Št. 36 V Gorici, Miaja trikrat m teden, in sicer v torek, Četrtek iu soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti preje-Hiaua »li v Gorici na dom pošiljana: vse leto.........15 K V. ».........10 „ V, » ¦ • •.......3 „ Posamične številke stanejo 10 vin. „S0Ci" ima .naslednje, izredne priloge : Ob novem ktu ,'kažtpot paBbfiiSsfii -j|,|ir^llj^i6|Br^^«««*^-v leta , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvei". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici ;tev. 7 I- nadstr. v „Gorižki TisL-imi1, A. Gabršček. * Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so računijo po Potit-vrstah če tinkano l-krat.t6.v; 2-krat"Y4*V, 3-fcftt 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Kckiame in spis; v uredniškem delu f") v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, y torek dne 30, marca 1909. TefiaJ XXX5K« »Vse za narod, svobodo in napredek Je Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah k praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v a i § t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo 1» opravništvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Sočeu vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld- 1*60. „Soča" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. AfriČ, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška eosta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. .Tellersitz, Nunska ul. 3. I. Hovariski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska nI. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Selrvrorz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trsta v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casorrna. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabSič) tiska in zal. Y napredno stražo ali Icam? i. V Kostanjevici na Dolenjskem je imela kranjska narodno-napredna stranka začetkom tekočega meseca shod, na katerem je govoril dr. 2 e r j a v, in sicer je rekel, kakor čitarno v »Slov. Nar„ med drugim tudi to-le; »Klerikalcem se je tudi hudo zamerilo, da smo se naprednjaki zedinili. Oso-bito jim ni prav, da v stranki sodelujemo tisti, ki smo bili kot dijaki v narodno-radk kalnih društvih. Mi smo seveda v okviru -tranke ostali isti in lahko rečemo, da so i a/mere privedle stranko v radikal n o smer. Boj do noža smo napovedali Nemcem in vladi, ne bomo počivali, dokler ne poženemo zadnjega nemškega uradnika n-r ne damo smrtnega udarca kranjskemu la/inemštvu. Začeli smo se d e in o k r a-11C u o orgnizovati ter delati pri k o r e-ii i ii i s širjenjem gospodarske organizaciji in izobrazbe. Iz tega sledi, da smo na delu, ki smo si ga kot radikalni dijaki stavili-. Narodno-napredna stranka na Kranjskem je začela živahno delovati, zlasti odkar ima v izvrševainem odboru mlajše a-gilne može, kakoršen je dr. Žerjav. Izjava dr. Žerjava nas prav veseli. On je bil v narodno-radikalni dijaški organizaciji. Ko je skončal svoje študije ter se nastanil na domačih tleh, ni ostal izven strank, ker ni na Kranjskem stranke, ki bi nosita baš izrazit naslov »narodno-radi-kalna«, ampak stopil je v napredno stranko in v tej je našei povsem ugoden teren /.a svoja naziranja, ki jih je prinesel s seboj i/ uarodno-radikalne dijaške organizacije. V stranki vidi hrepenenje po napredku, Aljo po spopolnjevanju in korakanju z duhom časa torej ne preostaje drugo v.ego vstop v stranko za človeka, ki hoče politično delovati ter res koristiti svojemu i arodu s političnim in gospodarskim delom. Taka stranka, kakor je napredna, potrebuje stalnega dotoka novih*'.svežih mo-čij, da se uveljavi v njej vse dobro, kar*^ prinaša s seboj tok časa ter se more okoristiti z nnzirahji mlajših, z nauki, ki so jih pridobili, lepo v skladu z razmerami, v katerih živimo in katere vedo starejši politiki prav razlagati mladim, koprnečim dušam. Politično delovanje je seveda težko pa nehvaležno. Kdor dela med Slovenci na naprednem političnem polju, ta je izpostavljen grdim napadom, žaljenju, obrekovanju, častikraji idt. Klerikalci se naj-pridnejc poslužujejo vseh nedovoljenih sredstev, da bi zatrli vsako napredno gibanje med Slovenci. Zato udrihajo po osebah ter skušajo, kjer le morejo, škodovati. To delajo deloma uspešno, ker marsikedo se je že prestrašil posvečenih spletenih bičev ter zbežal s političnega polja. Pa tudi med pristaši jedne in iste stranke so taki, ki mislijo, da je vnii, ki dela politično, nekaka žoga, katero sme vsakdo metati, kamor se zljubi. No, pa saj vemo, kako je pri nas Slovencih: m n o g o z a b a v-1 j a n j a, m n o g o kriti k e, p a m a 1 o d e I o v a u j a. Tako je povsodi in to ob-, čutilno prav bridko tudi pri nas na G o-r i š k e m. Koliko nepotrebnih besed se spregovori, koliko neumestnih opazk, koliko neumnega zabavljanja in udriliunju je iu pa kako malo ljudij, ki d e 1 a j o, res delajo! No. pred časom še smo imeli na Goriškem le majhen naraščaj inteligence. Le malo akademikov je bilo, ki pa so šli po Svojih službah, na politično polje pa ni bilo prirastkov, da bi se obdelalo ter bi z istega vsevelo koristno politično, gospodarsko in socialno delo. Dandanašnji je naraščaj že večji, pa kaj vidimo? N. D. 0. v Gorici - Po časnikarski dolžnosti poročamo, da se je vršil v nedeljo popoldne na Goriščeku v Gorici ustanovni občni zbor Narodne delavske organizacije. Navzočih je bilo okoli 200 delavcev raznih vrst. Socialni demokrat je so razglašali, da pridejo v velikem številu na ustanovni občni zbor ter da ga razženejo, končno pa so si premislili in ni jih bilo. Glavni govornik je bil dr. IVlandič iz Trsta. V obširnejšem govoru je razložil temeljito potrebo N. D. O. Pazljivo so poslušali navzoči. Kar elektriziral jih je s svojim govorom. Prav umestno je Še posebej povdarjal, da N. D. O. ni nikak privesek