TJDK 886.3.09-32 Janko Čar Pedagoška fakulteta, Maribor H O L E K O V A NEŽIKA - NOVA KVALITETA V T A V Č A R J E V I N O V E L I S T I K I Novela Ilolekova Nežika prinaša v Tavčarjevo novelistično pisanje pomembne novosti. Slovenska književna zgodovina je tej noveli posvetila različne opombe, na sploh pa se z njo ni posebej ukvarjala. Zato se tu osvetljujejo vsaj tiste vsebinske, idejne in estetske prvine, ki so posebno konstitutivne za nadal jnj i razvoj Tavčarjeve vaške proze. Ilolekova Nežika introduced important novelties into the series of Ivan Tavcar's short stories. Nevertheless, this short story received no overall analysis on the part of Slovene literary historians, though they made quite a number of shorter comments on it. The present article attempts to fill this gap by pointing out those thematic and esthetic elements which were most constitutive of Ivan Tavcar's subsequent "village prose". 1 Holekova Nežika (HN) je na jobš i rne jša novela v Tavčar jev i zbirki novel Med gorami. Prvič jo je avtor objavil pod psevdonimom Emil Leon in ji dal naslov V gorah ter podnaslov »noveleta«. Kasneje je v dogovoru z Levcem dal zgodbi naslov I lolekova Nežika. Novela je nastala v času, ko se je Tavčar kot knj iževnik začel opazno razvijat i v novo smer. Za seboj je imel že dobro desetletje leposlovnega in publicističnega us tva r jan ja , v glavnem narodopis- nega paberkovan ja , zanesenih romantičnih zgodb in raznorodnih družbenih in polit ičnih sestavkov. Motiv novele je vzet iz vzorca evropskega sentimen- talnega romana 18. s tolet ja: preprosto dekle, lepo in krepostno, se poroči z go- spodom višjega stanu. P rav tako je ena od sestavin sentimentalizma postavl ja- n je nepokvar jenega kmečkega sveta in narave v ospredje.1 Podobne motive n a h a j a m o v St r i ta r jevi Svetinovi Metki (1868), Raheli (1870) Luize Pesjakove in drugod. Na podobnem toposu sta se oblikovala Tavčar j eva Kočarjev gospod in Miha Kovarjev, pr i Kersniku pa npr . Ponkerčev oča. Sorodnih motivov pa bi v slovenskem leposlovju druge polovice 19. stol. našli še več. Holekova Ne- žika naznan ja prvi močnejši zasuk v Tavčar jev i tematiki , in sicer v območje kmečkega ž iv l jenja : od gra jsk ih soban in pa rkov k ba j ta r sk i in kmečki hiši, v svet nepokvar jene narave ; od kontes in grofov k preprost im, a »živim srcem«. Slovenski l i terarni zgodovinarj i o Llolekovi Nežiki niso posebej pisali ; ocenju je jo jo predvsem v sklopu cikla Med gorami. Gra fenauer 2 od vseh »slik« omenja le Posavčevo češnjo in Šarevčevo slivo. Helena S tupan 3 n a v a j a od dvana js t ih novelic le sedem naslovov, vendar ne HN. Slodnjak 4 se ustavl ja ob srečnem koncu in je pozoren na pr ipovedno tehniko, ki da spominja na Jurčiča. Janko Kos5 podobno kot Gra fenaue r posebej omenja le Posavčevo češnjo in Šarevčevo slivo. Temel j i te je se z novelo u k v a r j a t a Paternu in Pogač- nik. Pa t e rnu ju je LIN p rva Tavčar j eva umetnina. Privlači ga zlasti lik starega 1 Plim. Katarina Bogataj-Gradišnik, Stritarjev Gospod Mirodolski: Mladoslovenski roman na ozadju evropskega izročila, JiS 1985/86, št. 6, str. 181—191, št. 7, str. 236—250. 2 Ivan Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva, 1919, str. 232. 3 Ilelena Stupan, Od Prešerna do Cankarja , 1955, str. 183. 4 Anton Slodnjak, Zgodovina slovenskega slovstva III, Realizem II, SM, 1961. str. 26. 5 Janko Kos, Pregled slovenskega slovstva, 1977, str. 205. črednika, o katerem kot literarni zgodovinar in estet sodi: »Kako nezmotljivo je njegovo razumevanje življenja in kako izrazit je njegov lepotni čut.'