-.—.-—g V SREDIŠČU POZORNOSTI AN J, torek 19. 6. 1984 CENA 14 din Slavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 46 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO tearik Peternelj Mlagan ^mandatarja j^anj — Predsedstvo občinske fference SZDL Kranj je na j.; seji konec prejšnjega tedna pjek) predlog kandidata za fjodatarja za sestavo novega iztrga sveta skupščine občine ' '. Na prihodnji seji skupšči-' •' sredo, 27. junija, ko bo obe-^ tudi kandidacijska konfeta delegacij, bo predsedstvo lagalo Henrika Peternelj a, ^jega direktorja Podjetja za ■* promet Kranj, kot manda- fsestavo novega izvršnega Po sprejetem kandidacij-ostopku naj bi bil novi nik, ki bo predstavil tudi novega izvršnega sveta, na septembrskem zase-lupščine občine Kranj. — Kmetijstvo in živilstvo spletata nove vezi Sestavljena organizacija KIT (Kmetijstvo, Industrija, Trgovina), v okviru katere je tudi kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske, se namerava združiti s sozdom Mercator — Možnosti tudi za zadruge in trgovino Kranj — Slaba organiziranost gorenjskega kmetijstva, predvsem velika razdrobljenost in nepovezanost organizacij in služb ter neenoten pristop do gorenjskega kmeta na različnih področjih dela in območjih Gorenjske zavirajo smotrno izrabo zemlje, večjo pridelavo hrane in izboljšanje preskrbe, so poudarili komunisti lani maja na problemski konferenci o razvoju gorenjskega kmetijstva in živilstva. Takrat so se dogovorili, da je treba poenotiti in dohodkovno povezati vse, kar je gospodarsko smotrno. Predlagali so, da bi imeli na Gorenjskem enotno zadrugo s temeljnimi organizacijami v vseh občinah, da bi vse družbene pridelovalce hrane, tudi zadružna posestva, spravili pod isto streho — v KŽK Gorenjske, združili ali vsaj specializirali bi mlekarne v Kranju, Skofji Loki in Bohinju ter klavnice in mesnopredelovalne obrate v Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Radovljici, Bohinjski Bistrici in na Jesenicah ... Več kot leto dni je minilo od razprav in konference, pa vendar se gorenjsko kmetijstvo in živilstvo v tem času še nista prav znašla. Drugače si namreč ni mogoče razlagati številnih predlogov o drugačni organiziranosti, ki so se po majski konferenci kar vrstili. Vprašanje, kako se organizirati, je dobilo nove razsežnosti julija lani. Takrat je KŽK Gorenjske seznanil predsedstvo skupščine gorenjskih občin, da namerava zaradi pretiranega uveljavljanja interesov ene delovne organizacije, zapostavljanja klavništva in nedoslednosti pri spoštovanju pogodb izstopiti iz sozda KIT. Gorenjski kombinat se je ta- por gorenjskih fcvistov v nedeljo Kengšu Anžale - Letošnji XVI. zbor goltih aktivistov, ki ga organizira ffeka konferenca socialistične h Domžale, bo v nedeljo, 24. ju -I ob 10. uri v Mengšu. Slavno-I?*vornik bo predsednik Zvezne fcrence socialistične zveze Jugo Tije Marjan Božič. Izredno bogai at kulturni program, saj do kar deset pevskih zborov bo mengenška godba inzvr ►bo vrsta odličnih recitator . Ved pričetkom proslave bo-Vsvojpromenadni koncert v ^pihalni godbi iz Moravč m ave na deseti festival -.narodni festival športnih turističnih filmov ir n^Pti iubilejni festival športnih in turističnih filmov bo Kranj — ue J»« »J rf ? oktobra. Priprave nanj so že stekle. Prire-ju potekal °£ Kranj je k sodelovanju povabil več kot 300 'festivala ukvarjajo z obema filmskima žanroma. Čeprav je -entov, kl s konec julija, so svoje filme že prijavile Francija, prijavo s r^ija j^uba, Češkoslovaška in seveda Jugoslavija, ka IndlJa.' H bo prijavljene filme pregledala prve dni septem-ijska kom nJfilmski spored festivala. Sedemčlanska mednarod-: nakarbo z"an,tos kot najvišje festivalske nagrade podelila zlati, •mja bo tua T ;gjav Med člani festivalske žirije, ki so že potrdita! in bronas™.° sta tudi znana svetovna športnika Irena Sze-2 prihod v R,ecknagel. Le italijanski smučarski as Gustavo Jfcl in HelnVQ še ni Ogovoril. Kot eno od spremljajočih priredili na P°vaiDravijajo pri Interfilmu jugoslovansko posvetovanje ^Rekrea^ija, šport, turizem, zdravilišča. rripr VTAPA ZA MARKA CVDERMANA — Kolesarska medna- rrjA ana na jubilejni štirideseti dirki Po Jugoslaviji se je po t,kara ~est kilometrov dolgi etapi od Bovca preko Vršiča v nedelji sto 'prranju. j^a cilju pred hotelom Creina je bil najhitrejši stavila ke jUgoslovanske reprezentance in član kranjske Save \ki!^Hrrnan. Takoj za njim je pripeljala na cilj še šesterica Jugo-Kl Gkupaj z našimi s€ Je l^9a uspeha veselila tudi tisočglava Ku™, hiteljev kolesarjenja. Se enkrat, se je pokazalo, daje Kranj m?*a. jUZ*, S. Skladnost besed in dejanj Še tako kritične besede, izrečene na nedavni dva dni trajajoči seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o sedanjem gospodarskem in predvsem političnem stanju pri nas ter o vlogi, ki jo ima pri tem ZK, ne morejo biti nobena čarobna paličica, na kateri bi lahko enostavno in na podlagi spoznanj zlahka preusmerjali tokove v pravo in zaželeno smer. Ta je pravzaprav dobro znana, potrjuje se na partijskih kongresih, razbiramo jo iz ustave in zakona o združenem delu. Le uresničujemo jo slabo in pri tem Zveza komunistov ni nobena izjema. Njeno učinkovitost kot vodilne sile v družbi že nekaj časa hromijo pojavi akcijske in idejne neenotnosti. Centralni komite ZKJ je pokazal na odklone, slabosti delovanja komunistov pri reševanju družbenih in gospodarskih problemov sedanjega časa. Ključno vprašanje je seveda, zakaj se izgublja sposobnost mobiliziranja delovnih ljudi in ustvarjalnih družbenih sil, da bi se izvlekli iz sedanjega ekonomskega položaja, ki slabo vpliva tudi na politično razpoloženje. Ravnamo tako, kot da bi pozabili na silo, učinkovitost, ki jo lahko predstavlja več kot dvomilijonsko članstvo komunistov. Dopuščamo videz, da ta ključna družbena sila tako kot nekatere druge, daje videz nemoči, neenotnosti, da vzbuja občutek, kot da izgublja in se odpoveduje svoji vodilni vlogi pri revolucionarni preobrazbi družbe. Zakaj se različno tolmačijo bistveni cilji politike ZK, zakaj prevladuje forumsko delo, ki ločuje članstvo od oblikovanja partijske politike, zakaj ZK odločno ne reagira na pojave in ravnanja, ki so tuja naši družbi, zakaj se člani ZK odločno in bolj konkretno ne lotevajo nalog iz dolgoročnega načrta ekonomske stabilizacije v vseh okoljih, kjer žive in delajo? Vprašanj in tudi odgovorov je bilo na seji CK ZKJ veliko. Za odgovore pravzaprav ni opravičila: pišemo in govorimo eno, delamo pa drugače. Poglavitna napaka, ki jo je ZK v ihti reševanj iz gospodarskih stisk zadnjih let dopustila, pa je ta, daje popustil vpliv delavcev na odločanje v vseh pomembnih gospodarskih in družbenih vprašanjih razvoja. Izhod iz položaja je pravzaprav jasen in partija ga tudi dobro pozna: ne iz besed, kajti tu smo vedno znali biti dokaj enotni, pač pa iz ravnanja je treba črtati vsa omahovanja, vsa prilagajanja, izigravanje dogovorjenega in vrsto drugih slabosti, ki jih je bilo glasno slišati iz razprav na CK ZKJ in ki bodo verjetno v razpravi, ki se sedaj seli v bazo, to je v osnovne organizacije, dobile še bolj konkretne oblike. Preobrat v družbeni praksi, ki ga ZK sedaj terja — gre za resnično odločanje delavcev, gre za večjo vlogo same ZK, pa prav gotovo ne more biti dosežen brez enotnosti v partiji sami. L. M. Udarni zvoki železarskih godb Pisana povorka je minulo soboto krenila iz Lesc v Radovljico, kjer je popoldanski koncert pihalnih orkestrov slovenskih železarn pritegnil veliko poslušalcev — Leski godbeniki so 11. srečanje dobro organizirali Lesce, Radovljica — Železarji so bili vedno navezani na svoje godbe, že nekdaj in še danes. Udarni zvoki, ki se prelijejo v mehko melodijo, izžarevajo njihov ponos, ki se kali pri trdem delu. Z navdušenjem pripravljajo vsakoletna srečanja slovenskih železarskih pihalnih orkestrov, tudi letošnje, že enajsto po vrsti, ko je bil že tretjič gostitelj pihalni orkester leske tovarne Veriga. Godbeniki so se zbrali v Lescah in povorka je v soboto, 16. junija, ob 12. uri krenila proti Radovljici. Koračnice pihalnih orkestrov štorskih, ravenskih in jeseniških železarjev, leskih kovinarjev in prijateljskega pihalnega orkestra iz Umaga so narekovale korak. Staro jedro radovljiškega mesta je bilo prizorišče koncerta 11. srečanja pihalnih orkestrov slovenskih železarn, udarni zvoki železarskih godb so napolnili Linhartov trg. Popoldanski koncert je zbral veliko poslušalcev, ki so navdušeno pozdravljali nastope posameznih orkestrov ter skupnega ob koncu. Koncert je začel pihalni orkester štorskih železarjev, ki je sodeloval na vseh dosedanjih srečanjih. Njegova preteklost sega v leta po prvi svetovni vojni, ponovno je začel delovati leta 1947, kasneje zamrl in ponovno začel igrati leta 1969, ko je vodstvo prevzel dirigent Franc Zupane. V 14 letih je imel 700 nastopov, pred tremi leti je na tekmovanju na Bledu v svoji kategoriji dosegel bronasto plaketo. Sledil je nastop pihalnega orkestra jeseniških železarjev, ki vam ga seveda ni treba predstavljati, ponovimo le, da te dni praznujejo 110-le-tnico delovanja. Suveren nastop pod vodstvom dirigenta Ivana Knifica je pokazal, da so se godbeniki na visoki jubilej dobro pripravili. Pihalni orkester ravenskih železarjev že vrsto let dosega visoko raven. Njegova preteklost sega v leto 1902, v polni meri je zaživel po osvoboditvi, ko ga je vse do leta 1979 vodil dirigent Jožko Herman, ki je takrat taktirsko palico predal Lojzetu Lipovniku. Ravenski godbeniki hranijo nekaj visokih odličij. Najbolj so seveda ponosni na zlato plaketo s svetovnega prvenstva v Holandiji iz leta 1978 in na zlati kipec Koste Abraševič, ki so ga za prvo mesto na srečanju amaterjev Jugoslavije prejeli lani. Pihalni orkester Naša sloga Babici pri Umagu je bil gost 11. srečanja pihalnih orkestrov slovenskih železarn, povabili so ga, ker radovljiško občino z Bujami vežejo prijateljski stiki. Lani je praznoval 70-letnico delovanja, v njem pa igrajo delavci, kmetje, ribiči, uslužbenci, dijaki, študentje. Leski pihalni orkester bo prihodnje leto praznoval 30-letnico delovanja, dirigent Branko Lacko jim je ostal vseskozi zvest. Za seboj imajo 900 nastopov, kopico priznanj in pohval. Železarji so minulo soboto ponovno pokazali, da jih ne povezuje le železo, temveč tudi kultura. Srečanje je bilo dobro pripravljeno. Zadovoljni so bili tako godbeniki kot občinstvo. Najbolj razveseljivo pa je, da smo v vseh pihalnih orkestrih lahko videli veliko mladih obrazov, kar zagotavlja, da stoletna tradicija ne bo zamrla. M. Volčjak Delegati sprašujejo TRIM steza propada Jesenice — Delegacija krajevne skupnosti Staneta Bokala se pritožuje nad neurejenostjo avtobusnih postajališč na Plavžu, saj ni ne tabel in ne voznih redov, čeprav občinski odlok natančno določa, kako morajo biti postajališča opremljena. • Delegacija krajevne skupnosti Sava resno opozarja na slabe higienske razmere v zasebni hiši, kjer je tudi trgovina Delika-tesa-kašta. Iz kanalizacije hiše, kjer prebiva 15 strank, teče kar po dvorišču, hiša pa je tudi sicer v tako slabem stanju, da je bivanje v njej življenjsko nevarno. • Na Cufarjevem trgu na Jesenicah, kjer se zdaj gradi nova kinodvorana — opozarjajo delegati Save — je zdaj zaradi parkiranja težkih tovornjakov še večja zmeda, saj neredko zapeljejo na parkirišče kar čez pločnik in avtobusno postajo. Za krajevno skupnost je parkiranje takšen problem, da so se odločili, da bodo parkirišče kar sami zaprli. Na predlog delegatov Save se je tudi zbor krajevnih skupnosti jeseniške občine strinjal, da se namembnost lokala »mlečne kuhinje« čimprej spremeni. • Delegacija krajevne skupnosti Žirovnica se sprašuje, zakaj morajo sami skrbeti za vzdrževanje spominskih obeležij, če sredstva za takšna dela v celoti sprejme samoupravna komunalna skupnost občine Jesenice. • Delegacija krajevne skupnosti Staneta Bokala ugotavlja, da je edina jeseniška TRIM steza izredno slabo vzdrževana in da naprave na njej vztrajno propadajo. Ne vedo, kdo naj bi TRIM stezo, ki so jo zgradili z veliko voljo in navdušenjem, zdaj primerno uredil. D. Sedej Mlahav odnos do dela Jeseniški komunisti opozarjajo, da bo v nekaterih delovnih okoljih treba temeljito spremeniti odnos do dela — Ukiniti nerentabilno proizvodnjo Jesenice — Predsedstvo občinskega komiteja Zveze komunistov Jesenice je že obravnavalo smernice za pripravo dolgoročnega družbenega plana razvoja občine. Pri tem so izhajali iz ugotovitve, da gospodarstvo jeseniške občine tarejo številni neli-kvidnostni problemi in precejšnja izguba v železarni, zato so člani menili, da je treba sanacijske programe dosledno uresničevati. Kljub zaskrbljujočim izgubam pa je med delovnimi ljudmi še premalo osveščenosti in množičnega hotenja, da bi vendarle našli izhod iz krize. V današnjih razmerah je težko dolgoročno načrtovati razvoj, zato so terjali preusmeritev proizvodnje in ukinjanje nerentabilnih temeljnih organizacij. Predvsem se morajo komunisti zavedati, da brez korenitih sprememb v miselnosti in odnosu do dela in načina odločanja ne bo šlo. Najbolj odgovorni so tisti, ki predlagajo strokovne odločitve in se zato nikakor ne smejo skrivati za samoupravnim in političnim odločanjem. Pomembno je, da so delavci in občani pravočasno obveščeni, zato naj bi tudi smernice dolgoročnega plana temeljito obravnavali v vseh osnov- nih organizacijah Zveze komunistov. Člani predsedstva so razpravljali še o predlogih za razbremenitev gospodarstva in ugotovili, da s popravki cen in s predlaganimi ukrepi ne bo pomembne razbremenitve. Potrebni bi bili smelejši in korenitejši posegi v samo gospodarjenje organizacij združenega dela. Po vseh delovnih kolektivih so dolžni izdelati analizo rentabilnosti programov proizvodnje in izvoza, pripraviti likvidnostne rezultate in urediti samoupravne akte. Ne nazadnje naj bi končno tudi že rešili problem nagrajevanja v železarstvu, šolstvu in zdravstvu, kjer osebni dohodki najbolj zaostajajo. Jeseniški komunisti so na problemski konferenci o stanovanjskem gospodarstvu terjali učinkovitejšo samoupravno organiziranost v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Rezultatov ni zato, ker so krajevne konference Socialistične zveze in osnovne organizacije ZK po terenu premalo aktivne, saj je ponekod povsem zamrlo delo hišne samouprave in sosesk. D. Sedej Otroci ne marajo varstva Občinska zveza prijateljev mladine na Jesenicah se že tretje leto trudi, da bi otroci preživljali počitnice v organiziranem varstvu Delavec ne pričakuje vprašalnikov Kranj — Komunisti v aktivu delavcev Neposrednih proizvajalcev so kranjskemu sindikatu naročili, naj med delavci v združenem delu opravi anonimno anketo in dožene, kakšno je vzdušje spričo trenutne gospodarske krize. Sindikat, ki obišče delavce za stroji, je že oktobra analiziral razpoloženje, zato tokrat zamisli aktiva komunistov ni podprl. Ugotovil je namreč, da bi bila anketa, če jo hoče v redu opraviti, predraga, pa tudi delavci bi je najbrž ne sprejeli prav prisrčno. Delavec namreč od sindikata ne pričakuje vprašalnikov, temveč ga zanima, kako bo 1. julija z njegovo plačo, kako bo do konca leta z njegovim standardom, kaj bo s cenami. Vprašalniki ne bodo ničesar spremenili. rj> % Jesenice — Občinska zveza društev prijateljev mladine na Jesenicah bo letos med šolskimi počitnicami že tretjič poskusila organizirati počitniško varstvo za mestne šole, da ne bi bili mladi dopoldne, ko so starši v službi, prepuščeni cesti. Med zimskimi šolskimi počitnicami je bil enak poskus, vendar so se odzvali komaj štirje šolarji. Mladih očitno ne odbija sam program počitniškega varstva, sa je dovolj pester in privlačen. Občinska zveza društev prijateljev mladine se dogovori s planinci, taborniki, športnimi in drugimi društvi in z njimi organizira najrazlišnejše oblike rekreacije, izlete, celo kulturne predstave. Mladih pa ni, četudi jih že pred počitnicami povabijo na športna igrišča učitelji, četudi je varstvo brezplačno in četudi imajo dovolj mladih študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo z mladimi. Zanimivo, da je bilo pozimi pripravljeno sodelovati kar 40 jeseniških študentov pedagoške akademije. Nasprotno pa taka oblika počitniškega varstva odlično uspeva na podeželju. Uspeli so v Kranjski