ne napredni ne klerikal. stranki, nima nič opraviti ne z Gabrščekom ne z Gregorčičem, m a r v e Č je s a m o s t o j-n a o r g a u i z a c i j a slov. d el a v st v a. Vse to se razume že sicer samo po sebi, ali ker so socialni demokratje toliko mešali, je bilo potrebno to izrecno povdar-jati. Za dr. Madičem je govoril S k al A k iz Trsta, govoril je tudi VI. K n a f I i č iz Gorice, pripovedovale, kako je pričel boj med delavstvom m kapitalom, kako se je zanesel k nam, kako je pričelo pri nas delavsko gibanje in kako potrebna je taka organizacija, kakoršna se ustanavlja. Vsi govori so bili stvarni, dobro premišljeni ter so morali le ugodno učinkovati na navzoče delavce. Zrno je položeno v delavstvo, iz katerega naj vsevete dobra, koristna organizacija, ki naj ščiti našega delavca v njegovi stroki, ga izobražuje, ob jednem pa mu ohrani narodni čut, da bo vedno vedel, da je sin slovenskega naroda. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Vladimir Knaflič, jurist; podpredsednik P i no Cejan, žel. poduradnik; tajnik Karol Vuga, komptoarist; blagajnik Jos. Fabčič faktor; knjižničar Jos. Črn o vi c, čevljarski pomočnik; 2 odbornika: KarolKoren, železničar, in Mirko P1 e s n i č a r, knjigovez; namestniki: Ivan Mizerit, Železničar, Franc Oblak, sedlar, Pavel Jezer ni k, mizar. Predsedniki skupin: železničarjev Cempre, lesnih delavcev H u m a r, voznikov P o 1 a j n e r. Poziv do slov. dijaštva. Dragi tovariši! Krakovska komisija »Ognivva« — zveze a kad. društev poljske mladine, Štu- , dujoče na učnih zavodih v Avstriji, Vas vabi na vseučilišču v Krakovu! Na zidovju« našega vseučilišča se odbijajo pogosto odmevi boja, ki ga bije Vaš narod za svoja prava, ki ga bljete posebno Vi za najvišje ognjišče znanosti, za slovensko vseučilišče v beli Ljubljani! Poljska akad. mladina, ki ima edino v mejah te države možnost, zadostiti svojim potrebam omike in prosvete, ki se v srcu Poljske v Varšavi z največjim po-Žrtvovajem bojuje, da pridobi nazaj o r o-p a n o ji vseučilišče, z največjo simpatijo do Vas zasleduje Vaš trud in prizadevanja za pridobitev lastnega vseučilišča! Poljska nkad. mladina Čuti v dim ««•»• ca, kako velik pomen ima lastno ognjišče znanosti in kulture naroda, in iz tega čustva se je porodila misel, povabiti Vas, tovariši, ki imate iskati izobrazbe in prosvete v tujih, največkrat sovražnih Vam centrih, na prastaro vseučilišče jage-. Ionsko! Vrata krakovskega vseučilišča so Vam — odprta! Cela »Alma mater«*) z veseljem pozdravi v svojem zidovju sinove bratskega naroda! *) Pod izrazom cela „Alma inator" je razumeti tndi rektorja in akadomični senat, ki je dijuSkomu pozivu z največjim vosoijein dal svojo sankcijo in je pripravljen, Slovencem izkazovati v vsem naklonjenost, pa ga iz raznih vzrokov ni bilo mogoče ofloljalno menovati v pozivu ! Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski ipiaal: « ALBXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) Bazin je začutil, da ga nekdo vleče za rokav. Obrnil je svoje oči, ki so gledale proti nebu, v tla ter spoznal Priqueta. — No, prismoda, kaj pa je, da se me upaš motiti v moji službi? vpraša cerkovnik. — Gospod Bazin, odvrne Friquet, Maillard, saj veste, oni, ki je prodajal blagoslovljeno vodo v Saint-EustaŠki cerkvi.... — No, da, kaj je ž njim? — No, dobil je v oni bitki z mečem eno po glavi; tale orjak, ki stoji tu, saj ga vidite, ga je udaril. — Tako? No, potem mora biti pač zelo bolan. — Tako bolan, da umira, in da bi se rad spo-vedal gospodu koadjutorju, predno umrje; kakor pravijo, ima gospod koadjutor oblast, odpuščati velike grehe. — In si li domišljuje, da se bo dal gospod koadjutor zaradi njega motiti? — Da, gotovo, zakaj kakor je videti, mu je go spod koadjutor to obljubil. ~ In kdo ti je to povedal? — Maillard sam. — Torej si ga videl? — Gotovo? bil sem tam, ko se je zgrudil. — In kaj si delal tam? — No, vpil sem »Dol z Mazarinom !< »Smrt kardinalu!« »Na vislice z Italijanom!« Ali mi niste rekli, da naj tako vpijem? — Ali boš molčal, prismodica ti! pravi Bazarin ter se ozre nemirno krog sebe. — In tako mi je rekel Maillard: »Pojdi iskat koadjutorja, Friquet, in če mi ga pripelješ, te naredim za svojega dediča«. Pomislite, gospod Bazin, dedič prodajalca blagoslovljene vode v Sain-Eustaški cerkvi! Hm ? Treba mi je samo roke prekrižati! Vsekakor bi mu rad izkazal to uslugo; kaj pravite vi ? — Obvestit grem gospoda koadjutorja, pravi Bazin. In res, približal se je počasi in spoštljivo prelatu, mu pošepetal nekaj besed na uho, na kar mu je oni prikimal z glavo, in potem se je vrnil z istim korakom, s katerim je . il odšel, ter rekel: — Pojdi povedat umirajočemu, naj potrpi; Mon-seigneur bo čez eno uro pri njem. —- Prav, pravi Friquet, moja sreča je narejena! — Da, res, pravi Bazin, kam se je dal prenesti? — V stolp Saint-Jacques-la-Boucherie. Očaran, da je imela njegova pot tak uspeh, je odhitel Friquet iz bazilike, in sicer v obleki strežnika, kar mu je pot Še olajševalo, ker so se mu ljudje tako rajši umikali; napotil se je naglo, kar so ga le mogle noge nesti, proti stolpu Saint-Jacques-la-Boucherie. Kakor hitro je koadjutor odpel »Te Deum«, se je napotil tudi on, ne da bi slekel slavnostno obleko, proti stolpu, ki ga je tako dobro poznal. Prišel je še pravočasno. Dasi so ranjencu pojemale moči bolj in bolj, ni bil vendar Še mrtev. Koadjutor ju so odprli vrata v oni oddelek, kjer je umiral berač. Trenutek pozneje je prišel iz stolpa Friquet z debelo usnjato vrečo v roki; odprl jo je, kakor hitro je prišel iz sobe, in videl je na svoje veliko začudenje, da je polna zlata. Berač je držal besedo: naredil je Friqueta za svojega dediča. — AL, mati Naneta! je vskliknil Friquet, ki mu je kar sapo vzelo, ah, mati Naneta 1 Več ni mogel govoriti; toda