINSKA SKUPŠČINA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V LJUTOMERU
Danes popoldne bo v prostorih občinske skupščine v Ljutomeru skupščina Svobod in prosvetnih društev ljutomerske občine. Skupščina bo razpravljala o vlogi in nalogah kulturno-prosvetnih organizacij, izvolila pa bo tudi novi občinski svet zveze Svobod in prosvetnih društev.
Ob teh grobih pokazateljih o usmeritvi letošnjega družbenega razvoja v soboški občini, pa so predmet posebnega zanimanja predvidevanja glede družbenega standarda. Predlog predvideva povečanje proizvodnje s povečanjem števila zaposlenih in sicer za okoli 541 ljudi, toda ob tem ugotavlja, da ne bo odprtih toliko prostih delovnih mest, kolikor je prosilcev. Zaradi povečanja storilnosti in šte(Nadaljevanje na 3. strani)
NA PRIHODNJEM PLENUMU:
Izobraževanje mladih
Člani občinskega komiteja ZMS v Lendavi so na sestanku v torek sklenili, da bodo na naslednjem plenumu ObK ZMS, ki bo okrog 10. t. m., razpravljali o izobraževanju mladine.
Da bi bila razprava na plenumu čimbolj konkretna, so v minulih dneh med učenci osmih razredov na vseh osemletkah izvedli krajšo anketo o vprašanjih, ki zadevajo učno-vzgojni proces na šolah in udejstvovanje v izven-šolskih aktivnostih. Med mladino na vasi pa so organizirali anketo o oblikah pošolskega izobraževanja. Obe anketi bosta služili kot osnova za analizo o izobraževanju mladih v lendavski občini.
Na plenumu bodo govorili tudi o poteku tekmovanja za dvig storilnosti, o vključevanju mladine v SZDL in o pripravah na lokalno in zvezno delovno akcijo.
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA ObO SZDL M. SOBOTA:
Okrepiti tehnično vzgojo na šolah
V petek je izvršni odbor ObO SZDL Murska Sobota na razširjeni seji razpravljal o pionirskih igrah ter tehnični vzgoji mladine sploh in o dotacijah društvom in organizacijam.
Po poročilu odbora za jugoslovanske pionirske igre so največ razpravljali o tehnični vzgoji na osnovnih šolah. Opozarjali so, da je ta pouk pomanjkljiv zaradi objektivnih pa tudi subjektivnih vzrokov. V občini so le štirje stro-
kovni učitelji za ta pouk, primanjkuje pa primernih prostorov in sploh sredstev. Ugotavljali so tudi, da se v igre niso vključili vsi krožki in vse šole in da bo ena izmed nalog odbora, da vključi v igre čimveč šol. Zavzemali so se tudi, da bi se naj tehnični pouk prilagodil gospodarskim specifičnostim področja ter da bi izdatneje finansirali v tem pogledu predvsem tiste šole, ki so doslej najbolje razvile tehnični pouk in ki imajo tudi potreben kader.
Izvršni odbor je tudi razpravljal o predlogu posebne komisije za dodelitev dotacij društvom in organizacijam. Zahtev je bilo veliko, toda komisija je sklenila, da se iz (Nadaljevanje na 3. strani)
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OBČ. ODB. SZDL RADGONA:
Tudi manjše investicije so pomembne
Pretekli petek je izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Radgoni razpravljal o nekaterih nalogah Socialistične zveze v zvezi s pripravami in sprejemanjem občinskega družbenega plana.
Ugotovljeno je bilo, da bi morali delovni kolektivi v svojih predlogih o povečanju proizvodnje skrbneje obravnavati predvsem tiste investicije, ki bi hitro pripomogle k izboljšanju delovnega procesa in ki ne bi zahtevale velikih sredstev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da v delovnih organizacijah premalo vzporejajo povečanje osebnih dohodkov zaposlenih s povečevanjem proizvodnje in produktivnosti dela.
Na seji so sklenili, da bo potrebno v prihodnje analizirati zbore volivcev prav tako
pa tudi problematiko zaposlovanja žena. Člani izvršnega odbora so obravnavali tudi predlog nekaterih najbolj aktualnih nalog, ki naj jih obravnava lokalni list Pomurski vestnik.
Posvetovanje o novem pokojninskem zakonu
Danes dopoldne se je v M. Soboti začelo posvetovanje o osnutku tez za novi pokojninski zakon. Posvetovanju, ki ga je sklical občinski sindikalni svet prisostvujejo člani zbora delovnih skupnosti občinske skupščine in predstavniki delovnih organizacij družbenih služb.
K osnutku tez za novi pokojninski zakon je bilo danih že precej pripomb na skupščini komunalne skupno-
sti socialnega zavarovanja in v zadnjem času o osnutku tez vsepovsod živahno razpravljajo. Te razprave bi lahko bile še širše, bolj poglobljene in konkretne, če bi bilo na voljo dovolj izvodov osnutka tez. Pomanjkanje tez pa namreč onemogoča, da bi se posamezni organi in občani pred razpravami podrobneje seznanili z vsebino osnutka tez ter tako lažje in koristneje sodelovali v razpravah. Na različ-
nih posvetovanjih o osnutku tez o novem pokojninski zakon je bilo že doslej danih dvanajst predlogov in pričakovati je, da bodo na današnji razpravi pravtako sprejeti nekateri predlogi.
O istem vprašanju bodo na sestanku jutri popoldne razpravljali tudi predstavniki gospodarskih organizacij. Tudi to posvetovanje organizira občinski sindikalni svet.
za vaše potrebe-
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
s poslovalnicami
PREDLOGI IN MNENJA OB STATUTU
Šolstvo, prosveta, kultura
v osnutku statuta soboške občine
Termin »urbanistična urediditev« kot ena izmed družbenih dejavnosti za zadovoljevanje skupnih potreb kaže na ozko, napačno pojmovanje. Pri današnjem obsegu komun, ko se razprostirajo daleč krog svojih središč, ko se vas in mesto, center in periferija gospodarsko, prometno, kulturno vse bolj prepletajo, ko se začenja tudi na manj razvitih področjih manjšati razlika med mestom in vasjo, pri današnjih zamislih melioracij, kmetijstva, sploh pri današnjem urejanju vsega, kar človek spreminja in ustvarja na Zemlji, lahko govorimo v gornji zvezi le o regionalnem, prostorskem urejanju. Urbanistično urejanje, npr. Murske Sobote, je naposled le del regionalnega urejanja Prekmurja oz. Pomurja. Tako gledanje je perspektivno, deloma že uzakonjeno, nasprotno kratkovidnemu prakticizmu.
Nikakor ni sprejemljivo, da bi morali biti člani organov družbenega upravljanja le »izmed javnih delavcev na področju teh služb«. Torej v organih družbenega upravljanja šol bi morali biti samo šolniki itd. In vendar so prav družbene službe take narave, da so v njihovih organih družbenega upravljanja potrebni in koristni občani raznih profesij. Šole niso samo stvar šolnikov, zdravstvo ni le stvar zdravstvenih delavcev, najmanj pa so lahko komunalna dejavnost, urbanizem, prostorsko planiranje zadeva zgolj projektantov. Sole, zdravstvo, urbanizem so dejavnosti, ki prav tako zadevajo interesente kakor v teh dejavnostih profesionalno zaposlene.
Ne bi smeli pozabiti na predšolske ustanove. Tudi te spadajo v naš učnovzgojni sistem — spričo vse večje zaposlitve žena še toliko bolj.
Ne bi našteval raznih nepreciznih izrazov, terminološke zmede (družbeno samoupravljanje?), izražam le željo, da bi bil tak dokument, kakor je statut, napisan v pravilni slovenščini. Res ne gre zapisati »sredstva se zagotavljajo v skladu za šolstvo«. Treba je zapisati, kdo jih zagotavlja. Sto let po Levstikovi kritiki napak knjižne slovenščine, žal v uradnih dokumentih te napake še vedno živijo. Kakor da so naši samoupravni akti spisi cesarsko-kraljevih uradov!
Šole naj ne dobivajo sredstva samo na osnovi odloka o kategorizaciji, ampak tudi na osnovi vsakoletne pogodbe med šolo in ustanoviteljem!
Za področne odelke zunaj sedeža osnovnih šol kaže določiti minimalno število učencev, sicer utegnejo nastati kdaj težave.
Prav bi bilo, da bi srednješolci tudi poslej dobivali povračilo prevoznih stroškov.
Naloga prosvetno pedagoške službe ni le strokovni nadzor, ampak tudi pospeševanje strokovnega poglabljanja učnih moči in proučevanje aktualnih šolskih vprašanj.
Potrebna bi bila občinska knjižnica. 80. člen daje neke
funkcije občinskih knjižnic mestni knjižnici. Mislim na občinsko knjižnico s podružničnimi knjižnicami, kot jih predvideva Zakon o knjižnicah.
Statut naj bi določal, katera knjižnica bo opravljala v Zakonu o knjižnicah predvidene naloge matične knjižnice. Študijski knjižnici kaže dati poleg naštetih funkcij tudi nalogo posredovanja med slovensko in madžarsko kulturo.
Člen o muzeju naj precizira delovno območje te kulturne ustanove vsebinsko in teritorialno.
Ker bo stavba galerije to leto dograjena, kaže določiti tudi njene funkcije.
Drugi odstavek o kulturno-umetniških društvih, da se la ustanavljajo »v krajih, kjer so za to ustrezni kadrovski pogoji«, njihovo delovno območje pa je »krajevna skupnost ali njen del, po potrebi tudi območje več krajevnih skupnosti«, je nepotreben. Kdo bo presojal »ustrezne kadrovske pogoje« in čemu? Čemu v obč. statutu določati območja društev? Društva v naši družbi nastajajo s pobudo skupine občanov in delujejo pač toliko časa in tako, kakor zmorejo njihovi člani. Čas je že, da se v zvezi s prosvetnim in kulturnim življenjem otresemo nepotrebnih administrativnih rajonizacij. Organizacijske oblike so stvar društev samih, oz. do neke mere še stvar dogovorov njihovih zvez. Pred društva postavljamo le eno zahtevo •— antisocialistična ne morejo biti.
Dvomim, da je materialni položaj naše komune tako ugoden, da bi se statutarno
obvezala vzdrževati društva
podobno kakor delovne organizacije s področja prosvete in kulture. Vprašanje strokovne kvalitete, ravni raznih društev, bomo reševali verjetno najugodneje s postopnim utrjevanjem in širjenjem obstoječih prosvetnih in kulturnih organizacij. Ni dvoma npr., da društvene knjižnice nimajo perspektiv, kaže pa ustanoviti in izoblikovati solidno občinsko knjižnico s podružnicami po vaseh. Podobno velja za LU, za telesnovzgojne organizacije in za organizacije ljudske tehnike.
JANKO LIŠKA
V sezoni za nami — gospodinjski tečaj v Melincih
Ali bodo statuti pravočasno sprejeti ?
(Nadaljevanje s 1. strani) mesec dni, lahko z gotovostjo trdimo, da sprejem statuta ne bo v vseh organizacijah sprejet na res demokratičen način in zato je tudi vprašanje, kako bodo člani kolektiva z njim zadovoljni. To nam potrjujejo tudi izkušnje tistih delovnih organizacij, v katerih o statutu razpravljajo že leto dni in da so na osnovi pripomb članov kolektiva izdelali že tudi več osnutkov, predno jim je uspelo vskladiti mnenja.
K temu je potrebno dodati, da še tudi tisti osnutki statutov, ki so že v razpravi, po ugotovitvah komisije bolehajo na mnogih nejasnostih. Sestavljalcem niti ni jasno, kdo naj sprejme statut. Zato dajejo to pravico delavskemu svetu, čeprav je z ustavnim določilom jasno povedano, da ga sprejema delovna skup-
nost. Tudi načelo rotacije in reelekcije v večini statutov ni dosledno uveljavljeno ali pa zajema le preozek krog ljudi. V sedanjih osnutkih je tudi opaziti, da premočno vplivajo sedanja pravila delovnih organizacij in zato vzbujajo občutek, kakor da gre samo za revizijo teh pravil. Na določeno malomarnost pa opozarja tudi neprečiščena terminologija, čeprav je to že v ustavi točno precizirano in bi bilo potrebno te termine tudi uporabiti v statutih.
Komisija je o teh in drugih pomanjkljivostih, ki jih je ugotavljalo njeni 6 podkomisij, sproti obveščala delovne organizacije. Zaradi kratkega časa do sprejema statutov pa se komisija tudi zavzema, da bi se delo pospešilo in da bi čimprej predložile delovne organizacije statute v obravnavo občinski skupščini.
Komisija za pritožbe pri občinski skupščini v G. Radgoni je prejela v teku enega leta 21 pismenih pritožb občanov; v 29 primerih pa so se občani obrnili na komisijo ustmeno. V 14 primerih so se občani obračali neposredno na višje organe, vključno na kabinet predsednika republike.
Zakaj in nad čem se ljudje največ pritožujejo? To vprašanje smo zastavili občinski komisiji za pritožbe. Pritožbe se v glavnem ne nanašajo na upravne organe občinske skupščine. So primeri, da se občan pritoži v zadevi, ki prizadeva podjetje, zavod za so-
cialno zavarovanje itd. V kolikor pa se nanašajo pritožbe na upravno službo pri občini, je pritožbam najpogosteje vzrok pomanjkljivo poznavanje upravnega postopka posameznih uslužbencev. Vendar
Ustvarjati zaupanje
kaže, da se v tem pogledu stanje izboljšuje, predvsem zaradi strokovnega usposabljanja uslužbencev občinske uprave. Na splošno je bilo v lanskem letu manj pritožb kot v letu 1962. Komisija ob
vsaki pritožbi analizira vzroke za pritožbe ter tako daje posameznim občinskim organom pripombe v smislu izboljšanja dela.
Komisija za pritožbe pri občinski skupščini v Radgoni
ugotavlja, da občani v večini primerov niso dovolj pravno podučeni. Zato smatra, da bi bilo potrebno čim prej organizirati — kot je to predvideno tudi v osnutku občinske-
ga statuta — službo pravne pomoči.
In kaj je predmet najbolj pogostih pritožb? Nepravilna odmera davka, stanovanja, pokojninske zadeve, delovna razmerja itd. Pri občinski komisiji za pritožbe so mnenja, da bi se naj občani pogosteje obračali vvseh športnih zadevah neposredno na občinsko komisijo in ne na okrajne, republiške ter druge organe, saj se končno vsaka zadeva obravnava na občini. Vsekakor bo to komisiji uspelo, če si bo še nadalje prizadevala, da ustvari med občani zaupanje.
—jm
Sobota 29. februarja: na obisku v Radencih najboljše alpske smučarke sveta (na sliki) — več o tem berite na športni strani
PRED XI. FESTIVALOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI:
Radgona se je pričela pripravljati
Ideja o organizaciji festivala bratstva in enotnosti se je porodila med graditelji železniške proge Banjaluka — Doboj. Prvi festival je bil leta 1955 v Nišu. Na njem so sodelovali mladinci in mladinke iz Niša, Subotice, Slavonskega Broda in Bosanskega Šamaca.
Drugi festival je bil leta 1956 v Subotici, nato v Slavonskem Brodu, za tem v Prištini kjer je sodeloval prvič
tudi mladinski pevski zbor iz Radgone. Mladi pevci so sodelovali naslednja leta na festivalu v Kranju, na Rijeki, v Bitoli, Nikšiču. 2e letos bi moral biti festival v Radgoni, toda sklenjeno je bilo, da bo jubilejni deseti festival v kraju kjer je bil prvič organiziran, t. j. v Nišu. Tako pride Radgona na vrsto prihodnje leto.
Glede na obsežne priprave, ki so potrebne za tako pomembno manifestacijo, saj bo sodelovalo na festivalu okrog 1500 do 2000 mladih ljudi, je pričel pripravljalni odbor v Radgoni že z delom. Predsednik odbora, sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Milan Koren je našemu sodelavcu povedal v zvezi s pripravami na festival naslednje:
— V Radgoni bomo morali do maja prihodnje leto pripraviti fizkulturni stadion. Kje bomo ta objekt zgradili še ni določeno, ker čakamo na mnenje strokovnjakov in-
stituta Stanka Bloudka iz Ljubljane. Poleg stadiona bo potrebno do prihodnjega leta primerno urediti nekatere dvorane v občini, kot na pr. v Radgoni, Radencih, Apačah in pri Vidmu. Računamo pa tudi, da bodo dali na razpolago dvorane oziroma športne objekte tudi v M. Soboti in drugod. Od prebivalstva Radgone pričakujemo, je dejal tov. Koren, da bo z razumevanjem pomagalo pri gradnji stadiona ter pri urejanju mesta. Stadion bo pomagala graditi tudi posebna mladinska brigada. Festival bo zveznega pomena, zato smo v pripravljalni odbor imenovali mnoge ugledne javne delavce. V festivalskih dneh bo izšla tudi posebna publikacija, posvečena festivalu, ki jo bosta uredila Ivan Kreft in Manko Golar. Za pokrovitelja festivala smo zaprosili podpredsednika Izvršnega sveta skupščine SRS tov. Bena Zupančiča.	—jm
PRED SPREJEMOM STATUTOV NA ŠOLAH:
V pripravah naj sodelujejo tudi dijaki
OBDOBJE ZADNJIH MESECEV JE BOGATO SESTANKOV IN POSVETOVANJ, ŠTEVILNIH RAZGOVOROV DELOVNIH KOLEKTIVOV IN KOMISIJ NA KATERIH PROIZVAJALCI RAZPRAVLJAJO IN PRIPRAVLJAJO OSNUTKE STATUTOV V POSAMEZNIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH. DELO, KI NI LAHKO, JE PRITEGNILO NEPOSREDNO ALI POSREDNO VEČINO PROIZVAJALCEV, V VSEBINO ZBOROV VOLILCEV PO VASEH PA SO OSNUTKI STATUTOV KZ IN OBČINE PRINESLI POGLOBLJENE IN V PRIHODNOST USMERJENE RAZPRAVE.
Skoraj bi lahko rekli, da statute pripravljamo vsi, zaključki številnih takšnih razgovorov pa v mnogih primerih potujejo h komisijam za izdelavo statutov kot konkretni in dobro preštudirani predlogi. Rok za izdelavo statutov se hitro bliža, to pa je tudi vzrok povečane aktivnosti v pripravah posebno tam, kjer doslej niso opravili vsega, kar bi lahko. In med takšnimi delovnimi organizacijami so zaradi objektivnih težav in vzrokov tudi šolske ustanove. Opravičeni zaostanek bo namreč potrebno v zelo kratkem času nadomestiti. K temu je potrebno zabeležiti nekatere ugotovitve, ki so bile izrečene na posvetovanju predstavnikov srednje šolskih komitejev o izdelavi statutov šol, ki ga je organiziral okrajni komite ZMS.
Čeprav so vodstva organizacij ZMS skoraj povsod vedela za pripravo statutov, se vanje niso vključila. Toda za nekatere mladinske šolske komiteje je bilo prav posvetovanje mesto kjer so prvič slišali da morajo sodelovati pri sestavi statutov. Drugod spet so predavateljski kolektivi pozabili k sodelovanju poklicati še dijake, ki bi o določenih vprašanjih v statutu imeli marsikakšno pripombo. Ta ugotovitev ni prijetna za organizacijo ZMS na šoli. niti za vodstvo šol. Bilo bi tudi preveč, če bi pričakovali konkretne in številne predloge dijakov k določenim osnutkov statutov, prav gotovo pa so vprašanja, ki jih obravnava statut, ki brez sodelovanja dijakov ne bodo najbolje formulirana v konkretne določbe statuta.
Če torej od današnje šole pričakujemo. da bo poleg znanja, ki ga daje dijaku, dijaka pripravljala na delo v različnih oblikah
samoupravljanja že v sami šoli, potem pa kot proizvajalca v organih delavskega in družbenega upravljanja je brez dvoma nujno, da ta dijak, ki ni samo objekt vzgojnega procesa, sodeluje tudi v pripravi določil o dijaški samoupravi v statutu. Statut naj končno tudi zagotovi hitrejši nadaljnji razvoj dijaške samouprave na šoli, katere sedanje stanje ni najbolj zavidljivo. Organizacija učno-vzgojnega procesa, kriteriji za sprejem učencev v šolo, ocenjevanje, opravičevanje, kaznovanje, štipendiranje, kadriranje učno-vzgojnega kadra, organizacija svobodnih aktivnosti, proizvodno delo, učno-vzgojna praksa, dopolnilna pomoč slabšim učencem, vrednotenje družbeno-političnega dela učencev in predavateljev so vsekakor vprašanja. 0 katerih morajo pred dokončnim oblikovanjem
v statutarna določila, povedati svojo besedo tudi dijaki.
So še številna druga vprašanja o katerih imajo dijaki svoje mnenje (in ne vedno napačno) pa bi bilo prav da jim omogočimo, da v razpravah o statutu spregovorijo o njih in predlagajo svoje predloge. Le takšna obravnava bo zagotovila potrebno odgovornost dijakov pri izpolnjevanju posameznih določil v statutih potem, ko bodo ti že sprejeti. In prav bi bilo, če vodstva mladinskih organizacij na šolah in vodstva šol najdejo najprimernejše oblike kako vključiti tudi dijake v pripravo osnutkov statutov in v razprave o njih. Končno to ne bo mogoče, saj imamo na šolah razredne skupnosti, šolsko skupnost in mladinsko organizacijo in če bomo hoteli, bomo našli za takšne razprave tudi dovolj časa.	K. Sukič
Končana predavanja v VPŠ v Lendavi in Črensovcih
Sredi preteklega tedna so v večerni politični šoli v Lendavi in v Črensovcih zaključili s predavanji. Šolo je organiziral občinski komite ZKS ob sodelovanju ljudske univerze in v obeh krajih je predavanja obiskovalo 25 slušateljev.
Po trimesečnem obdobju, kolikor so trajala predavanja v oddelkih večerne politične šole v Lendavi in Črensovcih, bodo slušatelji obeh oddel-
kov izkoristili čas do 15. marca za ponavljanje gradiva. Okrog 15. marca pa bodo slušatelji v Lendavi in v Črensovcih opravljali izpite.
V LENDAVSKI MEHANIKI SPREJELI STATUT
V počastitev 15-letnice obstoja podjetja je v torek zasedal delavski svet lendavske Mehanike. Na svečani seji, posvečeni temu jubileju, je sprejel tudi statut podjetja.
TA TEDEN OB ROBU:
Dimnikarske usluge,
cene in kvaliteta
Občani so se letos na zborih volivcev večkrat pritoževali nad cenami dimnikarskih storitev in nad kvaliteto dela dimnikarskih uslug. Za cene so dejali da so previsoke, kvaliteta opravljenih uslug pa da je slaba. Zaradi pogostih negodovanj in pripomb občanov, pa tudi številnih vprašanj, ki so jih postavljali o dimnikarskih uslugah skoraj na vsakem zboru volivcev, je uredništvo prosilo Dimnikarsko podjetje naj preko našega lista občanom posreduje odgovor, oziroma obrazloži nejasna vprašanja. Predstavniki dimnikarskega podjetja so povedali
naslednje:
Cene dimnikarskim storitvam, ki so bile prej v veljavi, so bile enake že nekaj let nazaj, pa čeprav so se cene vsem ostalim storitvam v tem času nenehno dvigale. Nizke cene so povzročile tudi nizke osebne prejemke dimnikarjev in ti so zadnji čas zapuščali svoj poklic in se usmerjali v druge gospodarske dejavnosti, kjer so bili delovni pogoji mnogo boljši, osebni prejemki pa višji. Sedanje cene so postavljene na ekonomski osnovi in zagotavljajo podjetju kritje vseh obveznosti, ki jih ima do družbe, podjetje bo lahko formiralo sklade in nagrajevalo člane delovnega kolektiva po vloženem delu. Osebni prejemki dimnikarjev so sedaj višji, kar pa je tudi opravičljivo, če upoštevamo težavne delovne pogoje in delo, ki ga opravljajo.
Številne pripombe na kvaliteto dimnikarskih storitev so bile upravičene. Med drugim je na to vplivalo tudi to, da so dimnikarji, preden so se združili v enotno podjetje, v 12 ometalnih okoliših opravljali delo po svojih ustaljenih izkušnjah in načinih in teh razlik v kratkem času ni bilo mogoče odpraviti in vskladiti tako, da bi bila kvaliteta dela povsod dobra. Pomanjkanje dimnikarskih kadrov, zadnja leta se je v to dejavnost vključevalo čedalje manj učencev, je precejšnja ovira pri izvrševanju dimnikarskih uslug, za katerimi je čedalje večje povpraševanje. Preobremenjenost posameznih dimnikarjev je vsekakor mnogokrat tudi negativno vplivala na kvaliteto dela. Prav s povečanjem osebnih dohodkov dimnikarjev in z uvedbo takšnih ekonomskih cen dimnikarskim storitvam, pa so dani vsi pogoji za razvoj sodobne dimnikarske obrti, za ureditev delovnih in življenjskih pogojev dimnikarjev, ki to, kot vsi ostali občani, s svojim delom tudi zaslužijo.
Cene dimnikarskim storitvam torej niso previsoke, če upoštevamo vse naštete težave in naloge, ki jih dimnikarsko podjetje mora opraviti, pa če ob vsem tem ne pozabimo, da ima tudi dimnikar vso pravico dobiti za opravljeno težko delo pod posebnimi pogoji tudi — primerno nagrado.	-ič.
2
POMURSKI VESTNIK, 5. MARCA
SPREJET JE PRVI OBČINSKI STATUT V SLOVENIJI
Družbeni dogovor občanov
V SOBOTO DOPOLDNE STA OBA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE V LJUTOMERU NAJPREJ NA SKUPNI SEJI RAZPRAVLJALA, NATO PA NA LOČENIH SEJAH GLASOVALA ZA PREDLOG OBČINSKEGA STATUTA. SVEČANOSTI SO
PRISOSTVOVALI TUDI ZVEZNI IN REPUBLIŠKI POSLANCI.
