30. Vlil, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE C agis ptuj ooei ŠT. 6 JUNIJ 1979 LETO III. Posledice letalske nesreče „v rokah” štabov in enot civilne zaščite Zaradi tega je operativni štab CZ, kot prvo posla! iz zaklonišča štiri člansko RBK izvidniško ekipo z nalogo, da ugotovi, če je sovražnik uporabljal tudi RBK orožje. RBK izvidniška ekipa je bila o-premljena s posebnimi zaščitnimi gumiranimi oblekami, zaščitno masko, radiološkim in kemičnim detektorjem ter z označevalnimi zastavicami in tablicami za Preko sredstev zveze smo bili obveščeni, da se iz smeri Va raždin—Ptuj približujejo sovražna letala. Operativni štab je takoj sporočil dežurnemu v vratarnici naj sproži sireno in da znak za zračni napad. Kmalu za tem sta se na nebu pojavile dve sovražni letali, ki sta odvrgli nekaj zažigalnih in rušilnih bomb, nato pa sta odleteli v neznani smeri. Ekipa prve pomoči pri opravljanju svoje naloge (Foto: KORPAR) Iz občinskega centra za OJOA je bil operativni štab CZ obveščen, da so letala odletela v smeri Maribor in da obstaja možnost, da je sovražnik med drugimi sredstvi zračnega napada uporabljal tudi RBK (radiološko, biološko, kemično) orožje. označevanje morebitnega konta-minlrnega ozemlja. Po končanem izvidništvu, je vodja RBK izvidniške ekipe javil poveljniku operativnega štaba, da agresor ni uporabljal RBK o-rožja, da pa je pri svojem obhodu našla RBK izvidniška ekipa neeksplodirano bojno telo. Poveljnik operativnega štaba CZ je takoj po sprejemu tega obvestila sporočil dežurnemu, da sproži sireno in da znak za prekinitev nevarnosti, nato pa je poslal iz zaklonišča posebno ekipo za dezak-tiviranje in odstranjevanje neeks plodiranih bojnih teles, ki je de-zaktivirala bojno telo in ga odnesla na nosilih na varno mesto. Takoj za tem smo zapustili zaklonišče. Ker je operativni štab CZ pri svojem obhodu ugotovil določene posledice zračnega napada, je takoj aktiviral vse razpoložljive enote CZ z DO AGIS za odpravo teh posledic in sicer: — enota prve medicinske pomoči, — enota za reševanje iz ruševin, — enota za vzdrževanje reda, — gasilska enota CZ v sodelovanju z IGD DO AGIS, — vodnogospodarsko podjetje Maribor TOZD vodnogospodarska enota — Drava Ptuj — ekipo prve pomoči, — Agrotransport Ptuj — ekipo prve pomoči in ekipo tehnično reševalne enote, — LABOD TOZD DELTA Ptuj — dve ekipi prve pomoči in desetino gasilske enote CZ, — MIP Ptuj — ekipo PMP in ekipo tehniško reševalne enote, — Komunalno podjetje Ptuj — ekipo PMP in ekipa za popravilo kanalazicije in vodovodnega o-mrežja, — občinska specializirana gasilska enota. Vsi navedeni štabi CZ so nemudoma poslali na napadeno območje svoje enote, za katere je zaprosil operativni štab CZ in te so takoj pristopile k sodelovanju Zaključek vaje (Foto: KORPAR) Ugotavljanje kontaminiranosti ozemlja (Foto: KORPAR) — RBK ekipo, — ekipa za dezaktiviranje in odstranjevanje neeksplodiranih bojnih teles, — ekipa za ugotavljanje zasutih ljudi pod ruševinami. Vsaka posamezna enota je takoj pristopila k svojemu delu. Zaradi obsežnosti posledic zračnega napada, je operativni štab CZ poklical na pomoč enote CZ iz DO in TOZD na območju KS Tone Žnidarič in iste KS. — iz KS Tone Žnidarič ekipo prve pomoči, pri odpravi posledic zračnega napada. Posledice so bile odpravljene. Delavci so se mirno vrnili na svoja delovna mesta. Reševalne ekipe so odšle. Ostal pa je prisoten občutek, da je osrednja vaja enot in štabov CZ KS Tone Žnidarič, v počastitev 60-letnice revolucionarnih sil Jugoslavije in dneva CZ, uspela. Ta uspeh pa nam daje obenem zagotovilo, da smo dobro pripravljeni in usposobljeni za svoje naloge pri varovanju človeških življenj in ljudskega imetja. Kako daleč smo uresničili določila ZZD v občini Ptuj V sredo 20. junija je zasedal občinski svet (plenum) ZSS Ptuj na razširjeni seji skupaj s komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri SO Ptuj in člani nekaterih drugih komisij na občinski ravni, ki so zadolžene za spremljanje uresničevanja posameznih področij zakona o združenem delu in za pomoč OZD pri uresničevanju zakonskih določil v vsakdanji praksi. Na seji je bilo posvečeno največ časa in poudarka uresničevanju določil zakona o združenem delu v občini Ptuj ter nagrajevanju oziroma delitvi po delu. Iz obširnega »Poročila o uresničevanju določil zakona o združenem delu v občini Ptuj«, ki ga je pripravila komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri SO Ptuj in razprave udeležencev seje navajam kratek pregled stanja uresničitve zakona o združenem delu v Ptujski občini. Glede na to, da je bilo pri občinski komisiji za spremljanje uresničevanja določil ZZD ustanovljenih 5 strokovnih skupin za proučevanje vsklajenosti internih splošnih aktov OZD z določili posameznih področij vsebine ZZD, so bila na seji obravnavana naslednja področja, ki so jih te skupine obdelale na podlagi razpoložljivih internih aktov OZD: — organiziranje združenega dela — delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela — uveljavljanje dohodkovnih odnosov med OZD — urejanje svobodne menjave dela — pregled sprejetih splošnih aktov in pravna vsklajenost le-teh z določili ZZD. 1. V organiziranosti združenega dela so bile od sprejetja zakona pa do danes izvedene velike vsebinske spremembe, saj so se s samoupravno organiziranostjo združenega dela v naši občini že od sprejetja ustavnih dopolnil 1971. leta dalje aktivno ukvarjale vse subjektivne sile v občini, zlasti pa ZK in sindikati ter od lanskega leta tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Kljub veliki vsebinski preobrazbi v organiziranosti združenega dela pa še zdaleč združeno delo ni povsod organizirano v skladu z določili ZZD. Delavci se marsikje še vse premalo zavedajo, da je njihova pravica in dolžnost, ga se organizirajo kot TOZD, če obstajajo zato z zakonom določeni pogoji. Stanje je najbolj kritično v tako imenovanih dislociranih obratih, ki imajo sedež matične organizacije izven ptujske občine, v katerih ponekod ne obstaja željeno samoupravno delovanje in odločanje delavcev, temveč prihajajo vse pobude in odločitve od matične organizacije. Glede na ugotovljeno stanje je potrebno akcijo nadaljne preobrazbe združenega dela zlasti pa ustanavljanje novih TOZD, nadaljevati povsod, kjer za to obstojajo zakonski pogoji in pri tem bo glavni pobudnik družbeni pravobranilec samoupravljanja, Posebej naj poudarim, da je kot primer OZD, ki še ni organizirana v skladu z ZZD v poročilu navedena tudi TOZD AVTO- OPREMA PTUJ — TAP, v kateri zaradi velikega števila zaposlenih delavcev niso zagotovljene vse samoupravne pravice in dolžnosti delavcev. Ključna na tem področju pa je ugotovitev, da samoupravna organiziranost združenega dela ni in ne more biti nikoli zaključen proces, pač pa je to dolgoročni proces, ki ni vezan na noben rok. 2. Osebni dohodki so najbolj občutljivo področje v delitvi ustvarjenega dohodka, so barometer razpoloženja delavcev ter njihove prizadevnosti in ustvarjalnosti pri delu in tudi delovanju v raznih samoupravnih telesih. Zaradi takšne vloge so bili prav osebni dohodki osrednje področje dela komisije oziroma posebne delovne skupine in glavna tematika na seji. Osnovne ugotovitve, glede uresničitve ZZD na tem področju so naslednje: Vse organizacije združenega dela so praktično v začetku leta 1978 dale službi družbenega knjigovodstva posebno izjavo, da so vskladile svoje splošne akte o delitvi sredstev za osebne dohodke z določili ZZD, oziroma da so bili akti vsklajeni že doslej. V resnici je bilo to usklajevanje zelo površno in marsikje samo formalno ne da bi bile izvedene bistvene vsebinske spremembe na tem področju. Kampanjsko izpopolnjevanje in sprejemanje (marsikje samo prepisovanje raznih osnutkov) novih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov ob koncu leta 1977 in na začetku leta 1978 v praksi zato ne daje tistih rezultatov, ki smo jih vsi pričakovali. Površno urejanje področja delitve po delu je v nekaterih OZD imelo za posledico nezadovoljstvo med delavci, padec akumulacije ali v nekaterih težjih primerih celo prekinitve dela. Večina aktov