ostalo mu je vendar še dovolj moči, da se ni zgrudil. Spustil se je v obupnem teku na ulico, in kakor se je zgrudil maratonski sel na trgu v Athenah z lavorjem v roki, tako je pri-dirjal Friquet na prag hiše svetnika Brousella ter se zgrudil tu na tla; po tleh so zažvenkljali cekini, ki so se vsuli iz odprte vreče. Mati Naneta je pobrala najprej cekine in potem Friqueta. Med tem časom se je vrnil sprevod v kraljevo palačo. — Gospod d' Artagnan je res nenavadno hraber Človek, mati, je dejal mladi kralj. — Da, sin moj, in izkazal je vašemu očetu mnogo zaslug; hranite si ga tprej za bodočnost. — Gospod stotnik, pravi kralj d' Artagnan u, ko je stopil iz kočije, gospa kraljica mi je naročila, naj povabim vas in vašega prijatelja barona du Vallona za danes na diner. (Konec prihodnjič.) Živimo v.iradi, da bomo že v letnem tečaju imeli priliko do skupnega dela, do vzajemnega spoznavanja se,-do resničnih odnošajev. * Po informacije prosimo zglašati se na naslov: »Krakowska komisija »Ogniwa««, Krakow, Dom Akademicki ul. Jablonow-skich. Krakovska komisija »Ogniwa« .— zveze akad. društev mladine študujoče na učnih zavodih v Avstriji! Wilhelm K a h 1, predsednik. Wanda K a-sznicowna, tajnik, Slavomir Czer-w i n s k i. J. K r o p a c z. Krakowska Komisija Z a r z a d u »Ogniwa« Zwiazku Towarzystw ksztaleacej sie m!odžiežy polskiej w Austryi. Jeleizdajmška" razprava v lapebu. (Dalje.) Niko Ercegovac svečenik. Obtožnice ni ume!. Ako se ozira na svoje življenje se je vselej posvečava! le svoji irodbini, ni pa zahajal v nikake družbe, ne more umeti, kako se ga je moglo sumničiti veteizdaje, kamo-Ii tožiti! Člen je srbske smostalne stranke. Bil je tudi predsednik organizacije, ali je položil ta čast,'ko h uvjdel, da ima premalo politične naobraz-be za to. Nič ne ve o »tajnih sestankih« v Glini. Nikdar ni čul vsklikov kakor n. pr. »Živela Srbija!«, tudi ni nikdar tiral v cerkvi velikosrbske propagande, ker cerkev mu je sveta, kakor bi morala b i t i V a m (obrnen proti sodnikom) s o d-Ina dvorana. Ne dvomi na verski vzgoji prič in ie uverjen, da ne bodo pod prisego" drugače govorile. »Da pa sem S r b, t o s e m v s e s a v a 1 v a-s e z m a-ternitn mlekom«. — Državni prav-dnik: »Da, ali tega niste vsesavali z ma-ternim mlekom, da ste protidinastični!« Na klopeh obtožencev in na tribuni j braniteljev je nastal grozen hrup in protestni klici: »To je vendar preveč!« Toženec pope Milic je pokazal razburjeno » prstom im UiZ. pravilnika. Vs! bramtelji, razjarjeni do skrajnosti, so se dvignili in so protestirali glasno. Mej občinstvom veliko gibanje. Predsednik je zvonil in je zaklical obtožencem v velikem razburjenju: »Kdo od vas kriči tu? Obtoženci: Mi vsi! Predsednik: Discipliniram vas! Toženec pop Milic: Disciplinirajte drž. pravdnika! Državni pravdnik Accurti: Prosim varstva sodišča! V velikem hrupu se je senat odstranil na posvetovanje. V sodni dvorani je vladalo velikansko razburjenje. — Po kratki pavzi je razglasil predsednik sklep senata, glasom katerega se obtoženci razen Erce-govca (ki je bil zasliševan) o d s t r a-n i j o i z d v o r a ne, se pop Milic obsoja na 24 ur zapora v temi in en post, a bra-nitetj Medakovič v globo 150 K. Odhajaje so klicali obtoženci, še vedno razburjeni: »Obsodite nas vse! Mi vsi smo enako krivi kakor pop Milic. Kar razglasite razsodbo! Čemu to zaslišavanje?!-« — Pop Milic: Vsako nasilje ima svoj konec! Obtoženec 37-Ietni trgovec Ni kola Rebrača. Toženec govori težko in ga je tudi težko umeti. Tožen je, da je imel v Glini popplnoma revolucijonaren ^govor. Predsednik: ni umel odgovorov obtoženca, kar je dovajalo dO zelo komičnih nespora-zumljenj. — Med drugim je pripomnil predsednik: »Ne ume jem Vas niti ene besede! «Toženec: »Vidite torej, vi ne umejete niti ene besede; o b t o ž e-valna priča Bižar pa trdi, da je u m e 1 v e s g d v o r, ki da sem ga imel!« Predsednik je otvoril razpravo ob Vt9 uri. Pozvan je bil 18. obtoženec, 23-letni blagajnik srbske industrijske banke v Glini Stanko Rebrača. Branitelj dr.Budisavljevič je predlagal: Po obtožnici je toženec obtožen, da je prednjačil oboroženemu banderiju v Glini ter da je naslovil na banderij vele-izdajniški govor. Čim je obtožnica postala pravokrepna, je branitelj dr. SoJarič stavil predlog, v katerem je ponudil več prič, ki dokažejo-alibi toženca. Predlog je bil odklonjen, priče pa so bile vzlic temu zaslišane. Predlaga torej, da se prineso zapisniki o zaslišanju in se prečrtajo/' Predsednik: Priče so bile zaslišane na predlog državnega pravdnika. — Branitelj dr. Budisavljevič: Kje so zapisniki? — Državni pravdnik Accurti (iako razburjen): »Mari se tu vodi preiskava?« — Predsednik ni dovolil dalje govoriti o tem. Senat je odklonii predlog branitelja. Obtoženec Stanko.Rebrač, Toženec je bil člen srbske samostalne stranke. Nič ne ve o kakih tajnih sestankih. O i| obtoževalni priči Matijeviču pravi, da iz osebnih interesov priča proti njemu. — Predsednik je povdarjal, da je imel v Glini na oboroženi banderij govor, v katerem da je rekel med drugim, da imasta J Svetozar Pribičevič in Bude Budisavlje-' vič zveze s Srbijo in da je to !e prvi korak do osvobojenja Srbov. — Toženec oporeka najodločneje. »150 prič imam, da tam sploh nisem bil«. — Ali je v Glini dosti frankovcev?« — Toženec: »Toliko kolikor navaja obtožnica obioževainih prič. . (Viharna veselost). Na vprašanje .branj- L telja dr. Solariča izjavlja toženec da je-tog jako čudna, da mu je okrajni predstojnik j rekel že mesec dni pred aretacijo, da bo aretiran. Od kodi neki je vedel to? Pozvan je bil 19. obtoženec, 28-letni trgovec in gostilničar Jurij K o n č a r. Člen je srbske samostalne stranke in ni umel obtožnice. O »oboroženem banderiju« ve le to, da so prišli k njemu v gostilno. Toženec Stanko Rebrača ni bil j| poleg!! Pozvan je bil 20. obtoženec, 38-letni krojač Ljubomir Vilic. Bil je člen izvrševalnega odbora srbske samostalne stranke. Odkar je v zaporu je gmotno po-popolnoma propal in prišel v konkurz. Tedaj je izstopil iz odbora stranke. Kakor krojač je šivai srbske pa tudi hrvatske zastave. —, Predsednik: Jedna prič pa trdi, da ste stopili nekemu psu na rep in rekli: Vidite, tako kriče Hrvatje! »A to je tisti glasoviti pes, ki sploh nima repa!