Predsednik občinske komisije za pripravo statuta tov. Franc Rajnar je v svojem uvodnem govoru orisal najprej obsežno delo komisije ter poudaril, da je bilo danih v razpravi o statutu največ predlogov k določilom, ki urejajo vprašanje šolstva, krajevnih skupnosti in zborov občanov. — V razpravah se nismo omejili samo na naštevanje načel statuta — je poudaril tov. Rajnar — temveč smo podrobno govorili o tem, kako ta določila vskladiti z življenjem, pogoji razvoja in potrebami ljudi v občini, kako zagotoviti čim večjo samoupravnost občanov. V dvomesečni javni razpravi o predlogu statuta je prišla do izraza velika pripravljenost ljudi, da s pripombami k statutu prispevajo k urejanju medsebojnih odnosov in da sodelujejo pri reševanju zlasti tistih zadev, ki imajo skupni pomen za nek kraj in vso občino. Številni zapisniki zborov volivcev ali članov SZDL pričajo, da so bila določila osnutka statuta v zadnjih mesecih vedno v ospredju vseh razprav. Občinski statut je akt trajnejšega značaja, to pa ne pomeni, da se posamezna določila statuta ne bi spreminjala in dopolnjevala, če bo družbeni razvoj to zahteval. Statut postavlja v svojih določilih take oblike demokratičnega mehanizma, ki omogočajo aktivnost občanov na vseh področjih družbenega življenja — je dejal tov. Rajnar. Z določili, ki urejajo razmere med obč. skupščino in delovnimi organizacijami, je statut omejil možnost intervencije in poseganja ob činske skupščine in njenih organov v samoupravne pravice delovnih ljudi v delovnih organizacijah, saj je v statutu določeno, da mora dati občinska skupščina delovni organizaciji v predhodno razpravo vsak svoj sklep, ki nalaga delovnemu kolektivu v podjetju posebno obveznost. Po določilih statuta lahko delovne organizacije, krajevne skupnosti, in občani, združujejo svoja sredstva za pospešen razvoj tistih dejavnosti, ki so skupnega pomena za ob-
čino. Ko je tov. Rajnar govoril o krajevnih skupnostih, je med drugim dejal: — Statut prepušča ustanovitev krajevnih skupnosti občanom samim, ki ustanovijo krajevno skupnost za določeno območje. Zaželeno je, da naj občani ustanavljajo krajevne skupnosti v tistih središčih, kjer si bodo lahko v okviru krajevne skupnosti organizirali potrebne službe za zadovoljevanje krajevnih potreb. Za tem je tov. Rajnar obširno govoril o tistih določilih statuta, ki govore o delovanju družbenih služb, katerim je potrebno zagotoviti čim večjo samostojnost.
Odborniki obeh zborov so nato na skupni seji obravnavali predloženi statut ter dajali nekatere predloge za dopolnitve in spremembe posameznih členov, na ločenih sejah pa so za tem sklepali o spreminjevalnih predlogih ter z glasovanjem sprejeli novi občinski statut. V razpravi o posameznih členih statuta je sodeloval tudi zvezni poslanec Ivan Ros.
Skupščino je med zasedanjem pozdravila s šopkom cvetja in z željo za uspešno
delo skupina pionirjev osemletke Ivana Cankarja.
S sprejetjem statuta je bil storjen nadaljnji korak k uvajanju nove ustavnosti v praktično življenje. Izvajanje
načel statuta bo pokazalo, v koliko je pravilno zastavljen, zato bo potrebno skrbno spremljati izvajanje tega družbenega dogovora občanov.
Zvezni poslanec I. Ros med razpravo na seji Občinske skupščine v Ljutomeru
DELOVNI KOLEKTIV KARTONAŽE V MURSKI SOBOTI OB PRAZNIKU ŽENA:
Nenehna skrb za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih žena
Delovni kolektiv kartonažnega obrata pri ČZP Pomurski tisk v Murski Soboti bo praznoval ob letošnjem prazniku žena pomemben dosežek: dograditev novega kartonažnega obrata. Kartonažni obrat pri ČZP Pomurski tisk v Murski Soboti ima svojo zgodovino. Od prvih začetkov v dokaj neprimernih prostorih se je kljub težkim delovnim pogojem razvijal in tako z letošnjim letom dosegel pomemben uspeh: dograditev novega kartonažnega obrata. Kmalu po 8. marcu se bodo kartonažne delavke preselile iz sedanje »barake« v prostorne in svetle prostore nove industrijske hale.
V Pomurskem tisku je zaposlenih danes okrog 120 žena, pretežno v kartonaži, ki
je vsa leta nazaj predstavljala tudi najbolj pereč problem, kar zadeva zaposleno ženo: zelo malo ustrezajoči delovni pogoji. Kljub temu pa si je kolektiv kartonaže prizadeval, da v čim večji meri doprinese h gradnji novega objekta. Drugi problem, ki pa se ne pojavlja samo v kartonaži, marveč tudi v ostalih delovnih organizacijah, ki zaposlujejo žene, je ta, da v mnogih krajih še ni urejeno otroško varstvo, ki bi omogočilo delovnim ženam, da se še v večji meri posvečajo samoupravljanju ter drugim družbenim nalogam. Težave nastajajo tudi zaradi prevozov na delovno mesto. Zato nameravajo žene, zaposlene v kartonaži, kakor tudi v ostalih delovnih kolektivih predlagati, naj občinski forumi pomagajo pri uvedbi avtobusnih prevozov na delovno mesto in domov. To vprašanje je aktualno predvsem pri zaposlenih ženah.
Že pred štirimi leti se je pojavila predvsem med ženami, zaposlenimi v Pomurskem tisku, močna težnja, da organizirajo obrat družbene prehrane. V tem kolektivu, kjer so nekatera delovna mesta izpostavljena strupenemu izhlapevanju svinca itd. je bila taka težnja toliko bolj važna. Akcija za organiziranje družbene prehrane je uspela in
danes bi lahko pripisali uspehe, dosežene v posameznih obratih podjetja v marsičem tudi ugodnemu učinku uved-
Vsem delovnim zonam soboške občine Iskrene čestitke za 8. marec—mednarodni Praznik žena OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKA KONFERENCA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA —Murska Sobota
be družbene prehrane. Druga, prav tako pomembna akcija žena v Pomurskem tisku je bila organizacija počitniškega doma v Barbatu na otoku Rabu. Prav tako na predlog žena je bilo uvedeno tudi kolektivno zdravstveno varstvo, kar je vplivalo na precejšnje znižanje bolniškega staleža.
Ob prazniku žena bodo delavke soboške kartonaže organizirale posebno posvetovanje, na katerem bodo razpravljale predvsem o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju.
Kot že rečeno, bodo kartonažne delavke kmalu po 8. marcu pričele delati v novih prostorih, ki so sodobno urejeni, saj imajo poleg vsega ostalega tudi prostore za obratno ambulanto, v kateri boda zaposlili medicinsko sestro, obrat pa ima tudi obratno kuhinjo in jedilnico.
Tako bo letošnji praznik žena za delavke, zaposlene v soboški kartonaži, še posebej pomemben.
Pionirji osemletke Ivan Cankar čestitajo občinski skupščini k sprejemu občinskega statuta.
Velika vlaganja v gospodarstvo
(Nadaljevanje s 1. strani)
vila zaposlenih se predvideva, da se bodo sredstva za osebne dohodke povečala za 24,9 odst. Na osnovi tega se tudi predvideva, da se bo realna potrošnja prebivalstva tudi povečala za 8 odst.
Za razvoj družbenega standarda so letos predvidena znatna sredstva. Precejšenj del teh pa je namenjen za izgradnjo stanovanj. Predlog predvideva, da bi se letos dokončala izgradnja 120 novih stanovanj in začelo graditi 86 stanovanj v družbenem sektorju. V M. Soboti bosta izgrajena dva stanovanjska bloka, začeli pa se bodo graditi trije. Skoraj tolikšna sredstva
kakor za stanovanjsko izgradnjo so predvidena tudi za komunalno in bodo znašala okrog 440 milijonov dinarjev. Prvenstveno pa bodo porabljena za kanalizacijo v Murski Soboti, en del pa za začetek modernizacije ceste Murska Sobota — Gederovci in Bratonci—Veržej.
Glede osebnih dohodkov se v predlogu posebej poudarja, da bi se naj povišali predvsem pri tistih, ki so doslej imeli najnižje, to je predvsem tistih, ki imajo mesečne prejemke do 25.000 din. Še nadalje pa je potrebno proučevati in izpopolnjevati sistem delitve osebnih dohodkov.
Š. B.
Okrepiti tehnično vzgojo
(Nadaljevanje s 1. strani) dotacij ne smejo pokrivati investicije, ampak le izdatki za dejavnost. Skupno je bilo razdeljenih 32 milijonov dinarjev dotacij, kar je za 16 odst. več kot lani. Največ je dobila športna zveza (7,6 milj.), nato občinska gasilska zveza (7 milj.) ter kulturno prosvetna dejavnost (čez 5 milijonov dinarjev).
Odbor je tudi razpravljal o sestankih krajevnih organizacij SZDL, na katerih bi analizirali razne probleme iz delovanja teh organizacij.
Š. B.
Začetki kartonaže ČZP »Pomurski tisk« —v knjigoveznici tiskarne — 1957
POMURSKI VESTNIK, 5. MARCA
3
ZA DOM, SLUŽBO, DOPUST, IZLET — VEDNO
PRODAJNA SERVISA »MODNE HIŠE« LJUBLJANA — MARIBOR
V LJUTOMERSKI OBČINI:
Na zadnjih zborih je sodelovalo 1337 volivcev
Nedavni zbori volivcev v ljutomerski občini so precej močno razgibali aktivnost občanov. Razprav o občinskem družbenem planu in proračunu se je udeležilo precejšnje število volivcev, sodijo, da več kot na mnogih prejšnjih zborih.
Vsi zbori volivcev so sprejeli obvezo za 3-odst. krajevni samoprispevek. V Veržeju le s to razliko, da naj bi ostala vsa sredstva krajevnega samoprispevka za potrebe karjevne skupnosti. Podoben sklep so sprejeli tudi na Cvenu in v Lukavcih. Na mnogih zborih so občani predlagali nekatere spremembe glede kategorizacije zemlje. Predlagali so, naj se uredijo razmerja med posameznimi kraji. Na mnogih zborih volivcev so sprejeli tudi predlog, naj bi družbena posestva skrbela za urejanje cest v prav tolikšni meri kot občani. Ponekod je bilo izraženo tudi mnenje, da je odkupna cena zemlje prenizka. V kolikor bi bilo to nekoliko ugodneje rešeno — so poudarjali volivci — bi dobivala družbena kmetijska gospodarstva v odkup mnogo več zemlje kot doslej, prav tako pa bi bilo občini lažje urejati preživnine ostarelih in za delo nezmožnih kmetovalcev. Na mnogih zborih volivcev so ob razpravah o šolstvu volivci predlagali, da bi morala doseči občina ugodnejše razmerje pri delitvi dohodka med občino in drugimi politično teritorialnimi enotami.
Primerjava predlogov, ki so jih dali volivci k predloženemu planu občine kaže, da so se volivci zavzemali v prvi vrsti za reševanje tistih problemov, ki jih najbolj neposredno čutijo. Zato so razpravljali tudi več o kmetijstvu, o cenah in o komunalni dejavnosti kakor pa o problematiki industrije in obrti.
BABINCI-NORŠINČI
Žene v Babincih in Noršincih se skupno pripravljajo na proslavo dneva žena. Pripravljajo krajši kulturni program in sicer enodejanko, nekaj deklamacij, vaški moški zbor pa bo zapel nekaj narodnih pesmi.	S. M.
MAČKOVCI
Prejšnji ponedeljek so imeli gasilci v Mačkovcih letni občni zbor. Društvo je v preteklem letu uspešno delovalo. Na občnem zboru so sklenili, da bodo sestavili tudi pionirsko desetino, najbolj pa je razveseljivo, da so tudi dekleta vstopila v društvo.
22-KRAT DAROVALA KRI
Krajevna organizacija RK v Radencih, ki združuje šest vasi, spada med najmočnejše v radgonski občini, saj ima skoraj 700 članov. V preteklem letu je organizacija zelo lepo delovala posebno pri zbiranju pomoči za ponesrečence, dobro pa je uspela tudi krvodajalska akcija. Edinstven primer je Marija Smodiš iz Petanjec, ki je 22-krat dala kri v človekoljubne namene. Zelo delaven je tudi podmladek z 271 člani, ki se redno mesečno sestajajo na sestankih in predavanjih.
Ika
Na konferenci Sveta Svobod in prosvetnih društev občine M. Sobota v Murski Soboti
NOVE KNJIGE IN REVIJE — NOVE KNJIGE IN REVIJE
MISTER SMITH
Louis Bromfield: Mr. Smith — Prevedel ing. Jože Šlajmer — Opremil France Mesarič — Izdala Pomurska založba
Gre za roman, ki ima nekaj nenavadnih razsežnosti. Wolcott Ferris — osrednja osebnost v knjigi — častnik ameriške vojske, straži skupno s štirimi vojaki skladišče živil na nekem tropskem otoku sredi Tihega oceana. Kakor je otok videti povsem izgubljen nekje na koncu sveta, tako se čuti povsem izgubljena tudi ta petorica. Druga svetovna vojna jih je premestila v to džungelsko zapuščenost, nato pa povsem pozabila nanje, jih tako izpostavila ne samo neusmiljeni naravi, ampak še prej osamljenosti in vsemu, kar ta lahko sproži v vsakem posamezniku, ter prav zaradi te osamljenosti povzročila Še številna trenja med njimi, ki so se končala najusodnejše prav za Ferrisa samega.
Ta geografska razsežnost pa za roman ni najznačilnejša. Res je, da se seznanimo z zanimivo vojaško zgodbo iz eksotičnega okolja, res je tedaj, da nas utegne pritegniti že zaradi teh splošnih atributov, če že ne zaradi živahnega, jedrnatega pripovedovanja, vendar pa služi le kot okvir za avtorjevo glavno izpoved. Kar bi tedaj lahko veljalo kot najpomembnejša »razsežnost« romana, je ostra kritika takoimenovanega srednjega sloja v ameriški družbi. V tem je razlog, da nosi roman tako značilen naslov. Ta »gospod Smith« je tipični predstavnik tiste družbene plasti. — v našem primeru je to Ferris sam, ki na zapuščenem in pozabljenem otoku nekje sredi Pecifika napiše pretresljivo življensko izpoved. Da je Bromfield zelo spreten romanopisec, je dokazal tudi s tem delom. Kakor pravi v uvodni besedi, je dobil v roke Ferrisove zapiske. To mu ni omogočilo le tega, da strnjeno in analitično retrospektivno pripovedovanje popestri z nekako okvirno »vojaško zgodbo«, temveč da hkrati spregovori v prvi osebi in postane tako Še sugestivnejši.
Da, roman je pretresljiva izpoved »gospoda Smitha«, ki se je zavedel, kako prazno, kako nessmiselno je bilo vse njegovo življenje. Tako je roman protest zoper hlimbo in zlaganost, zoper konvencionalnost in neizvirnost, zoper vso nečlovečnost skratka, zoper nečlovečnost, ki se lahko rodi le med puhloglavim »dobro situiranim« meščanstvom. Ferris piše cele noči v svoji uti, piše mesece in mesece svoj dolgi življenjepis in svojo obsodbo družbe, ki je sredi nje živel in ki jo je tudi brez vsakršne bolečine zapustil, ko ga je poklicala vojska. Seznanimo se z njegovimi predniki, da bi lahko ugotovili, kako so bili ustvarjalni, kako so bili polni dejanj, kako naravni so bili, in da bi se lahko potem toliko bolj zgrozili nad plitkostjo predmestne srenje, ki je pravo močvirje potvorjene morale in življenjske zlaganosti. Spoznamo družbo, ki iz. same nekreativnosti in neznačajnosti žre sámo sobe in brezumno »ubija čas«. To spoznavanje nam je toliko lažje, ker se zaradi lastne notranje praznine lahko do potankosti seznanimo s Ferrisom, z »gospodom Smithom«, kakor ga je označil avtor, s tipom, s simbolom tiste družbene plasti. Prav ko pove svojo zgodbo do kraja, ko torej opiše vse svoje zgrešeno življenje, oriše plehki lik svoje žene in nerazveseljivost celega družinskega kroga, nas seznani s kako neiskreno in z eno globoko iskreno ljebezensko epizodo, predstavi končno še svoje štiri Vojake in tegobe robinzonsko samotnega životarjenja na otoku, prav tedaj ga zadene krogla, in to v takih okoliščinah, ki govore v prid edino domnevi, da si je hotel na ta način sam končati življenje.
S tem je knjige konec. Človek si ne more kaj. da ne bi vzljubil tega nesrečnega Ferrisa, ki se je kljub vsem notranjim dvomom in kljub vsem "mukam ni mogel dokopati do pravega smisla življenja, ne more si kaj, da ne bi zaželel smrti raje vsej njegovi zlagani družbi iz domačega predmestja, kot pa njemu, ki je toliko hrepenel po pravih vrednotah življenja.
CANKOVA
V nedeljo bo na Cankovi osrednja proslava dneva žena v okviru krajevne skupnosti. Nastopili bodo pevski zbori in deklamitorji, po končanem programu pa bo tudi čajanka.
V soboto bodo v šoli na Cankovi razpravljali o statutu šole.
K. A.
Knjigo je zelo funkcionalno opremil France Mesarič, prevodu bi pa lahko očitali, da je ponekod premalo zvest originalu.
Drago Grah
Soboški motiv - foto K. Sukič
V predpomladnem soncu
Foto T. Casar
PRED KONGRESOM ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV:
Za posodobljenje kulturnih dejavnosti
Na razširjeni konferenci, ki jo je konec prejšnjega meseca sklical Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev občine Murska Sobota, je šlo predvsem za to, da se pripravijo na četrti kongres Zveze Svobod. Do kongresa je le še mesec dni, zato so prediskutirali teze za ta kongres, kakor tudi predlog statuta, nazadnje pa še izvolili delegate za kongres.
Kakor je izzvenelo iz uvodnega referata tovariša Mihe Veršiča, predsednika Občinske Zveze Svobod, pa tudi iz razprave same, je naša družba v zadnjih letih doživela velike spremembe. Ti pomembni premiki so zahtevali novo ustavo, ki smo jo že sprejeli, ti premiki so zdaj
postavili tudi Zvezo Svobod pred podobno nalogo. Gre za posodobljenje vsebine in oblike dela
Marsikdaj se spominjamo prvih povojnih let, različnih množičnih kulturnih prireditev, različnih festivalov in »tednov« ter se sprašujemo, kako da danes več ni take množične aktivnosti. Res je, da je številčnost predstav in številčnost udeležencev vse manjša in da danes v tem pogledu nismo zadovoljni. Toda to je le ena stran medalje. Na drugi strani pa so se namreč ponudile povsem drugačne možnosti za kulturno izživljanje. Radijo in televizija, da ne govorimo o časopisju, sta danes dostopna že vsakomur. Posredovanje kulture in uživanje kulture je dobilo torej povsem drugačne oblike.
Vsebina človekovega kulturnega življenja je s tem seveda doživela podobne spremembe. Predvsem so ljudje postali kritičnejši, pa čeprav se tega morda ne zavedajo. Zato je toliko važnejše, kakšno kulturno zabavo jim nudi družba, oziroma organizacije in ustanove, katerih naloga je; da skrbe za kulturno življenje delovnega človeka. Na vsakršno prireditev danes našega človeka več ni dobiti, iz enostavnega razloga, ker je
pač zahtevnejši in ker zato marsikdaj upa najti boljšega razvedrila ali kulturnega užitka ob radiju ali televiziji.
Pred Zvezo Svobod — ki bo po novem najbrž dobila drugačno ime — stoji tedaj velika naloga: ujeti bo morala korak s časom, če hoče, da široke množice obdrži v svojih vrstah in da jih primerno izobražuje ter kulturno vzgaja. Ne bo več dovolj kakršna koli dramska predstva, ampak le kvalitetna dramska predstava. To pomeni, da bo treba vzgojiti dobre kadre, in veliko kadrov. In kadre bo treba prav tako tudi za zborovsko petje, za instrumentalne skupine, za vse oblike kulturne dejavnosti, ki se še danes niso preživele in ki bodo za gotovo ostale, če se bodo vedele prilagoditi zahtevam današnjega časa in današnjega človeka.
Tako je bilo na razširjeni konferenci govora o nekakem amaterskem gledališču, ki bi lahko naštudiralo kvalitetna dela in jih tudi kvalitetno izvedlo in ki bi potem z njimi lahko gostovalo po vsem Pomurju. Nadalje bo treba posvetiti veliko skrb organizaciji in razvoju klubskih dejavnosti. Če govorimo o posodobljenju kulturnih aktivnosti, mimo klubov ne moremo. Ti bodo za gotovo lahko zamašili vrzel, ki je nastala ob vse močnejšem izumiranju »klasičnih« oblik kulturnega udejstvovanja na našem podeželju in v naših mestnih središčih.
DRAGO GRAH
NA PRIMERU SOBOŠKE IN LJUTOMERSKE OBČINE:
Povsod prisoten problem-šolstvo
DOVOLJ RAZREDNIH UČITELJEV — PREMALO PREDMETNIH PREDAVATELJEV
Isti problem v obeh občinah: dovolj razrednih učiteljev, premalo predmetnih predavateljev. V soboški občini manjka na osnovnih šolah 69 predmetnih učiteljev, v ljutomerski občini 27. Kaže pa, da bo tudi tega kadra sčasoma dovolj, saj je na mariborski pedagoški akademiji s področja obeh občin precejšnje število izrednih slušateljev.
Sodijo pa, da bi bilo najbolj primerno, če bi lahko nadaljevali študij na akademiji tudi letošnji absolventi učite-
ljišča, pri čemer pa se pojavlja vprašanje kapacitete mariborske akademije. Na soboškem učiteljišču je trenutno 49 dijakov, ki jih štipendira soboška občinska skupščina. V glavnem so vsi štipendisti že v četrtem letniku.
V občinskih skladih za šolstvo je- letos predvideno, da bodo znašala sredstva za investicije v osnovnem šolstvu v soboški Občini 106, v ljutomerski 29 milijonov dinarjev, pri čemer gre v soboški občini za gradnje šol osemletke III. v M. Soboti, šola Križev-
ci, Pertoča, načrti za šolo na Tišini, adaptacija šole na Cankovi ter še za nekatere druge manjše obnove šolskih poslopij. V ljutomerski občini bodo šla v glavnem vsa razpoložljiva sredstva za odplačilo kredita, ki je bil najet pri gradnji šole v Križevcih. V soboški občini so potrebne obnove ali pa dozidave novih prostorov predvsem naslednje šole: Martinje, Rogašovci, Beltinci ter šolsko poslopje v Lipovcih.
(Nadaljevanje na 9. strani)
BODONCI
V Bodoncih pripravljajo veliko proslavo dneva žena. ki je že tradicionalna v tem kraju. Šolski otroci in ostala mladina bodo zanje pripravili poseben kulturni spored, potem pa pogostitev. Velika razdvojenost pa je nastala zaradi tega. ker se niso mogli sporazumeti, na katerem koncu vasi naj bo proslava.
Bodonska mladina je v tej sezoni uprizorila komedijo Marijana Marinca »Komedija o komediji«. Uprizoritev je kljub neizkušenosti igralcev zelo dobro uspela.
K. A.
BELEŽKE Z OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC
MERKUR-STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Poročilo izvršnega odbora sindikalne podružnice v trgovskem podjetju »Merkur« v M. Soboti je podrobno analiziralo gospodarjenje podjetja v preteklem letu. Analize o gospodarjenju kažejo, da kolektiv iz leta v leto dosega večje uspehe, ki pa so odvisni tudi od sposobnosti vodenja in upravljanja v kolektivu.
Zato je občni zbor sindikalne podružnice v tem podjetju že v poročilu in potem še v razpravi posvetil precej pozornosti družbenoekonomskemu in strokovnemu izobraževanju članov delovnega kolektiva. Člani sindikata so ugotovili, da so si doslej pre-
malo prizadevali vključiti v različne oblike družbeno-ekonomskega izobraževanja predvsem proizvajalce, ki delajo v organih delavskega upravljanja in njihovih komisijah. To pa se je doslej odražalo tudi v delu upravljalcev — — članov delavskega sveta, ki so se zaradi pomanjkanja
potrebnega znanja in širšega poznavanja problematike v delovni organizaciji le redko oglašali v razpravah ali pa sodelovali pri reševanju vprašanj, ki so jih organi upravljanja obravnavali. Menili so, da je skrb za družbeno ekonomsko izobraževanje članov delovnega kolektiva ena najpomembnejših nalog sindikalne podružnice v prihodnje.
Delovni kolektiv šteje 100 članov in od teh je 14 visokokvalificiranih. Potrebe sodobne trgovine zahtevajo od prodajalca vedno več znanja, ki mu ga šola ni dala v dovoljni meri. Zato so na občnem zboru sklenili, da mora sindikalna podružnica podpreti težnje članov delovnega kolektiva po dopolnilnem strokovnem izobraževanju in vplivati na organe upravljanja da zagotovijo možnosti, da se bo sleherni član kolektiva lahko izobraževal. Čeprav je v kolektivu okrog 60 članov, ki obvladajo madžarski ali nemški jezik so bili člani sindikata mnenja, da se zaradi naraščajočega maloobmejnega prometa morajo vključiti v tečaje tujih jezikov še ostali proizvajalci, ki delajo na delovnih mestih kjer vsakodnevno lahko koristijo znanje enega izmed tujih jezikov. Posebno velja to za mlajše prodajalce.
(Nadaljevanje na 9. strani)
S plenuma občinske zveze Svobod v Radgoni
Več pomembnih prireditev
Plenum občinske zveze Svobod in prosvetnih društev v radgonski občini je dal več koristnih pobud za kulturno prosvetno življenje v občini in tudi nekaterim klubom, ki se že z uspehom poslužujejo novih oblik dela.
VADARCI
Okrog 90 žena se je, v nedeljo zbralo v vaškem domu v Vadarcih, kjer je šolska in ostala mladina za njihov dan pripravila kulturno prireditev. Nato so se zbrale na čajanki, ki so jo same organizirale,	K. A.
DOBROVNIK
V nedeljo bodo učenci 7. razreda osnovne šole v Dobrovniku uprizorili v dvorani prosvetnega društva »Petöfi« pravljično igro »Rdeča kapica in volk«. Po končani igri bo čajanka v počastitev dneva žena.
H. J.
Sedaj je v teku občinska dramska revija, na kateri sodeluje deset društev z osmimi dramskimi deli. V drugi polovici meseca pa bo medobčinska dramska revija občin Maribor, Lenart in Radgona. Perdstavniki več društev se bodo tudi udeležili raznih seminarjev. Tudi letos bodo organizirali razstavo slikarjev amaterjev, med katere pa bodo vključili tudi fotoamaterje. Poskrbeli bodo tudi za sodelovanje s poklicnimi kulturnimi ustanovami, ki bodo gostovale v večjih krajih občine.
Delegati so se tudi zavzemali za akcijo zbiranja narodnega blaga. To bi naj organizirali skupaj z narodnim in statutom v Ljubljani in občinskima zvezama Svobod in prosvetnih društev Ljutomer in Ormož.