vsebuje določila, da mora biti znesek sredstev za osebne dohodke odvisen od višine ustvarjenega dohodka in čistega dohodka, od dosežene izvedbe planskih nalog oziroma proizvodnje ter od dosežene delovne storilnosti. Praksa kaže nasprotno, da so ti elementi le v redkih primerih in samo v številnih OZD priča pojavu, ko osebni dohodki bolj spremljajo rast življenjskih stroškov kot usvarjeni dohodek. Poleg realno odmerjene višine sredstev za osebne dohodke so osnovni pogoj delitve le-teh po rezultatih dela pravilno in objektivno vrednotenje del oziroma nalog posameznih delavcev. Podlaga za tako vrednotenje mora biti kvaliteten razvid del in nalog, samostojen akt v sleherni OZD in metoda analitičnega vrednotenja del in nalog, ki mora biti dogovorjena na nivoju DO, SOZD ali celo v panožnih sporazumih. Velika večina OZD v ptujski občini ima dela oziroma naloge ovrednotene z različnimi analitičnimi metodami ocenjevanja, predvsem s tako imenovano PMS metodo. Realnost vrednotenja posameznih vrst dela pa je zelo vprašljiva in se v okviru celotne občine in širše družbenopolitične skupnosti ugotavlja, da so nekatera dela, predvsem proiz-vodno-fizična in strokovno ustvarjalna dela podcenjena nekatera dela pa precenjena. V zvezi z mesečnim ugotavljanjem prispevka delavcev po tako imenovanem živem delu kažejo pravilniki na to, da je ta prispevek delavca odvisen od količine, kvalitete in gospodarnosti njegovega dela. Žal je v velikem številu OZD v resnici tako samo na papirju. V nekaterih večjih organizacijah namreč še sploh nimajo izdelanih meril za merjenje količine dela delavcev niti v neposredni proizvodnji kaj šele pri režijskih delih, kvalitete dela in gospodarnosti posameznih delavcev pa skoraj nikjer ne merijo. V Agisu, kjer pa se praktično že več kot leto dni poleg količinskih norm ocenjuje delo delavcev tudi po kvaliteti in gospodarnosti, se ugotavlja, da ocenjevanje ni dalo pričakovanih rezultatov, saj merila za takšno ocenjevanje še niso dodelana, sedanja merila pa dopuščajo stanje, da je večina delavcev nadpovprečnih, zato so tudi razlike v OD iz tega naslova neznatne in povzročajo več škode kot koristi. Po mnenju komisije za spremljanje izvajanja ZZD bi bilo potrebno povsod tam, kjer še nimajo izdelanih realnih metod za ocenjevanje dela po količini, kvaliteti in gospodarnosti, ukiniti medsebojno ocenjevanje in ga sprovesti ob koncu leta po merilih, kot so naprimer dosežena akumulacija, izostanki delavcev in podobno. Delitev OD iz naslova minulega dela kot udeležba delavcev na delu dohodka, ki je posledica vlaganj v razširjeno reprodukcijo v preteklih obdobjih praktično v nobeni OZD ni ustrezno urejena. Velika večina OZD je v svojih pravilnikih prevzela za to vrednotenje s sindikalno listo določene odstotke na vrednost del in nalog, ki so odvisni od dolžine delovne dobe. Poleg te oblike imajo skoraj vsi pravilniki še posebni dodatek za stalnost, ki stimulira »pripadnost lastni OZD«, kar pa ni povsem v skladu s stališči sindikatov, ki predvidevajo posebni dodatek za o-mejevanje fluktuacije le na tistih delih in nalogah, kjer je fluktuacija delavcev nadpovprečna. Stališča Republiškega sveta so bistveno drugačna in v zvezi z minulim delom sploh zanikajo upoštevanje delovne dobe. Po citiranih stališčih se bi minulo delo lahko upoštevalo le pri delavcih v materialni proizvodnji, če so se v preteklosti nekaj časa odpovedovali osebnemu do-dku in so ga vložili v nove naložbe. Upoštevalo bi se lahko šele tedaj, ko se pokažejo učinki novih naložb, potrebno pa bi bilo tudi posebej ugotoviti oziroma dokazati, koliko je posamezen delavec vložil, ko se je odpovedal OD in koliko mu pripada minulega dela po učinkih naložbe. NOV PROIZVODNI PROGRAM - NOVA TEHNOLOGIJA Temeljna organizacija združenega dela PRECIZNA MEHANIKA s;e je zaradi zahtevnejšega tržišča odločila posodobiti svoj proizvodni program in s tem tudi modernizirati proizvodno tehnologijo, ki jo narekujejo sodobni instrumenti za merjenje in registracijo podatkov na motornih vozilih. Sedanji tahograf EXAKTOR 7 D je trenutno osnovni proizvod naše TOZD. Osnovni princip tega sistema je sedmodnevni aparat po sistemu »Diehl« z mehaničnim urnim pogonom registrirnega traku, ki so ga naši strokovnjaki nekoliko oblikovno in funkcionalno spremenili do današnje izvedbe. Proizvodna tehnologija sloni na odlitkih, ki se v TOZD obdelujejo do končne oblike, sestavi podsklopov in finalizaciji izdelka. Večina ostalih delov se izdeluje pri naših kooperantih,med katerimi je najpomembnejša ISKRA, ki nam izdeluje urne mehanizme in zobnike za tahografe. Dadašnja izvedba tahografa EXAKTOR 7D je v tem času tehnično zastarela in je v svetu izločena iz serijske proizvodnje. Zato je tudi naša TOZD pred nekaj leti prišla do spoznanja, da mora v osnovi menjati sistem tahografa, saj so nam druge zunanje firme močno konkurirale na domačem trgu s tahografi na električni pogon urnega mehanizma in z registracijo podatkov na okrogli plošči. Pri tem smo kontaktirali z več zunanjimi proizvajalci ter se na osnovi zahtev V družbenih dejavnostih naj bi delavci kot minulo delo sprejemali odstotek v odvisnosti od povprečnega minulega dela delavcev v gospodarstvu. V zvezi s takšnim pojmovanjem minulega dela se postavlja veliko vprašanj, na katera pa stališča Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delitvi po delu ne dajejo odgovora. Podana teza je namreč zelo zapletena in v praksi težko izvedljiva glede na prehod delavca iz ene v drugo OZD, glede na možnost negativnega rezultata naložb in podobno, oziroma so sploh stališča RS ZSS v zvezi s temi vprašanji zaenkrat v praksi neuresničljiva. Zaradi navedenega, sedanje ureditve minulega dela v pravilnikih še ne bo možno ovreči, je pa dobro, če se upoštevajo še dodatna merila, kot so naprimer akumulacija na poslovna sredstva v primerjavi s poprečjem panoge ali DO ali SOZD, akumulacija na delavca, vrednost poslovnih sredstev itd., saj je takšna merila možno spremljati v praksi. Dejstvo je, da v nobeni OZD niso povsem zadovoljni s sistemom delitve osebnih dohodkov in da bo potrebno v bodoče največjo pozornost posvetiti vrednotenju del in medsebojnemu ocenjevanju. Pri tem pa se zavedamo, da ni možno uvesti neke enotne metode, ki bi bila pravična in za vse sprejemljiva in da je naša miselnost na področju delitve OD še vedno ena- tržišča odločili za mednarodno poslovno tehnično sodelovanje v obliki licenčno-kooperacijskega odnosa z znano nemško firmo KIENZLE. V teku so zaključne aktivnosti za potrditev licenčne pogodbe pri zveznih organih, medtem ko pa je kooperacijska pogodba že potrjena. Prav tako je pred koncem izdelava investicijskega e- ka kot je bila pred sprejemom ZZD. širše družbeno prepričanje, ki se nanaša predvsem na nepravilno vrednotenje težkega fizičnega dela in na precenjevanje gole izobrazbe, je glavna ovira za dejansko vsebinsko uresničitev zakona o združenem delu in bo tudi vzrok vedno bolj zaostrenih odnosov, v kolikor se ne bo spremenilo. 