« (Viharna veselost). — Predsednik: Ali mu niste morda stopili na nogo? — Toženec: »Ne, to je bilo vse drugače«. Toženec je pripovedoval, kako so sedeli v neki gostilni na razvitju zastave društva gasilcev. Pri zravenski mizi so bili fran-kovci, ki so izzivali navzoče Hrvate in Srbe. Oni peš brez; repa je bil poleg. Je-den frankovcev je kričal neprestano,'da tu ni Srbov, ker vsi, ki so tu rojeni, se Hrvatje. Na to je menil obtoženec, da po tej logiki bi bil tudi ta pes Hrvat! Ko so ga aretirali, so ravno Hrvatje v Glini napravili prošnjo na sodišče, da bi se ga izpustilo iz zapora. Mej njimi je bil celo je-den, ki ga obtožnica sedaj navaja kakor obtoževalno pričo. Toženec je pripovedoval, da je šival srbske zastave tudi za v.adnega kandidata Sejepčeviča. — Državni pravdnik Accurti: To so bili drugi časi. Tedaj se ni govorilo o kralju Petru kakor o našem kralju. — Toženec Vale-rijan Pribičevič in drugi toženci: »Tega se tudi danes ne govori. (Velik hrup med obtoženci). Predsednik je da! tožence Ar dama in Valerijana Pribičeviča in Mom-. čiioviča odvesti iz dvorane. Ostali obtoženci: »Potem gremo vsi! Kakovo sodišče je to? Kje je varstvo za obtožence?!!« (Hrup je trajal dalje). Predsednik je naznanil sklep senata, s katerim se vsi toženci — izvzemši one z Gline — izključijo od današnje in jutršnje razprave. Pozvan je bil 21. obtoženec 32-letni trgovec Dimi tri Gajič. On ni člen srbske samostane stranke. Nič ne ve p ; kakih »veleizdajniških« pojavih. Ni prodajal nikakih čepic z napisom: »Živel Ka-ragjorgjevič!«, ?~npak z napisom: »Živela-Hrvatska!« — Branitelj dr, Nemec: Katera priča je preklicala svojo izpoved? — Toženec: Priča obtožnice Matijevič. , Poprej je trdil, da je videl na mnogih hi- šah sliko kralja Petra. Sedaj pa pravi, da je le čul o tem.—Na vprašanje branitelja dra. Solariča je bilo konstatirano, da tista priča, ki da je kupila pri obtožencu čepico z napisom: Živel Peter KaragjorgjeviČJ — ne zna ne pisati ne citati! Predsednik je ukazal privesti 22. obtoženca Bogdana Ris to viča, ne-oženjenega gruntovnega praktikanta. Obtoženec je izjavil, da ni člen srbske samostalne stranke, da ne ve ničesar o sestankih te stranke, in o njeni organizaciji. Istotako mu ni ničesar znano o raz-širjevahju srbske ideje, slike kralja Petra itd. V obče je na vsa vprašani? odgovar* ja negativno. — Zatem je bil pozvan 23. obtoženec S t e-v o K on čar, 27-letni oženjem brivec iz Gline. Obtoženec je Člen srbske samostalne stranke od leta 1903. Obtožnice ni razumel in ne čuti se krivega. Oporekal je vsem podatkom obtožnice..Predsednik: Ste 1» bil v stiki z Adamom Pribičevičem? Obtož.: Da, enkrat sem ga obril. (Smeh). Družba sv. Cirila in Metoda. Dražba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi še precejšnje število velikonočnih razglednic. Bližajo se prazniki; vsak zaveden rodoljub naj napiše voščila k praznikom na dražbine razglednice. Posoemajmo v tem Čehe, ki rabijo v tacih slučajih izključno razglednice Sol Matice! — Vsak trafikant M moral imeti dražbine razglednice. vzbuja tek in JaSiko prebavo ter ft»uiii|fu! vi miciJ ureja pnsoovo. Zaloga pri flnl UereHču in fl. Seppenhoferju u (iorici. DOPISI. Iz cerkljanskega okraja. BliktlO. ~ Gospod urednik i Že dolgo se ni nihče oglasil v vaš cenjeni list iz naše 0^'ine. Morda mislite, da je pri nas vse tako, kakor "pišejo klerikalni listi? Znano pa je javnosti in tolminskemu glavarstvu, kako delajo naši klerikalci na Bukovem zaradi cerkovnika in njegove plače. Vsi veljavni in napredni možje so bili za to, da naj se ustanovi cerkovniku plaža. Pa vse zaman, klerikalni prvaki, posebno pa naš očka podžupan je vse ovrgel pri vsaki starešinstveni seji v Cerknem. Olavarstvo je takoj storilo svoj korak do županstva v Cerknem, ali, glej žalostno cerkljansko klerikalno županstvo pa Še zdaj ni ukrenilo nujno potrebnega koraka, •dasl je že preteklo 3 mesece. VeČina obci-narjev so se vsejedoo dogovorili in poskrbeli, da so šli po občini in pobrali cerkovnikovo plačo in so zopet sprosili cerkovnika, da opravlja začasno službo cerkovnika na Bukovem. Klerikalni prvaki pa še zdaj niso plačali, ko mu dolžujejo že nad 3 leta. Taka je pobožnost naših klerikalcev na Bukovem. Pa le poglejte jih, kaj so pa še zdaj napravili ti pobožni hinavci. Pred tremi tedni je šel naš prečastiti gospod župnik obiskat nekega bolnika četrt ure od župnišča. Nazaj grede je stopil v bližnjo trafiko po par smodk, pa kar naenkrat stopijo trije najhujši klerikalci za njim, med temi tusti očka pod župan, najhujši klerikalec na Bukovem in ob enem tudi ud cestnega odbora cerkljanskega. Potem ga zgrabijo in mu izrečejo vse najgrše reči, kar si drugi človek ne more misliti, kakor edino klerikalci, ker jim ni nobena reč preostudna. Zdaj ima vso reč sodnija v rokah ; smo radovedni, kak bo izid vse te klerikalne hudobije na Bukovem. Domače vesti. Javno predavanje se bo vršilo jutri ob 8. uri zvečer v dvorani hotela pri zlatem Jelenu. Predaval bo g. prof. Seidl o »BaslUlSki ; Svatbi". G. prof. Seidl je znan strokovnjak < na naravoslovnem polju, zato bo njegovo predavanje za vsakogar zelo, zanimivo in upati f je, da pride jutri mnogo našega občinstva poslušat to predavanje, katero bo zadnje pred ¦ Velikonočjo. Ako bodo sledila še predavanja po praznikih, se pravočasno naznani