Ika
ZGODBE IZ ŽIVALSKEGA SVETA
Kos Rumenokljun vam je tiček, ki je že po vsej deželi preizkušal svoje pedagoške sposobnosti, zdaj pa je priletel še v Prekrečne loge z enakimi nameni.
Prav tiste čase je šolstvo doživljalo temeljito reformo. Slo je med drugim tudi za to. da učenci — pač v duhu sistema — v različnih oblikah najneposredneje soodločajo na svoji ustanovi in da se tako navzemajo pojmov širokega samoupravljanja in odgovornosti.
Ptičji zbori so seveda veliko razpravljali tudi o javnem ocenjevanju. Kaj takega res še ni nihče slišal! O oceni učenčevega znanja ne bo odločal učitelj, ampak tudi vsi prisotni v razredu! To bo pomenilo, da bi učenci tudi na ta način vzgajali kritičnega duha in pravičnosti.
Z vsemi novotarijami pa ni bil prav nič zadovoljen maček Goltu n. Ta se je vselej plazil okrog učilnic in prežal na ptičke. Njegovo geslo je bilo: čim bolj neumni so, tem laže jih dobivam pod šape.
Marsikdaj je ves zaskrbljen splezal na drevo, ki je stalo ob oknu učilnice, in napeto opazoval, kako učitelj Rumenokljun uresničuje načela šolske reforme.
Tako je nekega dne sledil izpraševanje v razredu. Rumenokljun je imel kar več ptičkov
hkrati pred tablo. Kolikor bolj je vse to opazoval maček Goltun, toliko nemirneje se je praskal za ušesom. Ojej. ojej, povsem mi bodo prevzgojili šolarje s temi novimi metodami! Od česa pa bom potem živel, če več ne bo tepčkov na svetu? Prav' tedaj pa je Rumenokljun zapodil vso skupinico nazaj v klopi, pograbil pero in sedel. Maček Goltun je od same potrtosti gledal le z enim očesom v razred, samo da ga ne bi preveč bolelo srce, ko bi videl, kako, demokratično je ocenjevanje.
Javno ocenjevanje
Rumenokljun se je sklonil nad redovalnico. Učenci pa so medtem že začeli polglasno razpravljati o znanju sošolcev, ki so bili pri tabli.
»Mir«! je zdajci zavpil Rumenokljun.
»Začelo se bo«! je zastokal. Goltun.
Rumenokljun pa je z dlanjo skrbno zaslonil pero, tako da m mogel videti prav nihče, kakšne
ocene zapisuje.
Maček Goltun je poskočil od veselja, da se je nevarno zazibala veja. Rumenokljun, moj zaveznik, je vzdihnil. Če bi mu prišel v pest, bi te nemudoma izpustil, iz same hvaležnosti! Pri mojih krempljih, da je res!
Toda njegovo veselje je bilo kratkotrajno. Izdajalec! Izdajalec rumenokljuni! mu je moral že čez nekaj dni zapretiti. Kaj ti mar nezadovoljstvo učencev! Naj kar gonijo svoje o javnem ocenjevanju! Besno je pihal in se zaklinjal kar naprej, da mu bo ob prvi prilož-
nosti zavil vrat Saj, prijetno se res ni mogel počutiti: Rumenokljun je zaradi nezadovoljstva učencev obljubil, da bo uvedel javno ocenjevanje.
Tako je tistega dne. ki je utegnil priti še v zgodovino, z veje napeto opazoval delo v razredu maček Goltun, učenci pa so z enakim nemirom in pričakovanjem strmeli izza svojih klopi, Le Rumenokljun je bil tak kot vselej, zdelo
se je celo, da je zelo samozavesten. Ta se je resnično odločil za javno ocenjevanje! je besno zaškripal z zobmi maček Goltun.
Spet se je postavilo pred tablo nekaj učencev, spet so odgovarjali nekaj časa, in nazadnje so spet odšli vsi hkrati na svoja mesta.
In zdaj je prišel veliki trenutek! Maček se je ves tresel. Učenci so se na pol dvignili v pričakovanju.
Rumenokljun je spet sédel, segel po peresu in pomenljivo pogledal po razredu:
»Odslej bo ocenjevanje javno«!
Učenci so že hoteli zaploskati. On pa je brez besede napisal ccene, in sicer tako, da z levico tega več ni zakrival, kot se je to zgodilo vedno dotlej.
»Za mene je javno ocenjevanje v tem, da vsi učenci vidijo, kakšno oceno zapišem«.
V tem trenutku je bilo pred oknom slišati zamolkel udarec. Maček Goltun je od samega veselja padel z veje. Se to ga po vsem videzu ni streznilo, kajti plesal je kar naprej po travi in se oblizoval:
»Dokler mi bodo tako vzgajali tičke, dokler bom imel take zaveznike, lahko brez skrbi ostanem v privatnem sektorju«!
Silo trn
4
POMURSKI VESTNIK, 5. MARCA
NAMESTO UVODNIKA
Pomurskemu vestniku
ob 15-letnici
IN NE NA PRVI STRANI
Luč sveta si zagledal 19. februarja 1949. Podrobnejši rojstni podatki: glasilo Osvobodilne Fronte Slovenije za okrajne odbore v Murski Soboti, Ljutomeru, G. Radgoni in Lendavi. Tednik. Kot novorojenček si dobil ime Ljudski glas.
V petnajstih letih tvoje rasti so se štirje okraji razrasli v štiri občine, sicer še vedno Z istimi imeni, ti pa si v tem času spremenil ime: iz Ljudskega glasu v Obmurski tednik in končno si postal Pomurski vestnik. Vsa ta leta si se vrtel ob bregovih Mure in zato je nemara kar pravšno tako ime, kakršnega si si nadel vtretje, čeprav imaš kup preglavic morda prav zaradi imena. Toda trmast in nekoliko svojeglav si bil vedno. Kaže, da si sedaj še bolj. Nič čudnega, petnajstletnik si, torej v dobi, ko dečki še niso fantje ali možje in so pač trmasti in jih je težko razumeti.
No, petnajstletnik si vendarle! Ni ti bilo lahko vsa ta leta. Sicer pa, to moraš razumeti, saj res ni bilo vedno vse najlepše, najboljše, najlažje in najenostavnejše v krajih in ljudeh, kjer si končno živel v teh petnajstih letih. Sam si tudi čestokrat pisal o tem. Pisal si tudi o drugih stvareh: velikih, veselih, vrednih, o zadovoljstvu nad uspehi, o dosežkih pridnih rok, o času, o katerem je bilo vredno in potrebno pisati. Tudi kako nevšečno si včasih iztaknil — tudi zase in ne samo o drugih. Je pač tako: kljub mladosti si bil časopis, ki naj bi bil informator, javno mnenje.
Midva se že ne bova prepirala glede tega, kako si opravljal svoje poslanstvo, saj sva oba prepričana v tisto, da dober nasvet ni zlo, še posebno, če pride ob pravem času. Pa tudi na tehtnico ne bova dajala, česar je bilo več v teh letih, dobrih nasvetov ali tepeža (pa brez zamere!). Morda je bilo včasih kar oboje prav. Tako kot si pač bil enkrat vsiljiv in nadležen, drugič pa neznansko potreben.
Na nekaj pa te le moram opozoriti tudi v tem pismu: rasel si v času, ki te je rodil in kdaj pa kdaj sta skušala drug drugega prerasti. To morda ni bilo prav. Velja pa za oba, tudi za čas.
No, in sedaj praznuješ. Skromno sicer, skoraj neopazno, času primerno pač. Starši te za minulo leto še niso povsem priznali, za letos kaže nekoliko bolje, četudi ne najbolje. Upaj, da se bo vse dobro izteklo. In trmast bodi še nadalje. Tudi glede tistih 15.000 naročnikov, katere imaš v letošnjih načrtih. Nisi sam, nekaj prav tako trmastih ljudi je okrog tebe, in bodiva poštena, tudi resničnih prijateljev imaš veliko. Navsezadnje pa — desettisoči tvojih bralcev tudi nekaj zaležejo.
Težave še bodo, pa saj si jih vajen, zato sem prepričan, da boš še pisal in kazal na pokrajino ob Muri, pisal boš o njenih ljudeh, opozarjal boš na njihove probleme in pomagal reševati njihove težave.
Pa ne zameri tudi meni. Žreb me je določil in tako sem ti moral napisati to pismo. Morda pa ti bo še kdo kaj napisal.
Te pozdravlja
UREDNIK
NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA
409 rednih naročnikov iz 40 anketiranih okolišev je sodilo Pomurskemu vestniku:
v imenu 43 tisoč bralcev
49 ODST. ANKETIRANIH NAROČNIKOV JE KMETOVALCEV — TISK IN RADIO STA NAJBOLJ PRILJUBLJENI INFORMATIVNI SREDSTVI — ZBORI OBČANOV ZADOVOLJUJEJO GLEDE INFORMATIVNOSTI LE 0,75 ODST. ANKETIRANCEV — VEČINA NAROČENA SAMO NA NAS LIST; VEČ NA PODEŽELJU KOT V MESTIH — OGLASI IN KRAJEVNE VESTI MED NAJBOLJ BRANIMI — BEST SELLERJA NI MED SESTAVKI POMURSKEGA VESTNIKA — ČETRTINA ANKETIRANCEV SE ODLOČILA ZA SODELOVANJE PRI PV — KATEGORIČNA ZAHTEVA: PODLISTEK.
V mesecu novembru preteklega leta je organiziralo uredništvo Pomurskega vestnika dokaj obširno anketo med svojimi bralci. Neglede na starost in poklic je doletela anketa vsakega tretjega naročnika v seznamu naročnikov. Tako je »žreb« določil naslednji socialni sestav anketirancev: 49 odst. kmetov, 19 odst. delavcev, 11 odst. uslužbencev, 5 obrtnikov, 4 odst. prosvetnih in zdravstvenih delavcev ter manjše odstotke ostalih poklicev.
KJE SE KAJ IZVE?
Tisk in radio imata pri vsakodnevnem informiranju in obveščanju občanov vodilno vlogo. 71 odst. vseh anketirancev se je izreklo za tak način informiranja. Kaže, da smo Pomurci tudi precej družabni, saj je 15 odst. vprašanih izjavilo, da zvedo največ novega v družbi. Začuda se je zelo nizek odstotek izrekel za zbore občanov, ki seveda niso informativni v taki obliki kot časopis ali radio (pa bi to smeli biti).
Največje število anketirancev ima naročen naš list že vseh petnajst let (29 odst.), najmanj je enoletnih naročnikov (2,5 odst.).
KAJ VSE NAŠI OBČANI BERO
Na podeželju prevladujejo po ugotovitvah ankete bralci Pomurskega vestnika, naročeni samo na ta list (63 odst.). V pomurskih mestih pa je 71 odst. anketirancev naročenih tudi na druge liste. Med listi, ki jih anketirani naročniki PV prebirajo ali pa so naročeni nanje, so na prvih treh mestih Delo, Večer in Kmečki glas. Več kot polovica anketirancev prebere naš list v celoti, v ostalem večina delno. Največ pozornosti posvečajo bralci prvi strani, potem lokalnim novicam in oglasom.
IN ČESA BI RADI PREBRALI ŠE VEČ
Veliko anketirancev se je izreklo za gospodinjske nasvete! Premalo da je v listu zunanje politike, šaljivih zgodb ali anekdot, domačih zanimivosti, kmetijskih strokovnih člankov in krajevnih novic. Preveč pa je po mnenju anketirancev športa, kar je razumljivo, saj je bilo 44 odst. anketirancev starih nad 50 let, šport pa bere predvsem mladina. Za več zunanje politike so se izrekli predvsem anketiranci v pomurskih mestih, prav tako za zapiske o kulturi in umetnosti. Za krajevne novice so se največ od ločili v Prlekiji, za kroniko nesreč in nezgod v mestih, prav tako pa tudi za domače in tuje zanimivosti. Kmetijski strokovni članki so najbolj zaželeni v Prekmurju, šaljive zgodbe in anekdote pa v Prlekiji. Gospodinjski nasveti so najbolj zaželeni v mestih, prav tako potopisi, romani, reportaže itd.
DOBRA ČETRTINA — ZA
SODELOVANJE PRI LISTU
Zanimivo sliko daje anketa na vprašanje kateri od sestavkov v lanskem letu se je anketirancu najbolj vtisnil v spomin. Best sellerja niso izbrali, saj se v Prekmurju ni opredelilo v tem vprašanju 89, v Prlekiji pa celo 91 odst. an-
ketirancev. Med anketiranci se je veliko število odločilo za sodelovanje pri listu. Kar 100 jih je pripravljenih dopisovati.
Tako kot romani oziroma podlistki so zaželene tudi slikanice. Zanje se je izreklo 75 odst, anketiranih bralcev. Največ jih je za redno objavljanje slikanic. Podobno je z objavljanjem radijskega in tele-
Ružič, 29. februarja 1964
vizijskega sporeda kot vremenske napovedi.
LISTA NE PREBERO SAMO NAROČNIKI
Pomurski vestnik prebira ob rednih naročnikih tudi vrsta drugih ljudi. Če upošte-
vamo podatke, ki jih je prinesla anketa po tem vprašanju, lahko ugotovimo glede na število rednih naročnikov, da prebere list 43 tisoč ljudi. To seveda po statističnih podatkih z dne 1. nov. 1963, do-čim je letos, po akciji za nabiranje novih naročnikov stanje drugačno: list prebere mnogo več bralcev. Pri anketi je odklonilo nadaljnje prejemanje lista 26 anketirancev zaradi podražitve lista. Razen v Prlekiji, so se anketiranci odločili tudi za polletno pobiranje naročnine.
Anketa pa je prinesla poleg omenjenih še vrsto drugih odgovorov, ki bodo služili predvsem uredništvu pri nadaljnjem delu.
Tako začne uredništvo pripravljati vsako novo številko lista: posvet uredniškega odbora
1964 — LETO POMURSKEGA VESTNIKA:
Start na 15.000 naročnikov
Pomurski vestnik si vztrajno širi krog svojih zvestih bralcev, naročnikov in prijateljev. Po lanski novembrski akciji — Mesec domačega tiska — prizadevanje uredništva in uprave za razširitev našega pokrajinskega lista v vse kraje in hiše ni pojenjala, marveč letos še stopnjuje, saj je start na 15.000 rednih naročnikov tudi dosegljiv in pogojen z realnimi možnostmi na terenu.
Lanska akcija »November — mesec domačega tiska« nam je navrgla precejšnje uspehe — okrog tisoč novih naročnikov. Predvsem po zaslugi krajevnih organizacij SZDL v Krogu, Selu, Rogašovcih, Bakovcih, Gančanih, Vučji vasi, Šalovcih Bodoncih, Kuzmi, Dokležovju, Gor. Petrovcih, Ženavljah itd. Med posamezniki pa se je najbolj izkazal Franc Friškič iz Kroga, ki je pridobil Pomurskemu vestniku doslej že nad 1000 novih naročnikov v Prekmurju in Prlekiji. Friškičevi obiski na kmečkih domovih so bili zelo uspešni domala povsod, celo tam, kjer smo sprva predvidevali slabše rezultate.
Z akcijo za razširitev Pomurskega vestnika na podeželju in v mestih pa uspešno nadaljujemo tudi letos, saj
naj bi že letošnje leto prineslo našemu listu doslej najvišje število naročnikov. V okvir tega prizadevanja nam je uspelo vključiti okrog 20 zunanjih sodelavcev v vseh štirih pomurskih občinah.
Rezultat prvega tedna akcije naših zunanjih sodelavcev pa je tudi že vzpodbuden: okrog 100 novih naročnikov. Doslej se je najbolj izkazal naš zunanji sodelavec Aleksander Šarkanj iz Andrejec z okrog 35 novimi naročniki PV in Népújsága v šalovskem in petrovskem okolišu. Tovariš Šarkanj pa je v svojem oko-
lišu tudi pravi družbeni in kulturni »ambasador«, saj pridobiva hkrati tudi nove člane SZDL, RK in Prešernove družbe. Sam nam je skromno zapisal: kar pet koristnih poslov hkrati! S prvimi novimi naročniki pa so se tudi že oglasili Franc Obal iz Bakovec, Slavica Gomboc iz Ropoče, Anton Kos iz Krašč, Stane Kolmanič iz Bučečovec, Aleksander Novak iz Kuštanovec, Miha Hajnal iz M. Sobote itd.
Akcija za nove naročnike našega lista bo trajala vse leto.
V Kobilju: živahna dejavnost SZDL
Krajevna organizacija SZDL v Kobilju spada pravgotovo med najbolj aktivne v lendavski občini. To je potrdila tudi konferenca KO SZDL, ki je bila pred dobrim tednom.
Organizacija SZDL in njeni člani so uspešno sodelovali pri vseh akcijah v vasi, predvsem pa so skrbeli za usmerjanje dela in živahnejšo dejavnost v raznih društvih in organizacijah, ki v vasi delujejo. Aktivnost SZDL se pravzaprav najbolje odraža v uspešnem delovanju gasilskega društva, aktiva ZMS, RK, Ljudske tehnike in taborniške čete. V vseh teh društvih so bili člani SZDL med najbolj delavnimi, svetovali in pomagali so pri reševanju konkretnih nalog in vsklajevali delo med društvi.
Na nedavni konferenci so se domenili glede izvajanja delovnega programa in pomoči aktivu ZMS. Zaradi šibkega vodstva delo v aktivu ZMS ni bilo zadovoljivo. Že dalj časa pripravljajo tudi proslavo ob Dnevu žena, skupaj z gasilskim društvom pa so že začeli pripravljati proslavo 75-letnice društva, ki jo bo društvo praznovalo v mesecu aprilu. Krajevna organizacija SZDL pa uspešno sodeluje tudi s krajevno skupnostjo pri reševanju številnih nalog. Tako bodo člani SZDL sodelovali s prostovoljnim delom pri izgradnji šole, radi pa bi zgradili tudi stanovanja za učitelje.
Iz fotoarhiva Pomurskega vestnika — kadar so peli združeni pionirski zbori. Kdaj bodo spet tako zapeli?
POMURSKI VESTNIK, 5. MARCA
Razgovor s tajnikom obč. skupščine M. Sobota tov. M. Vinčencom
Statut bo sprejet v začetku aprila
Koliko pripomb so dali občani k osnutku stauta na zborih?
Občani naše občine so dali na 128 zborih volilcev 147 pripomb k osnutku občinskega statuta. Tu niso zajete pripombe, ki so jih dali kolektivi delovnih organizacij in njihovi organi, strokovne in in družbene organizacije ter društva, ker te pripombe še niso obdelane. Med navedeno število danih pripomb so vštete samo tiste pripombe, ki so v vsebinski zvezi z določili statutov in katere je po vsebini možno vnesti v statut. Na zborih volilcev so bile obravnavane ob tem še druga vprašanja in dane pripombe, katerih pa v statutu ni mogoče urejevati niti načelno, še manj pa podrobno. Takšne pripombe so bile predvsem s področja komunalne dejavnosti (gradnje
mostov in podobno). Na mnogih zborih volilcev so bife dane enake pripombe na določeno materijo, ki jo meja statut kot npr. položaj gasilske službe v občini in finansiranje gasilske službe, prevozi otrok v šolo in podobno. Vsebinsko različnih pripomb je bilo danih na zborih volilcev 71 in so ponekod te pripombe že dane v takšni obliki, kot jih naj vsebuje statut.
Katerim poglavjem je bilo danih največ pripomb?
Največ pripomb je bilo danih k poglavjem, ki obravnavajo družbene službe in krajevne skupnosti.
Glede družbenih služb so bile najbolj pogoste pripombe glede gasilske službe v občini, njene vloge in finansiranje te službe, kar v osnutek statuta ni bilo vnešeno. Izražena mnenja so bila o možnosti realizacije določil, ki obravnavajo prevoze otrok v šolo. V zvezi s tem so bile dane pripombe, da bi naj tistim otrokom, kjer zaradi pomanjkanja javnih prevoznih sredstev ni mogoč prevoz, dajali pomoč v drugih oblikah kot npr. v obleki, obutvi, šolskih potrebščinah, malicah in podobno. Na nekaterih zborih volilcev so predlagali, da bi se naj določili v statutih pogoji odnosno načela, po katerih bo občinska skupščina dodeljevala štipendije.
Ostale bolj pogoste pripombe s področja družbenih služb so bile še naslednje:
—	občani sami, da bi se odločili za šolske okoliše
—	šolski oddelki po vaseh naj se ne ukinjajo ram, kjer je več kot 30 učencev
—	ustanovil naj bi se sklad za pomoč kmetom, ki niso sposobni za delo
—	občina naj predvidi nadaljnjo izobraževalno delo za kmečko mladino, po končanem osnovnem šolanju K poglavju, ki obravnava
krajevne skupnosti so bile najbolj pogoste pripombe glede predvidenih območjih krajevnih skupnosti. Takšne pripombe so bile dane v Beltincih, Gančanih, Lipovcih, Gradu, Kruplivniku, Bodoncih in še drugje. Ponekod so predlagali, da se že v statutu določi odst. participacije sredstev za krajevne skupnosti, nadalje določitev dolžnosti odbornikov občinske skupščine v krajevne skupnosti, določitev hišnine kot vira dohodkov, na katerem bodo udeležene krajevne skupnosti. Med nalogami krajevnih skupnosti se dani predlogi nanašajo na krvodajalstvo.
Kako bo potekalo nadalnje delo na oblikovanju statuta?
Nadalnje delo na izdelavi dokončnega statuta je že v teku. Vsa dela za komisijo za pripravo občinskega statuta bodo verjetno do 10. marca končana in bodo komisiji predložene pripombe in predlogi za spremembo posameznih določil osnutka statuta, o katerih bo odločila komisija, odnosno jih dopolnila. Seja občinske skupščine, na kateri bo sprejet statut, je predvidena za 27. marec, vendar bo zaradi obsežnega dela na pripravi dokončnega statuta preložena na prve dni meseca aprila.
SAMO OB 15-LETNICI POMURSKEGA VESTNIKA
IME IN PRIIMEK — P IŠTA IN FRANCA; ROJSTNI PODATKI: BREZ OSEBNE IZKAZNICE; BIVALIŠČE: POVSOD, KJER SE KAJ »PRIPETI«; DELOVNO MESTO: RADIO MURSKA SOBOTA, VEDRI FELJTON, VSAKO NEDELJO (RAZEN KADAR PIŠTA »KIKSNE« ALI KADAR JE FRANCA
»NAKURJENA«) V ODDAJI V NEDELJO OPOLDNE.
Pišta sem našel, no ... Franco pa doma. Oba sta bila najprej resna kot aprilsko vreme. Morda sem bil tudi sam preveč čemeren: ko sem obiskal Franco, sem pozabil doma celo beležnico; še koščka papirja nisem imel pri sebi. In je Franca rešila čast tega razgovora tako, da mi je posodila papir in natočila še kozarec prav dobrega Ljutomerčana.
Vama je prav posebej pri
srcu kak domači šaljivec?
PIŠTA: — Spominjam se trgovca Trautmanna. Vedno je stal na cesti in dijaki smo se v gručah zbirali okrog njega. Vsakikrat je pokazal na nekoga, ki je slučajno šel mimo: »Fantje, ta pa ima pri sebi črno jajce!« Navadili smo se na to, zato smo ga takoj, čim smo ga srečali, vprašali: kdo pa ima danes črno jajce?
FRANCA: — Jan Baukart je bil šaljivec, ki se ga najraje spomnim —
Šale zbijati je kaj nehvaležen posel. Ali sta to že
občutila? Je vajina kritika kaj zalegla?
PIŠTA in FRANCA: — So ljudje, ki šale nočejo razumeti, včasih se naredijo malo gluhi, včasih pa tudi kaj po-
maga —.
Če bi vaju nekdo, ki sta ga »opeglala« duhovito zavrnil, kaj bi storila?
PIŠTA: — Čestital bi mu!
Pišta in Franca
FRANCA: — Ja, odvisno od razpoloženja. Če bi bila dobre volje še nekak ...
Pravijo, da je humor pol zdravja. Če je tako, koliko je v Pomurju zdravih ljudi?
PESIMIST PIŠTA: — 30
odstotkov! —
PESIMIST FRANCA: — 30 odstotkov! —
Na račun koga pa se da napraviti največ šal?
PIŠTA: — Na račun komunale in slabega gospodarjenja —.
FRANCA: — Na račun trgovin —.
Kaj vidiš na Franci, (Pišti) takega, da bi bilo vredno posebej omeniti?
PIŠTA: — Ja, to, ka dostikrat pove več kot ima napisano! —
FRANCA: — Vse mu prav pride. Zna biti duhovit. — Kako pa sta zadovoljna z materialom, ki vama ga dostavljajo dopisniki?
PIŠTA: — Malo ga je in še med tem je precej problematičnih stvari —.
FRANCA: — Želela bi, da bi se Ljutomerčani pogosteje oglašali —.
Kateri vic ti je najbolj pri srcu?
PIŠTA: — Še vedno tisti, ki pravi, kak je Bobi od Tedija mačko dobo, štero je mo-go oprati. Ko sta se srečala pravi Bobi, ka je maček pranje dobro prestao, samo žmikanja je nej zdržao —.
Slišal sem, da imajo v Centralu za večerjo pogostokrat možgane.
PIŠTA: — Že znajo ka so
jih nešterni preveč potrejbni! —
Kartaši se radi selite. Ali je kakšna razlika med lokali?
PIŠTA: — Nobene. Povsod pozimi premalo kurijo. — Med kartaši je mnogo lovcev in ribičev. Kako to? PIŠTA: — Obojim je laž zlo pri srcu! —
Kako to, da ste sprejemali na nedavnem občnem zboru mlade kartaše kar tako, brez komisije?
PIŠTA: — Saj ni res. Predsednik komisije je prinesel v aktovki dva pisana psička, češ, kimati bosta znala tudi ta dva! —
Moral sem narediti piko, kajti zmanjkalo ne bi ne Pišti, ne Franci. Pišta je imel napisanega na eni ceduli telko, ka bi mi lejko tri dni gučao. Tak je rekel. Pa bosta še že povedala. Vsako nedeljo nekaj!	Juš Makovec
OB VESTNIKOVEM — TUDI RADIJSKI JUB
Na valu 2
Skupaj z vestnikom praznuje svoj, sicer t jubilej tudi Radio Murska Sobota. Pet let je n. odkar se oglaša na valu 202 — Radio Murska
Ni naš namen kamorkoli ocenjevati delo in pomen lokalne radijske postaje v M. Soboti, ob njenem jubileju želimo samo opozoriti na našo radijsko dejavnost (NASO v ŠIRŠEM SMISLU. POMURSKEM), saj je tudi radijski kolektiv del novinarskega kolektiva v okviru Časopisnozaložniškega podjetja Pomurski tisk. Lahko bi skorajda rekli: eno uredništvo z različnimi načini in oblikami dela v Pomurskem vestniku in radijski postaji, kar zadeva slovenski program radia M. Sobota (oddaje v madžarskem jeziku se bolj povezujejo z redakcijo tednika Népujság) In seveda z različnimi, pa obenem skupnimi, podobnimi težavami obeh redakcij.