«6 In dalje piše, ko govori o Tavčarjevih gorjancih: »Biti znajo čisti ter na smrt zvesti in prav v tem je njihova tragika.«7 Paternu posebej opozarja na reali- stični jezik. Pogačnik8 med drugim razmišlja o izjemnem srečnem koncu no- vele in poleg kontrast i ranja omenja — kot že nekateri pred nj im — še eno tipično slogovno prvino: hiperboliziranje. — Najobširneje razčlenjuje novelo o Holekovi Nežiki Mar ja Boršnikova.9 Povzema vsebino, odkriva petdelno zgradbo ter moralno-etično in estetsko komentira delo. Boršnikova poudar ja , da je to prvo Tavčarjevo delo, ki se ne konča tragično, in njegova prva dovr- šena stvaritev. Ustavlja se ob neponovljivem kravarjevem izražanju, določeni ritminiziranosti in je mnenja, da je novela predvsem študija pripovedovalca — vaškega črednika. Slog je pristen, nov. — Kratko, vendar doka j zaokro- ženo je novelo idejno in slogovno predstavil tudi Gregor Kocijan.10 Pripoved vaškega past i r ja , »moderniziranega Levstikovega Močilarja«, mu z Ivanom Slavljem napoveduje Tavčarjevo preusmeritev v kmečki svet. Kocijan raz- členja tudi nekatere slogovne prvine. O slogovnih značilnostih novele je pisala tudi Breda Pogorelec.11 Tavčar- jevo stilno predhodništvo odkriva v sozvočju med razpoloženjem in opisi narave, v novem prepletu pripovednih ravnin in nekaterih stilizacijah. Z no- velo sta posredno povezani tudi dve diplomski nalogi iz seminarja Pogorel- čeve. Iz analize Ljubinice Černivec12 je med drugim razvidno, da raba pro- stega stavka v Tavčarjevih novelicah okrog leta 1876 upada, narašča pa število pr i redi j z odvisniki, kar vodi do opazne zareze v Tavčarjevem slogu v 1. 1878. Tomaž Sajovic13 razčlenjuje predvsem nadpovedne strukture in ugotavlja, da je Holekova Nežika prehodno besedilo. 2 Iz uvodnega pr ikaza izhaja, da se je o HN vendarle precej pisalo, čeprav v širšem kontekstu. Najobširneje jo je analizirala Магја Boršnikova, ki je k l jub pomanjklj ivostim v slogovni razčlembi s tankim posluhom izpostavila zlasti troje temeljnih značilnosti: prelomnost HN v razmerju do Tavčarjevega začetnega obdobja, idejno jedro novele in enkratno črednikovo dikcijo. — Večina ocenjevalcev se v svojem razboru ustavi ob etični podobi gorjancev. Njiliova nravstvenost zašije v še jasnejši luči, ko je sopostavljena ob moralo meščanov ali pomeščanjenih deželanov. Toda ko govorimo o kontrast i ranju, je treba takoj dodati, da so Nežika, Erazem, Erazmova mestna ljubica in Tone praktično brez črno-belih retuš. Erazmov obrat je sicer malone nepričakovan; ker pa ni sentimentaliziran, tudi ne učinkuje preromantično. Njegova vrnitev ni neverjetna, gotovo pa je, gledano v pripovedni perspektivi, premalo moti- " Boris Paternu, Slovenska proza do moderne, 1957, str. 126. 7 Prav tam, str. 126. 0 Jože Pogačnik, Zgodovina slovenskega slovstva 4, 1970, str. 240. ' Marja Boršnikova, Ivan Tavčar, leposlovni ustvarjalec, 1973, str. 207—212. 10 Gregor Kocijan, Tavčarjeva kratka pripoved 1871—1880, str. 254—265; — isti, Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika, 1983, str. 181—183. 11 Breda Pogorelec, Stilno predhodništvo v Tavčarjevih delih, J iS 1982/83, št. 7/8, str. 285—292. 12 Ljubinica Černivec, Zgradba stavka v Tavčarjevi kratki prozi med letom 1871 in 1888, A—diplomska naloga, 1974. 