potom časopisov in potom naznaail v tigoviaah A. • Gabršček. Zt družbo s«. Cirili li Metodi: Mesto venca povodom smrti g. Jos. Praprotnika, c. kr. *viš. car. oficijala v p. so darovali: Marija Praprotnik K 10. — Antonija Pršina K 10 — in Avgust Praprotnik K 10 — poseben prispevek K 10. — Skupaj K 40. — » .. ¦ Za krmlnsko Seli je nabral K 2-20 g. M. \ A. Toroš, učitelj v Hruševlju, povodom veselice obmejnih Slovencev v gostilni g. Josipa ;, Urbančiča, ko je ta obhajal svoj god. | Sokolski sestanek. — V nedeljo 28. t. ' m. so se scšli pri »zlatem jelenu« v Gorici odposlanci vseh primorskih sokolskih , društev. Starosta goriškega Sokola brat ; dr, LevpuŠček pozdravi došie in na kratko razloži namen sestanka. Dnevni red: 1) S k u p n i z 1 e t vseh primorskih Sokolov dne 4. julija t. 1. na Opčine. Zlet priredi tržaški Sokol. Izvajale se bodo vaje, določene za sokolske slavnosti v Celju in pogovor o drugih skupnih zletih v Crniče, Cerkno itd. 2). Ustanovitev pri-morske ž upe. Pri tej točki se je unela živahna debata. Na predlog br. dr. Jergo-Iiča se sprejme soglasno, da se ustanovi začasno primorska župa s sedežem v Gorici, v kateri bi imela mesto tudi tržaška sokolska društva, ker teh poslednjih je še premalo, da bi ustanovili svojo lastno žu-po. Ko se tržaško sokolstvo okrepi in pomnoži, se izločijo tržaška sokolska društva in ustanovijo svojo lastno župo, pritegnejo k sebi spodnji Kras (Sežana, Na-brežina itd.) ter koperski okraj, dočim bi goriška župa kot taka ostala samostojna. Pri točki slučajnosti je priporočal brat dr. Jergolič toplo gojitev teoretične izobrazbe, ki,naj bi tako dala temeljito podlago gojitvi sistematične telovadbe. Sestanek se je zaključil z največjim zadovoljstvom in zagotovilom, da je storjen važen korak naprej v Sokolstvu v Primorju, V Bovcu se ustanavlja »Sokol«. Vojaki-plani.ici so odšli včeraj zjutraj iz Gorice v naše gore, kjer se nastanijo za poletje v Kanalu, v Volčah, Kobaridu, Breginju itd. Čista! »*&;¦ gospa Daniloia i Trstu. — Za nevenljive njene zasluge za slov. gledališče v Trstu je odbor dram. društva odredil g. Danilovi častni in benefični večer dne 4. aprila t. 1. — Predstavljala se bo igra Madame Sans-Gene. V naslovni ulogi nastopi gospa Danilova. Beneficijautinja je sodelovala jedno leto pri tržaškem gledališču kot učiteljica in igralka ter se s tem trudila za naraščaj tega gledališča. — Pripozcati se mora g. Danilovi požrtvovalnost, da je ugodno stališče pri ljubljanskem gledališču zamenjala z napornim delom v Trotu. Kakor čujemo, bo praznovala gospa Danilova ta častni večer najsijajnejše, Zanimanje za to predstavo je veliko. Odlikovana babica. — častno kolajno zn svoje zvesto 40-letno službovanje je dobila v Miruu babica Marija Ferlat. Nepotrebno društvo- — V Gorici se je o-snovalo novo kolesarsko društvo »Danica". Čemu pa, ko obstoji dobro, Btaro kolesarsko društvo »Gorica«, če ustanovijo še klertkaki svoje kolesarsko društvo, bomo imeli v Gorici kar 3 slov. kolesarska društva. Ta bo lepa i Umevno je samo po sebi, da takih razdirajoČih stremljenj ne bomo podpirali. Kdor hoče biti kolesar, ima na razpolago društvo „Goricatt, katero je tako, da ni nobene potrebe, ustanovljati novo kolesarsko društvo proti njemu. -~ Smejali se bodo le klerikalci v pest vsem BDaničarjem8, češ, pa smo jih le odgnali od društva „Gorica". Malo časti za može, Če ubogajo klerikalne intri-gante! Dosti 1 Kil pr«l dr. Ty«t? — Po BDel. listu" piše članke, v katerih hvali dr. Gregorčiča. Postala sta debela prijatelja, odkar se borita proti napredni stranki. Gregorčič je katoliški mož, načelnik S. L. S., torej katoliške stranke na Goriškem, dr. Turna pa prvak socialnih demokratov, katere v drugih položajih razglašajo klerikalci za nevarne brezverce, katerih se treba vernemu slov, ljudstvu ogibati, kakor se ogiba hudič križa. Ta razlika pa jn čisto nič ne moti, da bi si ne bila debela prijatelja proti napredajakom. Klerikalec se zveze tudi z belcebubom, če mu kaže. — Dr. Turna poje slavospeve dr. Gregorčiču radi slov. šole v Gorici. Pravi, da ustanovitev Sloginih šol je ideja in zaslnga dr. Gregorčiča ter da je Gregorčič tisti, ki je kaj storil za probujo slov. naroda. Jej, jej 1 Dr. Turna dobro ve, da se ideja in vstanovite7 Sloginih šol ni rodila v glavi dr. Gregorčiča, ali ker sedanji položaj dr. Turni kaže, kaditi dr. Greg., mu kadi, kar se da. Da se poslužuje neresnic, to ga nič ne ženira. Kakor kaže — tako je geslo črnih klerikalcev in rdečkarja Turne. Sedaj prišiva vse zasluge za slov. šolo v „Š. d*, dr. Gregorčiču na hrbet, leta 1899. pa je pisaril isti dr. Turna po „Soči% da ima za Š. d. premnogo, če ne največ zaslug A. Gabršček in „Sočaa ter da je nesramno in perfidno, ako očita „Goricatt njemu, dr. Turni, da je Š. d. tiho delovanje mirnega' vrtnarja na vrtu našega Šol. vprašanja:, to je dr. Gregorčiča. Dr. Turna je bil takrat mnenja, da je tudi on sam veliko storil za slov. šolo v Gorici poleg Gabrščeka, ne pa dr. Gregorčič. •— Takrat ko si je po krivici lastil dr. Greg. vse za- jutri 31. marca od 8. do 9. zvečer predavanje pri Jelenu! sluge za' „Š. d.tt, je bilo to za dr. Turno po njega lastnih besedah „nesramno in perfidno", danes pa je pri dr. Turni dr. Gregorčič tisti, ki ima vse zasluge za šolo v „Š. d. V Kakor pač kaže. . Mož čebrna in piše same neresnice. Tako pripoveduje tudi, da je Gregorčič prepustil Gabrščeku tiskarno. Kakšno tiskarno? Gregorčič ju imel takrat .nobene tiskarne, to- rej tudi nolfeue «L"mogalX?