Tako je ena izmed skupnih in podobnih težav za radio Murska Sobota odgovor na vprašanje: od kod dobiti 4 milijone dinarjev, da
bi lahko zagotov ni radijski spore Murska Sobota i benih drugih do! stih, ki prihajajo plošč po željah reklame. Vsega zdaleč premalo z enournega dnevne ti ne dovolj za pravzaprav že skr In za zaključ slišati takole — dio Murska Sobo skalah radijskih naših krajih nar K temu še kolek bota: živeli bom lahko dihali, zato li upanja, da se b ki nam bo pomag nutne težave, saj ni samo »naš« marveč NAS.
OS
Čeprav ne s ste, ki so po jetja ob tej ol čeni do ene ir od zlata in še pa naj le nek; pišem o kolek ram, da nam siti kahlic v sl cem mešalnice jim možje od enostavno po ker je to pač zato ga nihče uporabljati. To smo daleč od
Naj mi bo že uvodoma problematična že tudi po nar čen in nekako blematiko. Sice sodobno, ker
Pišta in Franca — v feljtonu oddaje V NEDELJO OPOLDNE — Radio M. Sobota, na valu 202
OB 15-LETNICI POMURSKEGA VESTNIKA GOVORIJO BRALCI:
Da bi bil list še boljši
V petnajstih letih življenja Pomurskega vestnika se ni širil samo krog njegovih naročnikov in bralcev, marveč tudi njihove želje. Slednje še hitreje kot same možnosti. Kljub temu, Pomurski vestnik je v teh letih, seveda v okviru pogojev in možnosti, skušal ugoditi željam in upoštevati pametne predloge.
Z željo, da tudi ob 15-letni-ci Pomurskega vestnika povedo svoja mnenja, smo nekatere obiskali, njihovi odgovori pa so takšni:
Manko Golar, Radgona:
Ob 15-letnici Pomurskega vestnika, oziroma njegovih »prednikov« moram reči, da sem spremljal rast tega lista ves čas in z največjim zanimanjem. Budno sem hodil z njegovo rastjo in ko je kazalo, da bi mu prenehalo biti srce, me je to zelo prizadelo, kajti naš list je živel s pokrajino tako tesno, kot da je z njo zraščen. Na to naj pomislijo tudi tisti, ki menijo, da naša značilna pokrajina ob obeh bregovih Mure ne potrebuje lista. Govoril sem z mnogimi našimi ljudmi in razpravljal z njimi o listu, o tem in onem, kar so prinašali njegovi stolpci. Redki so trdili, da jih list ne razveseli, saj so videli v njem svoj obraz, svoje želje in svoja hotenja.
Sodeloval sem že pri mnogih listih, vendar tako zvest nisem ostal nobenemu kot Pomurskemu vestniku. Naj mu bodo ob njegovi 15-letnici zvesti tudi vsi njegova bralci, in vsi, ki dihajo zrak prekmurske ravni in Slovenskih goric.
Matija L., Ljutomer:
(na noben način ne želi polnega imena!)
Pomurski vestnik prebiram od prve številke naprej. Najbolj me zanimajo in vlečejo drobne notice iz tega ali onega kraja našega Pomurja. Prav tako zanimive so gospodarske novice, rad pa berem podlistke in seveda potopise.
Jože Tratnjek, Lipovci:
Pomurski vestnik je zame zelo zanimiv, saj najdem v njem vedno dovolj vesti, poročil in razprav o dogajanjih
Zapoznela fotografija (tudi to se zgodi) k članku v prejšnji številki: strelska družina »Efenko« — Gornja Radgona
v domači pokrajini. Drugi časopisi ne prinašajo toliko vesti, tudi drobnih ne, o življenju naših kolektivov, organizacij in društev, o delovanju občinske skupščine in podobno. Nas, ki tu živimo, sam delam v obratu težke konfekcije tovarne »Mura« v M. Soboti, pa vse to zanima. Zato je Pomurski vestnik res naš časopis.
Pa še to: pri nas ga ne berem sam, vsa družina ga ima rada. Moram reči, da mi otroci z velikim zanimanjem še posebej spremljajo vesti v vestnikovi športni rubriki.
Anton Dominko, Lendava:
Noročnik Pomurskega vestnika sem tri leta. Reči pa moram, da ga rad prebiram in vedno ga z veseljem pričakujem. Kar zadeva tehnično ureditev in razporeditev vsebine v listu, sem za porazdelitev vsebinsko sorodnega gradiva po posameznih straneh. Težko se je opredeliti, kaj bi bi-
lo včasih bolje. Mnogi imajo morda radi drobne vesti, zdi se mi pa, da v njih ,če jih je preveč, ni mogoče vseh problemov dovolj osvetliti in prikazati iz različnih vidikov. Zelo rad pa berem tiste prispevke, ki jih v vestniku objavijo sami občani, naročniki in bralci.
Ana Tivadar, gospodinja M. Sobota, Partizanska 43
Vestnik berem že celih petnajst let, od izida njegove prve številke. List je moje najljubše branje, zato vam rečem, da bom ostala njegova zvesta naročnica do kraja, saj me obvešča o vseh domačih dogodkih.
Gospodinja sem, in če le utegnem, preberem vsega. Najraje se ustavim pri drobnih novicah, nesrečah, mali kroniki, oglasih in tudi zanimivostih. Seveda pa nisem sama, pridno se mi pridruži še mož in pa vsa dekleta, ki so pri nas na stanovanju.
NA TEJ STRANI
se vam ob svoji petnajstletnici predstavlja Pomurski vestnik, tak, kakršen se vam lahko prikaže samo ob jubilejih. Tudi njegovi novinarji so tokrat napisali vsak nekaj o sebi (in drugih), vendar ne po nalogu urednika: vsak je sam izbral, napisal in prikrojil. Ne zamerite, da se vam predstavljajo tako, kot sami želijo. Tistega, kar je pa napisano pod slikami v zadnjem stolpcu te strani — pa niso napisali sami. Vmes je posegla »višja« (urednikova) sila. In ker praznuje trikrat manjši jubilej tudi Radio M. Sobota, preberite tudi o radijskih težavah in ljudeh vrstice
MOJE SREČANJE Z VAŠKIM ORIG
Zvedel sem, da je velik veseljak in dovtipnež; da je prebrisan lisjak, ki človeka mimogrede potegne za nos, in da ima burno življenjsko preteklost.
Že pri prvi hiši na robu vasi sem se pozanimal, kje je doma. Tršat starec, ki je na dvorišču žagal drva, me je tako začudeno pogledal, da sem mu takoj obširneje razložil svoje namene.
»A tako!« se je zdaj zasmejal in si živahno pogladil sršate brke. »Toda ni ga doma, tu mimo nas je šel, v gozd najbrž«.
Po kratkem premisleku sem se odločil, da kar pri njem počakam na svojo »žrtev«. Bil je hladen vetroven dan, in kolikor delj sem čakal, toliko bolj me je zeblo, kljub temu, da mi je starec že nekajkrat ponudil šmarnico.
»Vam se še najbolje godi, ker vas delo segreva«, sem z zavistjo pripomnil, ko sem videl, da je odložil suknjič. Nekaj časa sem še sedel poleg njega, nazadje pa sem mu ponudil svojo pomoč. »Tako, — malo iz športa«, sem dodal, ko me je hudomušno pogledal.
in kako sva žagala naprej, popila vmes še marsikateri kozarček šmarnice in se živahno pomenkovala. Napeto sem ga poslušal. Ta je res moral marsikaj doživeti! Bil je pri avstroogrski mornarici in med neko bitko skoraj izgubil glavo — o čemer je zgovorno pričala velika temnomodra brlizga na njegovem čelu — po vojni pa se spet zaposlil kot mornar in doživel nemara še hujše stvari na različnih koncih sveta.
Hkrati pa sem čakal in čakal na svojega Kiselaka, M ga ni bilo od nikoder. Tako je minil popoldan, tako je prišel večer. Nazadnje sem se moral nezadovoljen posloviti. S starcem sva popila tri litre šmarnice, nažagala pa dober kubik drv, — to je bil ves »uspeh« moje reporterske pota.
Ko pa sem doma o stvari nekoliko razmislil, sem ugotovil, da bi se dalo pravzaprav tudi o tem starcu kaj napisati. Ker nisem vedel za njegovo ime, sem v »intervjuju« omenil njegovo brazgotino kot spoznaval ni znak.
Kak dan potem sem naletel na svojega prijatelja, živinozdravnika,
ki se je pravkar »Ti, tisto o st pa odlično napis Ves osupel se sem se še o prav kako bi lahko pr prav jaz najnove lisjaka?
UREDNIŠTVO VESTNIKA
vsem dopisnikom, sodelavcem, bralcem, na letih prehojene poti lista kakorkoli poma časopisa, da je tako lahko dopolnil 15 let bralci in naročniki tudi v bodoče.
Pri srečanju z vaškim originalom je nastal
NA TEJ STRANI
objektivno ocenil to kratko, toda tako razburkano pot naše pomurske skupnosti v povojnih letih? In kako naj zaokroženo podam svojo življenjsko zgodbo, ko pa je zapletena, kakor je zapletena zgodba družbe, sredi katere živim?
Torej, — razlogov dovolj, da se omejim le na »prispevke«.
VSI NA VELIKO TOMBOLO!
Cena srečke: 2 din! Ne boste verjeli, toda tako sem pisal v 37. številki drugega letnika. Glavni dobitek: motorno kolo; zadnji dobitek: 1 par pujskov.
je zamotila ta tombola. Takrat: kako skromni dobitki na tomboli, toda koliko kulturnega življenja! Danes: natančno obratno!
»ZLATI ČASI, KAM HITITE«
Med drugim lahko najdeš, dragi bralec, v dvanajsti številki 14. letnika tudi to:
»Ostala Slovenija smatra Prekmurje za kulturno najbolj zaostali predel in zdi se mi, da upravičeno. Kje so ljudje, ki delajo za kulturo. ki so poklicno zadolženi za razvoj kulture pri nas? Ali se nji-
čina občin v perspektivnih načrtih za obdobje 1956—1961 investicij v prosveto in kulturo ni planirala; občine, ki so to sicer storile, pa so v ta namen porabile znatno manjša sredstva, kot je bilo predvideno . . .«
Investicij v prosveto in kulturo niso predvidevali! Ali pa: znatno manj, kot je bilo predvideno! To je časopisna raca, mi boste dejali. Pa je res! Kar poglejte v številko 50, dvanajsti letnik! In zakaj se potem danes čudimo, da naša kultura in prosveta tako zaostaja za siceršnjim družbenim raz-
RODIL SEM
Da, pred petnajs to zgodilo. Kot glas fronte. Ime mi je bi Takrat sem se znaš ljenjskih pogojih, vsa skupnost trpela Danes smo že boga če pomislimo na t jaz se še zmeraj m golo življenje. Kaj ko ne gradim cest zato nisem rentabil
V petem letu sv sem se sicer prein
POMURSKI VESTNIK piše svo
PO VZGLEDU DRUGIH
Pri petnajstih letih nima še nihče kaj posebnega povedati o svojem življenju. Ali pa natančneje: petnajstletniku še nihče preveč ne verjame, pa naj je še tako prepričljivo spregovoril o samem sebi. Zato bom zapisal le nekaj beležk iz svoje zgodovine, nekaj »prispevkov« za svoj življenjepis.
Sicer pa: nekaj podobnega se dogaja z zgodovino NOB v Pomurju. Tudi zanjo so doslej napisali le vrsto »prispevkov«. Zlasti v letih 1954—1956 je na mojih straneh izšla dolga vrsta takih sestavkov. Da o sestavkih na isto temo. ki so izšli drugod in v drugačnih okvirih, niti ne govorim.
Moje življenje je obenem tudi nekaka podoba skupnosti, ki sem sredi nje vzrastel in ki zanjo vselej tudi delam. In kdo bi lahko
Oprosti, dragi bralec mojih življenjepisnih »prispevkov«, mislil sem pisati predvsem o svojih kulturniških doživljajih. Hotel sem ti navdušeno spregovoriti o tem. kar sem poročal pred štirinajstimi in trinajstimi leti. Recimo o tem. da smo takrat poznali v M. Soboti kulturni teden, in ne le kulturni dan, kot je to danes, da nismo imeli ob tej priložnosti zgolj ene prireditve, ampak pet ali šest; o tem. da smo se takrat s posebnimi vlaki vozili v mariborsko gledališče, v celih 12 vagonih! . . . Da, prav ko sem se hotel zasanjano pomuditi ob tistih časih, me
hovo delovanje začenja in končuje samo na brezkončnih sestankih, kjer se izživljajo z vzvišenimi besedami o kulturi?«
Povsem brezupen položaj vendarle ne bo. saj je današnji čas prinesel drugačne oblike in drugačna sredstva, ki odločajo o vsebini in intenzivnosti kulturnega življenja pri nas, res pa je. da marsikdo zaradi zadnjega dobitka (	1 par pujskov) raje odide na
tombolo, kot pa zaradi prve točke kulturnega programa na kako prireditev:
A KAJ NUDI SKUPNOST?
»Zanimivo je že dejstvo, da ve-
vojem? Ob kulturnem tednu (zlati časi. . .) leta 1949 sem poročal o zaključni akademiji in tudi o dveh točkah, ki ju je izvajal sindikalni orkester: o uverturah k operi Marta in Fra Diabolo. In to sem omenil tako mimogrede, kot nekaj samo po sebi umevnega. Danes pa niti takih gostovanj ne doživimo preveč, kaj šele. da bi zmogli sami izvesti podoben program.
Ali ni vendarle burna moja kratka, moja petnajstletna življenjska pot? Če malo premislim, bi nazadnje le rad napisal svoj pravi življenjepis in ne le zgolj kake »prispevke« zanj.
murski tednik, v sk mi obeh bregov Mu neje povežeta, vend to širše zaledje ni galo. Ostal sem še nik, ki trga obleko sicer, cest in mostov gel tudi tedaj grad
COWBOY
Predstavil sem g imel šele tri leta, v vilki. Pripeljal se spremljala pa ga je nega spola.
»Velik krik in t stilni opozoril ljudi
UBILEJ:
02
trikrat manjši namreč minilo, ca Sobota.
ovili enourni lokalred dnevno. Radio namreč nima noohodkov, razen tiajo za predvajanje  — in iz radijske tega pa je malo, za kritje stroškov nega sporeda in ni sedanji program, Krčen na minimum, uček: čestokrat je kadar oddaja raota. so kazalci na h sprejemnikov v aravnani na 202 m. ektiv radia M. Somo, dokler bomo to še nismo izgubibo le našel nekdo, agal prebroditi treaj radio M. Sobota • (smo na sliki)
V radijski redakciji: novinarja Janko Stolnik in Jože Šabjan, napovedovalka Anica Kološeva
SEBI IN 0 DRUGIH
spadam med tipravilniku pod-obletnici upraviin pol ure čiste e neke nagrade, kaj uvodoma zaektivu. Reči moli potrebno noslužbo kot delavce krmil, ki so d Agromerkurja odrli stranišče, : njihova last in e drugi ne sme [oda tudi mi nil tega.
oproščeno, ker načenjam laka a vprašanja, sem mi problematio okužen s procer je pa to zelo kaj bi na tem
ljubem svetu naj še počenjali, če ne bi imeli problemov? Začel sem s kulturo. Mislil sem si, da je pač kultura plemenita zadeva. Pa ne dolgo. Kmalu sem spoznal, da moraš imeti salamensko trdo kožo, če hočeš obravnavati kulturno problematiko. Ne, s tem si ne bom pridobil spoštovanja, sem ugotavljal in z veseljem to rubriko prepustil drugemu, ki se pa po nekaterih znakih sodeč že cvre v enako vročem olju.
Pa sem prišel na notranje politično področje soboške občine, po kateri sem že tudi prej najpogosteje brskal. Tu so važna načela, jasna in trdna načela. In se mi zgodi, da sem se enkrat nerad moral zaradi štednje s prevozi pridružiti tovarišem, ki zbirajo razne oglase in reklame — lepše se temu reče: skrbijo za ekonomsko propagando. Ta pa je sedaj pri nas izredno spoštovana služba. Ker pa na tej poti včasih nisem imel drugega dela, sem se jim pridružil pri razgovorih. Toda po prvem so me že kar posadili na hladno. »Veš, bolje bo, če nas kar tu počakaš, ker drugače ne bomo dobili ničesar. Preveč rad sprašuješ o neprijetnih stvareh.« Vgriznil
NALOM
ar vračal s. terena, starem Kiselaku si isal!«
em ga pogledal, a avem času zadržal: priznal, da sem bil vejša žrtev starega
DRAGO GRAH
sem se v jezik in premišljeval o načelih. Pri denarju je vedno kaj nečistega.
Sicer sem pa že po naravi tak, da se izmikam ubogljivosti. Ko sem kot sedmošolec potegnil doma iz žepa zavitek (takrat smo še samo sanjali o škatlah) cigaret, me je oče sumljivo pogledal, potem mi pa začel pripovedovati, kako se je njemu v glavi zavrtelo, ko si je v takih letih pri goricah, ko je ravno vrel mošt, prižgal cigaro. Pa to ni vplivalo name. Toda čim so začeli spreminjati cene cigaretam, pa opažam, da se tudi mene loteva vrtoglavica.
Ker smo pa že pri cigaretah, pa menim, da je popolnoma prav, da so jih podražili, seveda če pri tem izločimo tobačne tovarne, ki bodo zaradi zvišanja cen (kakšna pokora!) prišle v izgubo. Jaz sicer kadim tiste z diafragmo, kot temu pravijo, ki pa baje niti v kontracepciji ni učinkovita, še manj pa baje pri cigaretah. Te so vsaj po 110 dinarjev. Toda zamislite si, kaj smo morali pred petnajstimi leti kaditi! Tiste po 20 dinarjev ali pa še cenejše. Če smo lahko na železnici odpravili tretji razred in se s tem nekako približali razvitejšim državam Evrope, potem je enako utemeljeno, da več ne kadimo cigaret s takimi cenami.
Te podražitve pa so name tudi zelo pozitivno delovale. Vedno sem namreč bolehal za kompleksom, da kadimo cenene cigarete in zato sem pozdravljal napore, da bi naj tudi cene cigaret bile vsaj približno take, kot so v ostalih evropskih državah. Imel bi manj sitnosti pri carinskih pregledih, pa tudi večji užitek pri kajenju, ker bi mi to pomenilo nekaj izrednega, dragocenega, česar si ne moreš privoščiti vsako uro ali vsak dan. Danes pa je to še vedno nekaj vsakdanjega.
Sicer pa je brez pomena, da tu razvijam svoja mnenja, saj me ni nihče vprašal zanje. To je pač enako, kakor takrat, ko v občini uvedejo dopolnilni proračunski prispevek, ob tem me pa prepričujejo, da se bo moja plača povečala!
ŠTEFAN BALAŽIC
SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJE
naročnikom in prijateljem, ki so v petnajstih lagali premagovati vse male in velike težave izhajanja. Ostanite naši zvesti prijatelji, e. Kmalu nas bo — petnajsttisoč.
l tudi zgornji fotoposnetek — grad pri Gradu
EM SE ...
ajstimi leti se je asilo Osvobodilne bilo Ljudski glas. našel v slabih živ, kakor je tudi ela pomanjkanje. žgati, zelo bogati,
, tiste čase, toda moram boriti za aj si pa hočem, est in mostov, pa abilen.
svojega življenja e imenoval v Ob-
skladu s težnjaMure, da se tesendar pa mi tudi ni mnogo pomaše zmeraj nesrečeko in troši tudi stov pa nisem mograditi...
)Y PAUL
n ga že, ko sem a, v petnajsti štese je z avtom,  je družbica než-
n trušč je v gojudi. V dimu ci-
garet je vrgel ,Cowboy Paul’ svojo nogo na mizo, ko krik in vrišč družbice ni vzbudil dovolj pozornosti.
. . . Frčali so kozarci, steklenice, pepelniki . . ., h koncu pa še stoli in mize.«
Takrat so ameriške kavbojke in kriminalke šele začele prav prodirati k nam. Morda je takrat kdo posumil, da ima spet opravka s časopisno raco. No da, danes več nihče ne dvomi: zdaj smo že sposobni sami ustvariti kak podoben film. če ne drugače, pa v koprodukciji. Tako je to splošno naš
oj (predvsem kulturni) življenjepis
pojav, ne le prekmurska specialiteta. In ker imam kljub svoji mladosti pomembno kulturno vlogo, pomembno družbeno politično vlogo nasploh, si lahko dovolim trditev, da imamo take cowboje Paule povsod.
Kako pa se borimo proti takim pojavom, to je pa drugo vprašanje. V različnih krajih različno. Kakor sem že navedel v svojem življenjepisu, v razdobju, ki je bilo za našo pokrajino zelo važno, v razdobju 1956—1961, nekatere občine' niso sploh ničesar investirale v kulturo in prosveto. Kakor vidiš, dragi bralec, smo se pri nas
proti kulturno-vzgojnim problemom borili na zelo specifičen način . . . Toda najbrž spet ni resnica, da smo imeli take probleme. Kajti če bi jih imeli, bi občine za gotovo določile kakšna sredstva. Ker pa jih niso, je jasno, da problemov ni bilo. Preklicujem zato svoje izjave. Mi je pač zagodel tiskarski škrat.
PREKMURCI SI BODO ZGRADILI KULTURNI DOM!
Ali ni razveseljiva ta vest! Takoj se ti prebudi upanje, da se
naši domači kulturi obetajo boljši časi.
»Kulturni dom Prekmurja bo dom vsega Prekmurja . . . Tako si bomo v srcu Prekmurja ustvarili svoje gledališče, svojo centralno knjižnico, svoj muzeji, ustvarili si bomo dom, kjer se bodo srečale vse kulturne skupine Prekmurja v medsebojnem pomaganju, tekmovanju, delu itd.«
Ko bi vedel, dragi bralec, s kakim veseljem sem pisal o tem v osmi številki četrtega letnika! . . . In pisal sem še vrsto let. Pisal
sem veliko in žolčno, kakor da so se vsi ljudje, ki jih res skrbi kulturni razvoj ljudstva, razvoj splošnih socialističnih odnosov, ki pomenijo pravzaprav široko kulturo nasploh, jasno zavedali, da je v naši družbi iz leta v leto več kavbojev Paulov in vse več tombol z vse bogatejšimi in številnejšimi dobitki. To je bil silovit zalet, krčevit zalet, ki je zajel res široko javnost.
DOM KULTURE BO NAMREČ STAL NA TRGU ZMAGE ...
»Zavzemal bo ves prazen prostor od hotela »Zvezda« do ogla Kocljeve ulice in po nji naprej do gostilne »Flisar«.
To alarmantno novico sem objavil v deveti številki petega letnika. Zdaj mi boste spet očitali, da sem čisto preprosto in po novinarsko lagal. Toda, kaj si pa morem, če so na istem mestu zgradili banko in pošto! Samo zaradi tega kulturnega doma ni bilo mo-
goče postaviti.
Na takratnem Pomurskem festivalu so nameravali svečano položiti prvi kamen v temelje Doma kulture v Murski Soboti. Tudi to ste lahko brali med mojimi poročili. A doma še danes ni, seveda. Kdor mi očita kako novinarsko »racarstvo«, — temu moram razložiti, kako je prišlo do tega žalostnega konca.
V tistih časih velikih načrtov
sc namreč nihče ni spomnil na to, da na vsej prostrani ravnini okrog Sobote kamna ni. Ko so že izkopali jamo, natančno določili mesto, kam bodo kamen posadili, ko je vse svečano umolknilo, tedaj so ugotovili, da kamna ni. Slo je samo za en samcat kamen, toda tudi tega ni bilo.
Pač pa so potem zgradili poštno poslopje s tistim prečudovitim stopniščem, in od takrat je že marsikateri Pomurec z lastnim nosom in z lastnimi kostmi ugotovil, da
kamna tudi na naši ravnini ne primanjkuje.
IN ŽIVLJENJE TEČE DALJE
Da, življenje teče dalje, kljub takim in drugačnim pretresom. Najavil sem ustanovitev Kluba prekmurskih akademikov, doživljal potem iz leta v leto, da ne sodelujejo z mano, da še s svojo domačo pokrajino ne sodelujejo veliko in da tako pomagajo v nekem smislu ustvarjati mnenje o Prek«murju kot o neki provinci, ker ga pač ne poskušajo povezovati s širšo skupnostjo. . . , toda kaj bi se pritoževal nad takimi malenkostmi! Izdali so recimo svoj časopis in dokazali, da so na svetu. Dobro, da so na svetu.
Najavil sem nekoč »Svet ob Muri«, spremljal njegovo delo in ga — tudi pokopal. To je bilo pač eno izmed mnogih doživetij v moji kratki življenjski dobi. In ta številnost pojavov, ta zapletenost pojavov me je končno privedla do tega, da sem se odločil, napisati le nekaj »prispevkov« za svoj življenjepis, kot to delajo tudi drugi.
Prispevke izbral: DRAGO GRAH
AVTOKRITIKA
Verjame kdo ali pa ne, ko sem že zapisal naslov, še pravzaprav nisem vedel kaj bo »ratalo«, tako kot je to v novinarskem poklica pogostokrat. Torej: avtokritika. Lahko je ena beseda, lahko pa nastaneta tudi dve: avto in kritika (star vic)...
Torej znova. Nekaj bolj, takole vzvišenega: recimo v Radenskem zdravilišču imajo v Ljubljanskem domu v nulnul šklojke z napisom IMPERIAL. Če tam sediš si imperator! (spet nič, ker to spada že v zgodovino).
Nekaj bolj perspektivnega. Da, imam staro denarnico. Sila dobro ohranjeno. Izvira iz letnika 1910. Stare avstrijske krone so kot nalašč zanjo. Velika je, da malo takih. Ker mi je skazila vsako oble-
ko, sem jo moral po odločitvi družinskega kolegija nemudoma odstraniti (pa smo že v sedanjem času, torej aktualni! Z najboljšo biks kremo sem jo očistil in shranil. Naj jo vidijo bodoči rodovi, to mojo veliko denarnico, kajti računam, da naši potomci ne bodo več rabili denarnic.