5. V preteklih dveh letih so v večini OZD vložili velike napore za izdelavo novih ali vskalditev obstoječih internih splošnih aktov z določili ZZD. Množica samoupravnih splošnih aktov pa le formalno zadovoljuje. V vsebinskem pogledu novosprejeti akti ne omogočajo bistveno novih kvalitet v samoupravnih, dohodkovnih in v delitvenih odnosih OZD. Delavci ne poznajo vsebine samoupravnih splošnih aktov in velikokrat tudi strokovni delavci ne, v neredkih primerih v praksi tudi ne izvajajo določil novo-sprejetih samoupravnih splošnih aktov. Po vsem navedenem bi lahko zaključil, da se ob sprejemu ZZD nismo zavedali, da bo njegovo uresničevanje v praksi tako težavno in počasno. Zaradi skromnih praktičnih dosežkov pri uresničevanju določil ZZD bo potrebno tudi v bodoče krepiti družbenopolitično aktivnost subjektivnih sil v OZD, zlasti pa zaostriti odgovornost strokovnih služb in posameznikov v njih. Danica Vindiš laborata, ki bo obenem določil način pridobivanja sredstev za realizacijo projekta KIENZLE. Ob tem moramo povedati, da smo se z sedanjim zunanjetrgovinskim zastopnikom KlENZLE-ja podjetjem UNIKOMERC iz Zagreba že samoupravno dogovorili za sovlaganje v ta proizvodni program. Z licenčno pogodbo je dogovorjeno, da bi TOZD PM proizvajala tahograf KIENZLE ICO 15-6-01, to je sedmodnevni aparat z električnim urnim pogonom in z registracijo zapisov na okroglo ploščo, kakor tudi ada-pterje in registrirne plošče, skratka proizvode, ki jih morajo danes jugoslovanski kupci uvažati. Te proizvode bi plasirali proizvajalcem tovornih vozil in avtobusov. Z opustitvijo proizvodnje sedanjega tahografa bi znašale potrebe na domačem tr-žišu leta 1985 najmanj 27.000 aparatov letno. Tem zahtevam sledi tehnološki projekt investicijskega elaborata, tako da za- gotavlja skladno z načrtovanim povečanjem proizvodnje tudi pravočasno vključevanje novih delovnih sredstev v proizvodni proces. Še pomembnejše za TOZD PM pa je. da zraven sodobne konstrukcijske izvedbe tahografa dobimo tehnološki know-how, kar pomeni uvedbo moderne tehnologije za proizvodnjo preciznih delov. Za uvedbo tako zastavljenega programa čakajo TOZD PM, kakor tudi ostale sodelavce v DO Agis, ki sodelujejo na tem programu zahtevne naloge, kot so izobraževanje kadrov, prenos in vpeljevanje nove tehnologije v proizvodnjo, organizacija kooperacije za polizdelke, ki jih TOZD iz gospodarskih vidikov ne bo sama izdelovala, ureditev proizvodnih in skladiščnih prostorov, razširitev servisne mreže in usposobitev za novi program, ter plasiranje izdelkov kot protidobava firmi KIENZLE v okviru kooperacijske pogodbe. Zadnja naloga je gotovo naj težja, saj na zahodna tržišča z izdelki kovinsko predelovalne industrije ni lahko prodreti, je pa trajna rešitev za dobro kooperacijsko sodelovanje. TOZD PM se zaveda, da vseh vrst tehnoloških obdelav, ki jih zahteva proizvodnja novega aparata ne bo mogla vpeljati sama zato si je že lani z sovlaganjem zagotovila livarske kapacitete v TOZD TAP in TOZD namerava s takšnimi rešitvami v bodoče tudi nadaljevati. Najpomembnejša naloga pa je vsekakor ureditev dohodkovnih odnosov znotraj in izven delovne organizacije z vsemi, ki s proizvodnimi storitvami ali sovlaganji želijo sodelovati pri našem programu. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ 0 □ □ □ S □ □ NEODGOVORNO OBNAŠANJE Odbor SDK DO je v dosedanjem delu imel 7 rednih in 3 izredne seje. Na sejah je odbor SDK obravnaval naloge po programu in pa tekoče zadeve. SDK DO je na dosedanjih sejah razpravljala in obravnavala: — Sprejemanje samoupravnega sporazuma pri ustvarjanju prihodka in dohodka TOZD Orodjarna. — Obračunavanje in izplačilo stimulacije v DO AGIS. — Problematiko likvidnostnih kreditov in koriščenje odobrenih finančnih sredstev posebne finančne službe. — Analiziranje periodičnih obračunov in ZR. — Spremljanje, izvajanje stabilizacijskih ukrepov v DO AGIS. — Spremljanje sprejemanje kataloga del. — Obravnava odločbe republiškega inšpektorja dela. — Obravnava raznih pritožb in prijav. Vsi sklepi, ki jih je odbor SDK sprejel so bili podani s predlogi delavskemu svetu DO. Pri svojem delu pa je odbor SDK naletel na težave, ki jih je v bodoče potrebno odpraviti, da bo delo SDK bolj zaživelo. To pa je udeležba na sejah in pomanjkanje znanja o delu in nalogah SDK. Funkcija SDK ima zelo važno vlogo v samoupravnem sistemu in njegovem uspešnem delovanju. SDK pa lahko dosti doprinese, če v odbor SDK delavci iz svoje sredine delegirajo tiste delavce, ki imajo določene organizacijske in kreativne sposobnosti s katerimi bodo aktivirali celi kolektiv, da bodo vsi delavci enkrat pričeli ispolnjevati svojo obvezo in aktivno ter odgovorno izvajali svoje samoupravljalske funkcije. Sirjenju alkoholizma v DO posvetiti več pozornosti Združeni zdravstveni dom — TOZD Psihiatrični oddelek v Ormožu, je skupaj s Skupnostjo socialnega skrbstva in Občinskim sindikalnim svetom, organiziral 13. junija 1979 seminar o alkoholizmu, namenjen članom samoupravnih organov in vodstvenemu kadru v delovnih organizacijah. Iz AGIS sta se ga udeležila dva delavca, kar je glede na perečo problematiko, premalo. Seminar sta vodila dr. M. Šimunič in dr. M. Pregelj, sodelovala sta defektologinja Z. Šimunič in dr. Kaurin. Na ptujsko-ormoškem območju se zdravi letno 350 oseb zaradi alkoholizma. Od teh je 60 % moških. Med odraslim prebivalstvom je po oceni zdravnikov nekaj nad 10 % alkoholikov. V naši DO imamo torej četo 180 delavcev, ki zaradi pretiranega pitja alkoholnih pijač, v najlepših življenjskih letih manjkajo pri delu povprečno 20 dni letno in s tem povzročijo družbi ogromno materialno škodo. Zaradi pomanjkljive delovne discipline in prinašanja alkohola v AGIS, se takšnemu delavcu večkrat dovoli, da »pokrije« odsotnost z nekaj dnevi dopusta ali z možnostjo dela v drugi izmeni, ali pa celo pri zdravniku uspe dobiti stalež zaradi zdravstvenih težav, ki si jih z dolgoletnim pitjem gotovo nakoplje. Niti zdravstvene niti socialne službe nimajo namena preprečevati pitja alkohola. Potrebno pa je razložiti čimveč ljudem, predvsem mladim, kaj je alkoholizem. Biti odvisen od alkohola pomeni, da človek ni sposoben sam prenehati s pitjem, da mu je potrebna »dnevna doza«, ki se z leti veča, da zaide v težave na delovnem mestu ali v družini. Pod vplivom alkohola je prepričan v svoje sposobnosti, organizira si življenje tako, da se srečuje s sebi podobnimi, ki jim je alkohol »bergla« za reševanje številnih težav, ki nam jih prinaša življenje. Ugotavlja, da pije, ker se ne razume z ženo, s sodelavci, z vodjem itd. in tako stopi v »začarani« krog. Družbeno nazaduje, namesto da bi napredoval. Problem razumevanja in uporabe informacij Kadarkoli in kjerkoli je govor o informiranju, se nam vedno znova zastavlja vprašanje o njegovi učinkovitosti. Neprestano ugotavljamo, da so samoupravljale! premalo obveščeni o vsem, da premalo vedo. In v sindikatih si že vseskozi prizadevamo, da bi hitreje prišli v čase, ko bo informiran samoupravljalec sama po sebi umevna stvar. Kot pogoj za zboljšanje stanja navadno poudarjamo med drugim razumljivost obvestil tistim, ki so jim namenjena. Informacijo je nemalokrat res trneba poenostaviti. Toda to poenostavljanje, da bi bila razumljiva tudi najšibkejšemu členu, ne more v nedogled: poenostavljanje nad neko razumno mejo napravi informacijo težko razumljivo in jo končno sprevrže v dezinformacijo. Hudo zgrešeno je namreč prepričanje, če smo nekoga obširno informirali, da smo ga tudi že dobro informirali. To ne drži. V taki informaciji včasih zaradi gozda ne vidimo dreves. Vrh tega izziva obširna informacija utrujenost in naveličanost. Marsikdaj takih informacij ljudje sploh ne pregledajo, so pač bralno breme. Besedi informacija in informiranje sta — lahko rečemo — danes med najbolj uporabljenimi besedami, seveda v najrazličnejših pomenih, nemalokrat tudi napačno. Seveda so zato nesporazumi pogosti, včasih s hujšimi posledicami. Do tega pride, ker marsikdaj izenačujemo pojma informacije in sredstva za informiranje javnosti s pojmom komunikacije. Nekateri to ohlapnost pripisujejo prevo- du in prenosu v našo terminologijo neutemeljenega izraza »mass media«. Dejstvo je namreč, da taka ohlapnost med drugim vpliva tudi na oblikovanje sporočila. Ne smemo pa prezreti še tega, da informacija in informiranje kot enosmerni odnos nista ne po svoji funkciji ne po vplivu demokratična — ne vzpostavljata dialoga, predpostavljata pa znanje in poznavanje načetega vprašanja nasploh, medtem ko je komunikacija podobna pogovoru, v katerem se sobesednika želita sporazumeti. Pogovor teče v obliki kratkih razlag, vprašanj in odgovorov, nejasnosti so lahko pri priči odpravljene. Zaradi navedenega moramo biti pri oblikovanju informacij tembolj pozorni, kajti možno je isto vsebino podati v različnih oblikah, ki sl niso podobne ne po razumljivosti ne po zanimivosti. Toda v našem samoupravnem obveščanju si moramo prizadevati, da bi vsaka informacija spodbujala k akciji, sicer dobimo obveščanje, ki je namenjeno samemu sebi. To pomeni, da Zdravljenje poteka samo na podlagi sodelovanja alkoholika, njegove družine in delovne organizacije. Prenehanje pitja alkohola je šele začetek. Alkoholik ne more postati zmerni pivec. Človek