gori in tudi v Mojstrani; mladi so radi hodili dopoldne k tovarišici, ki se je z njimi ukvarjala vse dopoldne. Mestni otroci, ki so varstva še bolj potrebni, pa očitno žele preživljati počitnice po svoje, na stopnicah blokov in na zelenicah pred stolpiči. Občinska zveza prijateljev mladine bo poskusila samo še letos in če spet ne bo odziva — tokrat bodo celo z anketo otroke povprašali, česa si v varstvu želijo in kako bi radi preživeli počitnice — bodo odnehali. Obveljala bo trditev tistih »tovarišic« in vzgojiteljic, ki so ki so že zdaj trdno prepričane, da so predšolski in šolski otroci po mestih do grla siti nadzora in varstva, v katerem so številni že od najmlajših let. D. Sedej Na počitnice s sošolci Letos bo v Novi gradu letovalo šolskih otrok — Letovanje stane Jesenice — V počitniškem naselju Novi grad, ki ga upravlja občinska zveza prijateljev mladine Jesenice, bo letos v sedmih izmenah letovalo kar 1.400 jeseniških predšolskih in šolskih otrok. Žablje — Na cesti Spodnja Bela—Trstenik, v vasici Žablje, se je ob koncu maja zaradi dotrajanosti sesul 37 let star most čez potok Sva-gol. Vse se je končalo srečno, lahko pa bi bilo prišlo do nezgode, saj preko mostu vsak dan vozijo traktorji in ostala kmetijska mehanizacija. Vaščani so uredili obvoz preko dvorišča Jožeta Valjavca. To je le začasna rešitev. Z izgradnjo novega mostu velja pohiteti, saj promet preko dvorišča ogroža Jožetov naraščaj. — C. Zaplotnik _ _ _ ~ Ustanovitelji Glasa obćlnske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica. Skorje C* L» A ti |_oKa in Triic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavt - Odaovornl urednik Joie Ko4n|ek - Novinarji Leopoldina Bogataj. Danica Dolonc. Dušan Hu-mer Helena Jelovćan, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej, Marija Volcjak, Cveto Zaplotnik, Andrei Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan ~ Tehnični urednik Marjan Ajdovec -c\llklv*\cT loize Erjavec Slavko Haln in Igor Kokelj - Predsednik izdajateljskega svet. Mirko mr 1 (RedoUici) - LisMzhala od oktobra 1947 ko« tednik, od januarja 1958 kot poltednlk, od janu-Si. Sat edeneko od januarja 1984 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 p. ob -Statik TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in torkih pjiadeia 1 - Tekoči račun prt SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 - rSSon, JniSnJ^l.vn?ureX 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični 2XJ2EXJ2JBE1 propaganda, računovodstvo 28^463. mali oglasi, naročnina 27 960 -S P"**..", mnenju 421 1/72 _ Polletna naročnin. 450 - cm 1.400 jeseniških predšolskih in 4.500 dinarjev za enajst dni V občini ugotavljajo, da je vsako leto več zanimanja za to letovanje. Traja enajst dni, zanj je letos treba odšteti 4.500 dinarjev za predšolske otroke in 3.900 dinarjev za šolarje, skupaj s prevozom. Nekateri mladi bodo letovali iz zdravstvenih razlogov, deset otrok bo prispelo iz pobratene občine Nagold, vsi ostali pa so iz jeseniških vrtcev in šol. Starši plačajo polno ceno, imajo pa možnost obročnega plačevanja. Tistim, ki kar precejšnjega izdatka za dva ali tn šolske otroke ne zmorejo, plačajo letovanje njihovih otrok delovne organizacije. Krajevna Društva prijateljev mladine sodelujejo z osnovnimi šolami in skupaj se odločijo, kateri otroci ne morejo letovati zaradi nizkih osebnih prejemkov staršev. Za prispevek nato zaprosijo delovne organizacije. Le v krajevni skupnosti Žirovnica je drugače. Šola ima že dolga leta bogato interesno dejavnost in odlično šolsko zadrugo, v kateri si mladi marsikateri dinar sami prislužijo. Ta denar namenjajo tudi za letovanje sošolcev iz revnejših družin. Letos bi lahko brezplačno letovalo kar 150 otrok, a ugotavljujo, da številni starši, ki bi bili upravičeni do brezplačnega letovanju svojih otrok, enostavno ne izpolnijo prijavnic. Med nami živi še veliko družin, ki so preveč ponosne, da bi prosile. Resni ci na ljubo je res žalostno, da zakonca z rednim delom ne zmorota pokriti stroškov za počitniški tabor otrok, ker dirjajoči življenjski stroški tega ne dovoljujejo. In tako se zgodi, da šolska socialna delavka pokliče starša in jima predlaga, naj otrok letuje brezplačno. Nerodno ti je, ko se mati vsa v solzah neskončno zahvaljuje; kot po drugi strani ne veš, kaj bi i tisto materjo, ki so jo že šestkrat klicali v šolo, pa še ni prišla podpisat dovoljeni a, da lahko njeni otroci zastonj preživijo enajst dni na morju. D. Sedej Gmotni položaj osnovnih šol Šolniki negodujejo Že tri leta se slabša gmotni položaj osnovnega šolstva, zato je bil že čas, da to vprašanje pride na dnevni red občinskega sindikalnega sveta — Ugotavljajo, da so vse družbene dejavnosti na šibkih nogah. Kranj — Že od 1981. leta ugotavljajo nevzdržno slabšanje gmotnega položaja v osnovnih šolah. Ob lanskih zaključnih računih pa je bilo najbolj jasno videti, kakšno je stanje v teh družbenih dejavnostih, saj so izplačani osebni dohodki med najnižjimi v občini. Vendar šolniki ne negodujejo zgolj zaradi slabega zaslužka, temveč jih teži tudi vprašanje materialnih stroškov, ki postajajo Vse večji. Na materialna sredstva nimajo vpliva. Izobraževalna skupnost je za to leto napovedala 25-odstotno rast stroškov, vendar je ta ocena nerealna, saj so se nad pričakovanji podražili elektrika, plin, voda in živila, da o običajnem vzdrževanju niti ne govorimo. Zaradi slabšega gmotnega položaja varčujejo tudi pri nakupu učbenikov, pri strokovnem izobraževanju, manjka jim sredstev za sklade, najbolj žalostno pa je, da morajo gmotne stroške pokrivati tudi na račun osebnih dohodkov šolnikov. Vendar na vseh šolah ni enako. Gmotni stroški so različni glede na to, ali je šolsko poslopje novo ali staro, različni so energetski viri, drugačni so stroški v šolah, ki imajo poleg tudi vrtec... Toda cena oddelka je enotna in svobodna menjava dela z izobraževalno skupnostjo vsega tega ne upošteva. Zato se nekatere šole zatekajo k neposredni menjavi z združenim delom. Spričo takih problemov ni nič čudnega, če pedagogi in drugi delavci v šolah niso posebno motivirani za dobro delo. Da bi učitelji bolje zaslužili, si naprtijo obilje dopolnilnega dela. Kljub temu da si na ta način nekoliko izboljšajo zaslužek, so v primerjavi z enako izobraženimi delavci v gospodarstvu s približno enako odgovornim delom slabše plačani. Resda iz dneva v dan poslušajo priporočila o zategovanju pasti, toda bolj kot sedaj resnično ne morejo več varčevati. Morda se sliši čudno, toda zaradi klavrnih učiteljskih plač, starih zdelanih knjig, ker novih ne morejo kupiti, ukinjenih končnih izletov in podobnega najbolj trpijo otroci. Pri njih res ne bi smeli pretirano varčevati. Sindikat, ki je podrobneje obravnaval to problematiko, je predlagal, naj izobraževalna skupnost tudi za osnovne šole poračuna lanske osebne dohodke. Vnaprej pa naj bi razlike v dohodkih za osnovno šolo in gospodarstvo odpravljali z enakomerno rastjo, kar dopušča tudi resolucija. Da ne bo več tolikšne razlike med osnovnimi šolami, pa naj bi izobraževalna skupnost pripravila merila za vrednotenje dela učiteljev. Spomnili so tudi na resolucijo, ki predvideva združitev šol v občini. V rezervi je tudi neposredna menjava dela osnovne šole in združenega dela na njenem območju. V nadaljnjih programih razbremenitve gospodarstva naj družbene dejavnosti ne bi prizadeli, saj bi lahko le na ta način ohranili socialno varnost teh delavcev. D. Z. Žlebir Predlagane višje stanarine Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine i bo konec meseca sklepala o povišanih stanarinah in najemi nah, spremembi plačevanja prispevka za zaklonišče in o *n menjenem finančnem načrtu za letos P v občini zmai»jša od prvotno prei denega za 37 odstotkov. Ta izpad bo precej vplival na stroške za Kranj — Povišanje stanarin v letu 1984 v Sloveniji ureja dogovor o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin, katerega podpisniki so izvršni sveti občinskih skupščin in republiški izvršni svet. Po tem dogovoru naj bi se stanarine v Sloveniji povečale s 1. julijem povprečno za 32 odstotkov. Osnova za povečanje pa je dosežena stopnja stanarine v lanskem decembru. Na podlagi tovrstnih izhodišč in kriterijev spada kranjska občina v drugo skupino občin, v katerih se sa radi doseganja 51-odstotne programirano stanarine v lanskem decom bru lotos stanarine lahko povečajo ZS 30 odstotkov. O takšnem povečanju stanarin od 1. julija letos dalje bo zato razpravljala in sklepala tudi skupščina samoupravni' stanovanjske skupnosti občine Kranj, ki bo zasedala 28. junija. Predlagano pove čanjo stanarin pa se precej odmika od zastavljenega cilja, da bi v prihodnjem letu dosegli programirano stanarino v višini 2.44 odstotku od revalorizirane vrednosti stanovanj, s katero bi potem pokrivali stroške enostavne reprodukcije. V zvezi s predlaganim povečanjem stanarin in najemnin pa bo skupšci na konec meseca razpravljala tudi o spremenjenem načinu plačevanja prispevka /a zaklonišča in o spremo njenem finančnem načrtu skupnosti zu letos. Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti namreč določa, da morajo imetniki stanovanjske pravice in uporabnimi poslovnih prostorov v družbeni lastnini plačevati prispevek za zaklonišče, ki ne sme biti nižji od treh odstotkov skupne letno vrednosti stanarine oziroma najemnine. V kranjski občini so ta prispevek doslej obračunavali iz najemnin oziroma stanarin, zdaj pa g.t bodo morali po 1. juliju (po uradnem tolmačenju) obračunavati polog stanarin. Spremenjeni finančni načrt samoupravne stanovanjske skupnosti obime Kranj /a lotos bo na dnevne« redu predvsem zato, ker je predlagano povečanje-stanarin /a lotos nižje, kdt je bilo predvideno kotieč minule ga lota. Na podlagi stališi republiških or-tyknov je bilo v fospodarskem nacrtu sredstev za gospodai jenje s skladom his v družbi ni la »turni prod', idono v kranjski občim 7H odstotno poveča statuu in od 1. aprila letos dalje njo S t« mil mu bi dosegli 75 odstotkov progra-ane stanarino v letošnjem letu. S povečanjem za 3(1 odstotkov od 1 m li],i dalje pa se prihodek Iz stanarin zevanje hiš, upravljanje in na si stva za civilno zaščito. Predvid« je, da bo spremenjeni program ževalnih in obnovitvenih del obravnaval in sprejel odbor za prenovv in gospodarjenje s stanovanj' *° ^ancV vanjskimi hišami v družbeni lastnini. A. Žalar Civilni invalidi vojn« zborovali Težišče pri varstvu invalido Kranj — V nedeljo so v Kranji zborovali člani Medobčinskega dr štva civilnih invalidov vojne, ki šte 172 članov. Občni zbor se je dotaki treh temeljnih vprašanj, ki sodijo di v delovni program tega huma tarnega društva: varstva civilnih validov vojne, preventivnega delo nja in sodelovanja v mirovnih gil njih. Ugotavljali so, da je na Gorer skem že manj nesreč s puščenii vojnim materialom, vendar zarj tega ne gre opustiti preventivne delovanja. Otroke v šolah je tre opozoriti na nevarne igre, ki inu lahko hude posledice za vse živi, nje. Poleg predavanj, ki mlade pc čijo, naj se varujejo vojnega mat riala, so lani izdali nekaj plakat na temo »Nikoli več vojne«, pod t naslovom so posneli tudi film. Geslo je tudi vodilo mirovnih banj, v katere se v Sloveniji vklju. je vse več pristašev. Največ je m« njimi mladine in civilnih invalide vojne, ki na sebi čutijo, kako krut je vojna. Varstvu civilnih invalidov vojne na občnem zboru posvetili največ pozornost, saj je pred pragom spr, memba zakona o vojnih invalidil kjer se tudi obetajo stabilizacij si Časi, ko bo pravic manj. Na občnei zboru so poudarili, da so civilni in> lidi vojne glede varstva v sila neei kopravnem položaju z vojaškimi validi, saj je invalidnina prvih manjša, prav tako dodatek Za t nego in pomoč, neenaki so tudi kategorizaciji invalidnosti. Civil invalidi bi tudi radi brezplačne VSaj cenejše tehnične pripomoć] ki pomagajo premagovati invaji nost, od magnetofonov in palic slepe, vozičkov do prirejenih av, mobilov, radi bi se ceneje klimatsJ zdravih in tako naprej. d. * IOREK, 19. JUNIJA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN O LAS V nakelski zadrugi V desetletju podvojili odkup mleka ('Gorenjski kmetijski zadrugi — temeljni zadružni organizaciji iVaklo so lani odkupili 3,8 milijona litrov mleka ali polovico več tat pred desetimi leti — 28 kmetov odda več kot dve petini vsega siJeka — Uveljavlja se prosta reja Naklo — Nakelska zadruga dose-Upri prireji in odkupu mleka rezul-Ste, ki jo uvrščajo med najuspešnejša Gorenjskem in v Sloveniji. V fcdrugi, ki združuje 312 kmetov od jf^brezij do Struževega ter od Konice do Goric so z dosežki zadovolj-^saj so rezultat dobrega sodelova te med kmeti in zadružnimi delavci * uspešnega pospeševalnega dela; fak'°č zaslug pa imajo vsekakor e, ki so vseskozi pridno delali netno gospodarili, ves zasluže-ar pa vlagali v izgradnjo in po-itev hlevov in ostalih objektov, nabavo potrebnih strojev in opre-*ter v vzrejo dobrih krav. »V nakelski zadrugi so v desetih le-p podvojili prirejo mleka; leta 1973 I*odkupili 1,9 milijona litrov, lani že - V povprečju so z vsake kmetije kupili 13.520 litrov mleka (na Gorskem 7.408), od vsake krave pa litrov (na Gorenjskem 2096). V 4-kontroli je bila tretjina njihovih (na Gorenjskem 18 odstotkov), katerih povprečna mlečnost je bila 4317 kilogramov mleka (na Gorenjskem 3709). Mleko so lani oddajali z 286 kmetij; od teh je 170 usmerjenih v prirejo mleka, na desetih pa so se že odločili za prosto rejo. V zadrugi je osem kmetov, ki so lani oddali več kot 70 tisoč litrov mleka, ter 21 kmetov, ki so ga oddali od 30 do 70 tisoč litrov; vsi skupaj pa več kot dve petini zbranega mleka. Janez Zabret iz Bobovka, slovenski in jugoslovanski rekorder v prireji mleka, je lani oddal zadrugi 174 tisoč litrov mleka, Jože Skodlar iz Podbrezij, peti v Sloveniji, 126 tisoč litrov, Pavel Debeljak iz Podbrezij in Ciril Vehovec z Rupe 87 tisoč, Ciril Zaplotnik z Le-tenc 85 tisoč. Janko Kern z Letenc in Janez Zabret sta letos prejela tudi zlato plaketo Živinorejske poslovne skupnosti, Živinorejsko-veterinar-skega zavoda Gorenjske in Kmetijskega inštituta Slovenije za doseženo mlečnost svojih črno-belih in lisastih krav, Zabret poleg te še zvezno trgovina sama ne zmore vsega Lze urbane, generalni direktor DO Živila Kranj: »Ko smo KeLmali nas razvojni program za to srednjeročno obdobje, a sknžali biti čimbolj realni. Zaradi sedanjih zaostrenih pogo-Sospodarjenja smo prvotni program morali še bolj skrčiti.« Pfoiih gospodarjenja se je znašla v VSLj, zadregi tudi trgovina^ Neuveljavljeni zakon o obvez- formiranju trajnih obratnih J^stev je v tej panogi postavil pod w£*šaj tudi nekatere investicije, za pete je kazalo, da jih bodo kljub tf^nim programom lahko uresni- &o smo v delovni organizaciji Ži-J Kranj sprejemali razvojni pro-II**01 za to srednjeročno obdobje, skušali biti čimbolj realni,« pra-[generalni direktor DO Živila Loj-^prbanc. »Že takrat smo načrtovali *»>o 50-odstotno udeležbo kreditov klovnih bank. Ker pa naša dejavni prioritetna, ni kreditov za 4 je » :e ji U^azvoi Zavisi oa lastnik »Zadovoljni smo, da smo dokončali izgradnjo skladišč in industrijskega tira v Naklem. Ti dve naložbi sta bili osnova za normalen razvoj naše dejavnosti tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Na področju maloprodajne mreže smo zgradili nove trgovine na Jesenicah, v Ratečah in obnovili trgovine na Laborah, v Tržiču in Cerkljah. Na področju gostinstva smo uredili Vilo Danico v Preddvoru in pred nedavnim tudi gostinski obrat Kolodvor v Kranju. Med pomembnejša dela, ki pa še niso končana, sodi tudi komunalno urejanje prostora v Naklem. Ko smo se preselili tja, smo bili na tej lokaciji sami, komunalne naprave niso bile dograjene. Zdaj, ko nas je več skupaj, urejamo tudi to.« »Kaj pa načrtujete v prihodnje?