Ja, ampak, ali ima to kakšno zvezo z naslovom? Seveda jo ima! In kakšno? No, da — posiljeno! (Tudi tega smo se v našem poklicu navzeli). Vse to pa je tako kot v tisti stari ruski pripovedki: dedek je vlekel repo, babica dedka, babico vnučka, vnučko kužek itd. pa je šlo.
Za konec še nekaj besed o maslu. Tri vrste masla poznamo. Maslo na glavi, v mlekarni in komentatorsko maslo. Slednje proizvajam devet let tudi sam.
Torej vendarle: avtokritika!
JUŠ MAKOVEC
0 športnih superlativih
Prav gotovo je šport z najrazličnejšimi panogami tista tekmovalna igra, ki ob vsakodnevnih tekmovanjih navdušuje tisoče ljubiteljev o uspehih in prav tolikim prinaša razočaranja ob neuspehih svojih ljubljencev. Jasno je, da gre pri tem za dosego uspehov, ki pa vedno ne pridejo po začrtani poti. Pa tudi tako imenovani športni »superlativi«, se več ali manj skrijejo in ne pridejo v javnost. Pri spremljanju najrazličnejših športnih tekmovanj sem zabeležil tudi nekaj takih.
Kot prvo: nenavadna metoda vključevanja nogometašev v nekaterih podzveznih klubih v Pomurju, ki nočejo zaostati za zveznimi ligaši in za vsak slučaj ob pristopu nogometaša v njihove vrste sklenejo pismeno eno pogodbo ter ga s tem navežejo za določeno dobo, da mora ostati v njihovih vrstah.
Zelo nenavaden primer sem zabeležil tudi na nedavnem tekmovanju motoristov, ko sem bil skupaj s številnimi gledalci presenečen in malce v nerodnem položaju, ko sodniki po končani zadnji dirki niso vedeli kdo je zmagovalec, čeravno je ta že stal pred sodniško tribuno. No, na srečo je kljub vsemu pokal ostal v njegovih rokah.
Protest je najlažje in edino sredstvo za dosego uspeha po izgubljeni tekmi, zato se ga vsi zelo radi poslužujejo. To je izkoristil tudi eden izmed klubov pomurske nogometne lige po izgubljeni tekmi. Pritožil se je zaradi nepravilno registriranega nogometaša. Toda že pred odločitvijo tekmovalne komisije so ugotovili, da je nogometaš registriran za dva kluba, da ima dve izkaznici z isto številko in v obeh pravico nastopa. Protest je bil seveda uspešen.
Ko je bilo v Murski Soboti zgrajeno novo nogometno igrišče so ga igralci Sobote skrbno čuvali, posebno ob slabem vremenu in so trenirali in igrali tekme na starem igrišču. Tako bi igrišče bilo vedno novo, zato pa so prišli na priprave nekateri zvezni ligaši, katerim je zelo dobrodošlo za treninge tudi v dežju in blatu.
In tako bi lahko še našteval — pa rajši ne, kajti v uredništvu sem najmlajši, čeprav ne po letih.
FRANC MAUČEC
Jaz, fotoreporter — in predpomladna podoba Murske Sobote
Sobota, zadnji dan pred zaključkom II. pomurskega sejma v G. Radgoni. Promet na cesti M. Sobota — Maribor večji kot druge dni v tednu. Prav to nas je vodilo k odločitvi, da skupaj z uslužbenci Prometne postaje LM organiziramo akcijo. Naš cilj: ugotoviti ali so vsa motorna vozila in vsi vozniki teh vozil dovolj pripravljeni za varno vožnjo na cestah tudi ponoči.
Načrt (ali pa scenarij) je bil do potankosti izdelan. V treh avtomobilih smo bili kmalu na predvidenem mestu. Bilo nas je okrog dvajset. Razporejeni, smo vedeli kaj nam je storiti. Jaz in moj sotrpin sva v ekipi predstavljala »sedmo silo«. Opremljena sva bila z aparati znamke »Yashica« in s »fleši«. Noč Je prekrila pokrajino in asfaltni trak. Akcija se je začela.
čana, da bodo reportaže dobro »ilustrirane«
Se ponoči sem sanjal o uspelih posnetkih in zjutraj naslednjega dne je bil film že v laboratoriju. Nestrpnost je naraščala in čez uro sem pohitel k fotografu. . .
»Veš, zelo mi je žal, toda na filmu so le rahli sledovi avtomobilskih žarometov«, mi je odzdravil. Oblil me je znoj in niti besedice nisem spravil iz sebe. Posnetkov torej ni. Se preden sem poizkusil najti vzrok temu, sem poklical »kolego«.
»Karči, so ti posnetki uspeli? Jaz nimam niti enega«, se je oglasil.
JAZ IN FOTOREPORTER
Tovariši v modrih oblekah so zaustavljali kolesarje, mopediste, motoriste in avtomobiliste. Pri nekaterih je bil postopek kratek, pri drugih, zaradi majhnih ali večjih »grehov« na vozilu, pa daljši. In ob teh vsa imela tudi midva s »kolegom« marsikaj opraviti. V temi sva osvetljevala najine beležke v žepno svetilko in pridno zapisovala. Spodrsljaji, napake in pomanjkljivosti »motoriziranih« — to je bila snov za najine reportaže. Da pa besedilo ne bi bilo preveč suhoparno, sva zelo pridno uporabljala »fleš« in fotoaparat. Blisk »fleša« je osvetljeval prizadete na dveh ali štirih kolesih. Zadovoljna z »obilno letino« posnetkov ta večer, sva se srečno nasmihala drug drugemu, prepri-
Potem mi je razlagal o tem, da je na fotoaparatu nekakšen regulator katerega je potrebno samo premakniti če slikaš s »flešem«. Odložil sem slušalko in pogledal aparat. Ima prav, toda midva se teh »vražjih regulatorjev« sinoči še dotaknila nisva.
Kljub temu je bila tista reportaža »ilustrirana«. O tem, na kakšen način sem prišel do slik, moram molčati. Trdim pa, da so bile slike originalne, samo z enodnevno časovno zamudo.
Na naslednji seji uredništva je nekdo dejal: »Karči potrebuje potni nalog zase in za fotoreporterja« (op. pisca: postal sem namreč tudi fotoreporter).
KARČI SUKIČ
ŠTEF BALAŽIC
Povezava na relaciji PV — občina M. Sobota. Posebna lastnost: z »glavnim« rad vodi diskusije o dolgih in kratkih sestavkih — sam pa pravi, da ni dovolj ubogljiv.
DRAGO GRAH
Usoda mu ni naklonjena — v uredništvu PV je »kulturnik«. Kakorkoli že — ugriznil je in pravi, da ima močne zobe.
JUŠ MAKOVEC ambasador dobre volje v Ljutomeru, odpravnik poslov v G. Radgoni — sicer tudi humorist, čeprav ne vedno, pri vestniku že kmalu JO let.
KARČI SUKIČ resnični mladenič v uredništvu, sicer pri PV že nekaj let — z vmesno presaditvijo — kar ima še danes posledico: prispevki o mladini in za mladino, pri potnih nalogih pa smer: občina Lendava.
FERI MAUČEC
najmlajši v uredništvu — vendar ne po letih. Toliko znan z naših nogometnih igrišč, da se s športnim pisanjem ubada tudi kot novinar. In še nekaj: kadar je v PV premalo kronike — nesreč, nezgod, rojstev, porok in podobnega drobiža, verjemite — ne po njegovi krivdi.
OD TEDNA DO TEDNA
DANES: BEN BELA V JUGOSLAVIJI
Danes bo prispel na prvi uradni obisk v našo državo predsednik alžirske republike Ben Bela. Njegov obisk je v bistvu normalno nadalnje utrjevanje prijateljskih vezi, ki družijo obe državi že vrsto let. Toliko bolj pomemben pa je ta obisk, ker nekako sovpada s pripravami na izredno pomembna mednarodna srečanja. Sedaj so ravno v polnem teku priprave za svetovno konferenco o trgovini in razvoju ter za drugo konferenco neangažiranih držav.
Alžirija se je poleg tega uspešno zavzemala za utrjevanje enotnosti arabskih držav in široko povezavo z afriškimi državami. V svoji notranji politiki pa si je izbrala socialistični razvoj dežele, ki mu bo letošnji kongres narodne osvobodilne fronte dal
tudi temeljne kamne. Alžirija si je s svojo zunanjo politiko pridobila v svetu veliko spoštovanje. Zavzema se za popolno neodvisnost svoje države in za blokovsko nevezanost, s popolnoma svojstveno potjo v socializem pa je arabskim množicam odprla nove vidike.
Prepričani smo, da bo obisk predsednika Ben Bele še poglobil in razširil vsestransko sodelovanje med Alžirijo in Jugoslavijo. To sodelovanje temelji na obojestranskih koristih, na globokem medsebojnem spoštovanju in utrjevanju miru v svetu. Zato izrekamo alžirskemu predsedniku dobrodošlico z željo, da se nadaljuje uspešno začeto sodelovanje v interesu miru na svetu in za stvarno zmago socialistične misli v svetu.
SOGLASJE O REŠITVI CIPRSKE KRIZE
Po dolgih razpravljanjih in pretresanju predlogov izgleda, da bodo v Varnostnem svetu le našli formulo, po kateri bi rešili ciprsko krizo. Za to bo služila resolucija nestalnih članov Varnostnega sveta, ki so predlagali, da naj Varnostni svet pooblasti generalnega sekretarja OZN U Tanta, da naj odloči o sestavi
in številu mednarodnih sil, ki bi jih poslali na otok, pri tem pa se naj posvetuje z vladami Cipra, Grčije, Turčije in Velike Britanije. Vse prizadete delegacije so tudi izjavile, da je resolucija o njih sprejemljiva. Mednarodne sile bi naj ostale na otoku štiri mesece.
NACISTIČNE PROVOKACIJE
Iz Zvezne republike Nemčije so prišle vesti o še eni nacistični provokaciji. Po obtožbah zoper ugledne jugoslovanske osebnosti (med njimi tudi Koča Popoviča), so sedaj naperili napade tudi zoper podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča. Zdaj širijo nezaslišne izmišljotine o dozdevanih »zločinih« nad ujetniki nacističnih oboroženih sil v Jugoslaviji. Brez dvoma ni mogoče mimo takih izmišljotin in nihče ne more ob njih ostati ravnodušen, če je le nekoliko okusil »širokogrudno, plemenito in kulturno« ravnanje nemške soldatske. V Nemčiji pa popolnoma ob tem pozabljajo, da je Jugoslavija prva-izpustila nemške ujetnike, celo tiste, ki so prestajali kazen. Obtožba sama in nacistični advokat pri vsem tem nista važna, vznemirljivo je ravnanje tožilstva v ZR Nemčiji, ki take obtožbe sprejema, uvaja »postopek« in nato izdaja »odločbe«. Pri vsem tem pa
tožilstvo pred naličjem sveta krši mednarodni zakon, po katerem nemške oblasti nimajo pravice vlagati obtožbe in uvajati postopke proti državljanom držav, ki so sodelovale v boju proti hitlerjevskim okupatorskim silam.
Zadnji izpadi v ZR Nemčiji so širom po svetu vzbudili velikopozornost in ogorčenje. Širom po svetu se pojavljajo zahteve, da je Nemčija dolžna izplačati Jugoslaviji vojno odškodnino. Sicer pa po svoje te obtožbe niso nič nenavadne. V ZR Nemčiji so se znašli v hudi zagati. Dan za dnem svetovna javnost odkriva nove nacistične zločince, ki sedijo v visokih službah, sama politika pa je v globokem razcepu. V zadnjem času je bilo vrsto samomorov nekdanjih zločincev, ki se kljub vsej širokogrudnosti bonnskih oblasti niso mogli izogniti mednarodni pozornosti in bi morali sesti na zatožno klop.
DALJNI VZHOD
Z aktivnejšo mednarodno politiko, ki jo je v zadnjem času začel Peking, se je odprlo nekaj vprašanj, mimo katerih kitajski državniki ne morejo, če si hočejo pridobiti večje zaupanje azijskih in afriških držav. Med Ču En Lajevim obiskom na Ceylonu je bilo precej govora tudi o ureditvi obmejnega spora med Indijo in Kitajsko. Ču je med drugim tudi izjavil, da je Kitajska pripravljena na pogajanja z Indijo. Opazovalci so to izjavo z zadovoljstvom
sprejeli, čeprav je še odprto vprašanje, ali bodo pogajanja taka, da bodo ta prepad premostila in če je Kitajska pripravljena tudi na določena popuščanja v svojih zahtevah.
Nekako v senci velike polemike med Sovjetsko zvezo in Kitajsko potekajo pogajanja med delegacijami obeh držav o ureditvi mejnih vprašanj. Meja med Kitajsko ih SZ je dolga 8.000 kilometrov in marsikje zelo sporna, kar ni nobena tajnost.
MED ETIOPIJO IN SOMALIJO MIR
Na meji med etiopijo in Somalijo je mir, čeprav še odnosi niso urejeni. Najpomembnejše je to, da so prenehali oboroženi spopadi. Rešitev problema bosta obe državi uredili z medsebojnimi
pogajanji. V resoluciji, ki so jo sprejele afriške države tudi predlagajo, da bi naj razorožili civilno prebivalstvo, ki živi vzdolž meje Etiopije in Somalije.
DE GAULLE V MOSKVO?
V Parizu se mudi na obisku sovjetska parlamentarna delegacija. Srečanje s francoskimi parlamentarci je bilo izredno prisrčno, zaradi česar so začeli napovedovati zboljšanje odnosov med obema državama. Predsednik De Gaulle je sprejel tudi vodjo sovjetske delegacije in kot ka-
žejo nekateri znaki, je vodja sovjetske delegacije ob tej priložnosti izročil de Gaullu vabilo, naj obišče ZSSR. Premier Hruščov je de Gaulla povabil na obisk že 1960. leta, ko se je mudil v Parizu in to vabilo še velja. Datum obiska bi naj kasneje določili.
RAZOROŽITVENI RAZGOVORI V ZAGATI
V Ženevi so klub temu, da je bilo dovolj stičnih točk, o katerih bi se lahko sporazumeli, spet v osredju obtoževanja. Vodja sovjetske delegacije je v zadnjem govoru izjavil, da je ZSSR predlo-
žila vrsto predlogov, ki pa jim zahodne države, predvsem ZDA niso posvetile nobene pozornosti, kar je povzročilo, da je položaj zelo resen in da delo konference zamira.
MURSKA SOBOTA: VII. ZASEDANJE SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Uspešno uveljavljanje novega sistema
V soboto je bilo v Murski Soboti sed-mo redno zasedanje skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Murska Sobota. Razpravljali so med drugim o zaključnem računu za leto 1963, finančnem načrtu za leto 1964, sprejeli ustrezne instrumente za zbiranje dohodkov v skladu zdravstvenega zavarovanja, odločali o nekaterih pravicah iz zdravstvenega zavarovanja in naposled raz-pravljali tudi o novem pokojninskem sistemu.
Za lansko delovanje Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Murski Soboti in njene samoupravne organe je značilno, da je bil glavni poudarek na uveljavljanju novega sistema zdravstvenega in socialnega zavarovanja. V tem glavnem prizadevanju je bil dosežen tudi pomemben uspeh, saj jim je kljub pomanjkanju ustreznih primerjalnih pokazateljev iz prejšnjih let uspelo dokaj precizno planirati dohodke in izdatke sklada za zdravstveno zavarovanje delavcev. Tako so bile lani pokrite vse potrebe na tem področju, ne da bi krnili pravice zavarovancev, saj so jih na nekaterih področjih celo razširili. Skupščina in še zlasti upravni odbor sta med letom skrbno spremljala to pestro delovanje še prav posebno pa gibanje dohodkov in izdatkov. Mnogo je k temu prispeval tudi prehod od cen zdravstvenim uslugam k finansiranju programov zdravstvenih zavodov. Novo finansiranje zdravstvenih uslug je pozitivno vplivalo tudi na učinkovitost in gospodarnost zdravstvene službe. Iz poslovnega poročila pa je tudi razvidno, kako so bili uveljavljali ukrepi, da bi čimbolj uspešno zajezili naraščanje stroškov zdravstvenega zavarovanja. Tako je sklad za zdravstveno zavarovanje delavcev zaključil lansko poslovno leto za nad 12,5 milijona dinarjev suficita.
Delovanje skupščine in upravnega odbora je bilo na tem zasedanju ocenjeno kot uspešno, saj sta ob svoji osnovni usmerjenosti, kako čimbolj uspešno uveljaviti novi sistem, sprejela vrsto novih predpisov. Njuna zasedanja so imela izrazito delovni značaj. Letos pa bo potrebno mnogo bolj angažirati tudi svete podružnic in komisije skupščine, saj zahtevajo posamezna področja in dokaj spe-
cifične razmere v okoliših posameznih podružnic tudi poglobljeno razpravo teh samoupravnih organov, da bodo lahko poznejše odločitve skupščine čimbolj življenjske in pogojene z osnovnimi pravicami in potrebami zavarovancev.
Pri večini zdravstvenih uslug je v lanskem letu opazno padanje njihovega števila, medtem ko so se nekatere usluge in pripomočki precej podražili. Tudi bolniški stalež se je v povprečju zmanjšal od 4,59 odst. na 3,32 odst. ali za 1.27 odst. Zmanjšanje bolniškega staleža pa ni v vseh občinah enako: največje je v radgonski občini (2,05 odst.) in najmanjše v občini Murska Sobota (0,36 odst ). Tako so lani zabeležili povprečno najmanjši bolniški stalež v občini Lendava (2,95 odst.), v občini Sobota (3,19 odst.), medtem ko je znašal v radgonski občini še vedno 3,41 odst., v ljutomerski pa celo 4,03 odst.
Po letošnjem predračunu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev naj bi zbrali na območju Komunalne skupnosti za socialno zavarovanje v Murski Soboti 1.397.671.000 dinarjev dohodkov, medtem ko so izdatki planirani s prav tolikšno vsoto. Skupščina se je na tem zasedanju glede na gospodarsko moč Pomurja in potrebe sklada tudi letos odločila za maksimalne prispevke: 8-odstotno
V Gančanih — na kulturni prireditvi — Foto F. Maučec
stopnjo osnovnega prispevka in stopnjo dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki pa se v povprečnem odstotku niso povečale od lanskih. V panogi obrtna dejavnost se bo stopnja dodatnega prispevka povečala za 0,45 odstotkov, dodatni 1,96-odst. prispevek bodo letos plačevala tudi go-
stinska in trgovska podjetja znatno pa se je stopnja dodatnega prispevka zmanjšala pri kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacijah — za 2,58 odnosno 2,94 odst.
V okviru letnega finančnega predračuna je skupščina tudi sklenila, da bodo letos zavarovanci prejemali za opremo otroka 10.000 din, m strezno pa je povečala tudi pavšalna povračila pogrebnih stroškov in dnevnice za potovanja zavarovancev.
M. Sobota: pred delavnicami soboškega avto-moto društva
DOKLEŽOVJE
Kulturno prosvetno društvo v Dokležovju je eno izmed zelo delavnih, saj s svojimi pogostimi nastopi često razveseljuje domačine in okoličane. Društvo je tudi letos naštudiralo veseloigro »Dan oddiha«, s katero so že nastopili na domačem odru ter gostovali v nekaterih sosednjih krajih. Računajo pa, da bodo z igro še obiskali nekatere kraje. V Dokležovju je izredno zanimanje za kulturne prireditve, kar je pokazala tudi tokratna prireditev, saj je bila dvorana polna.
Križem kražem po Pomurju
POVEZALI SE BODO SKŠ
Pred dnevi je imel šolski komite ZMS na KSŠ v Rakičanu sejo, na kateri so pregledali dejavnost organizacije od semestralnih počitnic. Sklepi so bili v glavnem izvršeni in tudi mladinske ure se nadaljujejo brez večjih zadržkov. V bodoče delo pa so uvrstili izdajo še ene številke šolskega glasila, dobro pripravo zaključnih ekskurzij in maturitetnega potovanja za absolvente ter zbiranje kandidatov za zvezno delovno akcijo, ki bo letos delala na Jadranski magistrali.
MARJAN DOLINAR TRETJIČ V RAKIČANU
V ponedeljek je na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu gostoval član Celjskega gledališča Marjan Dolinar. Izvajal je Cankarjeva dela iz ciklusa »Ob svetem grobu«. Ciklus obsega sedem zgodb, ki spominjajo na Cankarjevo mater. To so med drugim: Njena podoba, Sveto obhajilo, Skodelica kave, Njen grob in druge.
Dolinar je tokrat že tretjič gostoval na rakičanski šoli. Izvajanju so prisostvovali vsi dijaki, ki so bili z njegovim delom zelo zadovoljni.
Za otvoritev medobčinske dramske revije v Ljutomeru:
»RDEČE IN MODRO V MAVRICI«
Dramska sekcija ljutomerske Svobode bo uprizorila v petek zvečer dramatizirano zgodbo iz stare Kitajske Valterja Bauerja »Rdeče in modro v mavrici«. V soboto bodo dali predstavo za šolsko mladino, kasneje pa nameravajo gostovati v Radgoni, Veržeju in v Križevcih.
Uprizoritev igre »Rdeče in modro v mavrici« bo nekak uvod v medobčinsko dramsko revijo, ki bo predvidoma 19., 20. in 21. marca v Ljutomeru in na kateri bo sodelovalo več dramskih skupin iz Pomurja. Katere dramske skupine bodo sodelovale na reviji, še ni znano.	-jm
ROGAŠOVCI
Rogaševske žene se tudi letos skrbno pripravljajo na svoj praznik. V kulturnem programu bodo sodelovali mešani pevski zbor, recitatorji, pevci in na koncu tudi igralci s skeči. Po proslavi bodo žene priredile v kultunem domu družabni večer.
Prosvetno društvo v Rogašovcih pripravlja uprizoritev veseloigre »Ad acta«. Pričakovati je, da se bo v kratkem predstavilo domačemu občinstvu, kar bo po več letih prva igra, ki jo bo uprizorilo društvo.
Zbor volivcev v Nuskovi je
predlagal, da bi se naj predvidena zdravstvena postaja v Martjancih zgradila v Rogašovcih, ker je to zelo oddaljen kraj od središča občine, zdravnik pa bi naj pogosteje prihajal v Rogašovce.
V Sotini so na zboru volivcev predlagal, naj cestno podjetje uredi cesto do gramoznice, iz katere se sedaj samo odvaža gramoz. Sprejeli so tudi krajevni samoprispevek za gradnjo mrtvašnice.
za
ČRENSOVCI
Mladina v Črensovcih, ki je v zadnjem času zelo aktivna zlasti na kulturnem področju, je te dni naštudirala Mollierovo komedijo »Namišljeni bolnik«, katero so mladi igralci dokaj uspešno uprizorili. Z igro so nastopili v Črensovcih in na Bistrici, nameravajo pa še gostovati v nekaterih sosednjih krajih. Obisk na obeh prireditvah je bil zelo dober.
V Adrijancih: KONČNO TELEVIZOR
Že na lanskoletni mladinski konferenci je mladinski aktiv v Adrijancih sklenil, da si bo ustvaril toliko sredstev, ki bodo zadostovala za nabavo televizijskega sprejemnika. To jim je tudi uspelo, kar priča pred nedavnim montiran televizor. Namestili so ga v mladinski sobi, ki so si jo uredili v bivši šoli.
Mladi Adrijančani pa delajo tudi na drugih področjih. Za Dan žena pripravljajo kulturni program in majhno presenečenje za žene zadružnice. Zgražajo pa se nad tem, ker jim je bila le obljubljena šola za življenje. Mladi so bili namreč za šolo zelo navdušeni.
VIDEM OB ŠČAVNICI
Enako kakor lani, tudi letos deluje pri Vidmu šola za življenje. Šola traja že približno mesec dni in je dobro obiskana. Predavanja so dvakrat tedensko in jih imajo predavatelji iz šole in zdravstvenega doma. Ob tej šoli je organizirana tudi šola za starše, ki bo kmalu končana.
V prihodnjih dneh bo radgonsko gradbeno podjetje končalo z deli na preureditvi doma TVD »Partizan«. Dom so znotraj popolnoma preuredili, položili parket ter takousposobili sodobno telovadnico. S to preureditvijo bo videmski Partizan dobil boljše pogoje za delo. Dobro bi še bilo, če bi enkrat že uredili tudi igrišče.
Č. J.
NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Sklenili so tudi, da se bodo odzvali povabilu za sodelovanje s kmetijsko šolo na Češkoslovaškem, ki je sama izrazila željo sodelovati z rakičansko šolo. Sodelovanje bo v obliki izmenjav mnenj in. izkušenj, v letnih počitnicah pa bo nekaj dijakov iz Rakičana obiskalo njihovo šolo, oni pa bodo obisk vrnili. -do-
N E S R E Č E
PRI PREHITEVANJU ZADEL KOLESARJA
Na cesti II. reda na relaciji M. Sobota — Rakičan se je dne 1. marca 1964 ob 20.45 uri pripetila prometna nesreča med kolesarjem Matjašec Francom iz Sebeborec in motoristom Herčan Janezom iz M. Sobote. Do nesreče je prišlo, ko je motorist J. Herčan prehiteval kolesarja M. F., ki je vozil pravilno po desni strani cestišča in ga zaradi ozkega prehitevanja zadel ter ga podrl na cestišče in tudi sam padel z motorjem. Pri tem je bil kolesar huje telesno poškodovan in sicer ima udarec na kolku desne noge. Motorist ni bil telesno poškodovan, le na obeh vozilih je nastala materialna škoda v vrednosti ca 20.000 dinarjev.
VOZNIK VPREŽNEGA VOZA NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI
Dne 3. marca 1964 ob 9.00 uri se je na cesti I. reda, na Kolodvorski ulici v Lendavi zgodila lažja prometna nesreča med voznikom konjske vprege Francom Feherjem iz G. Lakoša in mopedistom Jožetom Goltesom iz Kapce. Do, nesreče je prišlo, ko je voznik konjske vprege na koncu, mostu na Črncu zavil na levo in pri tem ni upošteval prednosti nasproti prihajajočega mopedista, ki je pravilno vozil po desni strani cestišča. Mopedist se je pri tem, zaletel v vprego. Telesnih poškodb ni bilo, le na mopedu je nastala škoda v vrednosti cca 20.000 dinarjev.
8
POMURSKI VESTNIK, 5. MARCA
BELEŽKE Z OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Učno-vzgojni problemi na strokovnih šolah
(Nadaljevanje s 4. strani)
Člani sindikalne podružnice soboških strokovnih šol so na svojem občnem zboru posvetili največ razprav učnovzgojnim problemom.