mora med zdravljenjem zamujeno nadoknaditi, se rehabilitirati. Naučiti se mora drugačnega ravnanja, postaviti si nove, dosegljive cilje, ukvarjati se z drugimi »konjički«, si pridobiti nove prijatelje in zaupanje vase. Starejšega človeka, ki ima za seboj že večdesetletni pivski staž, le težko zdravimo. Zdravljenje najprej poteka v bolnici, nato pa v okviru skupine zdravljenih alkoholikov, v klubih. V AGIS imamo pet zdravljenih alkoholikov. Ker zdravljenje v bolnici veliko stane, se mora zdravljeni vključiti čimprej v delo in čimprej mora prevzeti dolžnosti, ki jih ima v družini. Če pije mož, žena navadno prevzame skrb za otroke in dom, ustvari družino v družini. Alkoholik pogosto v pijanem stanju z gro- ■aasaBBHHHHHHH bostjo dokazuje, da je glava družine, s tem pa se iz nje postopoma izloča, družina razpada. Če pije žena, je v družini še huje. Posledice se najbolj poznajo na otrocih. Zaradi pomanjkanja čustvene topline in varnosti, pogosto prav otroci iz takšnih družin najdejo »pogum« ob uživanju alkohola. V naših vinorodnih krajih je smrt zaradi alkoholizma na tretjem mestu v Sloveniji, takoj za srčno-žilnimi obolenji in rakom Tudi po količini porabe alkoholnih pijač smo na vrhu lestvice. Pri nas je navada, da vsakogar celo silimo s pijačo, dostopna je na vsakem koraku. S tem pa kažemo, da na socialno-kuiturnem področju ne nosimo zastave, da smo nerazgledani. Pobudniki seminarja nameravajo organizirati posvete v delovnih organizacijah. Zelo uspela je »okrogla miza« v Opekarni Žabjak. V AGIS pa bomo imeli priložnost poslušati predavanja v jeseni. J.T. mora biti informacija vedno taka, da bo tisti, ki mu je namenjena, da bo torej »delavec čutil, da je v akciji, da je zdaj on na potezi, da se mora vključiti v akcijo za razreševanje problema«. V tem kratkem citatu je velikanska zahteva za vse, ki se ukvarjajo z obveščanjem v združenem delu. Zadevo bi za danes zožili samo na drobec vprašanja glede razumljivosti informacije. Vodi naj nas spoznanje, da je vsaka informacija, tudi strokovna ali politična itd., ki je ni mogoče izraziti in zapisati dostopna vsem, dejansko manj vredna. Res je, da nam v prizadevanjih po razumljivih in ustreznih informacijah včasih spodleti. Včasih tudi zato, ker si pač predstavljamo, če je informacija nam jasna, da je enako tudi drugim. Po drugi strani pa je problematika združenega dela tako zapletena in zahtevna, da ljudje ne morejo biti povsod »doma«. Toda delavec npr. ob zapletnem rezkalnem stroju ve več o njem kot mi — mi vemo več tukaj, on ve več tam, zato naj se naše pisanje ravna tudi po tem. In primer: akcija zaključnih računov — nobene komunikacijske vrednosti nima informacija o zaključnem računu, če tisto mnoštvo številk ne pusti v ljudeh nobenih predstav, da poročilo razumejo morda le najbolj izobraženi člani delavskega sveta. Taka informacija je brez haska, ne doseže namena, večini pa še krade čas. Morda bi kdo oporekal, zakaj pa tisti, ki informacije ne razumejo, ne vprašajo, ne zahtevajo dodatnih pojasnil, zakaj sploh ne protestirajo proti taki informaciji. Če bi upoštevali osnovne ugotovitve vedenja, do takega oporekanja seveda ne bi prišlo. Marsikdaj ljudje ne sprašujejo, ker se ne želijo izpostaviti kot ne-vedneži, ki ničesar ne razumejo, in si s tem podirati občutek la- Reorganizacija TOZD Avtooprema V mesecu septembru 1978 je bila dana pobuda za organizacijo TOZD AVTOOPREMA — TAP s strani komisije za samoupravno organiziranost pri občinskem komiteju ZKS Ptuj. Družbenopolitične organizacije TOZD AVTOOPREMA — TAP so se skupno s strokovnimi delavci sestale ter ocenile pobudo o reorganizaciji ter imenovale komisije za pripravo reorganizacije TOZD AVTOOPREMA — TAP. Komisija za pripravo reorganizacije je izvolila tov. Šebela Ivana ing. za predsednika komisije. Komisija je izdelala predlog, da se iz TOZD AVTOOPREMA — TAP izloči obrat II z oddelkoma posod in glušnikov ter sedežev. Strokovne službe TOZD in DSSS so v mesecu oktobru in novembru 1978, obdelale predlog s pravnega stališča, nadalje iz marketinške in razvojno tehnične plati. Vlivanje zahtevnih elementov v livarni TOZD Avtooprema Obisk čeških strokovnjakov Reorganizacija TOZD — Komisija za samoupravno re-organiziranje je na osnovi stališč strokovnih služb ugotovila sledeče: — tehnološko sta oba dela TOZD zelo povezana — prepletajo se delovne operacije, — prostorsko je ločen le oddelek posod in glušnikov Nadalje je komisija zadolžila strokovne službe za izdelavo e-laborata. Elaborat mora zajemati naslednje: — organizacijski model — tehnološko delitev — izdelavo ekonomskih kazalcev Strokovne službe so pripravile elaborat do sredine meseca marca. Konec meseca marca 1979 je komisija na svoji seji ocenila pripravljeno gradivo za reorganizacijo in sprejela dodatne zadolžitve glede možnosti prostorske razporeditve, sprememb organizacijske sheme in izdelavo novih ekonomskih kazalcev. Ko je komisija v sredini meseca maja 1979, pregledala vso zahtevano gradivo, je iz tega gradiva pripravila gradivo za razpravo. To gradivo so prejeli delavci v razpravo dne 15. maja 1979. stne pomembnosti v očeh drugih. Raje »modro molčijo« — informator pa ima ob tem čisto vest. Pri samoupravnem odločanju se nerazumevanje informacije pokaže tudi tako, da so tisti, ki je ne razumejo, potisnjeni v kot in prisiljeni so se ravnati po tistih, za katere menijo, da so informacijo razumeli — nesamostojni so prav takrat, ko bi se morali potrjevati kot samostojne osebnosti. Rešitev iz take zagate je edino v tem, da se obrnemo od informatorja k sprejemniku informacije — z drugimi besedami: zboljšati je treba sprejemnikovo sposobnost in izobrazbeno raven, da mu tako omogočimo razumevanje teh, do razumnih meja poenostavljenih informacij. Če sklenemo: resnični napredek v procesu informiranja lahko dosežemo samo z dvojnim približevanjem: prvič, z razumnim in sprejemniku ustreznim poenostavljanjem oblike in vsebine informacije, da je še ne spremenimo v dolgovezno in nerazumljivo, in drugič, hkratno pripravo, z izobraževanjem, približati sprejemnika k tako pripravljeni informaciji. Oboje pa je dolgotrajen proces. Jože Ropotar Dne 23. maja 1979 so o predlogu razpravljale DPO TOZD AVTOOPREMA — TAP ter ga pozitivno ocenile. Informativna skupina je bila dne 25. maja 1979 v tistem delu TOZD, ki je predviden za novo TOZD v okviru DO AGIS. Zbor je bil dne 29. maja 1979. Na tem zboru so prisotni soglasno zavzeli sklep, da so podani vsi pogoji za ustanovitev novega TOZD, in sicer v tistem delu, ki se izloča iz TOZD AVTOOPREMA — TAP, to je obrat II z oddelkoma posod in glušnikov ter sedežev. Zbor je določil tudi datum referenduma za 14. junij 1979 in imenoval komisijo za sestavo volilnega imenika, komisijo za izvedbo referenduma in komisijo za pripravo samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD. Zbor je sprejel tudi sklep, da se nova TOZD imenuje VELIKA OPREMA. Referendum zaradi odločanja o organiziranju TOZD VELIKA OPREMA je bil 14. junija 1979. Na referendumu je od 100 volivcev vpisanih v volilni imenik, g!asovalo 94 delavcev. Veljavno oddanih glasovnic je bilo 91, neveljavno pa 3 glasovnice. Za organiziranje TOZD VELIKA OPREMA je glasovalo 84 delavcev ali 84 % vseh zaposlenih delavcev te enote. Proti organiziranju TOZD je glasovalo 7 delavcev, ali 7 % vseh zaposlenih. Nova TOZD bo imela po predvideni organizaciji zaposlenih 125 delavcev. Sedež nove TOZD bo v Mlinski ulici 1. Delavci v novi TOZD VELIKA OPREMA že razmišljajo o samoupravni organiziranosti, v teku so priprave za sestavo DPO TOZD VELIKA OPREMA in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD VELIKA OPREMA. Po sprejemu tega samoupravnega sporazuma bomo delavci tOZD VELIKA OPREMA izvoliti samoupravne organe na nivoju TOZD in DO AGIS. Delavci nove TOZD se želimo samoupravno in strokovno organizirati do konca leta 1979, tako, da bomo lahko s 1. januarjem 1980 pričeli z delom enakopravno z ostalimi TOZD v DO AGIS. Želimo pa opozoriti na dejstvo, da je potrebno še v letu 1979 sprejeti samoupravni sporazum o prihodkovnem odnosu med TOZD v DO AGIS, kajti le tako si lahko pravilno delimo ustvarjeni dohodek med TOZD DO AGIS. V torek 12. 