13 Tomaž Sajovic, Slogovne značilnosti umetnostnega besedišča in pomenske struk- ture v Tavčarjevi kratki prozi med letom 1871 in 1888, A—diplomska naloga, 1977. virana, na kar je opozoril Gregor Kocijan. — Večina literarnih zgodovinarjev posebej opozarja na srečno razrešitev zapleta. Vendar menim, da je h a p p y end le navidezen. Črednikova ljubezen je obrnjena tako k človeku kot k zemlji. Domačija in zemlja sta mu nenadomestljivi vrednoti — to kaže vsa novela, posebno pa sta v tem smislu zaznamovana začetek in konec. Tako v uvodu z ljubeznijo raz- mišlja o rodovitnosti, obsoja nerazumno krčenje gozdov in s posebnim poudar- kom govori o veljavnosti Holekovinc. Zato je ves uvodni del močno domačijsko zaznamovan. Glede Holekove Nežke ni mogoče v celoti pritegniti Lotmanu, ki pravi: »Tekst ni obrnjen h koncu, ampak k začetku. Temeljno vprašanje ni 's čim se je končalo', temveč 'od kod se je začelo'«.14 Uvodno pastirjevo razmišljanje je slavospev zemlji, domačiji. V tem kontekstu so njegove blage presoje na koncu novele mnogo pomenljivejše: » Jaz pa vam povem, boljši bi bila naredila, če bi bila ostala med nami. Lejte vse te lepe reči »Holekove« so se prodale in prišle v tuje roke.« Nežika odhaja v svet »mrtvih src«, zapušča dom in osamljene starše — to pa je za domačijo prava nesreča. Zapustiti dom kot edinec pomeni prepu- stiti starše negotovi usodi, največkrat preužitkarski odrinjenosti ali celo pre- ziru in uboštvu. V luči takih spoznanj je konec vse pre j kot enoznačen. Čred- nikov komentar je sicer prizanesljiv, vendar pozornemu bralcu ni skrita več- pomenskost na koncu, ko se mešata veselje in žalost: Nežika dočaka Erazma, Holekovina — domačija in l judje — propade. Taka je idejna in etična podoba novele, če gledamo nanjo celostno. Lotman poudarja, da je konec nepreklicen: kdor je umrl — ne bo več živel, kdor je zmagal — ne more biti več poražen. Nežiki je odprta nova pot, toda ne brez žrtve v subjektivnem in objektivnem smislu: tu je Tonetov propad in tu je prodani Holekov grunt, kar je glede na pomen zemlje za kmeta, v našem primeru Nežikine starše, prav tako tra- gedija. Na ravni, ki jo Lotman imenuje »liki herojev«, je osrednja osebnost stari pastir, čeprav bi formalno lahko sodili tudi drugače (naslov, okvirna zgodba). Črednik ni dejaven le kot komentator, ampak tudi aktivno posega v dogaja- nje. Zato je le navidezno stranska oseba. Njegova udeležba v dogajanju, zlasti pa obširen komentar, ki mu je med drugimi Tavčarjevimi novelami komajda najt i obširnejšega (Soror Pia, 1879), vodi k razmisleku, katere osebe moremo šteti za glavne. Stari pastir je po naravi dobrega srca, moralno čist in trdno povezan s kmečkim svetom, zadržan in nezaupljiv pa do meščanov. Kljub strahospoštovanju do Erazma si prav nič ne pomišlja obsoditi njegovo nezve- stobo. Podobne like sicer srečamo že pri Jurčiču in drugod, vendar tako »ne- ponovljivega značaja« (Boršnikova) zlepa ne srečamo v naši novejši književ- nosti. Kar daje liku kravar ja izjemno individualnost, je skladnost njegovega čistega značaja, premišljanj, sodb, de janj in enkratne dikcije. Čeprav sta Erazem in Nežika podedovana iz pretekle in polpretekle lite- rature — zlasti očitni so vplivi vzorcev sentimentalnega romana — nista obre- menjena s sentimentalnostjo. Tudi v tem se kaže nova kvaliteta te novele. Erazmov obrat po nepričakovanem dramatičnem srečanju z Nežiko in čred- nikom je sicer v primerjavi z drugimi podobnimi Tavčarjevimi novelami oz. 14 J. M. Lotman, St ruktura liudožestvennogo teksta, Moskva 1970, str. 260. »slikami« nekoliko presenetljiv, vendar ni — če upoštevamo Nežikino priza- detost in umik mestne neveste — nič tako izjemnega. Nežika, po kateri se novela sicer imenuje, je navzoča v večini prizorov, izstopa pa predvsem v prvem srečanju z Erazmom, v prizoru plesa in v odlo- čilnem srečanju pri studencu. У začetku je precej zadržana, toda že na plesu v gostilni ni nič preveč plalia in sramežljiva. Njena ljubezen13 do