Pomanjkanje predavateljev, predvsem za strokovne predmete je na strokovnih šolah še vedno pereč problem. Kljub prizadevanju vodstev posameznih šol je le težko dobiti predavatelje za posamezne strokovne predmete. Na občnem zboru so ugotovili, da je vzrok za to potrebno iskati v razmeroma nizkih osebnih dohodkih prosvetnih delavcev.
Obširni učni načrti, posebej še za nekatere splošne predmete in praktično delo, ki ga morajo izvrševati dijaki na srednjih strokovnih šolah vse preveč obremenjuje dijake. Kot so trdili, ta obremenjenost iz leta v leto narašča, kar ni v skaldu s prizadevanja za skrajšan deloni tednik. Dijaki so že preobremenjeni s šest ali več urnim poukom dnevno, če k temu prištejemo še čas, ki ga porabijo za učenje doma vidimo, da so mladi prav v svoji razvojni dobi pretirano za-
KROJ — POTREBNI SO NOVI DELOVNI PROSTORI
V podjetju »Kroj« v Murski Soboti so na občnem zboru sindikalne podružnice obširno razpravljali o gospodarjenju v letošnjem letu.
Člani kolektiva so bili mnenja, da 15-odstotno povečanje letošnjega plana v primerjavi z lanskim letom ni previsoko in bodo predvideno planirano proizvodnjo s še večjim prizadevanjem in boljšim gospodarjenjem lahko dosegli in presegli. Da bi bili kos nalogam, ki so jih sprejeli s proizvodnim planom za tekoče leto, bodo morali povečati delovne prostore. Sedanji delovni prostori namreč nikakor ne odgovarjajo potrebam, naj bi do konca leta 1965 zgradili nove ali pa kupili primerno stavbo. V ta namen bodo iz svojih skladov investirali okrog 30 miliipko,- ćlpo-n rd erd r ererere jonov dinarjev, razliko pa bi krili z najetjem potrebnih kreditov.
Ko so obravnavali sedanji način nagrajevanja so ugotovili, da je ta postavljen na dobrih načelih in daje možnosti slehernemu proizvajalcu,
posleni. To vprašanje bi lahko rešili, po mnenju občnega zbora, z uvedbo aktivnega odmora vsaj en dan v tednu. Nekateri so predlagali, da naj bi bila to pouka prosta sobota. Ta dan bi tako dijaki kot predavatelji lahko uporabili za resničen odmor. Nedelja namreč za dijaka nikakor ne predstavlja vedno prost dan, če hoče v ponedeljek priti v šolo pripravljen. Nenehno spreminjanje učnih programov še zaostruje že tako težaven položaj dijakov in predavateljev, če pa' k temu dodamo še pouk v dveh izmenah in pomanjkanje sodobnih učil ter pomanjkanje prostorov, spoznamo, da je čimprej potrebno začeti z reševanjem teh problemov tudi na strokovnih šolah druge stopnej.
Na sliki: olimpijski zmagovalki sestri Goitschel v Radencih
da z večjim prizadevanjem in kvalitetnejšim delom svoje osebne prejemke povečuje. V tem podjetju sodelujejo v organih upravljanja vsi proizvajalci, zato so menili, da mora sindikalna podružnica skrbeti za izobraževanje, saj bo takšno prizadevanje rodilo uspehe tako v delu organov upravljanja kot v boljši kakovosti izdelkov in v povečani storilnosti.
K. SUKIČ
Povsod prisoten problem -šolstvo
(Nadaljevanje s 4. strani)
Da bi omogočili bolj smotrn razvoj šolstva v občini, so bile v preteklih letih nekatere šole v soboški občini ukinjene kot popolne osemletke. Tako je sedaj v tej občini 19 osemletk. Predlogi za reorganizacijo šol pa so tudi v ljutomerski občini. Tako nekateri menijo, naj bi se priključili višji razredi cezanjevske osemletke ljutomerski, razkrižke pa stročenski osemletki.
Ti predlogi so vredni proučevanja predvsem zaradi tega, ker bi z združitvami omogočili, da bi bil predavateljski kader primerneje razvrščen, poleg tega pa bi bilo nekoliko manj težav zaradi opreme posameznih osemletk. S tem v zvezi bi bilo potrebno prav tako proučiti tudi kapacitete tistih šol, ki naj bi se povečale. Najbolj proble-
matično je to vsekakor pri ljutomerski osemletki.
Že z lanskim letom so v soboški občini nastale težave pri financiranju srednjih šol. Okraj daje sredstva za delovanje kmetijske srednje šole v Rakičanu, za učiteljišče, za srednjo šolo za telesno vzgojo ter za srednjo šolo za zdravstvene delavce. Ostale šole kot je gimnazija, srednja ekonomska, srednja glasbena šola, center za blagovni promet, kakor tudi prosvetno pedagoški zavod pa se vzdržujejo na osnovi sofinansiranja pomurskih občin.
Kljub temu, da dajeta obe občini veliko sredstev za osnovno šolstvo: ljutomerska polovico proračuna, v Soboti podobno, v obeh občinah ostaja še vedno precej odprtih vprašanj med katerimi ni najmanj pomembno tudi nagrajevanje prosvetnega 'kadra.
—jm
LETNA SKUPŠČINA SO ZA ROKOMET M. SOBOTA
Rokomet najmnožičnejši šport v Pomurju
Pretekli teden je bila 8. redna letna skupščina strokovnega odbora za rokomet pri ObZTK v Murski Soboti. Na skupščini so ugotavljali velik napredek rokometa v Pomurju, ki je bil dosežen v zadnjih nekaj letih, zlasti kar se tiče množičnosti.
Da je to res potrjuje že samo dejstvo, da se je število osnovnih organizacij kljub temu, da so bile nekatere zaradi objektivnih težav razformirane, povečalo na 80 in da imamo v Pomurju registriranih kar 2.800 aktivnih rokometašev, ki tekmujejo v 17 najrazličnejših ligah, od štajerske pa do občinskih ali področnih pionirskih lig. Rokometaši Pomurja pa hkrati predstavljajo eno tretjino vsega članstva v Sloveniji. Z ozirom na doseženo množičnost rokometa v Pomurju, nadaljna dejavnost ne bo usmerjena v intenzivno razširjanje, temveč za ustalitev, utrditev
in zboljšanje kvalitete rokometa. Rokometne organizacije ne bodo skrbele več toliko za množičnost, ampak za organizacijsko, kadrovsko in kvalitetnejšo ustalitev osnovnih organizacij, pa tudi strokovnih odborov in komisij. To pa zaradi tega, ker predstavlja rokomet že zares takšno množičnost, da je nujno začeti sistematično izboljševati kvalitete, in čas ustvariti tudi eno kvalitetno društvo. Potrebna bo tudi nadaljna decentralizacija tekmovanj, da bi ta postala kar najcenejša, hkrati pa bi morala taka tekmovanja biti v skladu z možnostmi za višja te-
kmovanja. Jasno pa je, da sta decentralizacija nadaljnega tekmovanja in dvig kvalitete rokometa tesno povezana z materialnimi možnostmi, zato bi kazalo za uspešnejšo dejavnost formirati občinski sklad za telesno kulturo in tako voditi enotno politiko financiranja telesnovzgojnih organizacij. V zadnjih nekaj letih je bilo v Pomurju že usposobljeno precej strokovnega, sodniškega in vodstvenega kadra, zgrajeno je bilo več rokometnih igrišč, med katerimi naj omenimo asfaltni rokometni igrišči v Murski Soboti in Beltincih, kar je vsekakor največja zasluga aktivnosti strokovnega odbora za rokomet. Kljub temu pa nam še vedno primanjkuje novih, sodobnejših igrišč, boljših sodnikov in trenerjev. Se bolj bo potrebno poživiti komisije za rokomet pri ObZTK Lendava, Ljutomer in Radgona, ki naj bi s časoma prevzeli funkcije strokovnih odborov in sami vodili tekmovanja na svojem območju.
Na skupščini so podelili kar 20 pismenih priznanj najzasluženejšim rokometnim delavcem in tekmovalcem, katerih zasluga je, da je rokomet v Pomurju dosegel takšno stopnjo množičnosti.
Košarka — na eni izmed tekem ekipe Old boys v Soboti
Elita alpskih smučark v Radencih
V soboto so Radence obiskale najboljše alpske smučarke sveta, udeleženke FIS tekmovanja za »Pohorski pokal 1964«.
Med elito alpskih smučark sta bili vsekakor v središču pozornosti nedavni olimpijski zmagovalki v Insbrucku, se-
stri Marielle in Christine Goitschel iz Francije, ki pa sta bili tudi najboljši tekmovalki v veleslaloma na Pohorju. Poleg njiju naj omenimo še nekatere pomembnejše tekmovalke kot Nemko Hernberger, belgijsko smučarko Patricio du Roy de Blicyui, Japonki Hidenko in Misucu Suzuki, ki sta prvič prišli v Jugoslavijo in druge.
Turistično društvo in zdravilišče iz Radenec sta pripravili gostom slavnostno večerjo, nakar so tekmovalke odšle nazaj v Maribor, kjer jih je drugi dan čakalo naporno tekmovanje.
SREDNJEŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA
BREZ PRESENEČENJ
V nadaljevanju prvenstva v srednješolski košarkarski ligi za mladince so se vsa srečanja končala s pričakovanimi rezultati, zato se tudi položaj na tabeli ni bistveno spremenil.
Elan B : Trgovec 98:17 Sloga : SŠTV 46:61 ESŠ : SKŠ Rakičan 132:58 Elan A je bil prost.
Na tabeli vodi ESŠ z 18 točkami pred Elanom A, ki ima 16. Sledijo: SŠTV 12, Sloga 8, SKŠ Rakičan 6, Elan B 4 ter Trgovec brez točke.
Srečanje v srednješolski košarkarski ligi za mladinke med ESŠ in SKŠ Rakičan se je končalo brez borbe z 20:0. Trenutno stanje na tabeli je naslednje: ESŠ 12, Sloga in Elan po 4 ter SKŠ Rakičan brez točke.
ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA
Old boys še vedno brez poraza
V enajstem kolu zimske košarkarske lige so bili doseženi pričakovani rezultati. Preseneča le izid zaostale prvenstvene tekme jesenskega dela med Puconci in Radenci, ki se je končala z zmago Radenec, čeprav so Puconci v prvem delu igre vodili z 9 točkami. Rezultati 11. kola:
M. Sobota : Rakičan 59:40 Puconci : Lendava 22:47 Old boys : Grafičar. 80:59 Radenci so bili prosti.
Puconci : Radenci 39:41 Tabela
Old boys	10	10	0	864:486	20
M. Sobota	9	6	3	546:524	12
Grafičar	10	5	5	654:539	9
Rakičan	10	4	6	434:549	7
Radenci	9	3	6	351:598	6
Lendava	9	3	6	327:378	5
Puconci	9	2	7	309:411	4
PIONIRSKO PRVENSTVO POMURJA V KOŠARKI
Strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti je te dni razpisal ekipno tekmovanje pionirk in pionirjev v košarki za leto 1964. Pravico tekmovanja imajo pionirji in pionirke, ki so rojeni leta 1949 ali kasneje. Tekmovanje bo 5. aprila za pionirje ter 12. aprila za pionirke in se bo odvijalo v telovadnici osemletke I. v M. Soboti. Za osvojeno prvo mesto bosta tekmovalni ekipi prejeli prehodni pokal, stroške tekmovanja pa bo prevzel organizator.
OBČINSKO TEKMOVANJE ZA »ZLATO PUŠČICO«
Silvo Sušnik zmagovalec
Pretekli teden je bilo končano strelsko tekmovanje za »Zlato puščico« občinskega strelskega odbora Murska Sobota.
Med 45 nastopajočimi strelci je tokrat prvič osvojil občinsko »Zlato puščico« strelec SD Boris Kidrič iz Murske Sobote — Silvo Sušnik z osvojenimi 256 krogi od 300 možnih, ter tako za en krog ušel
večkratnemu zmagovalcu tovrstnega tekmovanja Karlu Turnerju. Tretje mesto je pripadlo Jožetu Bediču z 247 krogi, četrto Robertu Drvariču z 246 in peto Aleksandru Bagariju z 245 krogi. Teh 5 strelcev se je tudi plasiralo za nadaljno okrajno tekmovanje za »Zlato puščico«.
Z letošnjim tekmovanjem pa ne moremo biti povsem zadovoljni, saj smo pričakovali boljše rezultate. Lani se je izmed 38 nastopajočih na občinskem tekmovanju za »Zlato puščico« plasiralo za okrajno tekmovanje kar 11 strelcev, tokrat izmed 45 le 5 strelcev iz občine Murska Sobota.
Pri vsem tem pa kaže kritično oceniti delo ocenjevalne komisije, saj je znano, da se na takih tekmovanjih daje vsakemu tekmovalcu na tri izstreljene naboje po ena tarča, medtem ko je tokrat komisija dajala po eno tarčo na vsakih pet nabojev. To pa je po vsej verjetnosti vplivalo tudi na ocenjevanje, saj je zares težko zadeti, če je več nabojev na enem mestu. Prav zaradi tega bo Obč. SO Murska Sobota v prihodnje moral tudi take nepravilnosti odpraviti.
Pred občinskim tekmovanjem za »Zlato puščico« so izvedli družinska tekmovanja, kjer je skupno sodelovalo 335 strelcev.
I. P.
Zmagovalec — Silvo Sušnik
OBČNI ZBOR KK »PREKMURJE« BELTINCI
Zadovoljni z uspehi
Te dni je bil letni občni zbor Kolesarskega kluba »Prekmurje« Beltinci. Na občnem zboru so ugotovili, da so v minulem letu kljub finančnim težavam dosegli zadovoljive rezultate. Organizirali so cestno kolesarsko dirko ter dve kriterijski dirki ter sodelovali na večjih kolesarskih dirkah, ki jih je organizirala Kolesarska, zveza Slovenije. Tako med drugim za memorial Tršan-Vošpernik ter z zasedbo prvega mesta osvojili prehodni pokal v trajno last. Lepe u-
spehe so tudi dosegli -na lanskem republiškem tekmovanju za turiste, kjer je tekmovalec Lipič v skupnem plasmanu zasedel drugo mesto, kar je seveda velik uspeh.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa tokrat niso uspeli izvesti VII. tradicionalne kolesarske dirke »Po Pomurju«, kar pa upajo. da bodo uspeli letos 4. julija. Na občnem zboru so sprejeli program dela ter ponovno izvolili za predsednika kluba Andreja Mlinariča.
USPEŠNI LE PIONIRJI
Preteklo nedeljo je gostovala namiznoteniška reprezentanca Pomurja v Slovenskih Konjicah, kjer naj bi se pomerila z reprezentanco okraja Celje in Maribor. Ker pa tekmovalcev iz Maribora ni bilo, je bil izveden le prijateljski dvoboj med ekipami Pomurja in Celja. Od pomurskih ekip so bili uspešni le pionirji, ki so v sestavi Hari, Šimonka in Simonič pripraviti največje presenečenje in premagali svoje vrstnike z rezultatom 5:3. Vse ostale ekipe iz Pomurja so bile poražene. Mladinci so izgubili s 5:0, članice s 3:1 in člani s 5:1.
Po končanem dvoboju je bilo na sporedu še srečanje med Slov. Konjicami in Pomurjem, katerega pa so pomurski tekmovalci s 5:1 odločili v svojo korist.
V tekmovanju posameznikov je bil najuspešnejši ing. Klemenčič iz Lendave, ki je v finalu prema-
PRIJATELJSKI NOGOMET
V okviru priprav za skorajšnji start v spomladanskem delu tekmovanja je bilo pretekle dni odigranih več prijateljskih nogometnih tekem in sicer:
Sobota : MTČ 3:2 Nafta : Grafičar 3:1 Sobota : Sloga 6:2 Turnišče : Grafičar 2:3
gal Kvasa iz Celja in tako zasedel prvo mesto.
Organizator je lepo pripravil vse potrebno za srečanje in tudi lepo sprejel gostujoče ekipe iz Pomurja. Povratno srečanje bo meseca aprila v Murski Soboti.
S. K.
Pred kratkim je polagal obračun svojega dela TVD Portizan Radgona, ki je bil v preteklem letu vsekakor uspešen. V društvu trenutno deluje osem oddelkov, medtem ko jih je bilo v lanskem letu enajst. Kljub temu, da so nadvse aktivni mladinci in pionirji, zelo pogrešajo članice, člane in cicibane, ki zelo neredno vadijo. Medtem ko bodo najmlajši začeli z redno vadbo sedaj spomladi, članice gojijo le folkloro in še to samo od časa do časa. Na dejavnost TVD Partizan Radgona je v jeseni precej vplival radgonski sejem, ki si je nekako sposodil telovadnico. Tokrat pa je  nemoteno delo preprečila voda, ki je skozi streho prišla v telovadnico in jo vsaj za nekaj časa onesposobila. TVD Partizan Radgona si zelo prizadeva, da bi uvedel rekreativno telovadbo za člane delovnih kolektivov. To je že do neke mere uspelo pri Elradu in Avtoremontu.
TVD Partizan Radgona se je najbolj izkazal v preteklem letu na skrbno pripravljeni akademiji, na kateri je sodelovalo 131 nasto-
Uspešno, pa vendar...
pajočih telovadcev, dasi je bilo največ šolskih otrok, brez katerih bi najbrž društvo težko zmoglo svoje poslanstvo. Skoda je, da ne posvečajo večje pozornosti atletiki, katere ne gojijo, pa tudi rokomet v zadnjem času nazaduje. Morda bodo to dejavnost spomladi zopet poživele članice. Tudi odbojkarji so prenehali z de-
lom, čeprav so bili do nedavnega zelo prizadevni.
Vsled takih ugotovitev, bi se v Radgoni morali resnično zamisliti ob bridki resnici, da nazaduje telesna kultura, namesto da bi postajala vedno potrebnejši družbeni činitelj, saj nogomet, ki je še aktiven, ne more opraviti vsega telesnovzgojnega prizadevanja.
—ar
POMURSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
Nepopolno zadnje kolo
V zadnjem kolu pomurske namiznoteniške lige so se vsa srečanja končala z visokimi zmagami favoritov. S tem pa je bilo tudi tekmovanje končano. Ostali sta le še dve neodigrani tekmi med Lendavo in Muro ter Dijaškim domom in SŠTV, ki pa bosta na sporedu še ta teden. Kljub temu pa je že zagotovo, da je prvo mesto pripadlo tokrat dijaškemu domu, da je druga Mura in tretji Radenci.
Rezultati zadnjega kola:
Lendava : Radgona 5:0
Mura : Elan 5:0 Rakičan : Polet 0:5 Radenci : ESŠ 5:0 Tabela
Dijaški dom 17	15	2	82:27	30
Mura	17	14	3	75:31	28
Radenci	18	14	4	82:44	28
SŠTV	17	12	5	71:45	24
Lendava	17	12	5	74:48	24
Polet	18	8	10	59:59	16
ESŠ	18	5	13	47:71	10
Elan	18	5	13	36:68	10
Radgona	18	3	15	25:77	6
Rakičan	18	0	18	9:90	0
MALI OGLASI
CEPLJENKE nudi trsnica. Holc, Gomila, p. Juršinci.	M-250
GOSPODINJSKO pomočnico, lahko tudi začetnica, takoj sprejmem. Jože Brunec, Lendavska 15/I, M. Sobota.	M-214
GOZD. približno 80 arov v Selu (v Prekmurju, Močilah), prodam. Naslov v upravi lista.
M-215
HIŠO, kuhinjsko pohištvo spalnico, prodam. Poizve se pri: Francu Kološa, brivsko-frizerskem mojstru, Titova c. 14, M. Sobota.	M-216
ŽENSKO, ki bi predpoldne pazila na otroka, sprejmem. Domjan, Štefana Kovača 19/II, Murska Sobota.	M-217
POMURSKI VESTNIK, 5. MARCA
9
SOBOTA, 7. marca:
16.00	— Glasbene razglednice in če-
stitke ob Dnevu žena
17.00	— Kje se bomo srečali danes
in jutri
17.20 — Želeli ste, poslušajte 17.40 -- 18.00 Oddaja v madžarščini
NEDELJA, 8. marca:
9.05 — Želeli ste, poslušajte
10.30	— Čestitke ob Dnevu žena
11.30	— Na valu 202
12.00	— V nedeljo opoldne 12.45 — Oddaja v madžarščini
13.30	— Prenos sporeda RTV 14.10 — 15.00 Želeli ste, poslušajte

PONEDELJEK, 9. marca
17.00 — Vsega po malem o športu in športnikih 17.15 — Obvestila in reklame 17.25 — Petnajst minut vedrih melodij
Radio Murska Sobota
17.40 — 18.00 Oddaja v madžarščini
TOREK, 10. marca:
17.00 — Domača poročila 17.05 — Obvestila in reklame
17.20 — Želeli ste, poslušajte 17.40 — 18.00 Oddaja v madžarščini
SREDA, 11. marca:	
17.00 — Domača poročila
17.05 — Obvestila in reklame 17.15 — Križem kražem po naših cestah
17.25 — Popevke in ritmi
17.40 — 18.00 Oddaja v madžarščini
ČETRTEK, 12. marca
17.00	— Pogovor s poslušalci 17.10 — Obvestila in reklame
17.20	— Želeli ste, poslušajte
17.40	— 18.00 Oddaja v madžarščini
PETEK, 13. marca:
17.00	— Domača poročila 17.05 — Obvestila in reklame
17.20	— Želeli ste, poslušajte (ali
glasbena oddaja)
17.40	— 18.00 Oddaja v madžarščini
SOBOTA, 14. marca:
17.00	— Kje se bomo srečali danes
in jutri
17.20	— Želeli ste. poslušajte
17.40	— 18.00 Oddaja v madžarščini
Nedeljska oddaja »Na valu 202« in druge gospodarsko-propa-gandne oddaje Radia Murska Sobota so zelo poslušane. Izkoristite to ugodno priložnost in se tudi vi pojavite v teh oddajah. Propagandni uspeh vam je že vnaprej zagotovljen!
čestitke
IRENI IN PIŠTIJU vse najboljše, mnogo sreče in razumevanja na novi življenjski poti — Kolegice in kolegi.
KATICI KOVAČ za minuli rojstni dan želijo vse, kar si najbolj sama želi — Prijatelji in znanci iz Murske Sobote.
TATJANI K. iskrene čestitke ob rojstvu sinčka — prvorojenčka Igorja — Prijateljica Cvetka s fantom.
ZAHVALE
Namesto venca mami Blanke Gorčan, učiteljice na Osnovni šoli I v Murski Soboti, je Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev na tej šoli poklonila 5.000 dinarjev Zvezi slepih v Murski Soboti. V imenu slepih občanov — najtoplejša zahvala!
OGLASI - OBVESTILA - OGLASI
Družbene organizacije, društva in klubi — Za večjo javnost vašega delovanja, prireditev- in akcij — Obvestila in objave v Pomurskem vestniku in Radiu Murska Sobota — V Pomurskem vestniku pod posebnimi rubrikami, v Radiu Murska Sobota med prijetno glasbo — Za celoletno objavljanje društvenih objav — 50-odstotni popust!
DRAME
V soboto, 7. marca ob 19.30 uri v dvorani Kina »Park« v Murski Soboti: Rossinijeva opera v dveh dejanjih in štirih slikah »Seviljski brivec«. Operno prireditev v počastitev Dneva žena prirejata Konferenca za družbeno aktivnost žena in SZDL občine M. Sobota, nastopil pa bo umetniški ansambel Mariborskega gledališča.
koncerti
Prosvetno društvo v Apačah bo v soboto, 7. marca ob 19. uri priredilo v Zadružnem domu v Apačah v počastitev Dneva žena slavnostno akademijo s slovenskimi zborovskimi, pesmimi. Nastopil bo tudi ženski učiteljski zbor iz Gornje Radgone.
predavanja
POSVETOVANJE z razpravo o tezah za. novi pokojninski sistem organizira Občinski sindikalni svet v Murski Soboti dne 5. marca ob 8. uri v sejmi dvorani ObSS Murska Sobota na Titovi 18 in 6. marca ob 15. uri v dvorani KZSS na Titovi ulici. Vabljeni predstavniki družbeno-političnih organizacij, delovnih organizacij in aktivni zavarovanci.
V četrtek, 5. marca ob 19. uri v klubu »Svobode« Murska Sobota v grajskem poslopju predavanje o nekaterih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Vljudno vabljeni!
ŠOLA ZA STARŠE LJUDSKE UNIVERZE GORNJA RADGONA: Predavanj »Mladinsko prestopništvo, vzroki, posledice in prevzgo-
Mali oglasi v Pomurskem vestniku — zelo brano čtivo, zato je njihovo posredovalno poslanstvo že vnaprej zagotovljeno.
V nedavni anketi je od 400 izprašanih naročnikov Pomurskega vestnika kar 159 ali 40 odstotkov vseh naročnikov povedalo, da najrajši bero prav male oglase.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 6. marca — Danica Sobota, 7. marca — Tomaž Nedelja, 8. marca — Bojanka Ponedeljek. 9. marca — Frančiška Torek. 10. marca — Viktor Sreda, 11. marca — Krištof Četrtek, 12. marca — Gregor
dežurna služba
ZDRAVSTVENE POSTAJE MURSKA SOBOTA
6.	marca — dr. Gruškovnjak
7.	marca — dr. Rousova
8.	marca — dr. Rousova
9.	marca — dr. Lopert
10.	marca — dr. Gregorčeva
11.	marca — dr. Gruškovnjak
12.	marca — dr. Lopert
KINO
SLATINA RADENCI — 7. in 8. marca angleški barvni film »Usodna ciganka«. 12. marca jugoslovanski dokumentarni barvni film: »Pot v vsemirje«.
VELIKA POLANA — 7. in 8. marca ameriški film: »Ob 3.10 za Jumu«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 7. in 8. marca francosko - italijanski film: »Ogledalo z dvema obrazoma«.
Mali oglasi v Pomurskem vestniku — zelo uspešni posredovalci!
LJUDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA: Ruski vojni film »Balada o vojaku« —V četrtek, 5. marca ob 19. uri v Martjancih, v petek, 6. marca ob 19. uri v Zenkovcih, v soboto, 7. marca ob 16. uri v grajski dvorani v Murski Soboti in ob 19.30 uri na Tišini, v nedeljo, 8. marca ob 15. uri v Rogašovcih in ob 19.30 uri v Krogu; italijanska komedija »Vse v rok službe« — v četrtek, 5. marca ob 19. uri v Sebeborcih, v petek, 6. marca ob 19. uri v Brezovcih, v soboto, 7. marca ob 19.30 uri v Gederovcih in v nedeljo, 8. marca ob 15. uri v Kuzmi in ob 19.30 uri v Lipovcih.