« »Program smo morali skrčiti. Tako so odpadle izgradnja potrošniškega centra na Planini, povečava hotela Bor v Preddvoru, gradnja hladilnice za sadje in zelenjavo, gradnja samopostrežnih prodajaln Naklo, Golnik, Čirče, Predoslje, gradnja hladilnice za mesne in mlečne izdelke, prenova samopostrežne trgovine Oskrba v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju itd. Tako so v programu ostali še: gradnja samopostrežne trgovine na Kokrici, slaščičarska delavnica v Kranju, adaptacija Mlina na Bledu oziroma adaptacija v Zaki (kjer bo večja potreba) in adaptacija lokala na Gorenji Savi. Vendar pa je nedavno uveljavljeni zakon o obveznem formiranju trajnih obratnih sredstev postavil pod vprašaj tudi te investicije iz programa do leta 1985. Ostrina zakona se namreč kaže zato, ker trgovino zaradi visoke inflacije že nekaj časa najbolj pesti povečevanje vrednosti zalog. Poslovni skladi že nekaj let ne zadoščajo za pokrivanje vrednosti le-teh.« A Zalar Skromen odziv za Titove štipendije V ihodnjem šolskem letu naj bi z Gorenjske dobili novih 26 šti-'jf H Titovega sklada SR Slovenije. Razpis je namreč odmeril 15 ^ndisto ^ miade delavce, ki se bodo izobraževali ob delu in iz dela, >n 't'oendij za redno izobraževanje učencev in študentov. Takoj po aLH Disa je Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje r u ra _ Kranj o tem seznanila občinske in medobčinske družbe- *>renjs organizacije, šole, društva kadrovskih delavcev in podob-'' da b» pravočasno začeli z evidentiranjem in predlaganjem ustrezen kandidatov^ ^ mjade delavce se je iztekel 30. maja, odziv je pod ričakovanji. Dobili nismo niti enega predloga iz jeseniške, 'S?mi iP radovljiške in tržiške občine, le v škofjeloški občini sta pri-tranjsk , Q-,-^no je> da bo treba rok podaljšati, seveda pa zgolj to ne ir kršna rešitev, če se v OZD ne bodo vsaj malo potrudili. Težko ■t nika ^ Qk mn02jcj mladih delavcev z vse Gorenjske ni 15 takš-U1hi si zaslužili Titovo štipendijo. Poleg tega je podelitev Titove r*' ,-e za organizacijo in za delavca (zelo)ugodna, saj dobi delavec, ?** * j£i iz dela, štipendijo v visini povprečnega osebnega dohodka v publiki, T?1 j °laVei ki se šolajo ob delu, pa dobijo štipendijo v višini tterja; nf»f»dI d DOVprečnega slovenskega osebnega dohodka. M odstotkov uu k v£ev (redno izobraževanje za učenec in študente) je Za otro*e junija, ko poteče rok, pričakujemo še precej tečejo tudi ostale pravice iz delovnega raz- »teiv bolj*}: """~da informacija ne bo naletela na gluha ušesa, sicer jčetku novega šolskega leta lahko le ugotovili, da je zlasti %pis za ^ Franc Belčič '/,mo ob ^{^^"deJavce popolno razočaranje priznanje na shodu jugoslovanskih kmetijskih rekorderjev v Črni gori. V zadrugi so zaskrbljeni zaradi vse večje »pozidave« njiv in travnikov v Naklem in okolici. Tamkajšnji kmetje so izgubili že tretjino obdelovalne zemlje, kar ogroža nadaljnji razvoj kmetijstva. Izsušitev in zlo-žba 150 hektarov zemljišč med Ko-krico in Golnikom ne bosta nadomestili izgub, le omilili bosta družbeno in gospodarsko škodo. V nakelski zadrugi so razen mleka odkupili lani še 890 ton krompirja, kar je nekoliko manj kot običajno, goved skupne teže 390 ton, 118 ton pšenice ali 28 ton več, kot je bila njihova obveznost. Na zadružnem posestvu v Strahinju, kjer imajo 85 krav (80 telic pa v kooperaciji), so lani na-molzli 336 tisoč litrov mleka in pridelali na petih hektarih 33 ton pšenice in na enaki površini 15 ton ogrščice. C. Zaplotnik Krajevni praznik na Brezjah pri Tržiču Brezje pri Tržiču — Od 9. do 17. junija so se v Brezjah pri Tržiču vrstile prireditve v počastitev krajevnega praznika. V soboto, 9. junija, je domače gasilsko društvo priredilo vajo civilne zaščite in gasilsko vajo, v nedeljo, 10. junija, so se krajani, vključeni v narodno zaščito seznanili z uporabo orodja in orožja ter se poskusili tudi v streljanju. V ponedeljek, 11. junija, so organizirali predavanje o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, v sredo, 13. junija, so si ogledali filme s tematiko odpora in poslušali predavanje o vlogi kurirja. V soboto, 16. junija, je bila svečana seja krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri so najzaslužnejšim krajanom podelili priznanja. V nedeljo, 17. junija, pa so krajani Brezij pri Tržiču praznovanje krajevnega praznika zaključili za zborovanje in veliko vrtno veselico, dd Zlata plaketa za odporno jeklo Ustvarjalno delo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav iz vseh naših republik in pokrajin se najbolje predstavi na razstavi RAST YU na Reki. Na letošnji 12. razstavi je sodelovalo 640 razstavljavcev z 2900 eksponati, med njimi tudi jeseniški izumitelji in inovatorji. Predstavniki bogate inventivne dejavnosti jeseniške železarne so se odlično izkazali. Avtorjema Marinu Gabrovšku in Slavku Až-manu je za razvoj jekla, ki je odporno proti obrabi, posebna ocenjevalna komisija dodelila zlato plaketo. Srebrno plaketo za izdelavo stroja za brušenje gredic so prejeli Valentin Markež, Franc Brelih, Franc Hrastar, Jože Ravnik, Rado Legat, Brane Cepič, Ivan Senvetra, Avgust Novšak, Gregor Debeljak, Dušan Polajnar, Jože Pezdirnik in Zvone Mi-klič. Bronasti plaketi pa so dodelili Janezu Bičku, Francu Poto-karju, Ivanu Žibertu in Frideriku Omanu za obzidavo jeklarskih ponev s krommagnezitno opeko in Slavku Bizilju za tehnološko izboljšavo plašča elektrode Emona. D. S. Mlekarna le počasi iz težav Izgubo 60 milijonov din so v višini dveh tretjin pokrile gorenjske občine iz skladov skupnih rezerv — Odplačevanje deviznega kredita, največjega vzroka za izgube v kranjski mlekarni, naj bi v prihodnji letih olajšali v povezavi s turističnimi delovnimi organizacijami — Leto 1985 se obeta že brez izgub Kranj — Kranjska mlekarna je že leta 1982 zaključila z izgubo 27 milijonov din, zato je bilo mogoče isto pričakovati za preteklo in letošnje leto. Pozitivni finančni rezultat se obeta šele za naslednje leto, ko bo kranjska mlekarna odplačala največji delež deviznega posojila, s katerimi je bila zgrajena nova sirarna. Samo obresti so v preteklem letu narasle na 45 milijonov din, kar je za okoli 5 milijonov več, kot je znašal celotni dohodek mlekarne. Med vzroki, zaradi katerih je lanskoletna izguba narasla na dobrih 60 milijonov din, je poleg odplačevanja kreditov treba navesti tudi razlike med prodajnimi in nakupnimi cenami mleka ter nazadnje tudi notranje pomanjkljivosti. Mlekarna je že lani sprejela sanacijski načrt za odpravo posledic izgube v letu 1982, vendar imajo ukrepi iz programa bolj dolgoročne učinke. Eden od njih je tudi povečevanje odkupa mleka, to se sicer na Gorenjskem že dogaja, vendar so zmogljivosti mlekarne tolikšne, da je treba mleko voziti tudi s Štajerskega. Koliko časa bo odkup še možen, je tvegano napovedati, še posebej, ker se pripravlja na predelavo tudi nova mlekarna v Žalcu, ki bo verjetno sedanji višek štajerskega mleka zadržala doma. Vendar so tudi na Gorenjskem še možnosti za večji odkup, posebno v Škof j i Loki. Tokrat se je tudi prvič zgodilo, da so mlekarniške izgube pokrili rezervni skladi vseh gorenjskih občin in sicer skladno s količinami prodanega mleka in mlečnih izdelkov. Tako je za pokritje izgub v preteklem letu kranjska občina prispevala 19,8 milijona din, radovljiška 7 milijonov, tržiška 3,2 milijona in jeseniška 7,3 milijona din. Skladi skupnih rezerv gorenjskih občin so tako pokrili 37,5 milijona din izgube, preostali del v višini 22,7 milijona din pa bo pokrit znotraj SOZD KIT, v katerega je kranjska mlekarna vključena v okviru KŽK Kranj. Da pa bi kar najbolj omilili pezo deviznih dolgov, v kranjski mlekarni načrtujejo sodelovanje z nekaterimi turističnimi organizacijami Gorenjske, predvsem so mislili na Bled, pa tudi z drugimi jugoslovanskimi turističnimi organizacijami. Preskrba turističnih organizacij z mlečnimi izdelki, ter s tem soudeležba pri deviznem dohodku naj bi se začela prihodnje leto in v letu 1986 pokrila približno polovico deviznih obveznosti pri odplačevanu kredita. Mlekarna si bo pomagala tudi s 43 milijoni din kredita iz kranjskih občinskih rezerv. L. M. Pristali na spodnji meji Jože Ahačič, direktor SGP Gorenje Radovljica: »Po lanski dograditvi dveh stanovanjskih naselij je sedanje zatišje na prvi pogled normalno. Vendar se je gradbeništvo že znašlo v tako težkih pogojih, da bodo posledice še dolgo vidne.« Radovljica — Težave, s katerimi se že nekaj časa srečuje naše gradbeništvo, se vse bolj kažejo tudi v manjših gradbenih delovnih organizacijah, kjer je poslovanje odvisno od investicijskih in vzdrževalnih del v občini. Ena takšnih je tudi Splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica. Število zaposlenih v tej delovni organizaciji se je v zadnjih štirih letih zmanjšalo za 80 delavcev. »To je več, kot smo predvidevali,« pravi direktor Gorenjca v Radovljici Jože Ahačič. »Danes je v naši delovni organizaciji 300 zaposlenih. To je že spodnja meja za našo gradbeno operativo. Delavci nam odhajajo zaradi prenizkih osebnih dohodkov, želijo si stalnega delovnega mesta in boljših delovnih pogojev. Menim, da preveč mačehovsko gledamo na gradbeništvo in posledice sedanjega stanja se bodo še dolgo kazale. Akumulacije tako rekoč ni. Gradbeništvo bo obubožalo in težko se bo spet postavilo na noge.« »Imate trenutno dovolj dela?« »To je tisto, da nimamo dovolj dela. Veste, težave niso tako hude, če so malo manjši osebni dohodki. Problemi se začnejo kopičiti, kadar dela ni dovolj. Lani smo na primer končali z izgradnjo dveh stanovanjskih naselij v občini: Cankarjevim v Radovljici in naseljem na Jaršah. Po končani gradnji običajno nastopi kratkotrajno zatišje. Trenutno pa slabo kaže za nadaljevanje tovrstne gradnje. Stanovanjska gradnja pa je doslej v naših letnih programih predstavljala kar 40 odstotkov celotnega prihodka. Jože Ahačič, direktor SGP Gorenje Radovljica: »Težave niso tako hude, če je dovolj dela ...« V pripravi sta zdaj dve stanovanjski gradbišči in sicer Poddobrava ter Lesce. V Poddobravi pri Begunjah se je zataknilo zaradi sklicevanja na zakon o varovanju kmetijskih zemljišč, Leščani pa zahtevajo, da je najprej treba rešiti preskrbo s pitno vodo. Glede tega imajo Leščani prav, saj bi nova stanovanjska gradnja glede pitne vode povzročila nemogoče težave. Kot kaže, bomo s stanovanjsko gradnjo na tem področju jeseni vendarle začeli, saj je maja prihodnje leto predvidena izgradnja vodovoda Radovna—Radovljica. Pred kratkim smo tudi mi podpisali pogodbo za izgradnjo vodovoda in sicer za gradnjo tretje ter četrte faze. Trenutno pa se na območju Gorij gradi druga faza vodovoda.« »Kaj pa imate poleg gradnje vodovoda in stanovanj še v programu?« »Trenutno gradimo stanovanjski blok v Bohinju. Začeli smo tudi že s pripravami na gradnjo nadomestnega objekta za kmetijsko zadrugo oziroma KŽK. Z izgradnjo tega objekta je v perspektivi povezana tudi gradnja Izobraževalnega centra v Radovljici v bližini Grajskega dvora. Že ta mesec naj bi se po programu začela tudi gradnja trgovskih lokalov v Cankarjevem naselju nad garažami.« A. Žalar Prihodnje leto bo stekla proizvodnja r noro :(frajeni Uorenjkhu proizvodni dvorani. Z naložbo velika večje zmogljivosti :a izdelovanje čokolade, saj pričakujejo, da bodo do leta 1990 :c lahko nudili tržišču 4000 ton čokolade letno. — loto: C. Šunk Tudi na pošti lahko oddate mali oglas! CLA84 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 19. JUNIJA 1984 PISMA BRALCEV POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Zlatoporočenca Ana in Miha Ječnik iz Zaloš — Foto: D. Dolenc Očetova vrnitev najlepši trenutek Zaloše pri Podnartu — Petdeset let skupnega življenja praznujeta te dni Ana in Miha Ječnik iz Zaloš. Mama je bila Znidarjeva iz Zaloš. Osem otrok je bilo pri hiši in že s osmimi leti je morala služit. S petnajstimi leti se je šla učit v Tržič za tkalko. Ata Miha pa je doma iz Zidanega mosta. Tudi on je moral kmalu po svetu, ker je iz družine, ki je štela devet otrok. V Križah se je izučil za čevljarja, kasneje se je zaposlil v Ju-gobruni. Tu je spoznal Ano. 1934. leta sta se poročila. Tudi ob štrajku sta bila skupaj v Jugobruni. Mama Ana je po vaseh okrog Kranja zbirala hrano za stavkajoče. 1940. leta sta si v Zalošah zgradila hišico. Dva otroka sta že imela, ko je prišla vojna. Oče je bil najprej aktivist v Jugobruni, nato pa pri železničarjih na Hrušici, kamor se je umaknil zaradi nevarnosti izdaje. A ni imel sreče. 3. marca 1942 so ga aretirali prav na sredi predora na Hrušici. K sreči je bil obsojen samo za sodelovanje v Jugobruni, ne pa tudi za sodelovanje na Hrušici, ki je bilo prav tako izdano. Preden so Nemci ugotovili, da ga dolžijo dveh stvari, kar bi pomenilo zagotovo smrt, je bil Miha že v Dac-hauu. Miho so rešili le paketi, ki mu jih je pošiljala žena. Šele septembra 1945 je prišel domov. Vsega oslabljenega — imel je le dobrih trideset kilogramov — so Angleži spravili v bolnico. Mama ga je brez miru iskala preko Rdečega križa, toda nobene vesti ni bilo o njem. Tisti dan, ko se je vrnil, je bil zanjo najlepši v njenem življenju. Mami so leta 1943 v partizanih padli trije bratje, četrti brat in oče pa sta bila v taborišču. Po vojni sta se jima rodila še dva otroka. 1965. leta sta se oba upokojila. Danes se imata lepo. Otroke imata okrog sebe, pet vnukov. Tudi pri zdravju sta. Ata te dni z vso vnemo koplje štore v gozdu, da bo za kurjavo pozimi. Pravi, da se še nikoli ni tako dobro počutil. Le zdravja in vsega lepega vama želimo in še na mnoga leta! D. Dolenc Tako kot nekoč — Dramska skupina iz Senice pri Medvodah je za krajevni praznik Žirovnice v Doslovčah uprizorila Finžgarjevo Verigo. Igralci so zaigrali tako kot nekoč .. . Bogat program ob krajevnem prazniku n» ilo, podelili so priznanja in pri-pr. vili šolsko razstavo. Program prireditev se bo nadaljeval 29. junija, ko bodo slovesno odprli rekreacijsko igrišče na Rodinah in naslednji dan novo zbiralnico mleka v Zabreznici. Ta dan bosta tudi slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in komemoracija pri spomeniku talcev v Mostah. 1. julija pa bo na žirovniškem območju četrto medobčinsko tekmovanje gasilskih veteranov. D. S. Žirovnica — Krajevna skupnost Žirovnica je ob letošnjem krajevnem prazniku pripravila bogat program prireditev v desetih vaseh pod Stolom. V Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah so že odprli galerijo in razstavo ter uprizorili Finžgarjevo Verigo. Pripravili so baklado, v nedeljo pa je bil dan šole Gorenjskega odreda v Žirovnici. Ob dnevu šole so nastopili šolski pevski zbori, folklorni skupini, recitatorji in gojenci glasbe- IIKAVO z.\ n:\rnsi: Sttitetiii jiiiru me /r rabilo na pohoti na Polja nt*. .S prijtiiehitn sra se vračali i>iš s Trsienikb prek leni lis r Kranj. \ Tenet i šah so imeli mino rcsclua. t irujeni sni sr usidrili oh I k no u te jim etri prastaru :si kraja nor. \eseJ)ično so pomagali rsi: od najmlajših, od najstarejših. \se je šlo h uro m brc: ncsporu:umor. Krajani so :a srečolor ibruh lična darila. Tudi nun, , bo eden ostal :a spomin. \'c rem. kilo je predsednik te pridne krajevne skupnosti, kdo predsednik S/.Dl. m kdo so drugi aktivisti r skupnosti, \sem hi rada prek Glasa čestitala za brezhibno organizacijo. \'sem krajanom želim, da bi r njihovi vasi čimprej stal nori dom. Navdušena planinka iz Medvod POZDRAV ROJAKA IZ FJtANCIJK /; Strusbourgu r Franciji nam je pisal naš rojak .lune: Jekorec. rojen na Srednji Beli pri Preddvoru, lakote piše: Ker sem že od rsegu začetka izhajanja časopisa Glas njegov naročnik, ielim, da mi ga pošiljate tudi v prihodnje.*!*! let sem že r Franciji, staršem pa HI let, zato gotovo ne bom reč dolgo Uvel, Glas pa bi do konca rad bral. Moji stari starši so bili s Srednje l>e-le. Matija Valjuvec je bil brat mojega starega očeta. Pogosto se spomnim Kranja. Bele in Preddvora, kamor sem hodil v šolo.« Spoštovani -lune: .lekovee. še naprej vam bomo pošiljali Glas. Hvala :a zvestobo našemu časopisu. V imenu delavcev Glasa, naših naročnikov in bralcev vam želimo obilo trdnega zdravja in sreče, pa morda nusvidenje doma pod Storilcem. 7\ Borci brigad, ustanovljenih v SSSR! Odbor skupnosti borcev brigad, ustanovljenih v Sovjetski zvezi, poziva vse borce I. in II. jugoslovanske pehotne brigade in borce II. tankovske brigade, ki se do sedaj še niso prijavili za srečanje ob 40-obletnici teh brigad, ki bo 4. julija v Domžalah, naj to store čim prej. Na srečanju bodo vsi borci prejeli spominske listine, značke, in monografije naših brigad, ki govore o junaštvu, žrtvah in trpljenju slovenskih fantov, ki so prehodili najtežjo pot za osvoboditev domovine. Prijave pošljite nemudoma na naslov: Odbor skupnosti borcev brigad, ustanovljenih v SSSR — 64000 Kranj, Snedičeva 12. HI. zapis Krt i<- pokrajinu. ki si* ji pravi l),u(ii. silno prostranu, so bile m so se kmetije kal precej vvuks**bi. raz liesene po prisojnih potiiKJih, U'r'U scih in rov ncli. 1'" V«.