nezvestega Erazma se razkrije v vsej usodnosti, ko ta pripelje mestno nevesto. Like spoznavamo predvsem skoz dogajanje, obrobne (Gabrič), zlasti čred- nika, pa tudi iz obširnejših premišljanj in sodb. Z opisi oseb je avtor skop in odbira le značilne posameznosti, ki pritegujejo starčevo pozornost: telesna višina, moč, lepota, deli oblačila. In končno: osrednji liki v noveli ustrezajo zahtevi novelistične poetike po nenavadnih ljudeh. — Avtorjevo gledišče in vrednotenje je mogoče razbrati iz črednikovega ravnanja, njegovih premišljanj in sodb. Glede na pripovedni prijem bi ga lahko imenovali slikovni.10 Starec, čigar gledišče ni vsevedno, do neke mere pooseblja pisatelja, predvsem v mo- ralno-etičnem pogledu, vendar je meja pisatelj črednik teže določljiva. — Morfologija dogodkov kaže preplet pripovednega poročila in sceniziranega poročila (zlasti v scenah z Erazmom.) — Poleg dramatskih so opazne tudi ne- katere lirske prvine; tem je okvirna zgodba sploh močno odprta. Tavčar je izbral učinkovit pripovedni položaj, pogost v novelistični praksi: zgodbo pripoveduje poseben pripovedovalec — v našem primeru vaški kravar. Taka okvirna zgodba, uveljavljena že v antiki, zlasti pa od renesanse dalje, ponuja pisatelju priložnost, da se umakne, in s tem se odprejo nove perspek- tive. »Slogovni učinek, ki se okvira ponavadi že aksiomatično drži, je poudar- jena osebna perspektiva: ta omogoča zelo osebne ocene sveta in dogajanja v njem, subjektiviziran siže in vse mogoče postopke, ki se v mnogočem izmi- kajo realističnemu objektivizmu in vnašajo v besedilo lirski zanos, lirsko po- notranjenje sveta, počustvenje.«17 Ker prvoosebni pripovedovalec ne stoji zunaj dogajalnega prostora, je okvirjenost manj razvidna: jasneje se pokaže predvsem v sklepnem delu, ki pripada »objektivni« resničnosti (fiktivni zgodbar se izrecno obrne k poslu- šalcem oz. poslušalcu, tj. pisatelju, ki je Nežikino preizkušnjo tudi popisal) in s katero se zaključuje »subjektivna« pripoved. Tudi tu — kot v mnogih drugih Tavčarjevih novelah in »slikah« — je v okviru skrita teza:18 v gorjanski svet prodirajoča civilizacija uničuje kmečko okolje; mestni, šolani človek, ohlapnih moralnih pogledov, prinaša v nepo- kvarjeni svet nemir in nesrečo. — Kot stilno predhodništvo je mogoče označiti tudi nekatere vzporednice, ki vodijo od Tavčarjeve do Cankarjeve prvoosebne pripovedi. Cankarjevo tovrstno pisanje se sicer oddaljuje od Tavčarjevega vzorca, v pogledu težnosti pa se razlikuje predvsem v večji eksplicitnosti obeh delov. — Razčlemba zgradbe kaže, da se poglavja začnejo in končajo s splošno pripovedjo ali z modrovanjem oz. sodbo. Pripovedovalčeva razmišljanja imajo sploh zelo opazen delež. Osebe so različno uvedene. Zanimiv je dialog, zlasti 16 To problematiko je nadrobneje obravnaval France Bernik na simpoziju o Tav- čarju jeseni 1973 v Škofji Loki. 16 Prim. Marjan Dolgan, Pripovedovalec in pripoved, 1979, str. 12; Matjaž Kmecl, Novela v literarni teoriji, 1975, str. 47. 17 Matjaž Kmecl, Okvirjenost Tavčarjeve pripovedi, JiS 1973/74, str. 78 18 Prav tam, str. 77. pr imer i z več spremnimi stavki. — Novelica Holekova Nežika je s svojimi 4473 znaki na jda l j š e besedilo v zbirki, nasploh pa bi bila po dolžini blizu pov- preč ju ali pod nj im. Posebno zanimiva je slogovna podoba novele. Tavča r ni mogel mimo Lev- stikovega Močilarja, nekater ih Jurčičevih in drugih zgledov, vendar se je od- ločil za stilizacijo, v ka ter i so se narečne in sploh l judske črte reducirale do nevsilj ive zaznamovanosti tako na ravni sk ladnje kot na ravni besedja in pre- nosa pomenov. Tu se kaže Tavča r pravega