6. 1979 so nas obiskali strokovnjaki čeških proizvajalcev tovornih vozil LIAZ — SODA iz Jabioneca in AVIE iz Prage. Na enotedenski ekskurziji po Jugoslaviji so si ogledali več jugoslovanskih podjetij, ki sodelujejo z avtomobilsko industrijo. Prve direktne stike z omenjenima firmama, smo vsipostavili že v mesecu maju 1.1. Skupno z našim izvoznikom Tehnoi'mipexom, katerega na Češkem zastopa podjetje INTERTRA DE iz Ljubljane, smo obiskali AVIO in LIAZ. Prejeli smo povpraševanje za dvigalo stekla za poitovomo vozilo AVIA in za zavorne agregate GR:AU za LIAZ— ŠKODA. Zaradi deviznih težav na Češkem, se nameravajo omenjeni firmi preorientirati iz zapadnega tržišča na jugoslovanski trg. Obstajajo realne možnosti, da se vijučimo z našimi proizvodi v češko avtomobilsko industrijo. O uspešnosti načrtovanih poslov bomo še poročali. Marketing Um RAZPRAVA O Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 10. seji, ki je bila 15. junija, obravnavalo med drugim tudi stališča in pripombe k osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe, programe delovanja svetov pri RS ZSS, zbiranje solidarnostne pomoči potresnemu območju v Črni gori, podelitev priznanj samoupravljalcem in še nekatera vprašanja, med katerimi je našo pozornost pritegnila razprava o osnutku izhodišč RS ZSS o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije. Priznanje tudi naši delovni organizaciji V minulih dneh je visoka tehniška šola v Mariboru slavila prijeten jubilej — 20-letnico uspešnega usposabljanja kadrov za razvoj in doseganje čim višjih rezultatov iz proizvodnih, znanstvenih in raziskovalnih področij. Ob tej priložnosti je bila tudi ponovno poudarjena potreba po še tesnejšem sodelovanju z delovnimi organizacijami, ki tako ali drugače težijo k razvoju novih tehnoloških dosežkov. Najzaslužnejšim kolektivom je ob jubileju svet VDO visoke tehniške šole podelil priznanja, za dolgoletno medsebojno sodelovanje, za prispevek k razvoju in napredku šole. Visoko priznanje je bilo podeljeno tudi naši delovni organizaciji, kar nas še posebej obvezuje, da stike z njimi okrepimo in koristno uporabimo njihovo znanje v proizvodnem procesu. Šneberger SPODBODIT1 AKTIVNOST ČLANOV SINDIKATA Temeljni pogoj za uspešno kolektivno delo je ustvarjalno sodelovanje čim večjega števila članov kolektiva. Če govorimo o kolektivnem delu v sindikatu, potem je nujna aktivnost njegovega članstva. Kolektivno delo pa lahko razvijamo le ob odgovornem pristopu posameznika in demokriatičnem načinu ravnanja. Iz tega osnovnega spoznanja mora izvirati naše prizadevanje za krepitev družbenoekonomske ga položaja delavca, oblasti delavskega razreda in splošnega napredka naše družbe nasploh. SAMOKRITIČNA ANALIZA Na vseh ravneh organiziranosti sndikata bomo morali s temeljito pozornostjo razpravljati o uresničevanju pobude tovariša Tita, podane na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Osnutek izhodišč o krepitvi kolektivnega dela bo sprejel republiški svet ZSS na svoji prihodnji seji ob koncu junija in jih nato posredoval v javno razpravo. Gradivo republiškega sveta naj bi bilo resnično le izhodišče, ob katerem bi v slehernem okolju člani sindikata ob sodelovanju tudi z drugimi družbenopoiitični- Pobuda, ki jo je dal tovariš Tito, nas spodbuja k podružblja-nju političnega delovanja v zvezi sindikatov na vseh ravneh, začenši v osnovni organizaciji. Do-slednje bomo morali uveljavljati načelo zamenljivosti vseh vodilnih sindikalnih delavcev in po preteku mandata njihovo vračanje v združeno delo oziroma v njihovo ustrezno poklicno delo. V sindikalnih organizacijah in organih bomo uveljavljali tudi enoletni mandat predsednika. Tesno ob tem bomo izvajali načrtno in razredno opredeljeno politiko kadrovanja v vse organe in vodstva sindikata. Uveljavljanje teh načel ob hitrejšem in temeljitejšem obravnavanju interesov in problemov članov zveze sindikatov v njihovih neposrednih okoljih in na višjih ravneh organiziranosti bo uspešno zaviralo morebitne pojave li-derskega (v smislu osebnega prilaščanja politične moči) in rumskega odločanja. mi organizacijami samokritično obravnavali, koliko so doslej uveljavili demokratično delo in vodenje, katere oblike velja še naprej poglabljati. Spregovorili naj bi tudi o točkah, kjer se zatika demokracija, in hkrati naj bi predlagali, kako naj bi te kritične točke odpravili. Kritično pa naj ne bi pretresli le odnosov v svoji organizaciji, marveč tudi povezavo in sodelovanje z organizacijami na isti in na višjih ravneh. Omenjena vprašanja naj bi prišla na dnevni red vseh organizacij in organov zveze sindikatov v prihodnjih mesecih, javno razpravo naj bi zaključili na sejah občinskih svetov do konca septembra. Republiški svet bo strnil predloge in ugotovitve iz javne razprave in pripravil konkretne sklepe in usmeritve. Vladimir Jerman se včasih izplača Danes so med ljudmi priljubljene najrazličnejše igre na srečo, kjer si lahko posameznik v kratkem času pridobi večjo vsoto denarja, brez predhodnega vloženega dela. Vendar to so še vedno le igre, in redki so tisti, ki jih tudi sreča spremlja ob najrazličnejših napovedih in drugih poskusih »zadeti v polno«. Brez dvoma pa je pomembnejše od vsega to, da se ves ostanek dohodka od igranja namenja za potrebe humanitarnega značaja. S tem se delno pokrivajo stroški vseh vrst pomoči našim državljanom, ki so je tako ali drugače potrebni. ja ter Beograd—Partizan. izida teh dveh srečanj sta veljala za pravo presenečenje 32. kola. Po zbranih rezultatih pred radijskim sprejemnikom sem u-gotovil, da imam dvanajstico in pet enajstič. Igral sem stistem 32 kombinacij, zato tudi zraven dvanajstice še pet enajstič. Po prvih vesteh pa še nisem vedel koliko mi to prinaša, vsekakor sem računal na manj. Šele iz beograjskega časopisa EHO sem izvedel, da mi je dvanajstina prinesla 12,3 milijone, pet enajstič pa 2,6 milijona starih dinarjev. Nekaj malega mi je uspelo dobiti že prej, vendar tako velike vsote nisem nikoli pričakoval. Ena izmed zelo priljubljenih iger je športna napoved, s katero se iz kola v kolo poskuša dokaj visoko število naših ljudi. V tej veliki množici pa je od leta 1975 tudi naš delave iz orodjarne, Markež Ivan, ki je pred nedavnim s pravilno izpolnjenim stavnim listkom 32. kola nogometnih rezultatov uspel. »Že precej časa je preteklo, odkar sem pričel igrati športno napoved«, je dejal Ivan ob začetku najinega razgovora, »in tudi tokrat ni bilo večjega upanja, da bom zadel. Kola so se počasi približevala kraju sezone in zaradi taktiziranja ipoisameznikov so bila možna presenečenja. O tem sem tudi pred izpolnitvijo stavnega lističa razmišljal, po do takrat doseženih uspehih posameznih ekip, stavil nelogična rezultata parov Rijeka—Olimpi- Zato tudi v tem trenutku težko povem, kam bom vložil denar. Nekaj vsekakor v novo stanovanje, ki mi ga je dodelila delovna organizacija. V njem stanujem z ženo in hčerko od lanskega leta. Preostanek pa morda za gradnjo, ne vem, težko se je odločiti, kajti vse je bilo tako hitro in nepričakovano. V nobenem primeru pa ne nameravam vlagati večjih vsot v igre na srečo. Igral bom v obsegu, kot do sedaj, kajti to mi je tudi v zabavo in vznemirljivo se počutiš, ko primerjaš svojo prognozo z izidi. Vsekakor ne smem pozabiti na sodelavce. Uspeh bomo skupno proslavili. Morda se bo kdo še priključil med nas, ostanek vloženega od igranja bo večji in koristno trošenje teh sredstev bo še učinkoviteje. Boljši pogoji - boljša kvaliteta dela Čeravno gradnja novega ZASTAVA Servisa naiprelduje po planu je v TOZD-u servis glede na obstoječe stanje vedno večja ne-stnpnost, kdaj bo mogoče del proizvodnje preseliti v nove prostore. Stanje, ki ga beležimo že od lanskega leta po številu vhodov je zelo visoko in lahko trdimo znatno previsoko za naše možnosti, saj nam je praktično zmanjkalo manipulacijskega prostora na dvorišču in nam zaradi tega tudi kvaliteta dela ni na zavidljivi višini. Z izvajalcem del na novi gradnji smo v stalnem stiku in lahko smelo trdimo, da se le-ta izredno trudi, da bi objekt bil končan