* km ■ i Stojo po nekod domačije narazen. Zato loči' ino toliko Davi . Najpomembnejša je vsekakor /.gornja l)«*Vi;a (.11 gruntov). Obsegu zahodni dvl davskega ozemlja. Sledi ji Spodnja Do.ia / 10 grunti — po velikosti ozemlia je ta I Javi a najobsežnejša. O*ojnu Davca ima 5 gruntov, in se razprostira na ju/nem delu davsko planote. Leskov ska Davia se sni po severnem robu Črnega viha in ob gornji Zali m ima 4 grunte. Zaliloška Davca je najmanjša (le 2 gruntu) in obsega svet nad Zalim logom. Največji izmed gruntov ima H)<» ha. dva po Hfl ha. trije po 00 ha. Tak«, je vsaj do nedavna bilo: kako je danes / velikostjo leh posestev, pa nisem utegnil zvedeti. Najbrž ni dosti drugače. Saj ne gre za kak prostran rodoviten svet. Dosti je nepi istopnih skalnatih grap in gozdov v nevarnih strminah. Že pristop v Davčo i/ Selske doline je bil težak. Šele leta 1961 je bila zgrajena cesta i/ doline po stebri hu-dourniške Duvščico navzgor do središča vasi .pri Jemcu. kjer imajo 140 stilno, trgovino, šolo in cerkev. V cerkvi so hranili sliko Matere božje, ki jo je leta 1880 napravil Jurij Subic (ne Štefan!). Kot zanimivost povem, da je davsko cerkev Nase ljube gospe dal zgraditi leta 1878 domačin Martin Jcmec nu svoje stroški'. Cerkvena zgradba je kar precej velika, okrog nje je vaško pokopališče. .Tudi lepo novo šolo imajo v Davči. Zglajena je bila 1054. Spiva je bila štirirazredna. zdaj ima le se tri razrede t eno učiteljico (proi sta bili dve) No, in tako velja zaselek okrog Jemca tudi /a središče vasi. Do tu pripelje vsak dan avtobus 1/ železni; kov. ki posreduje tudi postne pošiljke iz doline. Zdaj lahko rečemo, da Davča ni več odrezana od sveta, čeprav je od Železnikov oddaljena kar 14 km. Sicer pa je v vasi tudi KUD Pore/en . . Bili pa so časi. ko je imela Davča boljše zveze in tesnejše stike na tolminsko stran. Zime v Davči so dolge, pomlad zamuja, /ima pa prezgodaj prihaja. Morda so se Dav carji v svoji zgodovini zato tako radi odseljevali v toplejše kraje.' Vendar šteje Davča danes še vedno bli/u 350 prebivalcev. Žag in mlinov ni več. tudi dve predvojni mah elektrarni ne delata več. Kat' precej domačinov se zato vsakodnevno vozi v dolino (\ industrijo v Železnikih), ostali pa Žive od živinoreje in gozdarjenja. Polja rode le skopo: krompir, oves. ječmen, rž: sadja oberejo le malo. Sai je nadmorska višina vasi le prev isoku (nad 1000 m). Ovčereja m razvita. Lanu pa pridelajo le še malo — toliko, da imajo terice na Dan tei ii kaj tre ti . .. NARAVNE II POTI aav/aprav je vsa Davca lopa! Seveda pa izstopajo posamezne naravne lepoti-, kijih kar nam am. Nekaj posebnega je skalnat vhrid \ I Ki', čo. ki mu pravijo davški porto! . Nahaja se v skalnati soteski \r !» m), ki je bila se pred m-ki desetletji komaj dostopna. Prav«, zla (ne zala ali lepa!) divja, nevarna soieska! Pravcati mali Vintgar! Davca pa ima tudi svoj slap pod Kotli, kjei se malovodnu Duvsč:c.t pada na snoko prek skal. Popotnikovo pozornost bodo vzbudila tudi ledinska imena. Najpogostejši so Kovki. ki se imenujejo po posestnikih: Jemčev Kov k. Soštai Kov k. Zbonturjev Kavk. Cemažai Kov k idr. Kovki so manjše, zaobljene vzpetine nad planoto. Krajevna imena zaselkov pa se tudi imeiiuieio kar po posestnikih (n. pr. Zalai. Pod-gnvar. Šoštar. Zbontar. Mrpvljt Marenkovec itd.) K naravnim lepotam Davče pa nikakor ne sodijo nedodelani robovi nove ceste kakor tudi površna regulacija Davščice. pravcate hudourniške struge. Vsaka večja voda trga drugo cesto, neutrjeni cestni robovi pa so celo nevarni za vozila. Morali bi misliti za več let vnaprej, ne le na eno sezono, potem pa znova dela in stroški .. . Take improvizacije so nam le v škodo in — sramoto, Kot. da nase prislovične slovenske solid-nosti (natančnosti, marljivosti, odgovornosti) ni več. Tudi skrbnih budnih cestarjev ni več (v mestih tudi hišnikov ne!), preveč- stvari prepuščenih naključju in samer sebi... Postal pa sem pozoren ob dejstvi da tako velika deželica, kot je moč je Davče. ni dala Slovenstvu benega pomembnejšega ve i mož Kdini. ki ga omenjajo, je stari kn ki podobar Marko Peten (1819-1905). Doma je bi! iz Dav* Kot bi rad. nisem mogel izvedeti nikogar drugega, ki bi se po\ zpel povprečja. Morda se motim, morda! me kdo pouči? Turistična vzgoja Kranj — Avstrijski avto celovške registracije se je oni da kvaril na križišču ob delavskem domu. Pa še deževalo je. Dva mlada v njem. moški Ul ženska, sta poskušala poriniti avto do bencinske črpalke. Zija. v bilo vse polno, nihče pa ni pomagal . To je naša turistična razgteOnh ca. Na srečo je pristopila ženska, ki je vozniku m sopotnici držala nad glavo dežnik in tako rešila čast našim vrlim državljanom Zanimanje — ^ * " D°S">1"a'' * ^""^ spremljali igro. - Foto. F. Perdan Pravnik svetuje ZASILNA POT M. L. Is Medvod Vi in vaši sosedje se poslužujete za dostop na glavno cesto utrjeno pot, ki poteka preko sosedove parcele. Zanima vas, če ta pot pomeni zasilno pot, saj se vam v primeru, da uporabljate javno cesto kot pristop na glavno »r sto, fiot do glavne ceste poduljšu za najmunj 20 minut. ODGOVOR: V vašem primeru ne gre za nobeno zasilno pot, katere določitev bi lahko predlagali v nepravdnem postopku na sodišču. Zasilna pot se dovoli za nepremični no, ki nima za redno obdelavo in uporabo potrebne oz. nobene potne zveze z javnim potnim omrežjem, ali pa je ta nezadostna. Za zasilno pot se pravilnomu da od.škodm na. Zakon o dovoljevanju poti za silo (1/. leta 1H9H, najsta rejši trajajoči zakon v SR Sloveniji) izrecno navaja, da ni dovoljena zasilna pot, da bi se dosegla krajša, kot |6 1 obstoječa potna zveza, zato v vašem primeru ni pomembno, če je pot po javni cesti za vas daljša. V tem primeru gre za tipično bližnjico, ne pa za zasilno pot in s svojim zahtevkom na sodišču verjetno ne bi uspeli. DEPOZIT PRI PRKHODU CEZ MEH) F. T. i/. Goric V časopisu Delo in v našem časopisu u«> v članku pod naslovom »Blažji depozitni prijem« prebrali, da so di po v 1 tu oproščeni prebivalci v maloobmejnem promilu, oh cam, ki stolno žive v obmejnih občinah pu sinejo če/ nujo dvanajstkrat v letu. Sprašujete uli torej gredo lubko prebivalci kranjske občine dvunajstkrat nu lelo če/ mejo brez «l»po iia ODGOVOR: Del Uredbe o pologu za dinarje, ki |(h imajo občani pravico odnesti iz Jugoflavije, glasi po sadnji spremembi takole: »Obvezni polog n RS nanaša na občane, ki gredo čez mejo na podlagi meddržavnega sporazu ma o maloobmejnem prometu, iklenjsnegS med SFRJ in zadevno sosednjo državo, za toliko odhodov kot je dolu ceno v tem sporazumu, oz. na občane, ki imajo stalno prebivališče v obmejnih občinah — za dvanajst prehodov na leto, če ni meddržavnega sporazuma o maloobmejnem prometu.« Pravica do dvanajstkratnega prehoda meje brez depozita velja torej le za prebivalce tistih obmejnih občin, ki mejijo na državo, s katero meddržavni sporazum o maloobmejnem prometu ni bil sklenjen in je ta olajšava le v prid nekaterim občinam drugih republik. Kranjska občina je namreč tudi ena izmed občin, ki ima na delu svojega območja dovoljen z Avstrijo oz. Italijo maloobmejni promet in zaradi tega prebivalci cele ooc:-ne teh olajšav niso pridobili. Omenimo naj še, da so po novem oproščeni plačila depo-,f, otroci do 14. leta starosti, tisti, ki imajo v tujim nepremičnine, študirajo v tujini ali gredo v tujino na studijsko ekskurzijo, tisti ki prejemajo v tujini pokojnino ah invalidnino, ter borci in njihovi ožji družinski Člani ki potujejo V tujino na ogled zgodovinskih krajev m sporne-nikov DISCIPLINSKI UKREP K. I) iz Kranja V vasi temeljni organizaciji so vas s d.sciplinskim ukre-\ vasi lenu j *H>re(jili na nižje, manj plačano depo.,, za 3 mewce razorem. , F TVJ!' TlEb Jgg razp0reditve. msiierzavesia.su ■___-----_ KULTURA 5. STRAN O LAS ,/a nagrade Razširjena id OŠ Simon Jenko iz Kranja so dobili nagrade za likovna -p;] rj-j-^lii Pi lis Bitole in New Delhija LlL-čam za dopust, za novo obleko ali za novo kopalnico. Prav tu pa so bile moje osebnostne lastnosti krive, da je življenje v naši družinski skupnosti zdrknilo z oznake spremenljivo do oznake stalno oblačno in z nevihtami. Ideja je bila kajpak sijajna. Potrebujemo novo kopalnico, '/.ataknilo pa se je seveda pri izvedbi. Xisem hotel poslušati nasverov, naj vsa dela zaupamo obrtniku ali delovni organizaciji. Prepričal sem ostale v družini, du lahko prihranimo pri prometnem davku teh storitev, pa na času tudi. Izračunani odstotki prihranka, ki sem jih pomolil družini pod nos, so odtehtali, in odločitev, ki sem jo zagovarjal, se je nagnila odločno na mojo stran. Sel sem torej k — 'skoraj bi lahko rekel znancu, bil je namreč znanec mojega znanca, ki je tudi njemu kdaj pa kdaj kaj popravil popoldne — in brez davka. Sušmar rečemo temu poklicu. Mojster je bil takoj za popoldansko delo. že naslednji dan je prišel gledat, začrtal je s svinčnikom po steni, kje naj kopljemo za cevi in obljubil, da pride za konec tedna. Tri dni smo »štemali« po zidovih, prah nam je škripal pod zobmi, se zajedal v preproge, zavese in pohištvo po vsem stanovanju. Kazal sem vesel obraz in se brez godrnjanja umival pod kuhinjsko pipo. No, mojster za konec tedna ni prišel, sporočil je, da je njegovi svakinji počila cev v kopalnici. Ves naslednji teden je nato imel delo na terenu, konec tedna pa tako in tako ni imel v planu dela pri nas. ker je že pred mesecem dni obljubil sosedu pomoč pri spravljanju drv. Sprijaznil sem se s tem. da tretjina družinskih članov že ni več govorila z menoj, molče smo skakali čez kupe instalaeijske-qa materiala, pip in podobne šare. Tretji teden se nas je mojster končno usmilil. Prižvižgul je. malo pohvalil, malo pograjal, kar smo skopali in v dveh popoldnevih vstavil nove cevi. Nuto je izjavil, naj zdaj poskrbimo za zidarja in elektrikarju. nato zu pečarja in ko bo vse nared. se bo spet prikazal. Ne bom obnavljal spominov, dovolj je. če porem, da se je spomladi začeto delo v naši kopalnici potegnilo do srede poletja. Ko smo za/jtli vrata za pečarjem, sem tekel spet po naiego mojstra za kopalnice, .lok. je rekel, jutri grem na dopust, tri tedne me ne bo. Lahko si predstavljate obraze, ko sem vse to oznanil v družini, /ena se je odselila k svoji mami skupaj z otrokoma, tako da so imeli stranišče in kopalnico rsuk dan pri roki. meni pa so dorohli tedensko ko})unjc. \a jesen je moj domači mojster vendarle pnšet t dopustu in dokončal našo kopalnico. Nato je računal cd u notranjS Razstava lutk in lutkovne igre Kranj - Delavke Vzgojnovarstve-nega zavoda Kranj pripravijo vsako leto ob koncu šolskega leta razstavo shk, izdelkov iz naravnega in odpadnega materiala ter igrače, ki jih same izdelujejo. Letošnja razstava je namenjena lutki, otrokovi najljubši prijateljici, ki ga zna razveseliti, potolažiti, poučiti in popeljati v pravljični svet Otvoritev razstave bo jutro, v sredo, ob 17. uri v avli ikupKine občine Kranj, zatem pa bodo na spo- redu lutkovne Igre: 17.15 ooeti» Nika (Mufenaurija Pederflped Ul OJ 18. mi Piščanček Pik, v četrtek on 16. m i Juri ek in ura. ob 16.30 Kroja-č*k Hlaček, ob 17. uri Živali »W some. ob 17.30 I.i/ika in 00 18.«" Zajčkov« hišica, v petek ob !<»••"' Dva Jelka, ob 17. url Pod medvedovim dežnikom, ob 17.30 Zrcalce tn ob IX uri (tankimi igla. M Ren ko kot obrtnik s prijavljeno obrtjo. nu\ mog rede omenil, da je še poceni. ;id ilnnii računajo dosti več in plahni reci. Pnštel sem vse malice, kavi., ko.arčke in ugotovil, da je pokosim tudi davek, ki bi naj ga prihrum i Poslovili smo se prijavno, saj jr dar znanec mojega znanca. Človek nikoli ne re. kdaj bo spel kaj pore-bovul. Pa sem res kmalu. Tokrat sicer žalu zije. pri leni ni treba prav nic kopanju po steni. Žena je postavila ultimat — obrtnik ali pa nič. S šu-šmu rji je zgubu. Nobene odgovornosti, pa še prijazen moraš biti. da sploh pride in dokonča. Šel «ew ' -rej po obrtniku, takega poštenca plačuje davke od svojega dela. Tako in tako je. je razložil, strašno v naročil da ima. malo bo treba čakati, da pa bo za gotovo prej. če lepo poravnam račun vnaprej. Podpisala sva naročilol določila rok, naslednji dan sem mu poslal položnico. Če\ dva meseca sem si drznil po telefon vprašati, kako kaj kaže. pa me je pd tolažil, da v roku. ki sva ga določ \i vsekakor bo. Po petih mesecih sci spet vprašal, obrtnik je bil malo zq skrbljcn — materiala ni. veste, težki gre. težko. Nehal sem se pogovarjaj s pol družine, tiste polovice, ki je 1 la najbolj glasna in je zahtevala poj štenega obrtnika in ne šušmarju tU Nehal sem tudi telefonirali obrtni ku. Po tihom a sem računal, koliki obresti na vnaprejšnje plačilo bori lahko zahteval od njega. Za nmm primer sem vprašal prijatelja pral f nika. Nič, se tni je zasmejal. Ce na ročiš avto, televizor, hladilnik r trgovini, potem lahko zahtevaš obrc sti. Ce »pozabijo«, je dovolj le tele/oj^| nirati, saj ne marajo imeti opravka tržno inšpekcijo ali celo sodiščenMM Toda obrtnik — tega je zakon pt p vsem pozabil, leta in leta lahb obrača brezobrestno tvoj detmr. d\ \%z belo sem požrl slino ob misli 49-odstotne obresti. Nobene moči n sem imel, da bi zmetal družini obraz godljo, ki so jo s svojimi zahti vami po poštenem obrtniku, ki ' čuje davke, zakuhali. Hotel pa jim pomoliti pod nas mojega šmarja, poštenega, kočse reče. Vi šal sem na davčno upravo, anon no seveda, da ne bi človeku neh škodoval, če je kakšen šušmar s prijavil dohodek. Po novem nar lahko vse popoldneve šuštjiariš eaš nekaj denarja družbi, pQ vj /ii pošten, zaveden občan. pa imeli na davkariji niti enega »al tega poštenega šušmarja. Neka je sicer zalotila inšpekcija, toda p stovoljca med njimi ni bilo no> ga. Mojemu domačemu Met**** žal moral odpisati še cattaj« točke. L M. _ Barvanje dimnika na Planini Pretekli teden se je oko marsikaterega Kranjčana ustavilo dimniku toplarne na Plauv 62 m visok dimnik je bil nami potreben barvanja, zahtevnec dela pa so se lotili člani Društ za raziskovanje jam iz Kranja. štirih popoldnevih so jamarji ] barvali okoli 1000 m' površine, to pa so porabili 120 kg barve, lo težavno in nevarno delo, r, pleskanjem so namreč vseskt viseli na vrveh, so opravili \ Skok, Miro Preisinger, Boris A. carol, Matjaž Drašak in Pav Oman. Ista ekipa pa pripravlja a en zahteven podvig. Konec mesi ea bodo namreč na 82 m visoker savskem dimniku popravljL svetlobni napis. Tako prisi^^ denar bodo jamarji porabili nakup opreme in za letošnje iskovanje podzemeljskih iQ1 Črni gori, na italijanski strt Kanina in na Jelovici. (~fp} y Perdan KRONIKA 7. STRAN GLAS 'HI 1; 1«; ? ' : * Jezersko — Cestno podjetje iz Kranja je že lansko jesen začelo, preteku teden va nadaljevalo, s popravljanjem ceste med Jezerskim in Je-TPT^rim vrhom. Na tretji serpentini je namreč zemlja že več let drsela, tnknda se je cesta stalno pogrezala. Sedaj pa so okoli 100 m dolg od-iekna novo utrdili in uredili drenažo. Dela naj bi predvidoma končali do konca meseca, (-fp) Foto: F. Perdan a Na meji še vedno gneča Vav sta polog in nizek standard precej okrnila potovanja na-* Hr^avlianov prek meje, je na prehodih se vedno velika gneča - Zacvetela nedovoljena trgovina - Na drugo stran je možno tudi po planinskih poteh. Kranj 10 833.521 potnikov v 2.233.773 ■salih je lani prešlo državno meja !