^^^ šček si je sam kupil in razširil tiskarno. -1-Kdor bere Tumoye članke v „Qel. listu" pa sam ne pozna politične zgodovine zadnjih desetletjij, ta. bo čisto napačno poduč*en o ojej. Dr. Turna je že v«!r--zmeša«;, sam ne ve, kaj piš& »Delavski list" se le blamira s priobčevanjem Tumovih klobasarij. Klerikalci lil Slana. — Kako radi govoričijo klerikalci o slogi. Ali kjer treba delati složuo, tam so gotovo oni, ki ne marajo za slogo, delajo pa se vendar v javnosti velike prijatelje potrebne sloge. Na Štajerskem se bližajo deželuozborske volitve. Tam so tri stranke: narodna, klerikalna in slogaška. Kakor poroča »Narodni dnevnik8, je klerikalni vodja duhovnik in poslanec Korošec rekel: »pogajajmo se z liberalci, stavimo jim pogoje, katerih ne morejo sprejeti — potem jih pa obdolžimo, da 80 oni rušili slogo". —Komentarja ni treba. Dfuštto gostilničarjev * Gorici je društvo, ki kar ne more vspevati. Zašlo je že s prvega početka na krivo pot, ker se je postavilo popolnoma pod komando magistrata. Te dni se je imel vršiti občni zbor, pa ni bilo mogoče, ker ni bilo dos" članov. Torej niti toliko zanimanja ni več za društvo, da bi se mogel vršiti redno letni občni zbor. Zi slovenske sluiklojo v Gorici so ustanovili gospodje nunci posebno društvo, v kb ero zahajajo te zlasti ob nedeljah in praznikih. Služkinja, ki dela cel teden kot živina, je potrebna v nedeljo malce razvedrila, ali takega ne dobi v omenjenem društvu, kajti tam jih učijo le velike pobožnostl in udanosti v božjo voljo. Gonijo jih v cerkve k zgodnjim mašam, k Htanijam, procesijam in kdo ve kam §9. Mlade punice postanejo čisto zmešane, letajo okoli po cerkvah, sanjajo o nebeškem Jteninu, svoje delo pa začno zanemarjati, tako da imajo gospodinje križe in težave ž njimi. Gospodinje pač dajejo menda vse svojim služkinjam čas, da gredo lahko k maši ob nedeljah in praznikih, ali če katera odgovarja svojo služkinjo, naj ne hodi v tisto društvo, stori le dobro delo. Kaj pomaga služkinji, če vidi v društvu lepega stolnega vikarja Vugo, ko pa prihaja domov fanatizirana in nasičena naukov, ki jej motijo glavico ter jej odvračajo misli od dela. Seveda društvo tudi ni kar tako po ceni; služkinje morajo vedno plačevati za kake reči in knjige, molitvice ] itd. jim vsiljujejo, kar vse stane lepe novce. Naj si jih rajše prihranijo, bo pametnejše. In rajše naj gredo na sprehod nego zapravljat čas v ono društvo. — Sicer pa je sedaj u-stanovljena v Gorici Narodna delavska organizacija, ki tudi lahko kaj stori v prid služkinjam, da bodo pametno in dobro organizirane. Klirikaicl In ples pa foiovslio. — če plešejo kje naprednjaki, so klerikalci vsi iz sebe, češ, pohujšanje se dela, ker je ples po njihovi sodbi le pohujšljiv. Izprijenec' dobi seveda povsodi le pohujšanje, kdor ni izprijen, pa se lahko tudi prav pošteno zabava na plesu. — Kakor smo poročali, so zborovali 19, t. m. v Bohinja čuki; na tem zborovanju so se povišali'za „orleB. Ti vrli sorlitt so tudi plesali pri Šturmu in Hrovatu. Plesali so na „katoliški* podlagi in navzoči „preč. gosp. bratje čuki", pardon »orli0, so ime\i svoje dopadajenje nad njimi. Katoliški fantje že smejo plesati.... samo tisti prekleti „liberalcia ne! Navzoč je bil v Bohinju tual starosta goriških „čukovc „brat" dr. Dermastia. Ta dohtar je rekel lani na znanem veseiovanju y Mirnu, da za katoliške mladeniče ni ples —- liberalci naj plešejo, da zaplešejo svojo pamet, tako je govoril brihtni novostrujar in starosta »čukov" dr. Dermastia. Seveda se je potem vsejeduo plesalo v Mirnu, v Bohinju pa so čukasti orlici tudi pridno prizdigovali pete. Plesali so» pameti pa niso zaplesali, ker je .ne morejo več. -<- Ali se je vrtel tudi Dermastia ? ;- Pričakovalo se je okoli 200 mladeničev fc orlovih gnezd v Bohinju, prišlo pa jih je je 46; da le ne bo „mizerijatt prevelika, so )»n» pritaknili še nekaj otrok. — Domači lju-^i6 so bili nevoljni, ker so morali čakati na Paznik na mašo do 10% ter ker je č. g. „orelB brat kaplan Zabred v pridigi slavil le »orlice", sv. Jožefa, katerega praznik je bil, pa je omenil le mimogrede. -~ ' Poleg grde klerikalne politične gonje se je ugnjezdilo v cerkve še čukovstvo. Za Boga, svetnike in svete nauke je vedno manj prostora v božjih hramih. Boga odstavljajo politikujoči nimci ter stavijo na njegovo mesto posvetno strankarsko delovanje. gaje e! narsko-ttoilamijo na Reki se sprejme prihodnje šolsko leto (počensi s 16. septem-,'orom) okroglo 70 gojencev in sicer v 1 letnik 50, v ostala 2 pa po 10. — Pogoji za vsprejem se lahko naroče pri vodstvu mor. akad. v. Reki po 20 v. V jOSlIlal je umrl neki L. C,; in sicer v neki gostimi pri Kočevji za Raštelom. Bil je malo opit, pil pa je naprej, ko so mu prijatelji naročili nov liter vina. Kar se je sgrudil na tla ter ostal mrtev. Zadela kap. Izpred SOtfnlje. — Kolon pri baronu Ta-cco v Št. Ferjanu 42-letni, Josip Mužina je bil obtožen, da je^pošlfodoFtti sjreho bfše, t kjer je bival ter da je pobral baronu drv in j lesa, kar znaša zanj skupno škodo 350 K. Mužina je bil obsojen na 3 mesece težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. 38 letni Valentin Savle, kovač, je prišel natrkan domov ter se skregal s stariši. Pri tem je ranil mater na glavi. Dobil je za to 3 tedne ječe s postom vsak teden. Filip Ropaš, znan socialnodemokrutični agitator in prirejevatelj shodov po goriški okolici, je prestal te dni svoje dve kazni, eno radi tatvine, 7 mesecev, drugo radi ža-Ijenja Veličanstva, 10 mesecev. Iz Gorice je izgnan ter odkazan občini, kamor je pristojen, to je Vransko na Štajerskem. Kaznovan je bil 13 krat. Zastrupiti ie hotela v Ajelu v Fur-laniji 40 letnega delavca v tvornici stolic po imenu Koška njegova ljubici, ki Je živela ž njim.'V vino mu je primešala nekak strup. Ko je pil on, je pila Se ona, ali rešili so oba; Žensko so odvedli v zapor v Cerviiijan. Koška je Hrvat. V oni tvornici je okoli 100 hrvatskih delavcev. Zveza narodnih društev. »Bralno in pevsko društvo« na Slapu si šteje v dolžnost, izreči na tem mestu is-j kreno zalivalo našej. cenj. gdč. 1. R i c h-I te r, c. kr. poštarici, da je v njej dobilo j vrlo podpirateljico in sodelovalko pri dru-j štvenem delovanju. Takoj ko je prišla k j nam. se je začela zanimati za društveno t gibanje, posebno za petje. Sama se je rJri-i ponudila, da hoče poučevati petje. Izbrala ; je kmalu nekaj novih pevk in jih pouče-, vala v petju. Za veselico, katero je društvo priredilo dne 2. svečana 1.1. je ves čas podučevala igralce igro: »Dobrodošli! Kdaj pojdete domu?