pred začrtanim rokom. Gradbena in obrtniška dela tečejo Vsporedno, tako, da so izgube minimalne. Mladinska organizacija TOZD-a servis je prevzela nalogo organizirati delovno akcijo za zunanje ižkcpe za inštalacije in je prva akcija že bila izvedena. V glavnem je akcija uspela, saj je vodstvo mladine Uspelo pritegniti k tej akciji tudi ostale delavce Agi-sa, ki niso ve'č včlanjeni v mladinske vrste. Želja TOZD-a servis je, da bi tudi druga akcija tako uspela ko bo gradnja do te faze končana, saj dela morajo biti tudi na tem področju dobro koordinirana. Kar se tiče pisarniških prostorov ima TOZD servis ta problem rešen in sicer z postavitvijo novega naselja tokozvanih MOBILARO blokov, za katere so sredstva združile vse TOZD, ker gre za zamenjavo obstoječih podstrešnih prostorov TOZD-a servis z D3SS. Montaža omenjenega naselja se je nekoliko zavlekla, vendar moramo z razumevanjem vzeti na znanje ta problem, saj je Avtorad-gona iz Gornje Radgone morala s svojimi monterji priskočiti na pomoč ljudstvu Črne gore, ki je z katastrofalnim potresom letos bilo prizadeto. Viktor Kelenc Delovni zanos je spremljalo razpoloženje in pesem Vreče sence m trda tia, sta utrudila marši katero roko pridnih in zavzetih na akciji Lepo majsko vreme nam je bi-lo naklonjeno zadnjo soboto v maju, ko so v ranem jutru odmevale, na gradbišču novega servisa, koračnice. To je bil znak; prav tako transparenti, ki so bili nalepljeni ob vhodih, da je »delovna akcija« mladine »AGISA«. Zastavljeni cilj je bil izkop 180 m dolgega kanala za vodovod, ki ga na žalost nismo mogli končati, kajti popoldansko vroče sonce je izčrpalo moči brigadirjem. Akcije se je udeležilo, kar precejšnje število mladincev, saj jih je bilo okrog 60. Zasto.rani so bili vsi TOZD-i razen TOZD-a Avto-oprema, pa čeprav je bilo prijavljenih 15 mladincev. Nekaj kritičnih besed bi morali spregovoriti o nezainteresiranosti delavcev oddelka Zastava, saj je prva faza izgranje novega objekta namenjena predvsem njim, vendar pa sta se akcije udeležila le dva. Upam, da se bomo ob podobnih akcijah še kdaj srečali in s tem pripomogli k boljši graditvi jutrišnjega dne. M. Š. Se bi se vrnila med te prijazne ljudi Katastrofalni potres, ki je 15. aprila 1979 prizadejal hude posledice naši bratski republiki Črni gori, je vzpodbudil mlade širom po naši republiki, da so se pričeli množično prijavljati v mladinskih organizacijah, za odhod na potresno območje. Akcija je ob angažiranosti in zavedajočem poslanstvu mladih stekla hitro in 3. maja je bilo vse nared. Brigado, ki je krenila na pot je sestavljalo 76 mladincev iz občin naše republike. Imela je značaj posebnih zadolžitev, kajti sestavljali So jo mladi delavci različnih poklicev. Ptujsko občino sta zastopala delavca našega kolektiva, Muršič Slavko in Cafuta Maks. Njuna vrnitev je bila obarvana s prijetnimi vtisi in novimi spoznanji, o čemer sta z veseljem pripovedovala takoj po prihodu domov. »Ta delovna akcija ni pomenila najinega prvega sodelovanja v delovni brigadi«, sta enoglasno dejala ob našem razgovoru, »vsak po svoje sva že nekajkrat posku šala brigadirsko življenje, vendar tokrat je bila prisotna volja do dela, (kot še nikoli doslej. Prebi valstvu obmorskih krajev Črne gore je nesreča odvzela najosnovnejše pogoje za življenje. Pomoč je bila nujna in odstranjevanje posledic za preprečitev še večje nesreče je bilo lahko hitro in učinkovito, samo ob širši pomoči. O Vsem so nas sproti obveščali preko javnih občil, tako da nf bilo potrebno ugibati in dvomiti v resničnosti posledic nesreče. Pred odhodom smo se bogato oborožili z Vsem potrebnim od spalnih vreč, odej, šotorov in raznih vnst orodja, kajti vedeli smo, da ni možno pričakovati od domačinov pogojev za naše bivanje. Ob pričakovanju letala, s katerim smo poleteli.nas je spremljalo izredno razveseljivo vzdušje. Med nami ni bilo brigadirja, ki ne bi žele! z največjim prispevkom svojih sposobnosti pomagati prebivalstvu potresnega področja, in tako za kratek čas deliti slabo in hudo z njimi. Posebno doživetje je bil tudi prihod v Hercegnovi. Domačini so Videli v nas pomoč in oporo, kar jim je bilo v tistih trenutkih velikega pomena za ponovno delno ustalitev in ureditev življenja. Po prihodu so nas takoj napotili iz Hercegnovega v sosednji Baošič, ‘kjer smo ostali ves čas naše aktivnosti. Kljub temu, da smo iimeli sabo Vso potrebno o-premo tudi za spanje, so nam dali prijazni domačini v uporabo otroško letovišče kmetijskega kombinata iz Beograda. Takoj smo (se lotili stavbe, potrebne manjših popravil, uredili okoliško naselje in se nato porazdelili na več skupin, po strokovnih oz. poklicnih usposobljenostih. Skupine so opravljale razna de- la na izkopih in polaganja vodovoda, do popravljanja poškodovanih streh, dimnikov, cest, postavljanja zaščitnih ograj, rušenja poškodovanih stavb in pomaganja pri selitvi prebivalstva. Nekaterim stavbam smo s svojim delom uspeli dati prvoten videz, kot na primer občinski zgradbi, ki je služila predvsem štabom CZ in drugim za koordinacijo vseh aktivnosti. Delovni čas je trajal od jutra do pozne noči. Nekatere skupine so imele opoldan krajši odmor, preidVsem v času, ko je bila vročina največja. Aktivnost ter marljivost pri delu pa nista izključila družbenopolitičnih, kulturnih in športnih razgibanosti', brez česar tudi ne bi bilo pravega brigadirskega življenja. Raznolikost tega nas je tesno povezala z domačini,ki so neutrudno sodelovali tudi v delovnih akcijah. Proti koncu SO^dnevne prisotnosti med prizadetim prebivalstvom v Baošiču, smo obiskali nekaj znamenitosti s tega področja. Skupno z domačini smo organizirali izlet v Modro špiljo, trdnjavo Fort Mamula in bližnji muzej. Spoštovanje in visoka cena opravljenega dela s strani domačinov, sta porodila v naju željo, da se še vrneva na to področje, k tem prijaznim ljudem.« nnnnnnnnnnnnnnnnnnannDaDDanaaDaDDDDaDDDDDi: Organizacijo opravičuje udeježlia Skupina izletnikov ob veličastvenem obeležju iz NOB v Jesenovcu (Foto: KORPAR) Že v lanskem letu smo se pri izdelavi plana odločili, da bomo nekaj sredstev združili in namenili za izlet naših delavcev. S ciljem, da se delavci med seboj spoznajo, da se poglobijo tovariški odnosi, da se skušajo brisati oštre meje 'med TOZD, smo se letos odločili, da organiziramo izlet na iravni delovne organizacije. Planirana naloga je bila realizirana v soboto 23. junija. Da bi se izleta lahko udeležilo čim več zaposlenih — da ne bi kdo godrnjal, saj sem tam že bil, so bile izbrane kar tri relacije. O interesu za izlet ni dvoma, saj se je zanj prijavilo 500 delavcev, za prevoz pa je bilo treba najti 11 avtobusov. Takšne udeležbe nihče ni pričakoval. Največji interes je bil za JesenoVac in Kozaro, kamor so se odpeljali kar s šestimi avtobusi, pa čeprav je to razmeroma dolga pot. V Kočevski Rog in Kostanjevico so odpotovali trije avtobusi, na Koroško pa dva. Udeležba delavcev je gotovo dokaz, da bo v prihodnjem letu potrebno nameniti v ta namen še več sredstev. O zadovoljstvu ali nezadovoljstvu na splošno je težko reči, saj še nikoli mi bil in tudi ne bo izleta, kjer bi bili popolnoma Vsi zadovoljni. Prijetno vzdušje si morajo ljudje ustvariti sami. Menim, pa, da je z organizacijske plati storjeno vse, kar je bilo možno, zlasti še to lahko trdim za izleta na Kozaro in Kočevski Rog, kjer je bilo vse najavljeno in dogovorjeno, za Koroško pa si tega ne upam trditi, kajti za natančnejšo organizacijo ni bilo možnosti. Vsi izleti so potekali po planu, le manjše zamude, so nastale zaradi Okvare in zamude avtobusa iz Maribora. Murko Tudi v AGISU odbor krvodajalcev Po ukinitvi krajevne skupnosti Ptuj, se je tudi s tem ukinila mestna organizacija rdečega križa Ptuj, ena najbolj aktivnih v Ptujski občini. Na novo so se formirali aktivi Rdečega križa pri novo ustanovljenih 11 krajevnih skupnosti, ki pa še do danes niso zaživeli. Po združitvi bivše SIGME in TAP v novo DO AGIS se je povečalo število krvodajalcev v našem kolektivu, sedaj jih je blizu 150 aktivnih, točnih podatkov še ni, zato smo se odločili v DO, da organiziramo, oziroma ustanovimo odbor krvodajalcev, ki bi deloval