*vilke so ogromne, pa vendar manj-*kotleto poprej, saj sta polog m vse •tU standard pri nas obiske.v tujin okrnila. Toda promet z one stra je je nezmanjšan, v prvem polle-g pri Kranjski gori, Naklo, križišče na regionalni cesti Kranj—Brnik pri Šenčurju in druge. Ozko grlo na Jesenicah bo letos odpravljeno, drugje pa bo ostalo, kot kaže, še naprej po starem. Zakaj se na teh krajih pogosteje dogajajo nesreče? Predvsem gre za neupoštevanje prometnih predpisov in vseh drugih-varnostnih označb, nepreglednost, nenadne prometne ovire zaradi slabih voznih pogojev, neprevidno vključevanje v promet in prečenje ceste. Križišče pri Šenčurju je novo, dovolj široko in pregledno, kljub temu pa so se lani tu pripetile štiri nesreče s hujšimi posledicami in letos do konca aprila že tri, ena celo smrtna. Že to je zadostno opozorilo za izjemno pozornost v tem križiču. Morda bi kazalo opozoriti na to, da ima vsako vozilo, ki se z neprednostne vključuje na prednostno ali jo samo prečka, relativno majhno hitrost. Posebno počasni so pri tem pešci in kolesarji. Ocena hitrosti vozila, ki se približuje po prednostni cesti, je varljiva. Če je večja od ocenjene oziroma dovoljene, se že poveča možnost nezgode. Vozniki tudi pozabljajo na največjo dovoljeno hitrost na regionalnih cestah, to je 80 km na uro. Vsaj pri dveh nesrečah v Šenčurju je bila ta hitrost neprimerno večja. V turistični sezoni je promet neprimerno gostejši, zato je treba biti še posebej pozoren v prometu nasploh. Mrak GORENJSKA NOČNA KRONIKA SOSEDOM JE PREKIPELO V Stari Loki so pred časom odprli bife in od tedaj je noč in dan hrup. Nič čudnega, če je slednjič enemu od najbližjih sosedov prekipelo in je poklical milico. Miličniki so lastnico bifeja ošteli in ji priporočili, naj v prihodnje bolje poskrbi za javni red in mir, sicer... © NERAZČIŠČENA RAZMERJA Na Suhi sta dve družini že dolgo sprti, zadnjič pa so klicali za posredovanje tudi milico. Ženska je namreč oklofutala sosedovega poba. Miličnikom se je zdelo, da posredovanje ni njihova stvar, zato jih tudi ni bilo na kraj spora. Čez čas pa so bili prisiljeni priti, ker je prišla po pomoč hči druge družine, češ da sosed pretepa njeno mamo, ki pričakuje otroka. ZABAVA S PRETEPOM V* hotelu Špik v Gozdu Martuljku take zabave niso nič novega, zato so možje v modrem v stalni pripravljenosti. Tokrat so prišli, še preden so se domačini začeli pretepati. Dva sta si vendarle skočila v lase. Ovadili so ju sodniku za prekrške, pa še natakarico, ki jima je že pijanima stregla. PAHNIL GA JE Z AVTOBUSA Tržičan J. C. se ga je tako nabral, da ga noge niso več nosile. Zato se je odločil peljati domov z avtobusom. To mu je preprečil voznik, ki v avtobusu ne trpi pijancev. Sicer je skušal trdovratni J. C. na silo priti gor, toda šofer ga je na isti način spravil iz vozila. Ponovno srečanje se jima obeta pri sodniku za prekrške. NEPOVABLJENA GOSTJA Nuša Ž. je bila presneto presenečena, ko je v svojem stanovanju naletela na sosedo. Še bolj je bila presenečena, ko vsiljivka ne zlepa ne zgrda ni hotela oditi. Najbolj presenečena pa je bila nazadnje nepovabljena gostja, ko so prišli miličniki in jo le odgnali. NEZASLUŽEN POČITEK Prav gotovo ni bilo prvič, da so v garderobi leske Murke našli speča dva delavca sosednje Verige. Nočna izmena ju je utrudila, pa sta malce legla. Enega so zalotili tudi v tovarni čokolade. Za vsak primer so miličniki to noč pogledali še na železniško postajo. Tam ni bilo nikogar. ZGREŠILA SPALNICO Po veselem popivanju sta Stra-šana namesto domov zavila v dom krajevne skupnosti. Zjutraj ju je tam našla čistilka, nagnala je preplah in poklicala miličnike. Ko so le-ti zaspanca zbudili, je eden od njiju, očitno jezen, ker ga tako zgodaj budijo, napadel moža postave. Na postaji milice so ga kasneje spravili k pameti. DELALA SRAMOTO V gostilni pri Kmetiču se ga je gostja napila, zato je malce razgrajala, razbijala in se nedostojno vedla. Ostali gostje so se nad njenim početjem zgražali, zato so po žensko prišli možje zakona in jo do iztreznitve zadržali v posebnih prostorih. ČRNA BORZA Zadnjič je v Kranju cvetela trgovina na črno. Dva prodajalca sta ilegalno prodajala jagode, eden na Planini in drugi pri domu JLA. Ker miličniku, ki ju je zalotil, jagode niso šle v slast, ju je predal tržnemu inšpektorju. PREKORAČILA KVOTO Neki nevoščljiv ribič je zadnjič lep čas opazoval dva italijanska ribiča na Puštalu. Ker se mu je zdelo, da imata turista le preveč ribiške sreče, je poklical milico in čuvaja. Trud bi jim lahko prihranil, saj so pri njiju našli eno samo ribo več, kot je dovoljeno. Še za to sta brez obotavljanja odštela kazen. j »Na svoj naci— An kraja razkrili šestero kanalov Najhvaležnejsa Jaapskih kan» ka roba je bi- •»jdonosneisa iho^P ^ W ZaP^kno bIago ki ga pr. ^ ™Zn«ikuje, so tihotapil«, manj pa ^pnmanjKujc, prepovedane-i£ prenosa °ro^anoPa P,^^ < tujega "^pijo v tujini najcenej-Wi. Le-.* J £ veliko dražje pro-^kavoin J<> Jpnih republikah ima fa0, Snceno, ker je na domačem n so spet prišli tihotap- kacin %M %M l%J| mkW MA risba: J. trobec Jfa^j ««K^ m ^1 A Vil RADIOLOŠKA, BIOLOŠKA IN KEMIČNA ZAŠČITA zavaruje triglav 33. Popolno dekontaminacijo bi opravili v dekontaminacijskih postajah, ki bi Jih postavile večje enote civilne zaščite, delno dekontaminacijo pa sami vg^po-dlnjstvih ali na"delovnih mestih. Pred pričetkom dekontaminacije se obvezno zaščitimo •/. zaščitnimi sredstvi, saj bi sicer povzročili sebi in drugim večjo škodo kot korist. Naloga bo zelo zahtevna saj bomo hkrati morali poškodovance tudi reševati in jim nuditi prvo medicinsko pomoč. 34. Radioaktivni prah bi odstranjevali v prvih trenutkih s stepanjem ali krtače-njem oblačil, in umivanjem telesa. Kemična orožja bi nevtralizirali s čimprejšnjo uporabo protistrupov, takojšnjo odstranitvijo kapljic strupa z odkritih delov kože ir umivanjem z milom (de-tergenti) in toplo vodo. Po uporabi biološkega orožja bi najuspešneje obvladovali posledice s stalnim izvajanjem dodatnih higienskih ukrepov in posredovanjem zdravstvene službe. 35. Za izvajanje dekontaminacije bi večinoma morali uporabljati sredstva, ki so že danes na voljo v vseh gospodinjstvih: PLENICE, PLATNO, PAPIRNATI ROBCI, VATA, SODA BIKARBONA, ALKOHOL, MILO. PRALNI PRAŠEK. Podrobnejša navodila za uporabo teh sredstev so objavljena v brošuri Lea Ka-relca »Zaščita pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem«, ki jo bodo v letu 1984 dobila vsa gospodinjstva. 36. S slikanico, ki ste jo spremljali devet tednov smo vas želeli nakratko seznaniti z radioaktivnimi, kemičnimi in biološkimi orožji, zaščito pred njimi in načini odstranjevanja in obvladovanja posledic njihovega delovanja. Poznavanje nevarnosti je prvi predpogoj za opravljanje z zaščitnimi sredstvi in usposabljanje za njihovo uporabo. Ko bomo opremljeni in usposobljeni bo verjetnost uporabe RBK orožji manjša. Prav odvračanje napada je osnovni namen naših obrambnih naprav. G LAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 19. JUNIJA 19 NAS/ ŠPORTNIKI Jubilejna štirideseta kolesarska dirka Po Jugoslaviji Na Vršiču Ropret, v Kranju Cuderman Kranj — Eni od najobetavnejših alpskih smučark jugoslovanske ženske reprezentance, članici smučarskega kluba Triglav iz Kranja Nataši Blažič je obolelost hrbtenice zaustavila uspešno smučarsko kariero pri 18 letih. Komaj je začela nizati uspehe v mednarodni konkurenci, je morala prenehati. Nataša je simpatična študentka prvega letnika ekonomske fakultete v Ljubljani. Toda dekle se je sprijaznilo s tem, da se mora posloviti od domačih in mednarodnih aren. »Prvič sem začutila bolečino v hrbtu pred koncem sezone 1980-81. Zdravnik mi je dejal, da je to le trenutna utrujenost, zato sem nadaljevala s tekmovanjem in v svetovnem pokalu z osmim mestom dosegla svojo najboljšo uvrstitev,« pravi Nataša Blažič. »Po končani sezoni sem bila na več specialnih pregledih, a mnenja so bila deljena. Nekateri so trdili, da so bolečine posledica preutrujenosti, drugi pa so ugotovili, da imajo svoj izvir že v rani mladosti, zaradi prevelikih obremenitev. Začela sem z intenzivnim zdravljenjem hrbtnih mišic. Po nekaj injekcijah in vajah ter pogostih obiskih pri zdravnikih je prišla sezona 1081-1982. Prvi treningi so bili še kar obetavni, a bolečine so se pona- ALPSKO SMUČANJE Nataša Blažič: Bolezen hrbtenice je opravila svoje vljale vse pogosteje. Kljub temu sem še vedno trenirala. Nazadnje pa sem se odločila, da sezono prekinem in se intenzivno posvetim zdravljenju. Akupunktura v Ljubljani, zdravilišče v Dobrni, pregledi v Mariboru, pri doktorici Veličko-vičevi v Kranju in specialni pregled v Švici. Še vedno, sem pomalem trenirala in s tem skušala dokazati, da bo šlo. Poskusila sem tudi s slalomom, a na cilju nisem mogla premakniti niti nog. Ali je res konec moje smučanje? Nisem še obupala in nadaljevala sem zdravljenje vse do sezone 1982-83. Začela sem spet intenzivno trenirati in to že mesec prej kot moje kolegice v reprezentanci. Vendar na reprezentančnih treningih ni šlo. Treba se je bilo odločiti. Težko je povedati, kako ti je takrat pri srcu. Vse se ti podre v nekaj trenutkih.« Res je hudo za tako mlado smučarko, ki je tik pred tem, da doseže tiste cilje, ki si jih je zastavila. Nataša Blažič ni povsem prenehala s smučarijo. V zimskem času rada teče in svoje alpsko smučarsko znanje pri SK Triglavu prenaša že na mlajše. Upati je, da bo vsaj kot trenerka v športnih vrstah ostala dolga leta. D. Humer Balinarji Jesenic gorenjski prvaki Kranj — Končalo se je gorenjsko balinarsko prvenstvo za četverice. Naslov prvaka je osvojila ekipa balinarskega kluba Jesenice, ki je zbrala 19 točk, eno več kot drugouvrščeni Borec iz Kranja. Jeseniški in kranjski balinarji so se s tem uvrstili na kvalifikacije, kjer se bodo potegovali za vstop v republiško ligo. Tretji so bili tekmovalci s Huj z 18 točkami, sledijo pa ekipe 5. avgust iz Tržiča I 15 točkami, Kres-Ja-vornik 13, Loka 1000-Škofja Loka 13, Center-Kranj 12 in Kokra-Kranj s 4 točkami. V drugi gorenjski ligi sta ekipi Čirč in Žirov zbrali največ točk — 22, zasedli prvo in drugo mesto in se s tem uvrstili v prvo ligo. Tretje mesto je z 21 točkami zasedla četverica Rogovile iz Kranja. Sledijo tri ekipe s po 19 točkami: Alpetour- Radovljica, Primskovo-Kranj in Partizan-Bled, ter ekipi s po 17 točkami: Planina-Kranj in Gradis-Jesenice. Na začelju sta Zarica-Kranj s 13 in Partizan-Križe zli točkami. T. Hrovatin LTH in Zdravstveni dom prvaka Škofja Loka — S podelitvijo pokalov, kolajn in priznanj v športni dvorani Poden so se končale četrte delavske športne igre škofjeloške občine, na katerih je sodelovalo 146 moških in 79 ženskih ekip s skupno 827 tekmovalci. Pri moških je ponovno slavil LTH pred Iskro iz Železnikov in Alpino iz Žirov, pri ženskah pa Zdravstveni dom Škofja Loka pred LTH in Centrom slepih in slabovidnih. Tekmovanja v osmih športnih panogah so uspešno pripravili in izvedli komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, Zveza telesnokulturnih organizacij Škofja Loka in Športna dvorana Poden. Naslednje sindikalne igre bodo je- seni. J. Starman Planinske značke za cicibane Bistriška planina — Da so Tržičani pri nas največji ljubitelji planin, ni treba dvomiti. Že to, da s samoprispevkom urejajo svoje planinske koče, pove dovolj. A skrbe tudi za podmladek Otroci naj čim prej spoznajo lepoto narave planin, zdravo življenje; čim prej morajo torej začeti s pohodi v hribe. V soboto, 16. junija, dopoldne se je na bistriški planini pod Dobrčo zbral otroški živ žav: sem je namreč prišlo 240 tržiških predšolskih otrok, da so prejeli značke Ciciban - planinec. In-reditev je organiziral Vzgojnovarstve-ni zavod Tončke Mokorel Tržič. Slovesnemu delu je sledil družabni, ko so se otroci in njih starši pomerili v raznih zabavnih tekmovalnih igrah. Brez dvoma so imeli prijeten dun. dd ATLETIKA Kabič drugi, Mencinger tretji Postojna — Na finalu jugoslovanskega atletskega pokala za mladince je kranjski Triglav v konkurenci 50 klubov zasedel 12. mesto. Med posamezniki sta se izkazala predvsem Goran Kabič z drugim mestom v teku na 110 metrov z ovirami ter Aleš Mencinger s tretjim v metu kopja. Rezultati — višina: 1. Kovač (Ptuj) 200, 10. Rejc (Triglav) 190; 110 m ovire: 1. Pekica (Koper) 14,7, 2. Kabič (Triglav) 15,2; krogla: 1. Medic (Varaždin) 15,11. 9. Culig (Triglav) 11,18; kopje: 1. Mustapič (Beograd) 61,96, 3. Mencinger 60,70, 6. Kabič (oba Triglav) 54,20. L. Kogovšek Dvesto kolesarjev na Kokrici Kokrica — Kolesarska prireditev, ki jo je v nedeljo na Kokrici pripravila sekcija domačega športnega društva, je potrdila, da zanimanje za kolesarstvo še narašča. Kronometra na 10 kilometrov dolgi progi od Mlade do Tr-stenika in nazaj se je udeležilo 160 kolesarjev z Gorenjske in od drugod. Najštevilčnejše je bilo zastopano domače društvo, ki je tudi prejelo pokal na trimskem kolesarjenju po cestah od Mlake do Golnika, Križ, Dupelj, Nakla in nav.aj do Mlake. Vabilu prireditelja se je odzvalo le nekaj deset kolesarjev, ki niso mogli skleniti »živega obroča« okrog Udinboršta. Organizatorji že razmišljajo, da bi trimsko kolesarje-• nje, ki je posvečeno borbi Kokrške čete in Kokrškega odreda v Udinborštu, postalo osrednja prireditev junijskega kolesarskega praznika. Rezultati kronometra — pionirji: 1. Čuk (Nova Gorica), 2. Velkavrh, 3. Martinovič (oba Astra); pionirke: 1. Hribar (Kamnik), 2. Dežman (Kokrica); mladinke: 1 Kajdiž (Hrastje), 2. Dolhar (Kokrica), članice do 35 let: 1. Klemene (Rog-Franek), 2. Uršič (Dol), 3. Dolhar (Hrastje); članice nad 35 let: 1. Zaplotnik (Kokrica); mladin-ci-rekreativci: 1. Hvastja (Dol), 2. Te-rovskv (Sava), 3. Škerl (Grosuplje); člani-rekreativci: 1. Dovžan (Rog-Franek), 2. Krečič (Hrastje), 3. Ličun (Kokrica); veterani A: 1. Kunaver (Trst), 2. Oblak (Škofja Loka), 3. Frelih (Hrastje); veterani B: 1 Hafner (Trst), 2. Dežman (Rog-Franek), 3. Ziherl (Hrastje); veterani C: 1. Plestenjak (Hrastje) 2. ščurk (Grosuplje), 3. For-nezzi (Rog-Franek); veterani D: 1. Horvat, 2. Omerzel (oba Grosuplje), 3. Križnar (Alpina); veterani Bi 1 Mu-gerle (Rog-Franek), 2. Zadel (Bled); veterani F: 1. Žirovnik (Rog-Franek), 2. Bernik (Kokrica). — (cz) KRANJ — Letošnji jubilejni štirideseti mednarodni jugoslovanski kolesarski »tour«je po štirih etapah skoraj že odločen. Jugoslovanska olimpijska šesterica: Ropret, Cuderman, Lampič (vsi Sava), Čerin, Pavlic (Rog) in Bulic (Siporex-Pula) si je že nabrala toliko prednosti, da jih v ekipnem skupnem seštevku ne more nihče več presenetiti. V skupnem seštevku posameznikov vsa šesterica tudi vodi. Na Vršiču najhitrejši Bojan Ropret, na cilju v Kranju pa je to etapo dobil Marko Cuderman. Na kriteriju Po ulicah Kranja zmaga za reprezentanta Sovjetske zveze Akhova. Vse kolesarje je vzpodbujalo na tisoče ljubiteljev kolesarjenja. V BOVCU DOBIL ETAPO ČERIN V sobotni drugi etapi, ki je bila s startom v italijanski Gorici, so že takoj po startu v odločilni napad krenili naši kolesarji. Narekovali so hud tempo, ki se jim je na koncu v Bovcu tudi obrestoval. Na cilju te 106-kilometrske etape je slavil naš olimpijec Primož Čerin, ki je v finišu prehitel reprezentanta Sovjetske zveze Čpaka. Na odlično tretje mesto se je uvrstil naš drugi olimpijec Janez Lampič, na petem pa Puljčan Bruno Bulic. S tem petim mestom si je Bulic tudi prislužil rumeno majico. Prevzel je vodstvo v skupni posamezni uvrstitvi, naša olimpijska ekipa pa med ekipami. Rezultati: 1. Čerin (Jugoslavija) 2:24,49, 2. Čpak (SZ) 2:24.52, 3. Lampič 2:26,12, 4. Pavlic 2:26,17, 5. Bulic (vsi Jugoslavija) 2:26,22. VELIKA PREDNOST NAŠE OLIMPIJSKE EKIPE Nedeljska tretja etapa od Bovca do Kranja, 106 kilometrov, je bila za to pisano mednarodno kolesarsko karava- no najtežja na letošnjem jugoslovskem »touru«. Vsi so se namreč moral povzpeti na 1611 metrov visoki Vršič Od tu pa Jih je pot vodila vse do cilja Kranju. Ze pred letošnjo dirko je zna bivši odlični kolesar Jugoslavije, ki tokrat v vlogi direktorja dirke, Vesel Petrovič dejal, da si dirke Po Jugosii-J viji ne more zamisliti brez Vršiča. Na startu te tretje etape je v Bov vse kolesarje pozdravilo deževno vir] me. Toda to ni motilo nastopajočih, aj so bili odlično razpoloženi za boj na VK č;* Mod v«?emi so bili najbolj speti položeni naši, ki so že takoj po sta krenili v siloviti napad. Narekovali tak tempo, da so jim ostali komaj sla li. Že na prvih serpentinah na Vrač, bil v ospredju že dvakratni zmagovi Vršiča Bojan Ropret, ki je na tem; Junak Vršiča na letošnjem jugoslovanskem kolesarskem »touru« je bil že tretjič zapored član olimpijske reprezentance in član KK Sava iz Kranja Bojan Ropret. SPOROČIL/ STE NAM JEZERSKO: SMUČARSKI DVOBOJ — Domači smučarski klub je na plazu pod Makekovo Kočno priredil tradicio nalni veleslalomski dvoboj med smučarji Jezerskega in Loma. Uspešnejši so bili domačini. Vrstni red po posameznih kategorijah — veterani: 1. Andrej Soklič (Ix>m), 2. Frantar (Jezersko), 3. Anton Soklič (Lom); st. člani: l. Rozman (Lom), 2. I. Karničar, 3. Parte (oba Jezersko), člani: 1. D. Karničar, 2. Jakopič, 3. Markič (vsi Jezersko); članice: 1. Nahtigal (Jezersko), 2. Meglic (Lom), 3. Šavs (Jezersko); mladinci: 1. Stenovee, 2. Krč, 3. Kocjan (vsi Jezersko); pionirji: 1. Sušnik, 2. A. Karničar, 3. Stirn (vsi Jezersko); pionirke: 1. A. Soklič (I,om), 2. Šenk, 3. T. Karničar (obe Jezersko); cicibani: 1. Plaznik, 2. M. Karničar, 3 Muri (vsi Jezersko). — A. Karničar JESENICE: ZMAGA DOMAČIH GRADBENIKOV - Na športnih igri ščih na Jesenicah so potekale 30. jubilejne letne športne igre delavcev Gra-disa. Organizatorica tekmovanja je bila sindikalna organizacija iz tozda Gradbena enota Jesenice, tehnično iz vedbo pa so prevzeli športno društvo Jesenice in njegovi klubi. Nastopilo je več kot 900 tekmovalcev in tekmovalk iz 19 tozdov in delovne skupnosti Gra-disa. Udeleženci so se pomerili v sedmih disciplinah: kegljanju, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, od bojki, malem nogometu, balinanju in šahu. Največ uspeha so imeli tekmo valci jeseniške temeljne organizacije Gradisa, ki so tudi osvojili prehodni pokal - J. Rabič ŽIRI: KOLESARSKI KRONOMK TER ALPINA - Na tradicional kolesarskem kronometru v Žireh na 10 kilometrov dolgi progi od zadružnega doma do Račeve in nazaj ie tekmovalo 151 kolesarjev iz Žirov, Škofje l,oke. Kranja, Kokrice, Rovt, Vrhnike in Lju bljane. Prireditelj, domači smučarski klub. ni računal na tako številčno ude ležbo, zato je imel nekaj težav pri izračunavanju rezultatov. Pokrovitelj tek Razgibana je bila tudi četrta etapa kriterija Po ulicah Kranja. Kolesarji so se menjavali v vodstvu vseh deset krogov. Najboljši so bili na cilju repTezt^' tanta Sovjetske zveze Akhov in Čpak ter Nizozemec Kijs. movanja, delovna organizacija Alpina, je prispevala več kot sto praktičnih nagrad. Vrstni red po posameznih kategorijah — ml. pionirji: 1 Oblak, 2. Peternelj, 3. Kopač; st. pionirji: 1. Božnar, 2. Bogataj, 3. Novak; ženske: 1. Kajdiž, 2. Klemene. 