mojstra s p re tan jen im posluhom za stilizacijo. Črednikova pr ipoved temelji na l judsk i dikcij i , vendar ji je od- vzeta iz sodobne slovenske povesti znana p reopazna zgostitev l judskega izraza ali celo drast ika. Črednikov izraz je l judski , p isa te l j p a ga je znal, ne da bi mu pr i tem delal silo, tudi opazno individualizirat i in ustvarit i uravnoteženo so- zvočje. In p r a v v tem je ena na jopazne j š ih kval i te t te novele. Narečnega besedja, žargonizmov in pd. je sorazmerno malo, vendar toliko, da da j e besedilu še opazen odtenek, zlasti še, ker gre v več pr imer ih za izpo- stavljen položaj besede ali za pomensko ekspresijo. Sem moramo šteti vitre (tanek, dolg krojen p ramen leskovega lesa za p le tenje košev), štibale (škornji), ta mali kruhek (škofjeloški lect), sipa (mivka), žival (v l jubkovalnem pome- nu), žugalec (kazalec), ne vdeluj (ne bodi ves iz sebe), se šteje od (v l jubezni si lastiti pravico do koga) in morda še kako besedo. — Prece j je takega be- sedja, ki je bol j splošno (l judsko): poliček, soržičen ipd. Y besedilu so posebno opazna razna ekspresiva, ki na jbo l j opazno ba rva jo črednikovo pr ipoved: so bili iztaknili rudo, so pričeli v zemljo riti, nas je napa- jal, so ga bili posadili iz hiše, ta fabrika bo nad nami ležala, so za njim v grob škropili in kadili, je letel dim, je zmetal vkup (slabo sezidal) itn. —• 2e v tem besedilu moremo opaziti neka j , kar je postalo v nada l jn j i Tavčar jev i vaški prozi pomembna oblikovalna težn ja : obnova klišeja. Ljudski frazeologem do- biva novo svežino. To dosega z m a n j opaznimi zamenjavami v reklu ali, pre- senetljivo, celo z inverzi jami zno t ra j frazeologema. V vseh pr imer ih seveda ni mogoče dovolj zanesljivo reči, ali gre za obnovo ali p a je p isa te l j izbral m a n j pogostno, m a n j znano var ianto stalne besedne zveze. Neka j pr imerov: se je zgrudila v kolena (ne: na kolena), je šlo pod nič (ne: v nič), ustrašil sem se, da sem se kar pretresel (ne: stresel), gorkota nam je šla črez žile (ne: po žilah), dan za dan glasneje (ne: dan za dnem, dan na dan), je bila do zadnjega čisto podobna (ne: je bila čisto podobna). —Včasih gre L^avčar tudi predaleč, vendar z vidika sloga ni mogoče vedno pr i t rd i t i Brezniku, ki je mnoge take in podobne Tavčar jeve besedne zveze zavračal . — У posebno kategori jo sodijo primeri , kot jeze je bil bled, veselja je jokala, sklenil sem začudenja roke, ki so nare jeni po modnih vzorcih sodobne pisne prakse. Pozornejšemu b r a n j u se odkriva še ena kval i te ta v stilizaciji črednikove pripovedi . Označi t i bi jo bilo mogoče kot »odslikavanje« prvinskega spre jema- n j a sveta: Pomlad je tedaj bila in v soboto popoludne je bilo. Solnce je gorko sijalo in gorkota nam je šla črez žile / . . . / . Kaj vam čem še povedati? Nekedaj popoludne sijalo je solnce v mojo kočo, tija na od črvov razjedeno mizo in muhe so se podile v njegovih žarkih in so rade živele. Nekaj mi je dobro dejalo in tudi sem bil vesel.10 19 Vsi citati so iz prvega natisa Holekove Nežike v Zori 1876, str. 147—149, 171—174, 187—190. Na ravni skladnje so strukturne narave predvsem stilotvorna izraba in- verzij, parenteze in nekateri skladenjski vzorci, predvsem mnogovezje: Odšel je urnih korakov v dolino. Ta pa je počasi vstal. Tiha noč je bila. Nekje tam v gozdih skovikal je sovir in luna je sijala. Počasi vstal je fant. Pri potu stala je smreka, k n je j se je naslonil in zakril si je z dlanijo obraz. Ko sem k njemu pristopil, vile so se mu prsi. Stokal je in potem pričel jokati, da so mu solze tekle izmed prstov. Prav smilil se mi je