« Kot priznano taborna igralka na glasovirju priredila je k veselici sama točko: A. Pegen: »Mila luni-ca« koncertna skladba za glasovir, za kar je žela vseobčo pohvalo. Pristopila je tudi kot član društva. Priporočamo se jej za nadaljno naklonjenost ter ji izrekamo tem potom za njen dosedanji trud najiskrenejšo zahvalo. Odbor. Pevsko In bralno društvo v B^ah priredi prvo nedeljo v maju veselico z igro, petjem in plesom. Spored se priobči pravočasno. Prosi se bratska društva v okolici, da bi na ta din ne prirejala veselic. Društvo »Kremen« v Selih na Krasu priredi prvo nedeljo v maju namreč dne'2*\ maja javni ples. Trgovsko obrtne ia gospodarske vesti. 2(flRSl(l kuga. — Poslanska zbornica je 26. t. m. končala podrobno razpravo o novem zakonu proti živinski kugi. Poročevalec Povše je zopet obširno utemeljeval odsekove sklepe ter priporočal one spremembe, katerim se ne upira vlada. Ako bi zbornica tudi odobrila nekatere izpremembe, bi načrt zakona skoraj gotovo ne dobil najvišjega po-trjenja. Največje pomisleke so pri raznih strankah vzbujale določbe o kaznih, ki so v načrtu sploh previsoke, in o stroških. — Priporočalo se je tudi, naj država prevzame stroške tudi.za zakopanje mrhovine. Ako država plača obmejne straže, pregledovanje živine, uradno posredovanje ob kužnih boleznih, odškodnine itd., naj plača fie uničevanje pobitih in poginolih živali. Ker pa se vlada zaradi prevelikih stroškov upira predlogu, ostal je v manjšini. : Najbolj so .se upirali rusinski, poljski in slovenski poslanci, ki zastopajo obmejne okraje, določbam o kaznih. V imenu slovenskih poslancev je dr. Korošec predlagal razne izpremembe. Z ozirom na paragrafa 8. in 13. je izrazil željo, naj vlada naredbenim potom dovoli olajšave. Novi zakon namreč določa, da župarrtnitančno vodi živinski kataster v obmejnih okrajih. Zgodi se pa lahko vsak čas, da župan slučajno ni doma, ko pride občan, da je kupil, prodal ali zaklal žival. Za take slučaje naj bi vlada pooblastila tudi drugo zanesljivo osebo v občini, da sprejema taka naznanila. —Paragraf 63. določa po odsekovein-sklepu kazen zapora do treh mesecev ali globe do 1000 kron za osebe, ki ne naznanijo živinske kuge ali za Župane, ki se nalašč ali iz nemarnosti pre-greša pri izdajanju živinskih potnih listov, Poslanec 'pa je predlagal nižjo kazen do dveh mesecev aH 600 kron. — Odsek dalje predlaga zapor od enega dne do Sest mesecev ali od 10 do 2000 K za Vse druge prestopke proti zakonu. Obveljal pa je predlog, da se kazen zniža na tri mesece, oziroma 1000 K. Zbornica tudi pritrdi predlogu dr. Korošca, da h& kazen zniža, in sicer na en teden do šest mesecev, odnosno 50 do 2000 kron za osebe, ki se pregreše proti § 5. Ta pa določa, da se živina ne sme izvažati iz okuženih krajev, oziroma živino prevažati skozi take kraje, okraje in dežele. Odsek je konečno predlagal, naj se kaznujejo z zaporom od enega tedna do enega leta, oziroma ž globo od 50 do 4000 kron vsi Usti, ki iz nemarnosti razširjajo kugo med domačo živino. — Predlagal je, naj se kazen zniža do šestih mesecev, odnosno 2000 kron. Zbornica je pritrdila tudi temu predlogu in konečno odobrila načrt novega zakona tudi v tretjem branju. RizilrlMj« obriti v iiliziimn iklidliHu Trtt prosti luki c. kr. drl žel. - Za i. april iooo. nameravano razširjenje obrata v železniškem skladišču c. kr. avstr. državnih železnic na carinski meji (meja proste luke) v Trstu se ne bo zvršilo in se sprejema blago, ki je določeno zat)Ostaje, v katere se pošilja za časa oddaje po odpravnin predpisih čez Itocol, do preklica še nadalje kakor dosedaj v skladiščih A in B, ozir. D c. kr. priv. južno železniške družbe na cariniki meji. Čez Rocol v Trst-prosta luka Železniško skladišče c. kr. drž. žel. dospelo blago se dobiva od 1. aprila t. 1. v železniškem skladišču na carinski meji v ulici Štazione. Perutnlnarski razstavi. — osrednja perut- ninarska zadruga v Pjubljani priredi meseca maja t. 1. perutninarsko razstavo. Uravnavi Vipavskih VOdi — Poljedslsko ministrstvo je odobrilo načrte za uravnavo vipavskih voda in proračun stroškov v skupnem znesku 1,152.000 kron. Z ozirom na redno popravljanje državne ceste je ministrstvo za javna dela dovolilo 2 odstotka v okroglem znesku 24.000 kron državne pokore. Poljedelsko ministrstvo je le načeloma zagotovilo državno podporo, katero pa določi v odstotkih tedrj, ko bodo kranjska dežela in udeleženci zagotovili svoje prispevke. Srbija. Avstrijski minister zunanjih del naznanja v posebnem komunikeju, da se je doseglo na temelju angleškega predloga sporazumljenje med velesilami, Velesile, so najbrže že nasvetovale srbski vladi, naj pošlje Avstro-Ogrski noto, ki bo odgovarjala formuli, za katero so se zedinile vse velevlasti. Prestolonaslednikovo odpoved je vzela srbska skupščina na-znanje. Kralj Peterjeiz-d.al proklamacijo, v kateri naznanja odpoved prestolonaslednika Ojorgjaterdaje novi prestolonaslednik mlajši sin Aleksander. , Vojni minister general Živkovič je iz-|i dal ukaz, da rezervistom, ki so bili pred kratkim poklicani pod orožje, ni treba priti na vaje. V l a d a je o d r ed i 1 a s p To š-ivo r a z o r ož e n j e, k a r j e v z b u d i lo v 1 j u d s t v u v e l i k o n e v o 1 j 6. Bati se je nemirov in revolucije. —Govori se celo o odpovedi dinastije Karagjorgjevič! V diinajskih