3. Albreht, veterani A: 1. Oblak, 2. Vidrih. 3. Frelih; veterani B: 1. Hafner. 2. Dežman, 3. Ziherl; veterani C: 1. Plestenjak, 2. Mulej, 3. For-nezzi; veterani D: 1 Križnar, 2. Jošt, 3 Šalamun; rekreativci: 1. Slak, 2. Peče-lin, 3. Dovžan. — M. Pad ovac TRŽIČ: CICIBANI NA KROSU -Občinska telesnokulturna skupnost in Vzgojno-varstvena organizacija Tonč ke Mokorelove iz Tržiča sta tudi letos pripravili spomladanski kros za šest in sedem let stare otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvene enote. Sklepnega tekmovanja se je udeležilo 132 otrok, najuspešnejši pa so bili najmlajši iz enote na Deteljici. Vrstni red — cicibani, stari 6 let: 1. Erik Šavs (Kurirček), 2. Gregor Horžm. 3 Andrej Jerman (oba Deteljica); cicibani, stari sedem let: 1. Aleš Jazbec (Deteljica), 2. Primož liodlaj (Palček), 3. Roman Perko (Deteljica); cicibanke, stare 6 let: 1. Saša Ribnikar (Kurirček), 2. Bojana Helak, 3. Tina Bergant (obe Deteljica); cicibanke, stare 7 let: 1. Tej a Tavčar, 2. Pe tra Sedmmek (obe Deteljica), 3. Linda Perko (Grad); ekipno: 1. Deteljica 75 točk, 2. Kurirček 50. 3. Grad 40, 4. Palček 30. - J. Kikel GODEŠIČ: PRAZNIK DOMAČEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA Športno društvo Kondor, ki v teh dneh slavi 17-letnico, združuje v nogometnem in namiznoteniškem klubu ter v trimski sekciji 115 članov Društvo ima v svojih vrstah več dobrih tekmovalcev in sposobnih organizatorjev Na krajevnih, občinskih, gorenjskih, republiških in državnih tekmovanjih je osvojilo že veliko pokalov, kolajn in plaket. Ob prazniku je pripravilo družabno srečanje in tekmo med oženjenimi in samskimi Po ti »h zaporednih porazih so zmagali neoženjeni s 5:4 Med številni mi prireditvami, ki jih še pripravljajo, bo verjetno najzanimivejši ir.idinonul ni, osmi nogometni turnir. - J. Starman skem prelazu tudi prvi dvignil roke to» zmagovalec. Le dvajset sekund za R°" pretom je Vršič prevozil Bruno Buticin kmalu za njim presenečenje VxSm» član ekipe Srbije Peric. Za njun p* spet naši olimpijci Čerin, komaj osem-najstletni Trampuš (Slovenija) in nato Cuderman. Vsi so nato z veliko hitrostjo nad sto kilometrov na uro hiteli po serpentinah navzdol proti Kranjski gori in vse do končnega cilja v Kranju. Najbolj hitra sta bila naša olimpijca Ropret in Bulic, ki sta si že do Mojstrane nabrala lepo prednost. Toda iz ozadja so jih lovili sami naši kolesarji. Zvezni trener Franci Hvasti je obema ubežnikoma naročil, da počakata naše. Fanta sta poslušala nasvete in počakala ostalo našo četverico. Ze kmalu po Mojstrani so se jim priključili in sedmerica je nato krenila v silovito vožnjo. »Treniramo ekipno vožnjo za Los Angeles,« so bile besede zveznega trenerja Francija Hvastija. Na cilju v Kranju se je zbrala tisočglava množica, ki je pozdravila zmagovalca te najtežje etape^Po Jugoslaviji Savčana Marka Cudermana. PO ULICAH KRANJA ZMAGA AKHOVA \# malo počitka so si privoščiU vsi olesarji dirke Po Jugoslaviji. Ze popoldan jih je čakal kriterij Po ubcah nija Vsi so morali prevoziti se četrto etapo na 32 kilometrov dolgi krožni nro«i Na tisoče gledalcev je pričakovalo zmago Kranjčanov, toda tokrat je ta kriterij dobil reprezentant Sovjetske zveze Akhov, ki je bil hitrejši od rojaka ČP£ultati: 1. Akhov, 2. Čpak (oba tr/l 3 Kijs (Nizozemska), 4. Godio (Italija) 5. Hofricher (Avstrija), 6. Cu- ^nf^^l. Bulic 10:09.11. , (V ( 10,54, 3. Pavlic 10:12.04. 4. f C j 10 2 17 5. Cuderman 10:13,20. /Topre^ (v »Jugoslavija) 10:13.27 tSpuž Slovenija) 10:13,4L . i Tueoslavija 30:3z.lo. bov i,1!j"31:12.38. 5. ekipa upov Jugoslavije; 31:24,45- Besedilo: D. Humer Foto: F. Perdan 19. JUNIJA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 9. STRAN GLAS ^EJELI SMO hnki eslaškega znika — Veslaški delavci z Bleda so redili dve tekmovanji: ob kon-a prvomajsko regato, 9. in 10. 1. mednarodno regato. O tek-'i dosežkih ste v vašem časni-iročali, za popolnejšo sliko pa še nekaj utrinkov, vezanih na Ulje in turistični utrip Bleda, -či četverec brez krmarja, v kaso veslali Janša, Krašovec, Pre-Frčej, je dosegel imeniten */emagal je vse posadke, med tudi vzhodnonemško. Domača 'je ob zmagi prejela številne če-v se najbolj pa je bila vesela sti-fcveslačev iz Nemške demokrati-|'publike. Zdaj čaka blejski četve-poren nastop v Luzernu, kjer jim uvrstitev v finale zagotavlja na-^» olimpijskih igrah. Vzhodnjaki 'prednosti; že so se sprijaznili, litičnih razlogov ne bodo sode-Los Angelesu, zato bodo tek-neobremenjeni. Zanimivo: iz držav vzhodnega bloka so javno povedali, da se ne stri-^odločitvijo njihovih vlad in nato olimpijskih komitejev, stelji so veslačem, udeležen-niednarodne regate, obljubili, končanem tekmovanju v Ka-£-«»Sko slavje. Zabava je odpad-r «* organizatorji niso sporazu-*80stinci o vstopnini, programu |*fem. Škoda za turizem; poza-*amreč, da so veslači in njihovi sevalci morda bodoči gostje Ble-.^taorskih središč. ;*u mednarodne regate smo se frepričali, da v hotelu Svoboda depandanso Istranka celo tu-*om. V njej so bivali veslači in spremljevalci iz Berlina ... Ne so bili inšpektorji. so prišli tudi gostje iz Za-uaii so si blejski grad in otok i tem dvakrat razočarani: pr-iranju vstopnine na otoku in v jim nihče ni znal kaj več po-zgodovini in kulturni vredno-znamenitosti. .. Mar ne bi bitno, da bi na gradu in otoku ■Odiča? Božo Benedik K * o strmadno prvenstvo biesto spet Ihanom K** Prek 400 športnikov iz Cl* Sloveniji se je udeležilo sga prvenstva ljubljanskega območja od 15. do 17. juni-J'^lju in Ljubljani. Med ekipa-* tekmovale v streljanju, voja-^°8oboju in patruljno orienta-^ ^ku, so tudi letos zbrali naj-^vskupnem seštevku starešine ?Kranja. j**3 kategorijah streljanja je A.^naga pripadla moštvu iz Kra-ij*osvojilo 5631 krogov, druga je Jjfo Graničar s 5579 krogi, tretja mgVrhnika s 5515 krogi. Osvojili mesta v vojaškem peterobo-|,"^nju po 7-metrski vrvi, meta-Pj*Vcilj, skoku v daljavo, pre-j'^iu 240-metrske steze s prepre-£ krosu na 2 km — je bila za ^ težja; s 1678 točkami so za ,^gali pred ekipo Graničar, tre-rsi moštvo iz Ajdovščine s rutami. Uspešna nastopa v dveh ^?*h sta zadostovala za skupno tortnikov v j>laninskih unifor- (S) PLAVANJE Letni plavalni pokal za mlajše pionirje B Triglavani pred Celjani KRANJ — V letnem bazenu v Kranju se je nad osemdeset mladih plavalcev in plavalk iz osmih slovenskih kolektivov borilo v prvem in drugem kolu za letni pokal. V moštveni konkurenci so največ dosegli mladi Triglavani, čeprav imajo najslabše pogoje za delo. Res je, da imajo zimski in letni bazen, toda oba sta postala pretesna za tako množico plavalcev in plavalk vseh kategorij. Tako kot v zimskem tudi v letnem trenira v eni progi po več tekmovalcev, zato ovirajo drug drugega. Pokal je ostal v Kranju, a Kranjčani so imeli v borbi za prvo mesto enakovrednega tekmeca v mladih naraščajnikih PK Neptun iz Celja. Med posamezniki se je tokrat izkazala Triglavanka Neka Rebolj, ki je osvojila tri prva in eno tretje mesto. Moštveni vrstni red: 1. Triglav (Kranj) 12.491, 2. Neptun (Celie) 12.277. 3. Ilirija (Ljubljana) 6.061, 4. Branik (Maribor) 4,830, 5. Radovljica 4.709, 6. Velenje (Titovo Velenje) 4.499, 7. Ljubljana 3.514, 8. Koper 2.341. Rezultati — pionirji — 400 m kravi: 1. Košar 5:24,38, 2. Dodig (oba Neptun) 5:24,58, 3. Majhen (Velenje) 5:40,13, 100 m delfin: 1. Rudolf (Neptun) 1:26,70. 2. Majhen (Velenje) 1:29,29, 3. Dežman (Ilirija) 1:30,66, 200 m mešano: 1. Rudolf 3:03,94, 2. Košar 3:06,28, 3. Go-renak (vsi Neptun) 3:07,78, 100 m kravi: 1. Košar (Neptun) 1:12,35, 2. Starman (Koper) 1:14,45, 3. Rudolf (Neptun) 1:16,31, 100 m prsno: 1. Gorenak 1:36,54, 2. Lah 1:39,52, 3. Ošlak (vsi Neptun) 1:43....j, 100 m hrbtno: 1. Naglic (Triglav) 1:26, 58, 2. Rudolf (Neptun) 1:29,66, 3. Majhen (Velenje) 1:31,26, pionirke — 400 m kravi: 1. Stegnar (Ljubljana) 5:57,30, 2. Robič (Radovljica) 5:58,73, 3. Podvršček (Triglav) 6:11,67, 100 m delfin: 1. N. Rebolj (Triglav) 1:2-2,16, 2. Rednak (Velenje), 1:23,13, 3. Tanko (Neptun) 1:34,84, 200 m mešano: 1. N. Rebolj (Triglav) 3:01,05, 2. Rednak (Velenje) 3:04,74, 3. Stegnar (Ljubljana) 3:16,57, 100 m kravi: 1. N. Rebolj (Triglav) 1:14,08, 2. Rednak (Velenje) 1:20,16, 3. Robič (Radovljica) 1:20.16, 100 m prsno: 1. Stegnar (Ljubljana) 1:35,22 2. Kešič (Ilirija) 1:40,76, 3. Krmpotič (Radovljica) 1:46,90, 100 m hrbtno: 1. Robič (Radovljica) 1:25,00, 2. Rednak (Velenje) 1:26,49, 3. N. Rebolj (Triglav) 1:28,72. D. Humer Cerkljanska kegljaška liga CERKLJE — V Cerkljah se je končal pomladanski del kegljaške lige, v kateri nastopa pet ekip. Najboljšo igro so v prvem delu pokazali kegljači ključavničarstva Stare, ki niso izgubili nobenega srečanja. Ključavničarji tako vodijo z dvema točkama pred ekipo Krvavca. Vrstni red — 1. Ključavničarstvo Stare 8, 2. Krvavec 6, 3. Strojno ključavničarstvo Slatnar 4, 4. IMV servis Preša 2, oddelek milice Cerklje 0. Vseh pet ekip se je na turnirju pomerilo tudi v borbenih igrah. Ekipa Krvavca je že drugič zapored osvojila prehodni pokal. Vrstni red — 1. Krvavec 460, 2. Ključavničarstvo Slatnar 438, S. Oddelek milice 432, 4. Ključavničarstvo Stare 400. -dh ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD Zunanji trg vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog za nedoločen čas VOZNIKA VILIČARJA Pogoji: — opravljen tečaj za viličariste, — končana osnovna šola, — 6 mesecev delovnih ustreznih izkušenj, — opravljen seminar iz varstva pri delu z ustreznim preizkusom, — 1 mesečno poskusno delo Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Iskra Commerce, Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58. ELEKTROINDUSTRIJSKA INDUSTRIJA ELIM JESENICE, Hrušica 72 c razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: v — višja šola pravne ali upravne smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati morajo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v 15 dneh po objavi na naslov ELIM Jesenice, Hrušica 72 c, Jesenice. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Vabimo vas, da si ogledate PRENOVLJENO PRITLIČJE (razen samopostrežnega oddelka) v Mnama Veleblagovnica Škofja Loka V novo urejenem pritličju veleblagovnice boste nakupovali in se počutili bolje. Pridite, pričakujemo vas! jelovica Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE TEHNIČNEGA PODROČJA DO 2 delavca Po določilih Statuta mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; — da je diplomirani inženir lesarstva; — da ima 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah — da aktivno obvlada tuj jezik — da ima šolo za poslovodne delavce Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let in je po izteku tega roka lahko ponovno izbran. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica, lesna industrija Škofja Loka s pripisom: »ZA VODENJE TEHNIČNEGA PODROČJA DO«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. T„0 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu SREDNJE TEKSTILNE IN OBUTVENE ŠOLE KRANJ konfekcijskem razpisuje za šolsko leto 1984/85 naslednja prosta dela in naloge: ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM — poučevanje angleškega jezika — poučevanje obrambe in zaščite — poučevanje strojeslovja — poučevanje OTP in varstva pri delu — poučevanje fizike — poučevanje praktičnega pouka v tekstilnokemijskem programu — poučevanje praktičnega pouka v programu — poučevanje praktičnega pouka v obutvenem programu ZA DOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM — poučevanje matematike (od 1.9. 1984-31.8. 1985) — poučevanje zgodovine in STM (od 1.9.1984-31.3.1985) — poučevanje zgodovine (od 1. 9. 1984—9. 11. 1984) — poučevanje tekstilnih strokovnih predmetov (od 1. 9. 1984-31. 3. 1985) — poučevanje praktičnega pouka v konfekcijskem programu (od 1. 9. 1984—31. 12. 1984) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oz. so določeni z vzgojnoizo-braževalnimi programi. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. 1 delavec 1 delavec 1 delavec 2 delavca 2 delavca 1 delavec 1 delavec 3 delavci 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec Delavski svet kemične tovarne EXOTERM KRANJ ponovno razpisuje na podlagi 101. člena statuta delovne organizacije dela in naloge VODJE SEKTORJA ZA INVESTICIJE Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko šolo strojne ali tehnološke smeri in aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik, — da imajo strokovni izpit za opravljanje projektantskih in investicijskih nalog iz kemijske stroke, — da imajo 5 let prakse pri opravljanju enakih ali podobnih delovnih nalog, — da so moralno in politično neoporečni, — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Kadrovska komisija kemične tovarne Exoterm Kranj ponovno objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU Pogoji za zasedbo: — višja izobrazba (strojna, metalurška, kemijska ali elektro smer), — opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu ali pet let ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo v roku 15 dni za vodjo sektorja za investicije, v roku 8 dni pa za referenta za varstvo pri delu, na naslov: Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo 66. O rezultatih izbire bomo vse prijavljene obvestili najkasneje v roku 30 dni po končanem sprejemanju ponudb. RUDNIK UKANA ŽIKOVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž Komisiju za delovna razmerja objavlja oz. ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. KURJAČ PARNIH KOTLOV 1 delavec 2. STROJNO MONTAŽNA DELA NA PREDELAVI 2 delavca 3. OPERATER V PREDELAVI 2 delavca 4. POMOŽNA RUDARSKA DELA z obvezno prekvalifikacijo v poklic KV rudar (3-letne poklicne šole) 2 delavca 5. ANALITIK ZA STANDARDNE KEMIJSKE ANALIZE — določen čas 2'delavca 6. ANALITIK ZA STANDARDNE KEMIJSKE ANALIZE 1 delavec 7. MAZAČ 2 delavca 8. STRUGAR — REZKALEC 1 delavec 9. RAZNA RUDARSKA DELA - KV rudarji več delavcev POGOJI: podi: — KV ključavničar, — izpit za KV kurjača, — do 2 leti delovnih izkušenj, — možnost dokvalifikacije za KV delavce, pod 2: — KV strugar, vodovodni instalater, instalater toplovodnih kurjav in drugi poklici kovinarske smeri, — do 2 leti delovnih izkušenj, pod 3: — KV procesničar ali KV delavec drugega ustreznega poklica (kovinarski, elektro, inštalaterski in drugi poklici), — do 2 leti delovnih izkušenj, pod 4: — 3-letne šole kovinarske, lesne, gradbene in druge ustrezne smeri glede na pogoj vključitve v program obvezne prekvalifikacije, — obvezna prekvalifikacija v poklic KV rudar, — do 2 leti delovnih izkušenj, pod 5: — kemijski tehnik, — možnost zaposlitve pripravnika, — delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta, pod 6: — kemijski tehnik, — do 2 leti delovnih izkušenj, pod 7: — KV avtomehanik, — do 2 leti delovnih izkušenj, — jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let, pod 8: — KV strugar ali rezkalec, — do 2 leti delovnih izkušenj, — občasno jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let, t pod 9: — KV rudar (3-letna poklicna šola — rudarska), — do 5 let delovnih izkušenj, — jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let. Delovno razmerje se sklene za dela pod št. 5 za določen čas, vsa ostala dela pa za nedoločen čas. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh. KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPAS JUGOSLAVIJA, TOZD Mejni turistični servis, LJUBLJANA, Pražakova ul. 4 Komisija za delovna razmerja in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge za delo v poslovni enoti IJU-BELJ: 1. PRODAJALCA (2 delavca) 2. VODJE IZMENE V STREŽBI (1 delavec) 3. STROJNIKA II (2 delavca) 4. DEVIZNEGA LIKVIDATORJA — blagajnika (1 delavec) 5. ČISTILKE(1 delavec) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: . pod tč. 1 — KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, znanje nemškega jezika, poskusno delo 2 meseca — KV kuhar, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece — KV električar ali KV avtomehanik, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece — ekonomski tehnik, znanje dveh tujih jezikov, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod tč. 5 - osnovna šola, poskusno delo 1 mesec Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prednost pri izbu i imajo delavci, ki posedujejo izpit vozn.kn B-katcgor.je. .... • ~m „Umi'nc vlom na naslov; Kompas Jugoslu-Kandidati naj pošljejo pismene vio« in i . * fRa|c Vila TOZD Mejni turistični servis, 1 E LHJHUjM, ***** pod tč. 2 pod tč. S pod tč. 4 LOTERIJA SLOVENIJE Ljubljana, Beethovnova 11/V Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge DVEH PRODAJALCEV v poslovnem mestu v Kranju Pogoji: — šola za blagovni promet, — 1-letna praksa, ali — osemletna osnovna šola, — 5-letna praksa Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter s pogojem poskusnega dela, ki traja 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi, sprejema 8 dni po objavi splošna služba Loterije. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku 30 dni od dneva zaključka objave. PETROL PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno Kranj, Stanega Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJALCA za bencinski servis Kranj — Labore 2. SNAŽILKE za bencinski servis Kranj — Zlato polje Pogoji: pod 1. — PK delavec in dokončana osemletka, pod 2. — osnovna šola. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Posebni pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Pismene prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Delovna skupnost skupnih služb objavlja proste delovne naloge TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Pogoj: višja šola upravne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene vloge sprejemamo 8 dni po objavi. Vse informacije kandidati lahko dobe v kadrovski službi osebno ali po telefonu na štev. 00-371. Lrn Ljubečna Celje hlevit tlak za hleve tel.: (063) 25-800 KRAJEVNA SKUPNOST BUKOVICA — ŠINKOVTURN in VODICE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ter odbor GORENJSKEGA ODREDA VABIJO NA PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA 13. JUNIJ KS Bukovica — Šinkovturn in Vodice ter 40. obletnice uspešnega preboja Gorenjskega odreda 13. junija 1944 v Vesci pri Vodicah. V SOBOTO, 23. junija 1984 ob 17. uri pri spominskem obeležju v Vesci pri Vodicah Program prireditve: — Prikaz preboja Gorenjskega odreda na mestu zgodovinskega dogodka — Slavnoslni govor — prvi komisar Gorenjskega odreda tov. Vinko Hafner — kulturni program — Tovanško srečanje borcev Gorenjskega odreda s krajani KS pri smučarski koči na Selu — Taborni ogenj Vabljeni borci in aktivisti NOV, mladina in krajani! BOG m SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja oglaša potrebo po: 1. 1 KV KLEPAR 2. 1 KV KLJUČAVNIČAR 3. 1 KV TERACERJA 4. VEČ GRADBENIH NK DELAVCEV Pogoji za sprejem na delo so: Pod 1: - KV klepar Pod 2: — KV ključavničar Pod 3: — KVteracer Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poiz-kusno delo bo trajalo 45 dni. Pod 4: nedokončana ali dokončana osnovna šola. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poizkusno delo bo trajalo 30 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. so/. * TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, n. sol* Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev TOK gozdarstvo Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge VODENJE REVIRJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje: — končana srednja šola gozdarske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo na naslov TOK Gozdarstvo Škofja Loka. Partizanska 22, v 15 dneh po objavi v časopisu. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOK GOZDARSTVO PREDDVOR, n. sol. o. OBVESTILO Zaradi učinkovitejše obnove meje, s katero bo TOK gozdarstvo Preddvor pričela 25. 6. 1984, naprošamo vse lastnike gozdnih parcel v katastrskih občinah Breg ob Kokri, Golnik, Gorice, Vojvodin boršt I. in II., Kokrica, Voglje, Čirče, Sp. in Zg. Brnik, Cerklje ter Luže, da pri obnovi v čimvečji meri sodelujejo in da že sami s svojimi mejaši predhodno narede potrebne preseke. TEKSTILINDUS KRANJ TEKSTILNA INDUSTRIJA »TEKSTILINDUS« Kranj TOZD Prehrana in oddih l>o sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosto delo oz. nalogo: VZDRŽEVANJE IN KONTROLA NAPRAV (Delavski dom StfaŽlsCe) D , KV kliučavničar električar ali vodovodni instalater^ strojev oz. naprav kurjača nizkotlačnih kotlo z ;;,t;;;";;,:;::: k£ f^***"-« * v popoldanskem času - poskusno delo 2 meseca. Delovna o, ,:,„../acja ima stanovanje. . , . . ,.„,i ii navedene pogoje naj dajo pisnie- Kandidali, ki Izpolnjujejo '•M,,aj 8 dneh otj dneva objave. IM prifiasitVC v kadrovski sektor, v ■K, 19. JUNIJA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN O Lr A 8 ULI OGLASI e/.; 27-960 PRODAM _?rodam 8 tednov stare JARKICE, N.dobre nesnice. Pepca Pivk, Loka Tržič 7011 ■ARČKE — odlične nesnice, dobite »18.6 dalje v Srednji vasi 7, Gorice Golnik (Bidovec) 7014 ?rodam PUJSKE, stare 8 tednov, aan Zminec 12, Škofja Loka 7140 -^am brejo TELICO simentalko. 'ancTušek Martinj vrh 3, Železniki 7148 ZAMRZOVALNO SKRINJO gore novo, 310-litrsko, prodam. Naslov v .jsnem oddelku. 7245 Vodarn pocinkane CEVI 1/2 cole. I Brnik 143 7246 ?rodam BIKCA za rejo, starega 6 Snov. Forme 3, Žabnica 7247 5URF rabljen, star dve leti, obnovo, prodam za 2,7 SM. Oton Hafner, Sra cesta 22, Škofja Loka, tel. 22-221 ifit 32-75 dopoldan 7248 Vodarn PUHALNIK eola z noži. noncelj, Lajše 13, Selca 7249 frodam 3500 kosov stare cementne ""KEŠNE OPEKE špičak, starinske -N"I »zapravljivček« ter »PAJKL« za ' ije pšenice (kot starina). Ogled od do 20 ure. Marko Jazbec, Retnje % Križe 7250 *odam KAVČ in dva FOTELJ A. Te-23-437 od 19. ure dalje 7251 Prodam JADRALNO DESKO ve--burja, staro eno leto. Telefon. :iO.Furlan - popoldan b.MV :-rwiam 10 dni starega BIKCA si-Walca. Britof 315, Kranj Prodam dva ZAJCA za pleme. Franc mm, Sveteljeva 21, Šenčur 7252 Liodno prodam JADRALNO DE-fi^rad - jugo special. Telefon Žrtonj oddam 6 tednov stare PSIČ-(mdnce. Franc Stritar, Čirče 33 *q (avtomehanik) ^dam tri tedne staro TELIČKO za b Utik 41 Vodice . 'r00 ^isčICE za peč - kamindobro ^jene, ugodno prodam. Telelon; Sdam globok OTROŠKI VOZIČEK ZIBELKO z oblogo. Šenčur, Kured tLm 4 PRAŠIČE, težke po 100 kg 'rakol (lahko tudi polovico). Milka ^,Tenetišell/A,Golmk 7258 Sdkm STROJ za ^dela^^de" h zidakov. Naslov v oglasnem od^ KOMPRESOR, enofazni, J* ; ZZSZ. » 064/26-625^ .<£VIZOB go"X'm Ogled vsak LER tiki, OKNO 80x80 in toaletno OMARICO. Korsič, Reševa 4/A, Kranj, tel. 22-503 7263 Prodam nerabljeno (novo) vrtno, bencinsko, motorno KOSILNICO, nemški proizvod. Telefon 57-044 7264 Prodam ZVOČNIKE 2 x 50 W. Tine Založnik, tel. 57-133 v službi 7265 Prodam še nov, nerabljen ŠOTOR za tri osebe. Mojca Krapež, Škofjeloška 19, Kranj od 17. ure dalje 7266 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 7267 Prodam KOSILNICO BCS 127, novo ali malo rabljeno, samohodni OBRAČALNIK reform M 11, HIAP GRABEŽ z enoosno prikolico ter motor za tam 2001. Potočnik, Rovt 9, Selca 7268 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Jana Pergar, Juleta Gabrovška 32, Kranj 7269 Poceni prodam KOVINSKO CISTERNO, približno 4000-litrsko. Foj-kar, Virlog 7, Škofja Loka, tel. 60-902 7270 Prodam 6 pr. m bukovih DRV. Telefon 70-384 7271 Prodam trd TERVOL 2 cm. Telefon 49-023 7272 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 47-229 ' 7273 Ugodno prodam novo KOPALNICO kolpasan, zelene barve. Informacije vsak dan po tel. 27-410 7274 Prodam 8 tedno stare JARKICE, sorte prelux in 30 kg težke PUJSKE. Jože Urh, Reber 3, Zasip pri Bledu 7275 Prodam ŠOTOR s tremi spalnicami. Telefon 26-857, zvečer 7276 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR loweopta, ekran 42, za 5,5 SM. Marjan Janežič, Staneta Žagarja 27, Radovljica 7277 Prodam SUŠILNO NAPRAVO za seno (dvižni ventilator) in KRAVO s teletom ali brez. Lajše 19, Selca 7278 Električno KITARO gipson kopia 3,8 M, pedalo za kitaro 0,5, bas KITARO musima 2,6, prodam. Telefon 064/66-441 — int. 252 (Frelih) dopoldan 7279 Prodam ČOLN maestral 18 DS z vso opremo in MOTOR tomos 4. Informacije po tel. 064/27-027 po 20. uri 7320 Barvni TELEVIZOR iskra azur, še v garanciji, prodam. Telefon 24-139 7321 Poceni prodam novo ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380-litrsko. Telefon 62-366 7322 Prodam ŠOTOR za dve osebi, nov. Brezar, Gregorčičeva 6, Radovljica 7323 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Marija Čufar, Lesce, Alpska 20 7324 Prodam brejo TELICO. Šenčur, Kranjska 9. Tel.: 064/41-034 7293 KUPIM Kupim 2 kub. m rabljenih DESK co-laric, za betonsko ploščo. Telefon 22-221 — int. 26-25 7281 Kupim rabljena OKNA in VRATA. Ponudbe na naslov: Gani Topanica, Sr. Bitnje 5, 64209 Žabnica 7282 Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka, po možnosti z avtosedeže-ma. Telefon 77-470 7283 TERMIKA . . Industrija in montaža izolacij Ljubljana, TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32 a ondlaei določil Zakona o pogojih za prodajo sta-razpisuje na poaia^žben. lagtnini (Uf L SRS št 13/?4) ter novanjskih riis viavgkega sveta z dne 2? 6 1Q80 sklepa seJK JAVNODRAŽBO ^ odprodajo zasedenega dvosobnega s pisnim« P°n"etom y £kofj. podlubnik 157/III v stanovanja s ^ Termike X0ZD proiZVodnja Škofja K^za iglično ceno din 1.817.992. j nričetkom dražbe položiti varščino v višini 5 od-Kupec mora Pr.e^ePcene. ■ notkov oa vaniske pravice ima pod enakimi pogoji pri nakupu Imetnik stfla^dkipno pravico. stanovanja v kupou ki je uspel na dražbi, všteli v kupnino, dru-"arščino ^°m°em £a bomo varščino vrnili brez obresti. ?tm udeležen ni davek za nepremičnino in druge stroške v Kupec Plać^ Jfco lastninske pravice v zemljiško knjigo, zvezi z vknji . ^ dražbi po opravljenem javnem natečaju eno-Ce tisti, ki • od pogodbe, mu varščine ne bomo vrnili, iransko ods f 0 pošljejo pisne ponudbe v 15 dneh po objavi javne interesenti ia", klfVerti z oznako »javni natečaj - odkup stanova-iražbe v za£y T/errnika TOZD Proizvodnja, Škofja Loka, Trata 32. Oja« na nas X&^Q udeležijo odpiranja ponudb, ki bo v sejni Vsi ponudniK' ^ lQ ? 1Q84 ob 1() uri v>bi sedeža Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec ANDREJ MARINČIČ v. ookojnika bo danes, 19. junija 1984, ob 16. uri na po-Pogreb P°J)oJvje. Na dan pogreba leži v mrliški vezici st. 11. kopali na Blejski Dobravi Avri ŽG ŽTO LJUBLJANA - TOZD ZA PROMET SODEk* JESENICE Kupim Hrežne GRABLJE in OBRAČALNIK za seno (za vprego). Milic Si-mić, Verdnikova 38, Jesenice 7284 VOZILA_ Prodam GOLFA, letnik 1980, z dodatno opremo. Tel. 57-033 Prodam R 12, letnik 1975. Šenčur Pi-panova PEUGEOT 204 karavan, letnik 1967, poceni prodam, motor po generalni. Telefon 28-427 6701 Prodam SIMCO 1000 GSL, letnik 1973, registrirano do aprila 1985. Zdravko Legat, Žirovnica 32, Žirovnica 7072 Prodam ZASTAVA KOMBI. Telefon 064/23-143 7086 Po delih prodam AMI 8. Ogled od 16. do 20. ure. Marko Jazbec, Retnje 9/A, Križe 7285 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1973, prevoženih 68.000 km, registrirano do februarja 1985. Tavčar, tel. 68-254 7286 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, neregistrirano, Anica Kuzma, Jegoro-vo 32, Škofja Loka 7287 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977/5, registriran do maja 1985. Telefon 40-560 7288 Prodam LADO 1200 standard, letnik 1977, cena 10 SM. Marko Ilič, samski dom — Stražišče, Medetova 1 (soba 49) 7289 Prodam FIAT 125, letnik 1977. Zgoša 38, Begunje 7290 Prodam ZASTAVO 750, prva registracija 1976, registrirano do novembra. Metka Žnidar, Bitnje 2, Bohinjska Bistrica 7291 Prodam ZASTAVO 750. Pernuš, Ho-temaže 57 7292 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Strahinj 66, Naklo 7294 Prodam VW 1300, nemške izdelave, dobro ohranjen, registriran do junija 1985. Bojan Krapež, Škofjeloška 19, Kranj od 17. ure dalje 7295 ZASTAVO 101, letnik 1976, 120.000 km, prodam za 7,5 SM. Telefon 24-863 7296 Ugodno prodam FORD 15 M, neregistriran in rezervne dele: motor, dve kolesi, luči. Gruškovnjak Bogo, Kropa 101/C 7297 Prodam SPAČKA, neregistriranega, voznega lahko tudi po delih. Lombar, Stanega Žagarja 25, Radovljica 7298 Ugodno prodam LADO, letnik 1972, vozno, registrirano; OKNO kli Logatec 120 x 140 cm z roleto, gradbeno barako 5 x 4 m in nekaj črnih CEVI za centralno kurjavo. Poljšak, Hrušica 12, Jesenice 7299 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1978, prevoženih 60.000 km, registrirano do 10. 6.1985. Zaplotnik, Letence 1, Golnik, tel. 47-252 - 7300 Prodam ZASTAVO 101, letnik november 1976. Zamida, Smlednik 45 7301 Prodam FORD TAUNUS 17 M, po delih. Ivan Ivanovič, Koroška 17, Tržič 7302 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Hlebce 15/A, Lesce 7303 Prodam AMI 8, letnik 1976. Telefon 77-210 7304 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, I. registracija 1977, prevoženih 66.000 km. Telefon 74-578 od 7. do 15. ure 7305 Prodam MOTOR puch tomos, 175 ccm. Poklukar, Sp. Gorje 124 7306 Prodam R-4, I. registracija 1976. Ogled vsak dan po 18. uri. Anton Ko-bal, Selo 16/A, Žirovnica 7307 KIPER MAGIRUS deutz, nevozen, prodam za dele. Sinko, Koširjeva 24, Škofja Loka 7280 STANOVANJA Kupim enosobno STANOVANJE v Kranju, plačam v gotovini. Ponudbe pot: Uslužbenka 7208 Nujno iščem SOBO na relaciji Kranj—Jesenice, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Šifra: Dober plačnik 7308 Oddam SOBO dvema moškima, domačinoma. Urška Lotrič, Levstikova /10, Kranj 7309 Dve dekleti iščeta ogrevano SOBO za naslednje šolsko leto, v okolici STOŠ Kranj. Polona Likar, Goriška 38, 6,5270 Ajdovščina, tel. 065/62-158 7310 SOBO oddam fantu. Želeška 9, Bled 7311 Nujno rabim STANOVANJE ali SOBO za 2 do 3 mesece na Bledu ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 7312 POSESTI_ Prodam manjšo KMETIJO na Gorenjskem. Šifra: Okolica Kranja 7313 GARAŽO na Planini, v Vrečkovi ulici, prodam zdomcu. Ponudbe pod: 40 M 7314 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na območju Škofje Loke ali Kranja. Cenjene ponudbe po tel. 61-808 v večernih urah ali pod šifro: Plačam takoj 7315 ZAPOSLITVE Zaposlim KV MIZARJA. MIZARSTVO Kovačič, Predoslje 138/A 7222 Stalno zaposlitev dobi KV STRUGAR ali strojni KLJUČAVNIČAR za delo na stružnih avtomatih. Naslov v oglasnem oddelku. 