Nekaj šolskim piipravuikoni in učiteljem. Učitelj , kteri hoče dan današnji lirjatvam svojega stanu zadostovati, ne stori dovolj, da le odmenjene šole z dobrimi spričali dokonča, ampak se mora potem vedno še sam izobraževati. Kdor ne gre naprej, gre nazaj, ker v naturi ni slanja. Vedno izobraževanje dušnih moči je vsakemu človeku po svojem stanu potrebno; toliko potrebniše pa je to učitelju, ker po njegovem izobraževanji se širi tudi napredek in izobražcvanje celega naroda. Učitelj, ktereniu ni mar, da bi se vedno bolj izobraževal, tudi ne more tirjati in pričakovati, da bi njegovi učenci kaj prida napredovali. Ali misliš, Ijubi učitelj , da je dovolj, da že deset ali dvajset let otroke podučujes? Ali bo.š zato že vselej žel dober sad svojega poduka? Nikdar! ako meniš, da je dosti, če le odločene urevšoli pri otrocih doprinašaš, ter jih vedno enako po starem kopitu uriš in podučuješ. Dokler boš inislil, da že dosti veš, če si le kako knjižico poverhoma prebral, ne moreš dobro sbajati pri svojeni poduku. Kdor hoče, da bi inu šola dober sad rodiia, sc mora tedaj vedao izobraževati in skerbeii, da si pridobi dobro učilo fmetodo), to je , uumost, da otroke tako podučuje, da ga lahko razumejo. Naj bo učitelj tudi učen, pa brez tečnega učila bo s svojim podukoni manj koristil, kakor manj učcni, ktori zna otrokom svoj nauk dobro razkladati. — Kako naj bi pa učitelj skerbel, da bi si pridobil to uninost, se nii zdi posebno imeniten neki pripomoček, kterega nekteri učitelji premalo cenijo. Ta pripomoček je ta: Opazuj druge učilelje, kako ravnajo s podukooi, in kako ga razlagajo svojim učencom. — Dokler človek sam ne poskuša v šoli, ne verjame, koliko velja ura, ki jo je pri poduku drugega učitelja preživel. Vsaka taka ura je zlata jagoda, ktera se ne more preceniti učitelju in šolskemu pripravniku. Svetujem tedaj šolskim pripravnikom, naj po nobeni viži po nemarnem ne zapravljajo ur, klere so jim za to odločene, da po šolskih razredili gledajo in poslušajo, kako podučujejo dolični učitelji. Poveni vam , Ijubi moji, ki ste si izvolili težko učiteljsko butaro, da vam bo za vsako takourozelo žal, ako ste jo po nemarnem zapravili. Spoznali bote to še Ie takrat, kadar bote butaro sam\ zadeli na rame. Svetoval bi tudi šolskim pripravnikoin, da bi si v posebne knjižice vse zapisovali, kar dobrega vidijo in slišijo v šoli boljših učiteljev. Taki zapomini bi jim dobro služili pri marsikterih okoliščinab, posebno pa pozneje, kadar začenjajo sami svoje žito mleti. Zavernil me bo znabiti kdo in rekel, da imamo dosti lepib knjig, ktere nam pomagajo in kažejo, kako naj se ravna pri poduku, kako naj se to in uno razkiada, kaj in koliko naj se uči i. t. d. *) To je sicer nekoliko res, — toda, kar je v knjigah pisano, si ne boš vse tako lahko in hitro prisvojil, kakor, ako sam vidiš, slisiš in zapišeš pri tečnem poduku izverstnih učiteljev. - Kdor hoce postati dober govornik, ni še dosti, da le v kaki knjigi bere, kako se mora govoriti, ampak inora tudi poslušati dobrega govornika in tudi sam dobro govoriti poskušati. Ravno tako naj tudi učitelj rad gleda in posluša druge učitelje, kteri tečno in razumno podučujejo. Kadar .šolski pripravnik stopi v učiteljsko službo, nima ioliko priložnosti, da bi mogel druge učitelje opazovati in poslušati, kako podučujejo svoje šolske otroke. Vendar, komur je za to kaj mar, pa tudi pozneje še marsikje, kolikor toliko , pazi na druge šole, kako napredujejo. Posebno mu za to služijo očitne, šolske preskušnje pri sosednib učiteljih. Pri takih priložnostih bo pazljivi učitelj primerjal svoj uk z ukom svojega soseda, ter bo lahko razvidil, kaj je morda on do zdaj napak ravnal, kako ta učitelj to in uno reč bolje, umnejše in tečnejše razklada i. t. d. Ako bi se pa primerilo, da bi se kak učitelj , kterega poslušamo, kaj zmotil ali kaj metodično pregrešil, bi nikakor ne bilo prav, da bi se mu kdo zavoljo tega kaj posmehoval in bi ga še celd *) Mi slovenski učitelj! imamo še prav raalo pomočnih šolskih knjig; pomagajmo si tedaj t kakor morenio ! Vredn. osramotoval: vse naj nas veže bratovska, edina Ijubezen. — Učitelji, kteri pa mislijo, da jim ni treba se od drugih kaj učiti, kažejo ravno s tem, da so nevedni in svojoglavni, ker nočejo verjeti, da se vsak učitelj pri drugein more kaj učiti, in ako druzega ne, vsaj to, da ve, kako se ne snie podučevati. ,,Poberite kosce, kteri so ostali, da konca ne vzamejo", je rekel nebeški učitelj svojim učencom. Pobirajmo toraj tudi mi skerbno vsako drobtinico, in pazimo na vse, kar nam količkaj pomaga, da bolje napredujemo in se izobražujemo, ter spolnujemo pregovor , ki pravi: ,,Zerno do zerna pogača, kamen na kamen palača." Fr. Gerbic.