pri konferenci sindikata DO AGIS. Na iniciativo tov. Žitnika in tov. Roberta Muhiča so sklicali prvi sestanek vseh krvodajalcev, ki so zaposleni v DO AGIS, ki pa ni bil ravno dobro obiskan. Na tem sestanku so se dogovorili o namenu tega odbora. Med prvimi je treba ugotoviti število članov krvodajalcev. Izvolili so tudi novo vodstvo svojega odbora. Za predsednika so soglasno izvolili najstarejšega krvodajalca, ki je obenem tudi največkrat daroval kri, tov. Konrad^ Obrana, za tajnika je bila izvoljena tov. Erna Hvalec. Za poverjenika sta bila izvoljena tov. Žitnik in tov. Robert Muhič. Zastavili so si plan dela do konca leta 1979. Vsekakor pa za nadaljnjo delo pričakujejo pomoč od družbenopolitičnih organizacij AGISA in od vodilnih delavcev v našem kolektivu. O pomenu in plemenitosti krvodajalskih akcij je spregovorilo nekaj najaktivnejših. FLORJANIČ JOŽE — DELAVEC V ODDELKU GRAU TOZD AVTO-OPREMA, V AGISU 15 let Član RK sem postal leta 1955. Aktivno sem pričel delovati v KS Gorišnica, oz. tamkajšnjem odboru, ki je bil ustanovljen na pobudo nekaj najbolj zavzetih krajanov. V istem letu sem tudi prvič daroval kri in se tako priključil skupini, ki jim je take oblike aktivnost, humanitarnega značaja, pomenila ponos in zadovoljstvo. Svoj odnos do nudenja pomoči take vrste pa sem še okrepil v letu 1969, ko sem tudi sam potreboval pomoč ob priliki poškodbe na roki. Pozdravljam in vesel sem, da smo se tudi organizacijsko uspeli »ujeti« v kolektivu. Odbor, ki deluje od začetka tega leta bo odpravil in tudi uspešno reševal težave, ki nas pestijo in ki zmanjšujejo našo učinkovitost. Posebej je potrebno povedati, da se vključujejo pretežno delavci iz nepo- Z rednim dajanjem krvi nisem prenehal tudi po odhodu na od-služenje kadrovskega roka v Ne-gotin. Med številnimi akcijami našega garnizona je potrebno povdariti predvsem tisto, ko nas je nekaj vojakov na intervencijo starešin med vojaško vajo, bilo nemudoma poklicanih na transfuzijski odd. bolnišnice. Tam so nam sporčili, da so se v prometni nezgodi hudo poškodovali so-tovariši in je zaradi močnih krvavitev potrebno hitro nadomestilo izgubljene krvi. Pravočasno ukrepanje in takojšnja pomoč sta tako rešila nekaj dragocenih življenj. V DO AGIS sem začel sodelovati v krvodajalskih akcijah takoj po sklenitvi rednega delovnega razmerja, v letu 1965. Do sedaj sem skupno sodeloval 22-krat in tudi prejel priznanje. sredne proizvodnje, zato je v bodoče nujno pritegniti tudi naše vodilne, kajti pomoč je lahko potrebna slehernemu. FORSTNERIČ JUSTINA — DELAVKA V KONTROLI GALVANI-KE IN POLIRNICE, TOZD AVTO-OPREMA, V AGISU 25 let. Prvo srečanje s spoznanjem in vrednotenjem nudenja pomoči za reševanje življenj, sem doživela v letu 1957, v prejšnji tekstilni tovarni. Na pobudo vodilnih delavcev takratnega kolektiva, se nas je zbralo manjše število in mnogi med njimi smo prvič darovali kri. Po nekaj akcijah sem se kot ostali, tudi sama otresla začetnega strahu in do danes aktivno sodelovala 24-krat. Posebej se mi je vtisnil v spomin dogodek, ko sem kot darovalka s svojo krvjo rešila življenje še komaj rojenemu otroku. Bilo je to v letu 1978. Iz ptujske bolnišnice me je tamkajšnjo zdravstveno osebje telefonsko prosilo, da se nemudoma oglasim na njihovem oddelku za transfuzijo krvi. Kot večkratna darovalka, seveda niti za trenutek nisem razmišljala. Z zadovoljstvom v srcu, da lahko ponovno odprem humano stran sebe in opravim dolžnost, ki je bila temvečja, kajti ugašalo je mlado, komaj rojeno življenje, sem poklonila nekaj te življenjske tekočine, in prijeten občutek ob takih dogodkih navdihuje človeka z neizmernim zadovoljstvom in lepoto. Življenje je drago in kaj hitro ga lahko človek izgubi, če ni pristna možnost takojšnje pomoči. Tega bi se morali zavedati vsi. Naše vrste so skromne. Predvsem je zaskrbljujoče vključevanje mladih. Nekaj upanja je vzklilo z ustanovitvijo odbora RK v naši delovni organizaciji. Naša naloga pa bo vsekakor tudi ta — vključiti čimveč mladih in tako zagotoviti potrebne količine krvi za rešitev mnogoka-terega življenja. OBRAN KONRAD, DELAVEC V SKLADIŠČU SUROVIN, TOZD AVTOOPREMA, V AGISU — 23 let. Kri. Ko človek sliši to besedo ga spreleti nek čuden in srhljiv občutek nevarnosti, negotovosti in vznemirljivosti. Ponavadi pomislimo na najhujše, na tisto česar se bojimo in kar je tesno povezano z našim življenjem. Da, mnoga življenja so in še bodo ugasnila, prav zaradi te tako pomembne tekočine, ki jo je človeško telo izgubilo ob nesrečnih in nepredvidenih naključjih. Zgodi pa se tudi, da bi pravočasna pomoč ohranila življenje, če bi bilo te tekočine na razpolago dovolj, ob množičnejšem vključevanju vseh v krvodajalske akcije. Sam sem se vključil in pričel dajati kri v letu 1946. Takrat sem bil na odsluženju kadrovskega roka v Nišu. Ob priliki vojaških vaj, sta se hudo poškodovala sotovoriša in hitro ter nujno nadomestilo krvi za izkrvaveči telesi je bilo več kot potrebno. Brez oklevanja sem ponudil s skupino sotovarišev pomoč in prav naša takojšnja pripravljenost je rešila njuni življenji. Ob prihodu domov sem se vključil v krvodajalsko akcijo na področju Budina—Brstje. Tu sem SMEROKAZ KADROV „ m _ DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU MAJU 1979 TOZD AVTOOPREMA — Krajnc Miran, CO2 varenje — za nedoločen čas — Aracki Alojz, CO2 varenje — za nedoločen čas — Marinič Branko, avtogeno varenje — za nedoločen čas — Vesenjak Marjan, posluževanje pri varenju — za nedoločen čas — Krajnc Franc, posluževanje pri varenju — za nedoločen čas — Gabrovec Franc, posluževanpe pri lakiranju — za nedoločen čas — Kovačec Anton, montiranje sedežev — za nedoločen čas — Glogovčan Srečko, kontroliranje in posluževanje — za nedoločen čas — Vidovič Andrej, kontroliranje^ in posluževanje — za nedoločen čas — Lozinšek Andrej, lakiranje izdelkov — za nedoločen čas — Čeh Angela, galvaniziranje izdelkov — za določen čas — Leber Gizela, galvaniziranje izdelkov — za določen čas — Lovrenc Stanko, brušenje in poliranje polizdelkov — za nedoločen čas — Grešak Stanko, transportiranje — za nedoločen čas — Bigec Darko, transporti ranje — za nedoločen čas — Čeh Vincenc, transporti ranje — za nedoločen čas — Meško Jože, CO2 varenje — za nedoločen čas — Mlakar Franc, žaganje cevi in raz. pr. — za nedoločen čas — Molk Jožef, čiščenje odlitkov — za nedoločen čas — Horvat Slavko, galvaniziranje izdelkov — za nedoločen čas — Mihelač Janez, posluževanje pri lakiranju — za nedoločen čas — Svenšek Jožef, CO2 varenje — za nedoločen čas — Vidovič Jakob, transporti ranje — za nedoločen čas — Harlamov Miroslav, kleparska dela — za nedoločen čas — Fajfar Alojz, posluževanje pri lakiranju — za nedoločen čas (Nadaljevanje z 9. strani) tudi uspešno vodil precejšnjo število akcij in dobil priznanja. Pozneje po zaposlitvi pa sem s svojo aktivnostjo v DO nadaljeval in danes skupno daroval kri 45x, s čimer upam in nakar sem ponosen, da sem rešil tudi že nekaj življenj. Kot večkraten darovalec sem bil nagrajen z večimi priznanji, značkami in diplomo rdečega križa. Pred nedavnim so me tudi imenovali za predsednika pravkar ustanovljenega odbora RK naše delovne organizacije. Čeprav mislim, da bi to delo naj opravljal mlajši aktivni krvodajalec, pa upam, da bomo v času mojega »predsedovanja« dosegli osnovni cilj, to je pridobiti čim več mladih, novih darovalcev in tako vcepiti v naš kolektiv mnenje in prepričanje o vseh prijetnih in čudovitih občutkih, ko človeku pomagaš, mu rešiš življenje. Naše vrste želimo krepiti in tako zmanjšati nevarnosti pomanjkanja te vrste pomoči ponesrečencem in drugim, ki so je potrebni. Šneberger — Svenšek Konrad, galvaniziranje izdelkov — za nedoločen čas — Fras Janez, lakiranje izdelkov — ža nedoločen čas — Martinčiči Ciril, žaganje cevi in raz. pr. — za nedoločen čas za nedoločen čas — Nec Dušan, čiščenje odlitkov — za nedoločen čas — Rotvein Anton, montiranje fazno — Šegula Jože, montiranje sedežev — zaht. izd. — za nedoločen čas — Milošič Alojz, posluževanje pri varenju — za nedoločen čas — Pongračič Jožef, posluževanje pri varenju — za nedoločen čas — Horvat