7223 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA, OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 7224 Zaposlim MIZARSKEGA pomočnika in fanta za priučitev, prostega voja- ščine. POHIŠTVENO MIZARSTVO Lado Lipar, Rožna ul. 39, Šenčur, tel. 41-098 — delavnica Lahovče 7316 Takoj zaposlim žensko za stalno ali honorarno pomoč v kuhinji v gostinstvu. Telefon 26-960 ali 24-133 7317 OBVESTILA VODOVODNO INSTALACIJO vam izdela obrtnik, z lastnimi cevmi (komplet hiše kot tudi manjša- popravila). Telefon 28-427 6619 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je naročite po tel. 064/75-610 6620 ČISTIM in POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev. Franci Ropret, Vasca 13, Cerklje, tel. 42-359 7228 IZGUBLJENO V sredo, 13. junija 1984 sem na avtobusu, ki vozi na relaciji Ljubljana—Bohinj ali na avtobusni postoji Podvin izgubila ZI.ATO ZAPESTNICO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Marjana Kocjančič, Brezje 70/A, 64243 7318 OSTALO Iščem PEČARJA — obrtnika za novogradnjo. Ponudbe po tel. 28-944 7319 ŽAGAM motrska drva nu domu. Telefon 74-715 6898 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,da nas je za vedno zapustil naš mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON ERŽEN Pogreb pokojnika bo danes, 19. junija 1984, ob 16. uri na pokopališču v Zg. Bitnjah ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, 17. junija 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete FRANČIŠKE PRESTOR roj. OSTERMAN se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se dr. Pegamovi za zdravljenje; pevcem, govorniku in g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Britof, Kranj, Luže Sporočamo žalostno vest, da je tragično umrl FRANCI VRTAČNIK referent za civilno zaščito Od njega smo se poslovili v petek, 15. junija 1984 na pokopališču Blejska Dobrava. DELAVCI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE JESENICE Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla naša draga mama LEOPOLDINA NAGLIC Od nje se bomo poslovili danes, 19. junija 1984, ob 17. uri na pokopališču Dobračeva. Do pogreba leži v mrliški vežici. ŽALUJOČI: mož Andrej, hčerke Milka, Rezka, Tinka z družinami, sestra Anica, vnuki in pravnuki Žiri, Koper, Strahinj ZAHVALA Ob boleči izgubi edinega sina, nečaka in bratranca BRANKA JUSTINA iz Zg. Gorij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Izolirke Jesenice, DO Špecerija Bled ter posebno delavkam trgovine v Zg. Gorjah za darovano cvetje in izrečene tolažilne besede. Najlepša hvala dr. Rusu, dr. Rusovi in dr. Zoniku, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi govornikoma, pevcem in godbi ter g. župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: ata, mama, Ksenija in drugo sorodstvo Gorje, Bled, Kranj Delovna praksa v šolski delavnici Delovna praksa učencev srednjih šol ni uspešna in zato v centru srednjih šol na Jesenicah predlagajo, da bi jo imeli v šolskih delavnicah — Za zdravstvo ni štipendij in ne zanimanja, zato bodo zdravstveno smer morali opustiti Jesenice — Center usmerjenega izobraževanja so na Jesenicah ustanovili po združitvi železarskega centra, srednjih šol in zdravstvene šole, vanj pa sodijo tudi oddelki elektro in naravoslovno-matematične usmeritve, ki pa so dislocirani oddelki kranjskih srednjih šol. Center ima učilnice v štirih stavbah, zato delo ne more biti kvalitetno in ne večji izkoristek učnih ur. Nezadovoljstvu ob problemih, ki jih ima center, se pridružuje tudi neučinkovita delovna praksa učencev vseh usmeritev. Vsi prvi letniki jo opravljajo v delovnih organizacijah, V Mojstrani brez zdravnika Zdravstveni dom Jesenice bo ukinil ambulanto v Mojstrani, če krajevna skupnost ne bo brezplačno nudila prostorov — Starejši bolehni ljudje bodo ambulanto pogrešali Mojstrana — Kranjska gora je zdravstvena enota jeseniškega zdravstvenega doma in dvakrat na teden je dežurna ambulanta tudi v Mojstrani. Dežurni zdravnik v prostorih krajevne skupnosti Mojstrana Opravi klinično preglede tistih bolnikov, ki so že opravili v zdravstvenem domu nu Jesenicah ustrezne laboratorijske, rentgenske in druge preiskave in pri katerih je diagnoza, ter napiše recepte. Zdravstvena postaja se je obdržala večinoma zaradi starejših ljudi, ki bolehajo za kroničnimi boleznimi, in jim je težko obiskovati zdravstveni dom v Kranjski gori ali na Jeseni-" cah. Letos pa se je zgodilo, da v ambulanti nekajkrat ni bilo dežurnega zdravnika in občani so začeli spraševati, če bodo ambulanto ukinili. V zdravstvenem domu na Jesenicah so nam povedali naslednje: »Strokovni kolegij se je že lani odločil, da bodo ambulanto ukinili, ker ne ustreza povsem zdravstvenim predpisom. Mojstrana tudi ni toliko oddaljena od dobro opremljenega zdravstvenega doma na Jesenicah. V zdravstvu moramo dosledno varčevati, delo ambulante v Mojstrani pa nas kar precej stane, saj moramo plačevati najemnino, elektriko in pokriti druge stroške. Krajevni skupnosti smo sporočili, da ambulante ne bi ukinili le v primeru, če bi nam nudili prostore, mi pa bi plačevali le zdravniku. Žal na naše pismeno sporočilo krajevna skupnost sploh ni odgovorila. Letos pričakujemo območno zdravstveno komisijo, ki bo pregledovala dislocirane enote in najbrž bo tudi ta predlagala ukinitev moj-stranske ambulante. V zdravstvenem domu nam ni vseeno, če se ambulanta ukine, saj se zavedamo, da je v kraju precej starejših ljudi, ki bodo umbulantno zdravljenje pogrešali. Poudarjamo, da smo jo pripravljeni obdržati, če se bomo ustrezno dogovorili s krajevno skupnostjo,« je pojasnil direktor Zdravstvenega doma Jesenice dr. Alojzij Novak. D. Sedej 65 katre je šlo v denar — S posebno prodajno akcijo »Staro za novo, plačaj in pelji«, je leska trgovska organizacija Murka kot prodajalec vozil novomeškega IMV minulo soboto in nedeljo prodala 65 izmed 100 katre, kolikor jih je bilo naprodaj. Napisali so tudi 15 predračunov in tako računajo, da bodo vsega skupaj prodali 80 Renaultovih vozil R 4. Niso se torej uresničile črnoglede napovedi, da bo kupcev zelo malo, kakor tudi ne napovedi, da bodo šle katrce za med. V. M. V domovini je najlepše .Otroci naših zdomcev iz Reutlingena so lep teden preživeli med prijatelji v Tržiču Tržič — Od 9. do 14. junija so imeli Tržičani posebne goste. Obisk' lo jih je namreč enaindvajset otrok naših zdomcev, ki v Reutlinge-n v Zahodni Nemčiji obiskujejo slovenski dopolnilni pouk. To je bilo že sedmo srečanje tržiških otrok z vrstniki iz Reutlingena. Pripeljala jih je njihova učiteljica Mira Turk. Tržičani so otrokom, ki jim je usoda namenila, da svoje otroštvo prežive daleč od domovine, pripravili lep program. Vsak dan so mladi gostje skupaj s tržiškimi vrstniki sledili pouku na osnovni šoli heroja Bračiča. Navdušeni so bili in na koncu so priznali, da je v naši šoli več reda in discipline kot v nemški šoli. Tržičani so gostom pokazali tudi nekaj krajev naše domovine. V nedeljo, 10. junija, so si si ogledali Postojnsko jamo in kraški svet. V ponedeljek, 11. junija, so prisostvovali slovesni podelitvi bralnih značk, v torek, 12. junija, pa so jim razkazali Tržič: stari del mesta, muzej in paviljon NOB, Kurnikovo hišo. Ta dan je v prostorih skupščine občine sprejel najboljše učence osmih razredov predsednik Janez Piškur: med njimi sta bila tudi dva najboljša učenca slovenskega dopolnilnega pouka iz Reutlingena. Zvečer pa jih je čakalo menda največje doživetje: na šoli heroja Bračiča jih je obiskal Bojan Križaj. V sredo, 13. junija so jim gostitelji pripravili prisrčno slovesnost, kjer so jih pozdravili družbenopolitični delavci Tržiča in iz Ljubljane, v kulturnem programu pa so poleg tržaških otrok nastopili tudi otroci iz Reutlingena. Ob tej priložnosti so gostje vsem, ki so prispevali k organizaciji njihovega obiska, podarili v spomin grafike starega Reutlin-tfena Občinski konferenci SZDL Tržič, Skupščini občine Tržič, osnovni šoli heroja Bračiča in Skupnosti otroškega varstva za organizacijo Iptovania otrok v domovini. Ob tej priliki je bilo poudarjeno, da naj bi sodelovanje med obema mestoma slonelo še naprej na utrjevanju vezi med mladimi, poskušati pa bi morali, da bi se te vezi spletle tudi na go- ^vleirTek0ld4r°junija, popoldne so si gostje ogledali še Ljubljano in nienLlmmivoii zvečer^ pa odpotovali domov v Reutlingen. J Srečno so prispeli, so sporočili naslednji dan. Dnevi, ki so jih prebili med svoj?m. vrstnik, v Tržiču, jim bodo ostal, v nepozabnem spominu, kajti v domovini je najlepše. D zelo težko pa organizirajo delovno prakso za učence družboslovne in naravoslovno-matematične usmeritve. Sodijo, da bi bilo neprimerno bolj smotrno ure delovne prakse vključiti v praktični pouk na šolah. Ugotavljajo, da je praktičnega pouka odločno premalo, saj se absolventi slabo izkažejo za stroji v tovarnah. Našli so izhod iz stiske in za kovin-sko-predelovalno industrijo organizirali pripravništvo kar v delavnicah centra. Kovinarji in metalurgi, elektrikar-ji in matematiki večinoma prejemajo štipendije, ostali pa ne. Razmišljajo celo o ukinitvi elektro in zdravstvene usmeritve, saj ni interesa, teh absolventov je preveč, kadrovskih štipendij pa sploh ni. Jeseniška mladina bo torej imela še manj možnosti za šolanje v domačem kraju. V centru, ki nujno potrebuje družbeno materialno podporo za izgradnjo prizidka, je v 41 oddelkih 1155 učencev. Za metalurgijo se jih je odločilo 126, za kovinskopredeloval-no industrijo 363, za elektro stroko 91, za naravoslovje 96, za gimnazijo 212, zdravstvo 238 in za ekonomsko smer 28. Center ima tudi dom, v katerem bi bilo lahko 120 učencev, a so letos le štirje. Kljub problemom, ki so nastali ob združitvi, pa se kaže, da so združeni dosegli enoten sistem vzgojnoizobra-ževalnega dela in kar najbolj izkoristili prostor in učila. Postopoma opremljajo kabinete in delavnice, lažje pa je tudi preusmerjanje učencev v drugo poklicno smer, če se pokaže, da so se napačno odločili. D. Sedej Kdo ima prednost? ŽIROVNICA - Že večkrat je bilo slišati, da je predvidena gradnja na Rodinah, kjer bo 54 stanovanjskih hiš, potekala mimo soglasja krajevne skupnosti. Zato so se v skupščini pojavila tudi vprašanja, kako je pravzaprav z gradnjo in če je res, da bi prednost pri nakupu zemljišč morali imeti domačini. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je pojasnil, da je v skladu z družbenim planom razvoja občine Jesenice predvidena tudi zazidava Rodin v zadružni gradnji. Vsa zemljišča je torej dobila stanovanjska zadruga Zelezar, ki je po svojih samoupravnih aktih oddala zemljišča članom in posameznim graditeljem. Član stanovanjske zadruge Železar pa je lahko občan Jesenic, kar zagotavlja prednost pri pridobivanju lokacije domačinom. Krajevna skupnost Žirovnica je pri pridobivanju lokacij zatorej imela enake možnosti kot občani Jesenic. D. S. Novi ulici v Železnikih Železniki — V Železnikih so uvedli ulični sistem pred 18 leti. Od takrat se je naselje precej razširilo. Veliko zasebnih hiš je bilo zgrajenih predvsem ob Dašnici, zato so krajani na zboru predlagali, da bi bila v tej dolini ulica, ki bi ohranila krajevno ime; k njej bi priključili tudi 36 hiš, ki stojijo na začetku doline in so doslej spadale k ulici Na Kresu. Zaselek Skovine pa bo postal ulica z istim imenom. Krajani so menili, da imena ne gre spreminjati, saj so Škofine, ki so celo starejše od fu-žinarskega trga, del zgodovinske dediščine kraja, (cz) GLASOVA ANKETA 110 let jeseniške godbe Železarska godba na pihala je v petek zvečer z imenitnim koncertom v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah proslavila 110-letnico obstoja. Pihalni orkester jeseniških železarjev, ki danes šteje 58 godbenikov, večinoma železarjev, nadaljuje stoletno tradicijo železarskih godb. Pod vodstvom dirigenta Ivana Knifica dosega takšno kvaliteto, ki ji ni para med našimi amaterskimi pihalnimi orkestri. Povprečno imajo letno 55 nastopov doma in v tujini. Doslej so prejeli že številna priznanja, od občinskih priznanj do jugoslovanskih odlikovanj ter »hrastov list«, ki je največje glasbeno priznanje južne Avstrije. Za jubilejni koncert, ki mu je navdušeno prisluhnila prepolna jeseniška dvorana, so se dolgo in temeljito pripravljali. Kaj pravijo trije godbeniki o ansamblu, v katerem igrajo? Silvo Mulič, pozavnist: »Sem med mlajšimi člani pihalne godbe, s pozavno pa sem se redno srečeval na glasbeni šoli na Jesenicah. Pet let sem v ansamblu, vzdušje je prijateljsko, redno vadimo in veliko nastopamo. Vendar pa se bom od jeseniških godbenikov najbrž poslovil, saj sem uspešno opravil avdicijo za godbo milice v Ljubljani.« i M Franc Rožič, saksofonist: »Začel sem že pri jeseniških tambu-raših, pred 29 leti na Javorniku. Ko so se združile javorniška, jeseniška in hruščanska godba, sem vse do danes ostal član ansambla. Mislim, da se je kvaliteta obdržala, v zadnjem času celo precej okrepila, ostala je tudi množičnost ansambla. Pihalni orkester jeseniških železarjev po mojem mnenju odlikuje predvsem pravilen pedagoški pristop.« v*. Peter Muhar, saksofonist: »Pri jeseniških godbenikih sem že vrsto let in zato lahko rečem, da je kvaliteta programa in izvedbe postala boljša po združitvi jeseniških pihalnih orkestrov. Veliko zaslug ima pri tem naš dirigent Ivan Knific, ki je iz amaterskih godbenikov »izvabil resnično največ, kar lahko dosežejo amaterski glasbeniki. Vzdušje v ansamblu je vedno delavno, še posebej skrbno pa smo se pripravili na letošnje jubilejno leto, ko smo izdali tudi ploščo.« D. Sedej Folklorno srečanje v Besnici Enkratno! Čudovito! Res lopo! Kaj takega . . . Podobne vzklike je bilo slišati mod publiko, ki je v nedeljo, 10. junija, v Podblici prisostvovala folklornemu srečanju. Sedem folklornih skupin iz kranjske občine se je to popoldne zbralo pod sončno Jelovico. Slovenska pesem, ljudske melodije in živahni vriski so odmevali na vse strani: proti Besnici in .-Cranju, na selško stran ter proti Jamniku in Kropi. Več kot tisoč ljudi se je zbralo na občinskem srečanju odraslih folklornih skupin in vsak nastop posebej spremljalo z gromkim apluvzom; pa naj so bili to gorenjski, primorski, štajerski, rezijski ali prekmurski plesi ali pa igranje na frejtonarco, klarinet, citre ... Občinstvo je vzdržalo ob odru dobri dve uri in marsikdo še opazil ni, uu c.u.n iuKu hitro točo. Zanimivo je bilo vso, no samo ples, tudi takrat, S samoprispevkom t'o šole — Doslej so Jeseničani s samoprispevkom zbrali 148 milijonov dinarjev in jih večinoma namenili gradnji nove šole na Beli. Zdaj naj bi zgradili učilnice, katerih vrednost je 50 milijonov dinarjev, a se denar počasi zbira. Zbrati morajo vsaj polovico denarja, da se gradnja lahko začne. — Foto: /> Sedej ko so bili predstavljeni plesalci jubilanti in so prejeli značke Združenja folklornih skupin Slovenije. Bronaste značke so prejeli Erika Gogala. Tatjana Svetelj in Damjan Pavlin iz folklorne skupine SAVA. Franc Šolar, Rezka Berce, Boris Podobnik in Franc Miklavčič iz folklorne skupine Podblica; zlate značke pa sta prejela Franc Fabjan in Jože Šolar iz folklorne skupine Podblica. Ce so plesalci v uradnem delu pro-grama zasenčili inštrumentalee, so se le ti izkazali po končani prireditvi, ko so zaigrali za vse. Domačini in vsi, ki so prišli iz kranjske, selške m radovljiške strani, so lahko tokrat zaplesali kot nekdaj na pravi gorenj ski veselici. Da so bili obiskovalci res goreči plesalci, lahko potrdijo »vzdrževalci« odra, saj so morali sredi plesa podpornike odra ponovno utrditi. Da so bili gostje res zadovoljni tudi /. gostoljubjem domačinov «. dokaz t«>, da jim je kruh, namazan i /aseko, prav tako teknil kot pri nas /c »folklorni« ćevapčići. () vtisih obiskovalcev nismo spra , ali, vendar smo ob njihovem slo-vesu imeli občutek, da niso zadovoljni samo zaradi lepega, sončnega vremena, da jim je nasmeh privabilo še nekaj drugega. Škoda, da nismo vseh sil, ko smo pripravljali sreča-napeli tako močno, da bi prido-(MI, tudi sedmo silo v Podblico. Tako bi poročanje podkrepili lahko s fotografijo. Pa drugič kaj več sreče! In kakšni so strokovni odmevi na srečanje v Podblici? Pravijo, takšnega mnenja je tudi predsednik /druženja folklornih skupni Slovenije Andrej Košič, da je !,i srečanje eno boljših in da se domačini niso odrezali samo kot do bii organizatorji, ampak tudi kot dobri plesalci. Odbor za folklorno dejavnost pri /K() Kranj pa je bil mnenja, naj fGL , nt) skupnu, iz Podblice zastopa ino Kranj na srečanju gorenjskih olklomih skupij,na^-7^ občino ravlje gaZKO Radovljica. Rudi Zevnik Pripr