PRODAM
»AGROSERVIS« M. SOBOTA bo prodajalo na javni licitaciji 16. marca 1964 ob 8. uri
dostavni avtomobil znamke »Škoda 1201«, generalno popravljen.
Pravico do nakupa imajo gospodarske organizacije in javne ustanove.
HIŠO s 40 ari sadovnjaka na Vratjem vrhu v bližini Cmureka prodam za 1.200.000 din. Vprašati: Stanko Lampert, Vratji vrh 2.	M-192
ENONADSTROPNO HIŠO z gospodarskim poslopjem in zemljo (vsega okrog 4 ha) na lepi turistični točki v okolici Jeruzalemskih goric poceni prodam. Nakup ugoden zlasti za dobrega gospodarja, podjetnega gostinca (možnost za gostišče!) ali za izseljenca-povratnika. Informacije pri Stanku Rizmanu, Tavčarjeva 11/III, Ljubljana ali pri Ladislavu Kuharju. Avtomoto društvo, M. Sobota.
M-193
HIŠO z gospodarskim poslopjem v Sebeborcih, takoj vseljivo, ugodno prodam. Informacije vsak dan od 15. ure naprej. Jože Šadl, Kidričeva 9, Murska Sobota.	M-194
MOPED »Colibri«. prevoženih 1.300 km in moško kolo znamke »Rog«, zaradi selitve ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-195
MOTORNO KOLO »Avto moto«, 200 ccm. prodam. Plačljivo lahko tudi s čekom, Ormoška 17, Ljutomer.	M-196
OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran. kombiniran. ugodno prodam. Ankica Matjaševič, Talanjijeva 5. M. Sobota.
M-197
ŠTEDILNIK, nov, za vzidavo, primeren za večje kuhinje, in moped »Colibri«, skoraj nov, prodam. Marija Jošar, gostilna Prosenjakovci. Ogled možen vsak dan..	M-198
1.500 kg SENA dobre kvalitete prodam. Moravci 85, p. Martjanci.	M-199
VINOGRAD s kletjo v Čentibskih goricah (Magyardiák), občina Lendava, prodam na javni licitaciji 8. marca 1964. Ob slabem vremenu pa 15. marca 1964 ob 14. uri. Vinograd meri približno 1 kat. oral. Bela Horvat, Kranjčeva 40, p. Lendava.
M-201
POSESTVO, lepo, z vsemi kulturami, dam brezplačno v najem družini s 4 delovnimi močmi. Posestvo leži ob avto cesti. Informacije pri Emi Berlan, G. Radgona.	M-202
Oglasi v Pomurskem vestniku in Radiu Murska Sobota — zelo uspešni posredovalci.
Podatki iz nedavne ankete govore, da se jih je doslej z uspehom poslužilo kar 19,50 odstotkov vseh naročnikov Pomurskega vestnika.
VINOGRAD IN SADOVNJAK v izmeri 48 arov prodam v Banfiju pri Razkrižju. Naslov v upravi lista.	M-203
MOTORNO KOLO »Roler Puch« 150 ccm, dobro ohranjeno, registrirano, ugodno prodam. Tešanovci 53, p. Martjanci.
M-205
ZENSKE OBLEKE, malo rabljene, ugodno prodam. Fanika Kašnik, Stefana Kovača 17, P-4, M. Sobota.	M-207
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ levica, znamke Dürkopp, novi, tri leta rabljen, lahko ga priključiti tudi na električni pogon, ugodno prodam. Vprašati pri Karlu Šebjančiču, Gornji Petrovci Štev. 47.
VINOGRAD,okoli 1000 cepljenih trsov, pet let star, južna lega, blizu Sv. Trojice v Lendavi, ugodno prodam. Sajen je za brajde, 120 x 150 cm. Poizvedbe pri Škodniku, Knjigarna »Vesna« Lendava.	M-209
RADIOAPARAT (Piran in tranzistor (Orion) ugodno prodam. Aleksander Kerčmar, Križevci 38, v Prekmurju. 	M-211
OMARO, dobro ohranjeno, prodam. Severjeva 1, Murska Sobota.	M-212
GRADBENO PARCELO, 750 kV. m, z žičnato ograjo, z betonskimi stebri, in 100 vreč cementa ugodno prodam v ulici Daneta Šumenjaka. Informacije v Gregorčičevi 6, Murska Sobota.
M-213
kupim
FOTOAPARAT, lahko že rabljen, toda najnojvejše znamke, z nemškim flešom na avtomatično električno polnjenje kupim. Ponudbe na upravo lista.
UGODNE ZAPOSLITVE
Komisija za sprejem in odpovedi pri KMETIJSKO-ŽIVILSKEM KOMBINATU KRANJ, Obrat za kmetijstvo, sprejme v delovno razmerje
VEČJE ŠTEVILO ŽIVINOREJSKIH IN POLJEDELSKIH DELAVCEV
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena.
Ponudbe pošljite Kmetijsko-živilskemu kombinatu Kranj — Obrat za kmetijstvo.
zamenjam
TELEVIZOR, nemški, prodam ali zamenjam za dvosedežni ali enosedežni moped. Naslov v upravi lista.	M-206
SOBE
SOBE, opremljene, za samce, oddam. Miklošičeva 11, M. Sobota.	M-204
zaposlitve
GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Vprašati popoldne na naslovu: Zvezna 8, M. Sobota.	M-210
DIMNIKARSKE VAJENCE sprejmemo. Vse potrebne informacije dobite v podjetju »Dimnikar« v Beltincih.
Oglasi v Pomurskem vestniku in Radiu Murska Sobota — Zanesljiv uspeh!
DIMNIKARSKEGA VAJENCA z osemletko ali brez nje, za priučitev, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Anton Ratej, Dobravlje 54 pri Ajdovščini.
agencija
V PRODAJI IMAMO večje število osebnih avtomobilov raznih znamk, motornih koles, mopedov, stabilnih motorjev, kosilnic in drugih strojev. Pohitite z nakupom! Realitetna agencija, Poslovalnica Murska Sobota.
Izgubljeno
Izgubil sem osebno izkaznico R. štev. 1839, ser. 460844, izdano 2. sept. 1963 na Odseku za notranje zadeve v Lendavi, delavsko in zdravstveno knjižico z denarnico in raznimi dokumenti, ki se glasijo na Franca Totha, krojača, roji. 14. julija 1929 v Hotizi. Denarnico z dokumenti sem izgubil 24. febr. 1964 na vlaku Graz-Špilfeld-Maribor ali na avtobusu Maribor -Lendava. Najditelja lepo naprošam, da mi jo proti nagradi čim-prej vrne.
ja.« Predavatelj Tone Rous. v ponedeljek, 9. marca ob 19. uri v dvorani Ljudske univerze v Gornji Radgoni, v sredo 11. marca ob
18.	uri v Osnovni šoli v Radencih, v četrtek 12. marca ob 19. uri v Osnovni šoli pri Vidmu ob Ščavnici in v petek, 13. marca 1964 ob
19.	uri v Osnovni šoli v Apačah. Vljudno vabljeni!
tekme
Strokovni odbor za rokomet pri ObZTK v Murski Soboti bo priredil v nedeljo, 8. marca ob 9. uri dopoldne v domu soboškega »Partizana« tekmovanje za prvenstvo Pomurja v streljanju sedemmetrovk — za posameznike in ekipe. Prijave na licu mesta.
razno
»AGROSERVIS« M. SOBOTA razpisuje prosta delovna mesta za
ŠEFA SERVISNE SLUŽBE IN PREVOZNIŠTVA
Pogoja: odsluženi vojaški rok, tehnik avtostroke s prakso ali visokokvalificirani avtomehanik z 10-letno prakso; prometnik z ustrezno šolo in nekaj prakse.
Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe možen takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Dosežen je mali rekord: v Pomurskem vestniku že uspešno oglaša vsak peti naročnik. Oglasi, zlasti še mali, pa so v Pomurskem vestniku tudi zelo brano čtivo.
TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL!
Podjetje »Agroservis« iz Murske Sobote, obvešča vse lastnike motornih vozil, da je od 1. marca 1964 dalje začelo izvrševati tehnične preglede ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 7. do 12. ure; sporazumno z Občinsko skupščino Murska Sobota, ki ima v teh dneh tudi uradne ure.	M-206
SPRAVIL SE JE NAD AVTOMOBILE
Nekoč je po londonskih ulicah razgrajal Jack Razparač, ki ima na vesti več zločinov nad mladimi ženskami. Sedaj pa povzroča mnogo preglavic policiji nov zločinec, ki se je spravil nad avtomobile in jim reže gume. Toda pri tem je izbirčen: izbira samo luksuzne. Če bi vse avtomobile, ki jih je ta norec poškodoval v enem tednu razvrstili v kolono, bi ta bila dolga šest kilometrov.
ČE ŽELITE KAJ PRODATI, KUPITI, ODDATI, ZAMENJATI ALI POSREDOVATI — VELIKI IN MALI OGLASI V POMURSKEM VESTNIKU USPEŠNI IN ZANESLJIVI POSREDNIKI!
Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnega razmerja Gostinskega podjetja Hotel »Zvezda« v Murski Soboti
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. enega portirja v recepciji; 2. dveh natakarjev; 3. dveh blagajnikov; 4. dveh točilcev; 5. ene kuharice; 6. ene pomožne kuharice; 7. ene pomivalke posode; S. dveh čistilk; 9. ene sobarice; 10. enega gospodarja; 11. enega vratarja.
Vsa delovna mesta od zaporedne številke 2 do 11 so prosta v Obratu Termalno kopališče v Moravcih. Delovno mesto pod zaporedno številko 1 je prosto v Hotelu »Zvezda« v M. Soboti. Prijave pošljite do 15. marca 1964 upravi podjetja.
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT »AGROMERKUR« M. SOBOTA razpisuje delovno mesto
SKLADIŠČNIKA
Pogoj: visokokvalificirani trgovski delavec s 3-letno prakso ali kvalificirani trgovski delavec z 10-letno prakso. Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov obrata.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Svetu delovnega kolektiva ZAVAROVALNICE MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto
ZASTOPNIKA ZA ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA
v zastopu Gornja Radgona. Pogoj: končana osemletna šola (nižja strokovna izobrazba). Prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo prošnje na naslov: Zavarovalnica, Murska Sobota, Titova 13 — do 20. marca 1964.
Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« — Knjigarna in papirnica »Dobra knjiga« v Murski Soboti razpisuje prosto delovno mesto
PRODAJALCA
Pogoj: kvalificirani trgovski delavec knjigotrške in papirniške stroke z nekaj let prakse.
Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ČZP »Pomurski tisk«.
Pismene prošnje z navedbo kvalifikacije in dosedanje zaposlitve je poslati kadrovsko-socialni službi podjetja.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OBVESTILO
Komisija za opravljanje zaključnih izpitov pri ŠOLSKEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU V MURSKI SOBOTI obvešča vse kandidate, da morajo oddati prošnje do 14. marca 1964.
19. marca 1964 ob 9. uri dopoldne se je potrebno javiti na šoli zaradi prevzema naloge. Prošnji je treba priložiti izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o zaposlitvi, učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo.
OBVESTILO
Splošno gradbeno podjetje »Pomurje« Murska Sobota OBRAT OPEKARNA PUCONCI obvešča vse cenjene stranke, da v 1964. letu ne bo zbiral naročila za svoje izdelke, ker je že vsa predvidena proizvodnja prodana.
Vsako nedeljo med 11.30 in 12. uro v oddaji Radia M. Sobota »Na valu 202« med prijetno glasbo še reklame, obvestila in objave — v prijetnem, kramljajočem tonu — Zavoljo množičnega poslušanja te oddaje je uspeh teh propagandnih uslug že vnaprej zagotovljen.
DRUŠTVENE OBJAVE
Letni občni zbori gasilskih društev bodo: v četrtek, 5. marca pri Juriju, v Doliču in na Tišini, v petek, 6. marca v Bakovcih in v nedeljo, 8. marca v Veščici — v domovih imenovanih gasilskih društev. Dnevni redi običajni. Na občnih zborih bo tudi razprava o občinskem družbenem planu in statutih krajevnih skupnosti.
preklici
Podpisani Ludvik Kuronja iz Križevec v Prekmurju št. 200 preklicujem kot neresnične in obžalujem vse besede, katere sem izrekel javno na zboru občanov v Križevcih v Prekmurju dne 25. januarja 1964 o Emi Horvat, trgovski poslovodkinji Trgovskega podjetja »Goričanka« Šalovci, poslovalnica Križevci v Prekmurju. Prav tako se njej najlepše zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe.
D-200
posredovalec želja
TEMPERAMENTEN FANT želi poznanstvo z mladim, do 21 let starim dekletom zaradi prijetne družbe in skupnih sprehodov. Poznejša skupna življenjska pot ni izključena. Ponudbe, po možnosti s sliko, poslati upravi lista pod šifro »Spomladanski weekend«.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja to tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
10
POMURSKI VESTNIK, 5. MARCA
PREBERITE TUDI TO:
Kako urediti naša naselja?
DNE 18. FEBRUARJA JE BILO V GRAJSKI DVORANI V MURSKI SOBOTI PREDAVANJE Z NASLOVOM »ZELENJE V MESTNIH NASELJIH«. PREDAVATELJ INŽ. OGRIN JE PREDAVANJE POVEZAL Z BARVNIMI DIAPOZITIVI IN TAKO POSLUŠALCEM NAZORNO PRIKAZAL PREKRASNO UREJENA LJUDSKA NASELJA.
Prisotni smo z navdušenjem poslušali predavanje in občudovali lepo urejene kraje in domove, kjer je skrbna človeška roka s pomočjo cvetja in zelenja uredila zdrava, lepa in kar najbolj prijetna bivališča. Iz strokovne razlage predavatelja smo posneli, da je povsod mogoče nekaj urediti, da je stanovanje, okolica ali pokrajina lepša in prijetnejša pa celo tudi tam, kjer so slabši pogoji zaradi prostorne stiske ali slabe vegetacije. Le dovolj znanja,
smisla, volje, okusa in ne nazadnje denarnih sredstev mora biti na razpolago.
Ko smo se zadovoljni z zanimivega predavanja vračali domov, smo si v mislih predstavljali, kako lepo bi izgledali tudi naši domovi obdani s cvetjem in zelenjem.
Poleg predavatelju gre zahvala tudi prirediteljem, ker so nas s tem prepričali, da se tudi pri nas misli na to. Eno, kar pa bi mogli grajati, pa je maloštevilen obisk. Če
bi smel kaj svetovati glede številnejšega obiska takih in sličnih predavanj, bi povedal to, da naj v bodoče prireditelji obvestijo večje delovne kolektive, ker so maloštevilni plakati šibko obveščevalno sredstvo. Dobro bi bilo zaprositi tudi vodstva šol, ki bi obvestila učence in preko njih tudi starše. Pa še več drugih oblik je. Upam, da se s to pripombo nikomur nisem zameril.
Končno pa bi bilo tudi prav, da bi se začeto delo tudi pri nas nadaljevalo. Vsi, katerim pa je pri srcu lepši zunanji izgled Murske Sobote, pa bi radi pomagali.	L. Gy.
Iz minule zime — lovci, prijatelji divjadi
Dva zapoznela fotozapiska — zgoraj: tako je bilo na drsališču v Radencih — spodaj:... in kadar smo doma kolinili
Mala kronika
POROKE
Poročili so se: Inhov Anton, uslužbenec iz Branj. vrha (Beli Manastir) in Benko Jolanka-Ida, dijakinja iz Murske Sobote, Ljubojevič Miodrag, podoficir iz Murske Sobote in Vučko Ana, učiteljica iz Murske Sobote.
Rodile so: Veingerl Herta iz M. Sobote — deklico, Zver Etelka iz Puconec — dečka, Kosi Irena iz Murske Sobote — dekilco. Mesarič Marija iz Bratonec — dečka, Karas Marija iz Kroga — deklico, Gonter Terezija iz Dobrovnika — dečka, Domanci Rozalija iz Domajinec — dekilco, Pavlinjek Apolonija iz Sodišinec — dekilco, Lopert Viktorija iz Dokležovja — deklico, Hamer Marija iz Črešnjevec — dekilco, Rajnar Marija iz Tišine — dečka, Novak Breda iz Lendave — dekilco, Kerman Gizela iz Petanjec — dečka, Zver Verona iz Lipe — dečka, Berden Pavlina iz Murske Sobote — deklico, Kolarič Ana iz Dolnje Bistrice — dekilco, Hajdinjak Helena iz Črnelavec — dečka, Sukič Marija iz Martinja — dečka, Poredoš Leopoldina iz Plitvičkega vrha
—	deklico, Baranja Helena iz Šalovec — deklico. Ropoša Alojzija iz Orehovega vrha — dečka, Osterc Marija iz Vučje vasi — dečka, Miholič Katarina iz Čentibe — dečka, Lukovnjak Marija iz Kapelskega vrha — dečka, Žuleč Jožefa iz Grab — dečka, Drvarič Frančiška iz Satahovec — dečka, Maček Zofija iz Beltinec — dečka, Erjavec Kristina iz Satahovec — dečka, Sedonja Marija iz Martinja — deklico, Potočnik Etelka iz Murske Sobote — dekilco, Mesarič Irma iz Satahovec — deklico, Krmelj Ida iz Kapelskega vrha
—	dečka, Kalmina Ana iz Renkovec — deklico, Damjanovič Herta iz Gornje Radgone — dečka.
SMRTI
Umrli so: Šarkezi Mihael, občinski oskrbovalec iz Murskih Črnec 62 let, Andrejč Ana, rojena Benčec gospodinja iz Kupšinec, 74 let, Skuk Jože, upokojenec iz Murske Sobote, 74 let, Jančar Julijana, rojena Kuhar, kmetovalka iz Bakovec, 70 let, Demanovci Rozalija, hči poljedelke iz Domanjševec, stara en dan, Kalina Ana, hči kmetovalke iz Renkovec, stara en dan. Strniša Alo(jz, upokojenec iz Radenec, 72 let.
DAROVALCI KRVI
Od 3. 2. — 22. 2. 1964
Kristina Horvat, drugič, Milka Bolkovič, drugič, Marta Hanc, Ludvik Maje, Marija Robek, Viktorija Zelko, Štefan Zelko, vsi iz KG Rakičan.
Marija Klar, Marija Mesarič — tretjič, Alojzija Lešnik — drugič, Julijana Radušič — tretjič, Ivanka Skalar, Agnež Legen petič, Marija Gujtman, Jože Vereš, vsi iz Bratonec.
Verona Denša, tretjič iz Lipe, Jože Čuk, enajstič iz Hrastje-Mota, Terezija Zadravec osemnajstič, Vlado Jalšovec, šestič, Janez Miholič, vsi iz Dokležovja, Ludvik Jonaš, osmič iz Hodoša. Martin Nerad — petič, iz Črenšovec. Janez Vrečič — sedmič, iz Spodnje Ščavnice, Terezija Legenič — šestnajstič, Evgen Miholič, Avgust Koren, vsi iz M. Sobote.
Marija Škafar — tretjič iz Rakičana. Ivan Prša iz Male Polane, Ana Horvat — sedmič iz Turnišča. Terezija Cokan — enajstič od Lipe, Koloman Rituper, Marija Ružič, Karel Šeruga, vsi iz Tišine, Ivan Hieci, Marija Vrečič — petič. Apolonija Bukvič — osmič, Marija Bagaroš, — sedmič, vsi iz Tropovec. Avgust Flegar, — tretjič, Marija Flisar sedmič, Ema Hašaj tretjič, Ana Perkič, Aleksander Perkič — drugič vsi iz Gradišča, Franc Banfi, Marija Banfi, Alojz Pertoci, Marija Pertoci, Marija Horvat — devetič vsi iz Rankovec. Stefan Berke — osmič iz murskosoboške bolnišnice
Jakob Štuhec iz Staranove vasi, Frančiška Šiško iz Dobrave, Cecilija Maček, drugič iz Vadarec, Franc Posedi iz Gibine, Marija Čuk — tretjič iz Hrastja-Mota, Vlado Deanović iz Prosenjakovec, Karel Ficko iz Krajne, Emilija Žiško iz Otovec, Zora Makiš, Francka Recek. Matilda Sraka. Marija Virag, Julija Berke. Marija Šali-ka, Elvira Tot — drugič, Jožefa Tratnjek. Cvetka Hari, Ema Kranjec — drugič, Daniela Petek, Šarika Košalin — drugič, Vera Kous, Anica Doma, Greta Vukan, Anica Horvat, Katica Kozic, Zofka Balažic Irma Domjan, Nada Rajh, Marta Koštrica, Jožef Magaši vsi iz Sole za zdravstvene delavce M. Sobota.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA Murska Sobota
Izpiti za prometne značke v Bakovcih
Na osnovni šoli v Bakovcih so bili nedavno izpiti za pridobitev bronaste prometne značke. Od 491 učencev, kolikor jih je na šoli, je uspešno opravilo izpit za bronasto prometno značko 359 učencev, kar je skoraj 100-odst., če odštejemo prvi in drugi razred, ki nista delala izpitov. Učen-
ci osnovne šole v Bakovcih bodo 10. marca zopet opravljali izpit za srebrno prometno značko, do 25. maja, ko bo zaključek JPI pa opravili še izpit za zlato prometno značko. Vodstvo osnovne šole v Bakovcih je eno izmed naj-prizadevnejših, ki posveča posebno pozornost prometni vzgoji otrok.
NEDELJA, 8. MARCA 1964
7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved;
8.00	Mladinska radijska igra — Sneguljčica; 9.00 Poročila; 10.00 Se pomnite tovariši. . .; 10.30 Operna matineja; 11.30 Nedeljska reportaža; 12.00 Poročila; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
13.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Novosti iz arhiva zabavne glasbe; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne; 16.45 Igra Plesni orkester Aimé Barelli; 17.00 Poročila; 17.15 Radijska igra — A. Ingolič — F. Žižek: Obtožujem; 18.00 Glasba iz znamenitih oper; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Izberite svojo popevko;
21.00	Srečanje s sopranistko Zinko Kunc in pianistko Dubravko Tomšič; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Plesna glasba; 23.00 Poročila; 23.05 Večer sodobne slovenske glasbe;
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK, 9. MARCA 1964
5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.05 Prvi posnetki Gorenjskega vokalnega okteta; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.00 Napoved časa in poročila; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil); 12.00 Poročila; 12.15 KN — Jože Kregar: Prve setve in saditve v vrtu; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Melodije vzhajajočega sonca; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Skupni program JRT — studio Za-
rtv LJUBLJANA
greb; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22-16 Skup ni program JRT — studio Beograd;
23.00	Poročila; 23.15 S popevkami po svetu; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TOREK, 10. MARCA 1964
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.05 Vrtiljak zabavnih zvokov; 8.35 Nekaj domačih; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ivan Cankar; 9.25 Veliki valčki;
10.00	Napoved časa in poročila:
11.00	Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.15 KN — Dr. Karel Salobir: Rudnine in vitamini v živinski krmi; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 14.35 Zborovske pesmi in priredbe Zorka Prelovca; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Češke popevke; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.30 Radijski dnevnik; 20.20 Radijska igra; 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb; 23.05 Za vsakogar nekaj; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SREDA, 11. MARCA 1964
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 10.00 Napoved časa in poročila: 10.15 Slovenski zbori in ansambli pojo pesmi raznih narodov; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.15 KN — Ing. Marjan Savelj: Gozdni požari; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na-
poved; 14.35 Od Sofije do Moskve;
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Ljudski parlament; 19.30 Radijski dnevnik; 20.30 Lepe melodije; 21.05 Skupni program JRT — studio Ljubljana; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 23.35 Melodije za lahko noč; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
ČETRTEK, 12. MARCA 1964
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Pihalna godba; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila; 12.15 KN — Dr. Ivanka Brglez: Salmoneloze pri živalih v farmski reji; 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 15.40 Literarni sprehod — Fr. Ks. Meško: Slovenske Gorice: 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Večer umetniške besede; 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 22.10 Na obisku pri čeških, bolgarskih, madžarskih in sovjetskih zabavnih ansamblih: 23.05 Nočni akordi: 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PETEK, 13. MARCA 1964
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8 05 Veliki valčki in ope-
retne uverture; 8.55 Pionirski tednik; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Odlomki iz Poličeve opere »Deseti brat«; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.15 KN — Ing. Jože Korošec: Zasnova deteljnic z varovalnim posevkom ali brez njega; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 V melodijah in ritmih; 14.35 Priljubljene popevke;
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas;
18.00	Poročila —aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Poje Invalidski partizanski pevski zbor; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Plesni zvoki; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SOBOTA, 14. MARCA 1964
5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.05 Vedre melodije za konec tedna; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.25 »Babica pripoveduje«; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Nekaj domačih: 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.15 KN — Ing. Milko Breznik: Predpoldansko škropljenje v sadovnjakih: 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved: 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila: 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Gremo v kino;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Novo v znanosti; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Matineja narodno-zabavne glasbe:
21.00	Sobotni ples: 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 22.10 Oddaja za naše izseljence;
23.00	Poročila; 23.05 Prijeten konec tedna; 24 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Franc
Šrimpf
beg v jutro
—
i
roman
Zdaj je bil povsem buden in tudi utrujenosti ni več čutil. Spet je bil sposoben za premišljevanje in za akcijo. In najprej je moral dobro premisliti. Pravzaprav nima mnogo izhodov: naprej mora, to je gotovo. Sedaj se mora samo odločiti, ali bo nadaljeval pot legalno, ali se bo skrival. Čeprav ga je mikalo, da bi nadaljeval pot s pomočjo legitimacij, saj bi mu to obetalo lažje potovanje, je vendar zavrnil to misel. Če ga zasačijo že prvič, bo po njem. Če pa se bo skrival in če ga tudi odkrijejo, še vedno lahko beži, ali se kako drugače izogne nevarnosti, ki bi mu pretila. Samo, kako naj se skriva, kje in kako?
Potem ga je nenadoma prešinilo: kaj ko bi potoval vseeno z vlakom, toda ne v vagonu, temveč pod njim?
Domislil je in se odločil. Previdno se je pomaknil do vrat vagona in jih za spoznanje odprl.
Zunaj je bilo še vedno tiho. Veliko, črno poslopje je mirno počivalo in mirni so bili tudi vlaki in lokomotive na peronu. Zvezde so oddajale svetlobo, ne da bi se zmenile za ljudi, ki jo sprejemajo tu, na zemlji. Sicer se ni najbrž nihče tisti hip zanimal za zvezde in za svetlobo, kajti divjala je vojna in takrat ni zvezd in ne svetlobe. Ljudje so ždeli v podzemlju in čakali, da jim drugo, zateglo piskanje sirene dovolj vrniti se v zapuščene spalnice, pod še tople odeje.