Vincenc, transporti ranje — za nedoločen čas — Sakelšek Maks, brušenje in poliranje polizdelkov — za nedoločen čas — Feguš Anton, lakiranje izdelkov — za nedoločen čas — Feguš Zvonimir, struženje — za nedoločen čas — Kramberger Franc, montiranje lin. zaht. sklopov — za nedoločen čas — Petrovič Ivan, kontroliranje in posluževanje — za nedoločen čas — Duh Andrej, kleparska dela — za nedoločen čas — Robinšek Branko, nastavljanje zavor, agreg. — za določen čas DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA — Kocmut Ivica, strojepisna dela — nedoločen čas DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — Ferčič Milena, čiščenje posl. pr. in sanit. — za nedoločen čas — Klajnšek Irena, pripravnik — za nedoločen čas TOZD SERVISI — Ozimek Tomo, zahtev, avtomeh. dela na sovj. voz. — za nedoločen čas — Marinič Milan, zahtev, avtomeh. dela na tov. voz. — za nedoločen čas — Kocbek Branko, zahtev, avtomeh. dela na oseb. voz. Z. š — za nedol. čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — Rajh Miran, pripravnik — za določen čas — Veriak Bojan, šabloniranje — za določen čas — Kokot Janez, šabloniranje — za nedoločen čas — Bezjak Stanko, šabloniranje — za določen čas — Munda Stanislav, šabloniranje — za določen čas — Šmigoc Drago, vrtanje — za nedoločen čas TOZD GUMARNA — Simonič Janez, vulkaniziranje — za nedoločen čas — Bračič Rudolf, vulkaniziranje — za nedoločen čas — Holc Vida, čiščenje proizvodnih prostorov — za nedoločen čas — šuen Vladimir, vulkaniziranje — za nedoločen čas TOZD PRECIZNA MEHANIKA — Vražič Stanko, čiščenje odlitkov — za nedoločen čas TOZD VZDRŽEVANJE — Belčič Milan, vzdržev. in popr. zaht. el. naprav — za nedoločen čas TOZD ORODJARNA — Polanec Anton, opr. manj zaht. rez-karskih del — za nedoločen čas DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V SEMECU MAJU 1979 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — Zamuda Marjeta, vodenje odd. fin. knjigovodstva — sporazumno — Kostadinovič Radovan, predstav, dela v Beogradu — sporazumno — Klasinc Anton, org. in priprava zaht. program. — odpoved delavca DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA — Papst Cvetka, vodenje službe zun. trgovine — sporazumno — Pernat Lidija, fakturiranje — sporazumno — Klinc Alojz, prevzem blaga — sporazumno TOZD AVTOOPREMA — Pernek Stanislav, lakiranje izdelkov — sporazumno — Zupanič Jožica, struženje na Kruši-ku — sporazumno — Belšak Marjan, žaganje cevi in raz. pr. — odsluž. voj. roka — Šalamun Franc, CO2 varenje — na željo delavca TOZD GUMARNA — Hrnec Dušan, vulkaniziranje — sporazumno TOZD KOVINSKA OBDELAVA — Prelog Stanislav, brušenje vseh vrst tl. vzmeti — sporazumno — Križanec Stanislav, izdel. sred. zaht. pripr. ini vzmeti — sporazumno — Murko Janez, brušenje vseh vrst tlačnih vzmeti — sporazumno TOZD SERVISI — Zupanič Vladimir, zahtevna avtokle-parska dela — sporazumno — Laura Bogomir, manj zaht. avtokle-parska dela — odsluž. voj. roka TOZD PRECIZNA MEHANIKA — Knez Branko, stroj, obdel. na avtom, obdel. str. — sporazumno TOZD VZDRŽEVANJE — Derbuc Željko, vzdrž. in popr. zaht. el. napr. in str. — sporazumno — Ivančič Maks, vodenje obrata energetike — sporazumno TOZD ORODJARNA — Lipavšek Franc, zaht. dela in vzdr. or. in pr. za TOZD TAP — odpoved delavca TISKARSKI ŠKRAT V zadnjem sporočilu o poslovanju obrata družbene prehrane, se nam je vrinila neljuba napaka ob navajanju porabljenih sredstev za pripravo malice. Na opozorijo delavcev obrata vam je bil posredovan napačen podatek stroškov za mesec april. Zabeleženo je bilo, da so za 40457 obrokov porabili 430.566,35 din. Ta podatek izkazuje za 10 starih milijonov manjše stroške, kot pa so bili de-janiski. Iz tega izhaja, da so porabili 530.566,35 din in ne 430.566,35. Vsem prizadetim se opravičujemo. V preteklem mesecu je bilo pripravil jen ih 47887 obrokov, za kar so porabili 628. 098,10 din. Šneberger ZLOGOVNA DOPOLNJEVANKA — LINA — LIČKA — TILDA — ROLKA — PETAN Na črtico pred posamezno besedo vpišite po en zlog, ki skupaj z navedeno besedo tvori nov samostalnik. Ob pravilni rešitvi tvorijo dodani zlogi na črticah, brani navpično, drugi izraz za računstvo. ZA BRIHTNE GLAVE LOGAR1FNI ANAGRAM A Nil CA KRIVEC bo letos preživela dopust ob morju. V katerem mestu bo letovala? 'Pri anagrami-ranju prvih dVeh besed izpustite eno črko A. POSETNICE SLAVKO BEDA VINKO A. V katerem TOZD-u sta zaposle na? IVEK RODIČ V katerem mestu stanuje? MARA GUN V katerem TOZD je zaposlena? OTMAR IVIC Iz katere vasi blizu Ptuja se vozi v službo LOGARIFNI ANAGRAMNI STAVEK DOPUSTNIK. KI JE obiskal naše mesto, je kupH časopis. Če želite izvedeti kateri časopis bere, premešajte prve tri besede tem, da črko O spremenite v Bo šlo? r* c/> Magični lik AV — BI — BIL — DO — DO — HLO — JA — MO — MO — NA — NEC — NI — RA — PRO — Iz zgornjih zlogov sestavite pet besed in jih vpišite v Uk, enkrat vodoravno in drugič navpično: 1. najvažnejše prevozno sredstvo, 2. skupno me za les v obliki hlodov, TO — V! — VI — VI — ZEM — Zl. 3. rojak, človek, ki prebiva v isti domovini, 4. nagrada za posredovanje, o-p ravnin a (navadno v odstotkih Od zadevnega zneska), 5. nauk rabinov, ki se naslanja na izročilo. . . . O delu in naporih za doseganje in preseganje zadnjih nalog It/SAl : LS BER MARJAN ARlVRZtmt PRIMI r/-V/JTMA PRIPAD- NICA RMTO ROMANOV CRCIN/K, KJZR SS SS D sev A VOSA I DIMNIMI PLINI romsiAV N £ RAL tČ IDR AL NA NARTA SONČNI BOS fAMASSAM: NOTA ) SSS TAV/L: SLAVKO MLINARIC IMO/VIDIIALVC O BI /Xor as/j t TfNPA PSI GLASBENI izveoBi HRVAŠKO N£STO OB MADŽARSKI Hej/ EHPSASTA POSODA J BS ZNOVA DRAMA (».NASPAN. ORAN ) ► VAŽEN POJEM IZ AVTO MO-B/UZMA OBNOVA, REMONT JAPONSKI DRŽAVNIK (NIROBOMI) OČeN£C,Kl HOD! ✓ F - RAZRED 0P6AN VIDA OSEB N/ ZAIMEK DESNI PRITOK DRINE FORMALNI LOB'K! PRIKRITO NORČE- VANJE NASUT, UTRJEN PAS Z E NI JE SLOVENSKA NARODNA JED /ME PEVCA JONESA ORGANSKA SPOJINA (anagram MINI ) LUČAJ ELEKTRIČNI ELEMENT IME PISATELJA NEM/NEvt/A-VA INDIGO (ANA6RAN: TINKA ) JO. /N 6. ČRKA POSODA ZA CVETJE IME PEVKE TA 0/0 KAMN/NA S SKR/LAVO ZGRADBO L /BA NON OKRAJŠANO ŽENSKO /NE CATNAP/NE ŠPAN/J A VZGOJNA KAZEN TANTAL PREBAVLJANJE PREDUJEM, NAPLAtUO (ANAGRAM' NOKOTA ) UPRAVNI ODBOR JADRANSKI OTOK KRAJ Bi/EU KONJ/C (SAMOSTAN, KARIČ OLE 6 VIDOV KDOR GOVOR/ voouo, G/BAJ.O ZBIRA Z ZMl JE V/DOI JAPONSKA LUKA NA OTOKU MOKA!DO PRIZOR V DRAMSKEM DELU (ANAGRAM: SENCA ) IME IGRALKE RINE IVO LOLA MADZARSK, NARODNA JED BRITANSKA LADJA (BRODOLOM) IOEAL AMERIŠKA UPRAVA ZA VE SOL JSKi POLETE PREDME T, STVAR NE Z VAL v/tezslav OKRAJŠAVA ZA „ GLEJ " JANEZ AL BRENT P/LMSK/ KOM/K (CNAR/IE) PRIPAON/K KIRGIZOV ANNA MOKRO IVAN TAVČAR VJEKOSLAV JUTT EVROPSKA PEKA (ANAGRAM BALA ) REKA KAJNOV BRAT (ANAGRAM. BELA) SREDIŠČE VRTENJA RIMSKA ŠTIRI CA NEMČIJA LUKA C/L U (PUNTA . ..) AVSTRIJA ANTON ČEHOV BRAD/TE V NAS NAJ VEČ J/ POLOTOK ANAGRAMNI STAVEK Tl, BRHKA ELDA je prav tako sioveriska popevkarica kot ta, ki še skriva v prvih treh besedah! - « -- iSKALNICA KARABURMA PIRAN MIRAKEL MUČILEC Ali lahko ugotovite kaj povezuje, oziroma kaj se skriva v gornjih štirih besedah? ANAGRAM VEDRAN DUŠEK obiskuje gimnazijo v Ptuju. Po kom je poimenovana ptujska gimnazija? ANAGRAM V STAVKU MIHA in RANKO hodita v glasbeno šolo. Kateri ihstrument se učita igrati? Premešajte debelo odtisnjene črke! ANAGRAM V STAVKU LEP HODNIK imajo v tem motelu, nedaleč Od Ptuja. Ali veste kateri motel imamo v mislih? ---- © ANAGRAM V STAVKU STANE in KARL se vozita v službo v Rogaško Slatino. Kje sta poslena? Premešajte debelo odtisnjene črke! ANAGRAMNI STAVEK DUNJA KERKEZ Sl Z zadovoljstvom ogleduje pripravljeno kosilo. Kaj bo Dunja danes jedla? Premešajte prve štiri debelo odtisnjene besede! LOGOGRIFNI ANAGRAMNI STAVEK MURA JE ZEL(o) blizu tega vinorodnega kraja v Slovenskih goricah. Premešajte samo debelo odtisnjene črke. Črko v oklepaju izpustite! Pripravil: MLINARIČ V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Drobnič Ivan, Potočnik Marko, Vidovič Franc, kralj Rajko. Kozar Silvo, Živkovič Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 2000 Izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maje 1977.