revež. Kot je razvidno iz gornjega odlomka, je pisatelj stilotvorno izrabil različne stavčne strukture, zlasti je opazna pogostnost prostega stavka. Z nizom eno- stavčnih povedi je ustvaril poseben pripovedni ritem, v katerem ima posebno vlogo invertirani stavek Počasi Dstal je fant. Taki premiki besednega reda so zlasti tesno povezani z ritmom in intonacijo; ta dobi bistveno drugačno stavčnofonetično linijo. Poleg običajnega zapostavljanja naslonke v povedku (rekel je, vstala je), ki je bila konvencionalizirana, so pogostne tudi inverzije v samos ta ln i šk i f r a z i : Takrat je rastlo ondi nekaj hrast ja, debelega in starega. — Počasi je šel in peljal je sabo žensko, mlado in zalo. Kontaktna parenteza t ipa vam rečem, vam pravim, povem vam ipd. je po- gostno stilno sredstvo, s katerim pisatelj označuje pripovedovalca. Sem bi sodili tudi opazni primeri zelo živega premega govora z več spremnimi stavki. Velik posluh za sintaktostilemsko izrabo drobnih skladenjskih prvin kaže primer črednikovega dobesednega govora, ko očita Erazmu nepošten odnos do Nežike. Ne ogovarja ga naravnost, ampak uporablja značilno deagentno glagolsko obliko: Tako se ne govori, sem dejal, tako se ne govori! Če se obetajo poprej dekletu zlati gradovi, če se hodi pod njeno okno in če se jej pravi vse, kar je le sladkega, da se zmede »žival«, ki sveta ne pozna in da je zmešana vsa. tako se ne govori! Če se de- kletu vzame mir in da je le čudež, da še živi in lazi tod. kot senca, še podoba prejšnje ne, tako se ne govori! Drugače se umakne rabi tretje osebe (ogovoril Erazma) Nežika: O naj le gre, ihtela je Nežika, in zgrudila se v kolena, naj le gre, jaz pa tudi ne maram za-nj, za vse svetnike ne. Številne ponovitve učinkujejo emfatično, zato jih nahajamo večinoma v do- besednem govoru. Gornja primera kažeta, da imajo ponovitve svoje pomembne ekvivalente tudi na drugih ravneh, zlasti na zvočni. Najznamenitejši primer ponovitve v Ilolekovi Nežiki, z močnim konotativnini nabojem, na katerega je izrecno pokazala že Boršnikova. pa je tale: »Koše pletem,« sem mu rekel in pogledal sem ga, »koše!« Poseben razbor bi zahtevala tudi raven prenesenih pomenov. Pri tem bi bilo treba razmejiti frazeologeme (zlasti glagolske), t j . metafore, ki so izgubile svežino in so prišle med rekla, od novih — Tavčarjevih. Čeprav ta kratki pogled na novelico Holekova Nežika ni segel do vseh podrobnosti in čeprav se je omejil le na eno novelo, je dosegel svoj namen, če je dovolj reliefno izluščil bistvene novosti obravnavanega besedila. ZUSAMMENFASSUNG Die Ideenanalyse und die ästhetische Analyse Tavčars Novelle »Holekova Nežika« (1876) berücksichtigt im Uberblick die bisherigen gehaltlich-inhaltlichen und stili- stischen Untersuchungen und valorisiert diese, synthetisch erläuternd, hinsichtlich der neuern Komponenten in den novellistischen Werken Tavčars der siebziger Jahre. — Der Autor ergänzt bzw. korrigiert die bisherigen Meinungen vom glücklichen Ende in der Novelle und mißt dem fiktiven Erzähler die Zentrale Rolle unter den auf- tretenden Personen bei. In stilistischer Hinsicht sind einige wesentliche Elemente in der Syntax (Wiederholungen, Kontaktparenthesen, Wortstellung u. a.), der Lexik (Re- duktion der Drastik. die in einigen zeitgenoßischen slowenischen Dorfgeschichten vor- kommt, und harmonisches Gleichgewicht zwischen Standardsprache und Mundart) und der Morphologie (stilistische Ausnützung der deagenten Formen). Es bleibt jedoch die Frage von der Relation zwischen dem Dichter und dem fiktiven Erzähler offen, der den Rahmen bildet, gleichzeitig aber immer im Fokus des Geschehens ist.