Bračko ni opazil straže. Gotovo jih je tudi strah, si je rekel, in močneje odrinil vrata. Rahlo so zacvilila, kakor da jih je zabolelo, ker so se morala premakniti. Bračko je stopil na zemljo in zaslišal, da je škrtnil pesek pod njegovimi čevlji. Potem se je naglo odplazil pod dno vagona.
Bil je dolg in širok vagon, spredaj in zadaj je imel po štiri kolesa.
S sklonjeno glavo in plazeč se po kolenih se je Bračko drsal med tirnicami. Tipaje in do skrajnosti izkoriščajoč svetlobo, ki je zaspano ležala pod vagonom, je dolgo iskal primerno mesto, kjer bi se lahko vsaj za silo udobno namestil. To je bilo težavno, ker je Bračko slabo poznal vagonsko konstrukcijo. Poleg tega se mu je svetloba izgubljala med črnim železjem in se spajala z njim v eno.
Končno je vendar mislil, da je našel nekaj zadovoljivega. Otipal je dve, drugo ob drugi položeni cevi. Zdeli sta se mu toliko obsežni, da bi lahko imel dovolj prostora na njih. Pomislil je, da sta najbrž cevi za gretje vagona, lahko pa služita tudi čemu drugemu. Toda to sedaj ni bilo važno. Glavno je, da me držita in obdržita, si je rekel.
Oprijel se je cevi in poskusil leči na nje na hrbet. Kmalu je uvidel, da je to neprimerna drža, saj bi moral držati glavo ves čas vožnje pokonci, navzgor, kajti toliko prostora ni bilo, da bi lahko položil še glavo na cevi. Zato se je raje obrnil na trebuh, se oprl z nogami ob steno vagona, kjer sta bili pričvrščeni tudi obe cevi, glavo pa je naslonil na komolce. Tako bo šlo, si je rekel že zadovoljno, in si obenem zaželel, da bi vlak odpeljal.
Spomnil se je, da pravzaprav ne ve, kam vozi vlak. Kaj če ga bo Odpeljal v osrednjo Nemčijo, proti Berlinu? Toda odgnal je misel, in nekaj, kakor pustolovščina, ga je prevzelo: naj pelje kamor hoče! Glavno je, da je za sedaj ušel nevarnosti.
Bračko je verjel v marsikaj. Med drugim tudi v usodo. Če mi je namenjeno, si je večkrat rekel, jo bom zvozil, čeprav se docela, z razumom ni nikoli podredil predestinaciji. Toda zdaj je bil preveč utrujen in tudi prenevarno je bilo, da bi zlezel izpod vagona in šel poizvedovat, kam bo krenil vlak.
Zato je opustil vsakršno nadaljnjo namero in mirno obležal. Pravzaprav je šele sedaj, v tej mirni nedejavnosti, občutil, da je utrujen od zadnjih dogodkov, ki so se zvrstili drug za drugim. Beg v Švico, rana na nogi in bolnišnica, Saurer in zdravnik na hodniku, ki je že vedel, da bo lahko naslednjega dne, v petek, zbežal. Potem divja vožnja z avtomobilom Rdečega križa, navidezno ali resnično zasledovanje, nenadno slovo od Yvonne in Francoisa, in dvodnevno, na smrt utrujajoče tavanje po gozdu.
Pravzaprav sem mnogo doživel, si je rekel, in opazil je, da misli na te podvige z zadovoljstvom. Kako bi ga znanci, sošolci gledali, če bi jim pripovedoval o vsem tem. Mogoče mu ne bi verjeli, kajti v šoli je vedno veljal za boječega, mirnega fanta, čeprav so mu nekateri, med njimi so bili tudi profesorji, pravili »tiha voda«. In še dodajali, da »tiha voda globoko dere.« Res je bil v šoli tih, skoraj neopazen. Tudi govoril ni mnogo, čeprav se mu je zdelo, da bi lahko govoril vsaj toliko in tako dobro, kakor so govorili drugi, če necelo še bolje in bolj pametno. Toda, ni znal sukati jezika. Ko je začel pripovedovati, ga je vedno kdo prekinil in nadaljeval sam. Opazil je, da se prehiteva v govorjenju, da ne konča začete misli tako, kakor si jo je zamislil, temveč da misli prehitevajo ena drugo in da tako ostane naslednja brez zveze s prejšnjo. Vedno se je prev mislih, pravzaprav tako, da je hotel v govoru slediti svojim hitrim mislim, česar, pa, seveda, ni zmogel. In tako je ostalo njegovo govorjenje brezzvezno in mu je velikokrat škodilo v ocenah na izpitih ali pri izpraševanjih in tudi med pogovori s tovariši. Zato je začel polagoma dobivati manjvrednostne komplekse in je govoril čedalje manj ali samo najnujnejše. To ni bilo všeč sošolcem in niso ga imeli več za sebi enakega in so se zato največkrat delali, kakor da ga ni med njimi.
Potem je bilo tu še njegovo poreklo. Hodil je v gimnazijo, bil pa je delavčev sin. Kakor bela vrana med črnimi. Res, bilo je tudi mnogo kmečkih, toda ti so bili že nekaj drugega. Bili so doma s trdnih gruntov, z bogatih kmetij, in bogat kmet je veljal skoraj toliko kakor bogat meščan. Toda, delavec! To res ni bilo nič. Ni se spominjal, da bi imel kateri sošolec delavca za očeta. Ne, ne imel, je ugotovil, ko je v mislih pregledal imena vseh sošolcev in sošolk, s katerimi je hodil v gimnazijo.
Včasih je bilo res nemogoče. Pogovarjali so se med seboj, morda ne tako, nalašč, da bi vzbujali zavist v njem, ampak brez kakršnegakoli drugega namena razen namena pogovora, kako so potovali z očeti in z materami, s sestrami in z brati — in tudi sluškinja je bila z njimi. Najprej so se vozili z brzo-vlakom, nekateri tudi z lastnim avtomobilom, potem še s parnikom. Na morju so imeli jadrnice in motorne čolne. On se je do tedaj vozil le s potniškim vlakom in še tedaj v tretjem razredu. Jadrnico in motorni čoln je poznal s slik. In kako prijetno je potovanje! Četudi samo s potniškim vlakom. Pravi praznik. Najlepše je enakomerno ropotanje koles. Skoraj vedno lahko ujameš kakšno znano melodijo na takt koles. Pri-pevaš lahko in žvižgaš, one pa te spremljajo:
Tara-ta-ta, tara-ta-ta, tara- ta-ta ...
Opazil je, da zares spremlja takt koles: tara- ta ta, tara-ta-ta in da zdaj tudi čisto razločno čuje enakomerno udarjanje koles ob tračnice.
Vlak se je premikal.
To je zdaj videl po tem, ker se je spreminjala zemlja med tračnicama, ki jo je gledal z očmi, obrnjenimi navpično proti njej, in ni ga mogla motiti tema, da tega ne bi videl.
Beži, drvi v neznano.
Zares drvim v neznano, je pomislil Bračko, saj niti ne vem, kam se vozim.
Zopet se je zalotil ob misli, da mu je celo prijetno, da ne ve, kam se vozi. Tako diši po pustolovščini. Rad je prebiral pustolovske knjige. Sploh so knjige vplivale nanj, da zaradi njih ni dojemal življenja tako, kakor ga je večina njegovih sovrstnikov, preprosto in resnično, temveč vedno nekako umišljeno, poduhovljeno, zmeraj nekoliko nad zemljo. Življenje je rad primerjal z življenjem, ki ga je srečeval v knjigah. Bil je zadovoljen, če je naletel na podobnost ali na enakost resničnega življenja z onim iz knjig. Takrat si je vedno rekel, da je mislil prav. Da, celo tako daleč je prišel, da je
POMURSKI VESTNIK, 5. MARCA
11
VESTNIKOVA STRAN ZANIMIVOSTI — VESTNIKOVA STRAN ZANIMIVOSTI — VESTNIKOVA STRAN ZANIMIVOSTI
TRI TONE
krompirja za premiera
Ne mine dan, da ne bi francoski premier Pompidou in ministra za finance in kmetijstvo dobili na desetine paketov, ki jim jih pošiljajo neznani ljudje. V vseh paketih pa je — krompir. To je originalna demonstracija francoskih kmetijcev iz severne Francije, ki so nezadovoljni z vladino kmetijsko politiko in nizkimi cenami za kmetijske proizvode. Vsak med njimi ima na gomile krompirja, ki ga ne more prodati.
Ta akcija je trajala teden dni in računajo, da so v tem času ministri dobili po tri tone krompirja. Vse pošiljke so bile priporočene in zato so jih po predpisih morali poštarji tudi izročiti. Kaj bodo ministri s tolikim krompirjem? Pompidou je prvi našel rešitev: podaril ga je dobrodelnim organizacijam v četrti, kjer stanuje.
Taborniki-med najbolj delavnimi
Taborniki v samostojni četi »Blatno jezero« v Kobilju so najbolj delavni med društvi in organizacijami v Kobilju, so pa tudi najaktivnejša taborniška enota v Pomurju.
Taborniška četa v Kobilju vključuje okrog 80 učenk in učencev osemletke ter več mladink in mladincev iz vasi. Lansko leto so organizirali številne manjše propagandne akcije, za zbrani odpadni material in drugo pa so ustvarili 40 tisoč dinarjev.
Čeprav še njihova »sezona« ni tu, se nanjo že pridno pripravljajo. V mesecu marcu bodo imeli veseli večer, potem bodo organizirali ob taborniškem dnevu svečanost, na kateri bodo razvili svoj prapor. Tokrat bo taborniška četa v Kobilju preimenovana v odred. Na svečanost bodo povabili predstavnike taborniških čet in odredov iz celega Pomurja. V Tednu mlado-
sti bodo organizirali propagandni tabor in v polletnih počitnicah desetdnevno taborjenje v Bohinju ali v Puli. Ob dnevu slovenskih tabornikov bodo v svoje vrste spre-
jeli tudi 18 mladink in mladincev iz vasi.
Tako bo Kobilje redka vas, kjer bo v organizaciji ZTS tudi več kmečkih deklet in fantov.
MARIBORSKE ČETVORKE
Na dan oprati šestdeset pleničk
Mariborske četvorke so bile v začetku februarja stare šest mesecev. Z njihovim rojstvom se je v družini Atelšek marsikaj spremenilo.
Preselili so se v novo večje stanovanje, a mati Ana je morala zapustiti delo in se posvetiti otrokom. Vsak dan ima mnogo dela: oprati mora
okrog 60 pleničk, poleg tega pa tudi pripraviti hrano za družino. Četvorke se dobro razvijajo in imajo odličen apetit. Dnevno popijejo štiri litre mleka in pojedo na poseben način pripravljene štiri limone ter toliko pomaranč in banan.
Vsaka deklica se odlikuje z nečim posebnim: Anica ima najbolj bujne lase, Branka je najmočnejša, Irena je najbolj živahna, a Danica se še ni odločila, v čem se naj odlikuje. Materi Ani pomagajo pri o-skrbi otrok učenke srednje šole za otroške negovalke. Šola je namreč prevzela nad otroci patronat.
SVOJSTVENA REKLAMA
Ko se je razvnela kampanja proti kajenju, je neki trafikant v Amsterdamu izobesil na svoji izložbi plakat, kjer piše: »Ste toliko pogumni, da poljubite svojo zaročenko? Imate toliko poguma, da greste čez cesto, ko je največji promet? Vas ni strah jesti neprekuhano zelenjavo in sadje? Če imate za vse to pogum, potem lahko tudi kadite: ustnice vaše zaročenke, ulični promet in surova zelenjava in sadje niso nič manj nevarni od cigaret«.
Na sliki zgoraj: Ana in Ivan Atelšek držita v naročju svoje otroke — četvorčke
IZ ŽIVLJENJA AVSTRALSKIH DOMORODCEV
Domača zemlja jim je mačeha
ŠE DANES Sl ANTROPOLOGI NISO ENOTNI GLEDE STAROSTI AVSTRALSKIH DOMORODCEV. DEJSTVO JE, DA SO JIH EVROPSKI MORNARJI OB ODKRITJU AVSTRALIJE V 18. STOLETJU NAŠLI NA AVSTRALSKIH TLEH IN KASNEJE V KRVAVIH BITKAH Z NJIMI OSVAJALI CELINO PED ZA PEDJO.
Izrivanje domačinov se nadaljuje vse do današnjih dni in najnovejše statistike lahko le ugotavljajo, da je čistokrvnih domačinov le še okrog petdeset tisoč in da so raztreseni po celem kontinentu, zlasti pa še po najmanj pristopnih predelih. Poleg tega je še štirideset tisoč takih, ki so se pomešali z belci. Toda njihovo število se nenehno zmanjšuje.
Ena tretjina domačinov živi nomadsko življenje v divjih, z džunglami pokritih predelih, kamor noga belca razen v najnujnejših primerih sploh ne stopi. En del si je poiskal prostor v rezervatih, drugi pa se skušajo vživeti v civilizacijo.
Toda prav ti poslednji zadevajo na trde pregrade, ki so predmet najčeščih kritik na račun avstralske družbe. Kar se zakonov tiče, ni kaj reči, toda v življenju je uveljavljeno načelo rasne diskriminacije.
Da bi to dokazal, da je novinar nekega avstralskega tednika vstopil z mladim domačinom v kavarno in naročil dve čaši piva.
»Žal mi je, toda pri nas ne strežemu črncem. Gospodar tega ne dovoljuje«, mu je odvrnil natakar.
»Povejte mu, da ga reporter lista »Peeks« sprašuje, zakaj ne«, je odvrnil novinar.
To je zadostovalo, da jima je natakar prinesel naročeno pivo.
Ti domačini tudi lahko le sanjajo o tem, da bodo postali nekoč fizični delavci. Enostavno jih ne sprejemajo na delo in le redkim se posreči, da si poiščejo kako zaposlitev.
Tisti domačini, ki so se preselili v mesto, pa so še posebej izpostavljeni izkoriščanju. Lastniki hiš vedo, da se ti več ne bodo vrnili v divjino, zato pa jim določajo tudi posebej visoke najemnine. Toda ta beda jih sili, da se dekleta že v štirinajstem letu u-
kvarjajo s prostitucijo, fantje pa s kriminalom in končajo za zidovi jetnišnic.
Na koncu koncev so pač pastorki na svoji zemlji, ki jim je postala mačeha. Mnogi, ki so jih težave zlomile, si tudi poiščejo rešitev v samomoru. Statistike dokazujejo, da je relativno med domačini mnogo več samomorov, kot med belci.
Na sliki: tipičen obraz avstralskega domorodca
Avstralski domorodci — kakih petdeset tisoč jih je še — med bojnim plesom, ob taktu bobnov, namazani z bojnimi barvami
Prihodnje leto barvna televizija?
Prvič so začeli emitirati črno-belo televizijsko sliko leta 1945 v ZDA in Angliji. Čez štiri leta pa so v ZDA oddajali tudi prve barvne slike.
Prvi oddajniki za barvno televizijo so začeli delovati v ZDA 1954. leta. Celih deset let so imeli barvno televizijo samo gledalci v ZDA. Sedaj na se po obsežnih laboratorijskih raziskavah obeta barvna televizija tudi vrsti evropskih držav. Prihodnje leto predvideva načrt angleške televizije redne oddaje v barvah, potem pa bodo temu sledili tudi drugod.
Tudi v naši državi so bile koncem -lanskega leta prvič javno oddane slike v barvah preko oddajnika na Avali. Ta poskusna oddaja je omogočila, da bodo verjetno že koncem tega leta emitirane redne oddaje v barvah in sicer v za-
četku preko obstoječih oddajnikov barvni filmi.
Zaradi zelo kompliciranih naprav, dragih delov in kompliciranega oddajanja in sprejemanje programa je barvna televizija zelo draga. Oprema študijev kakor tudi sprejemnikov je trikrat dražja, kakor naprave in sprejemniki za črno-belo sliko.
Institut »Mihajlo Pupin« v Beogradu pripravlja konstrukcijo televizijskih aparatov, ki jih bodo proizvajali v Nišu. Sedanji, črno-beli sprejemniki bodo sprejemal: barvne televizijske oddaje v črno-beli tehniki.
V razliko s sedanjimi sprejemniki, so televizijski aparati za barvne slike izredno občutljivi. V sobi jih mora namestiti strokovnjak in se ne smejo premikati, ker potem lahko pride do škodljivega vpliva Zemljinega magneta, kar vpliva na pristnost barve na ekranu.
IZNAJDLJIVI FRIZERJI
Ženski frizerski saloni v Parizu so v težki situaciji. Ker pred njimi ni mesta za parkiranje avtomobilov, zgubljajo stranke. Zato so si omislili potujoče salone. Frizer se z avtomobilom, v katerem je vse potrebno, vozi po mestu, iz delavnice pa mu preko radio-telefona sporočajo naročila in naslove.
Število kmetijskih gospodarstev v svetu naglo pada
Po študijah komisije za kmetijstvo OECD število kmetij v vseh včlanjenih državah naglo pada. V Zahodni Nemčiji se je število kmetij v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 19 odst., v Švici pa za 14 odst. Najbolj naglo propada dosedanja struktura kmetijstva v ZDA in Kanadi, kjer je število kmečkih gospodarstev v zadnjem desetletju padlo kar za 31 oz. 23 odst. V Avstraliji je bilo leta 1960 za 7 odst. manj kmetov kakor leta 1950.
Ponekod zmanjšanje števila kmetij in ustvarjanje večjih, moderno urejenih kmetijskih obra-
tov tudi pospešujejo. Tako n. pr. dobi v Franciji vsak kmet, ki odstopi kmetijo za zboljšanje strukture kmetijstva, to je za ustvarjanje večjih kmetijskih proizvodnih enot in združenj k svoji renti letno še dodatno rento v isti višini. To rento dobi izplačano ne glede na druge stranske dohodke. Rento izplačuje 1962. leta ustanovljen fond za agrarno strukturo, ki ima poleg tega še nalogo, da finančno podpre preseljevanje kmetov iz gosto naseljenih področij v manj naseljena. Nadalje skrbi ta fond tudi za menjanje pokli-
ca in obrata ter za izgradnjo kmetijskega obrata po preselitvi.
MIŠ V AVIONU
En izmed čistilcev na londonskem letališču je opazil, da je v reaktivnem avionu »Boeing-707« miš, kar je povzročilo velik nemir. Za vsako ceno so morali miš ujeti, ker bi lahko povzročila usodno okvaro na avionu. Da bi jo lažje ujeli, so spustili strupene pline. Končno jim je lov uspel, toda potem so morali osem ur zračiti kabine. V tem času pa je z letališča za New York z veliko zamudo odletelo drugo letalo.
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK«
Murska Sobota
Že ob neobveznem ogledu naših poslovalnic v Murski Soboti in na podeželju se boste prepričali o bogati izbiri blaga in solidni postrežbi.
Franc
Šrimpf
beg v jutro
7
roman
mislil, da se je sam dokopal do tega spoznanja. Rad je preseljeval ideje iz knjig v sebe.
Nihče ne bi mogel reči, kako bi živel Bračko pozneje, ko bi bil večji, starejši in zrelejši, če ne bi bilo vojne. Lahko, da bi ga spremenilo kaj drugega, morda drugo, izredno močno doživetje. Zdaj ga je spreminjala vojna. Težko, da bi ga moglo kaj drugega spremeniti bolj. Vse bi bilo manj strašno, manj usodno, manj radikalno. Da, vojna bo storila svoje. Že dela.
Bračko je začutil, da ga utruja nenavadna vožnja na ceveh. Ni se mogel premikati. Takoj bi zdrknil med kolesa. Najteže je bilo z glavo. Moral jo je venomer držati v istem položaju. Vendar to ni bilo najhuje, če ne bi imel v glavi oči, ki so morale zreti na drvečo zemljo, neprestano drvečo zemljo, komaj vidno med debelimi plastmi teme, ožgane trave in osmojenega kamenja.
Čez čas ga je začelo tresti. Prav gotovo še ni bilo tako hladno. Toda tu spodaj je bilo kakor v breznu: divjal je veter in pihal s tako silo in od tolikih strani, da se je zbal: glavo mu bo odtrgal z vratu. Poskušal si je zavihati ovratnik suknjiča, toda bil je mnogo premajhen in preslaboten, da bi lahko dolgo vzdržal silo vetra. Vedno znova in znova si ga je popravljal, ker je čutil, da mu dobro de, če ima pokrito goloto kaže, toda vedno znova in znova mu ga je veter odvihaval. Bilo je, kakor da se nemo borita z vetrom. Zmagovalca ni bilo, le zdaj je popustil ta, potem zopet oni.
Tudi zeblo ga je vedno bolj. Najbrž zato, ker se je bližalo jutro in proti jutru je vedno hladneje, je pomislil. Koliko je ura, se je vprašal. Saj res, kako da ni pomislil na uro, na čas. Kakor da ne bi imel časa misliti na uro. Tri ali pol štiri bo, je ocenil. Tema je bežala pred svetlobo. Čeprav nerada, se ji je morala umakniti. Toda ne umakne se ji brez borbe, je pomislil. Bori se s soncem in velikokrat je borba zelo ostra in tudi krvava in takrat vstane sonce na obzorju rdeče in krvavo. Borba, je pomislil Bračko, vse je borba. Nič ni brez borbe in nikjer. Vse je boj in sila. In zato so tudi vojne, si je rekel Bračko. Nihče in nič se ne umakne brez borbe. Je to neizpresila. In zato so tudi vojne, si je rekel Bračko, zato je tudi ta vojna. INihče in nič se ne umakne brez borbe. Je to neizpremenljiv zakon?
Občutku časa se je sedaj pridružil tudi občutek lakote. Spomnil se je, da ima v žepu še klobase in kruh. Med žvečenjem klobase in prigrizovanjem kruha je pomislil, da je njegov položaj nenavaden. Ni se mogel spomniti, da bi bral že kje kaj podobnega. Pač, bilo je nekaj takega v neki knjigi. Toda, tam ni šlo za življenje. Če bi tistega takrat dobili, bi ga samo vtaknili v luknjo. Bil je le potepuh. On ni potepuh. Če dobijo njega, ga bodo ubili.
Zvečil je in jedel in mislil pri tem, da njegova zadeva pravzaprav ni več tako napeta, vsaj zdaj ne, ko se vozi že več ur in vedno v istem položaju, ne da bi se zgodilo karkoli zanimivega. Radoveden sem, je nenadoma pomislil, kako bi znal pisatelj opisati moj primer? Recimo isti pisatelj, ki je takrat pisal o tistem potepuhu?
Navsezadnje bi bilo tu spodaj prijetno, si je rekel Bračko, ko je pospravil hrano. Samo da bi bilo bolj udobno. Saj ni treba, da bi bile pernice in blazine. Da bi bilo vsaj bolj ravno in ne tako okroglo. In če bi imel koc in če bi prenehal pihati ta stokrat nemogoči veter!
Nad njim in okoli njega je že moralo prijetno sijati sonce, sonce v družbi oblakov. Videl je senco vagona, ki je hitela ob vagonu kakor pes ob človeku. Bila je majhna, takšna, kakor je senca zgodaj dopoldne. Senca je izginjala in se zopet vračala, kakor da bi se človek igral s psom in mu za šalo metal kamenje, ki mu ga pes zopet prinaša nazaj.
Čudno se mu je zdelo, da se vlak ne ustavi. Drvi in drvi. Tedaj ga je obžgala misel: ali se sploh kdo vozi na vlaku? Moral bi vendar slišati glasove, udarce ob stene, korake po vagonu. Nenadoma ga je postalo strah, strah ob misli, da ni nikogar na vlaku, nikogar razen njega, ki tudi ni na vlaku, temveč pod njim. Tako mu je bilo, kakor da vozi vlak smrti in da vozi vlak in njega pod njim s seboj v goreči kaos. Za hip si je skušal zamisliti smrt kot strojevodjo — seveda si je ni mogel predstavljati drugače, kakor so ga učili v šoli in kakor jo je videl upodobljeno tudi na slikah — kot okostnjak s koso na rami. Samo da je morala tokrat postaviti koso v kot, kajti pri upravljanju z lokomotivo bi ji bila v napoto. In potem ga je obšel občutek, da morda potuje še kdo tako kakor on, da ležijo pod vsemi vagoni ljudje, ki bežijo tako kakor beži on, ne da bi vedeli, kam beže, in da ve to samo ona, ki upravlja s strojem in ki ima roke koščene in je vsa iz kosti in ki ima koso prislonjeno v kotu, kakor za vsak primer, če bi jo potrebovala. In potem se mu je zdelo, da vsi ljudje, vse pošteno človeštvo ždi pod vagoni in sploh živi življenje pod vagoni, pod vlakom, s katerim upravlja smrt...
Čez čas je Bračko videl, da je senca vagona obmirovala. Vlak je stal.
Bračko bi rad poizvedel za vzrokom, zakaj se je vlak ustavil in rad bi vedel, kje se je ustavil. Iz vidnega kota, ki je bil na razpolago njegovim očem, je lahko videl samo temelje hiš in še te od daleč, in tu in tam polovico kletnega okna. Vsekakor je moralo biti blizu mesto ali večji kraj. Postaja ni bila, sicer bi se slišali glasovi, prikazale bi se noge ljudi, ki bi hodili mimo. Toda, vse je bilo tiho in nič se ni zganilo. Šele čez čas je zaslišal hrup, podoben tistemu, ki ga je delal njegov vlak, kadar je vozil. Trenutek zatem je razločno vedel, da prihaja na tir poleg njegovega drug vlak. In res je najprej zapeljala mimo njega lokomotiva, sopihajoča in pihajoča kakor razjarjeni merjasec. Potem je videl še nekaj obratov vagonskih koles, za las podobnih njegovim, nato pa so škripajoče zavore naznanile, da se misli kompozicija ustaviti.
Začela so se odpirati vrata vagonov, zaslišal je odsekana nemška povelja in nemško govorjenje ljudi, ki so skakali iz vagonov in prestopali v njegov vlak. Videl je prvega, ki je nosil majhne škornje, in videl je drugega, ki je nosil prav take majhne vojaške škornje, segali so mu komaj do meč, in naštel jih je pet, deset, dvajset, in tudi sivozelene uniforme je videl. Pravzaprav ni videl uniform, ampak samo hlače, ki so bile zataknjene v škornje. Toda to mu je zadostovalo, da je lahko spoznal vojaški transport. Moral je biti večji transport, kajti skakajočih ljudi iz vagonov in vstopajočih v vagone ni hotelo zmanjkati, in naveličal se jih je šteti, ko jih je naštel' šestdeset.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
12
POMURSKI VESTNIK, 5. MARCA