diplomatskih krogih se sodi, da zaželjeni mir se doseže že tekom tega tedna. * Rusko časopisje najostreje napada zunanjega ministra Izvolskega, ker je pustil Srbijo na cedilu, -se udal Avstro-Ogrski ter priznalaneksijo Bosne in Hercegovine.' Listi soglašajo v tem; da je Rusija s svojo zun. politiko izgubila za ne-dogleden čas ves svoj upiiv in ugled na Blkanu. Vse stranke dume so proti Izvol-skemu. — Prav vsled Rusije se je Srbija postavljala vedno na stališče, naj se skliče konferenca, kjer spregovore velevlasti zadnjo besedo glede Balkana ter rii hotela nič vedeti o direktnih pogajanjih z Avstrijo. Zdaj Srbija iie dobi nič, direktna pogajanja pa bi jej bila glede na takratni ostri položaj morda le kaj donesla! Angleško časopisje napada v ostrih besedah Rusijo, da se je udala pritisku Nemčije ter doživela sramoten poraz. Poroča se o napadu na finančne stražnike na črnogorski meji. Prijeli so baje dva sumljiva Človeka, ki sta korakala proti črnogorski meji. Ko so jih prijeli, sta oba z revolverji iiapadla stražnike. Dva stražnika sta težko ranjena, ona dva človeka pa sta pobegnila. Avstro-ogrski poslanik Forgach je obiska! Milovanoviča. Razpravljala sta o ureditvi trgovsko-političnih odnošajev med Avstrijo in Srbijo. S tem vprašanjem se bo bavil tudi minfsterski svet. Zakaj je priznala Rusija aneksijo ter zapustila Srbijo? Zato, ker jej je Nemčija grozila z mobilizacijo na meji ter z morebitno vojno, ako se ne postavi na stališče drugih velevlasti. Politični pregled. V ogrskim drtivnem zbiru je podal Ra-kovszky interpelacijo, v kateri vpraša, Se je mlnisterski predsednik pripravljen pojasniti odnošajedo Srbije ter vporablti svoj vpliv, da se napravi konec sedanjemu neznosnemu stanju bodisi z mirom ali s pričetkom vojne, Min. predsednik odgovori danes, V nemškem državnem zboru je Imel državni kancelar knez BUlow obširen govor, v katerem je odobraval aneksijo Bosne in Hercegovine po Avstriji ter pov-darjal, da je Nemčija stala ves Čas trdno na strani Avstrije, češ, »podpiranje Av s t r o-O g r s k e j e v k o r i s t N e m-čije«. »Nemčija stoji zvesto ob strani Avstro-Ogrske ter varuje tako svoje lastne, interese«. Ni Koroškem je pri volitvah v dež. zbor pri ožji volitvi iz splošne kurije v okraju Celovec propadel slov. kandidat Grafenauer s 6042 glasovi proti Metnltzu, ki je dobil 7732 glasov. Soc. demokratje so glasovali za Nemca. Hrvatski Vladi je zaukazala, da morajo vsi, ki imajo puške, pištole, revolverje itd., izročiti tako strelno orožje takoj politični oblasti. Slritiotlida m Hrvatskem. — časnikar Milan Plut iz Belgrada je bival v Zagrebu kot poročevalec o veleizdajniškem procesu. Kar na-krat so ga prijeli radi — vohunstva. Pokazalo pa se je hitro, da je nedolžen, na kar so ga izpustili ter je takoj odpotoval v Be-ligrad. Hišne prelikne v Petrooradu. — Zaprli so 26. t. m. popoldne veliko oseb, ker so zasledili baje novo prekucijsko organizacijo. Are-tiranci nočejo ničesar priznati. Našli so pri. njih obširen, natančno izdelan načrt za revo-lucijsko propagando osobito med delavstvom. Policija je preiskala 60 stanovanj in zaprla 30 oseb, med njimi 23-letno hčerko polkovnika Tanturova in njeno prijateljico Berevsin. Razne vesti, »Čitalnica" V Fulju je izvolila za svojega,: predsednika poslanca dr. M. Laginjo. ,. V Idriji so zmagali pri občinskih volitvah' v vseh treh razredih naprednjaki. Slava Idriji; T Nikdar ne bo črna 1 Ni Rumunskam so izbruhnili. zopet nemiri med kmeti. ^ Prid ttilftke poroto prične jutri razprava proti Fedranspergu, ki je umoril šansonetko"; ter jo Tazrezano pometal v morje. 1.1 S mornarjev naše vojne mornarice je uto--; nilo pri Jangtšekiangu.24. :t.f% kakor s|f poroča s Kitajskega. Pišejo 8e; Anton Hreljap Iv. Šlostaler, Stef. M&teson, Anton Makorih in Ivan &on. Bili so na ladiji »Cesarica :invj-kraljica Elizabeta«, '^ v/.- ^-i,«-;* ^'-&. Gftd Ji'«!!?8. — Od' 1. malega travna pa da .1. listppada bode dovoljeno ogledati si miramarski grad in sicer od 10. do 12. dop. in od 3. do 5. pop. i\mm organizacija IržaSUh Slaieacat. - Živo čutijo tržažki Slovenci potrebo boljše glasbene ustanove. Da se temu odpomore, se je osnoval pripravljalni odbor glasbenega druStva „Trsia, kateremu jo naloga preskrbeti vse potrebno za uresničenje te misli. V svrho društvenega razvoja je najel pripravljalni odbor stanovanje (nI. Coroneo št. 5. IL nadstr.), kjer vzdržuje že sedaj tečaje za teorijo, pevski in tamburaški zbor. članarina se je za sedaj tako le določila: Vstopnina 1 K, redni člani 1 K mesečno, podporni člani 2 K letno, ustanovni člani 50 K enkrat za vselej. Tragična osoda rodbina Vereščaflln. — V Pe-terburgu se sedaj mnogo govori o žalostni osodi, ki je zadela rodbino VereščHgin. Vsi člani te rodbine so se odlikovali s hrabrostjo in izrednim značajem. En brat, .Vasilij Ve-refičagin, znani slikar, je izgubil življenje v rusko-japonski vojni na vojni ladji „Petro-pavlovsk" skupno z admiralom Maknrovom. Drugi brat Nikolaj Vereščagin je umrl za opeklinami, ki jih je dobil povodom neke železniške nesreče. Trotji brat Sergej Vereščagin pal je pri Plevni v rusko-turški vojni; četrti brat je zblaznel, peti je povsem osiromašil, šesti brat, Aleksander Vereščagin, general v ruski vojni, se je nedavno ustrelil. Mati teh šestero bratov in njena hči sta umrli za operacijami. Ni iistrliskHrbskl maji ustriljM je bil te dni vojak Friedl. Friedl je bil hlapec s Koroškega. EfllptOfSka bOlllll M OČlh. — Ravnatelju berolinske očesne klinike dr. Greffu se je baje posrečilo dobiti vzrcčnika takozvane egiptovske bolezni na očeh. Velika žilaznlibi nesreča pri loslpdolu. — Na progi Zagreb-Reka se je pripetila pri Josip-dolu velika železniška nesreča dne 25. t. m. zvečer. Ponesrečil je mešanec, ki vozi iz J Kamerala-Moravice v Kariovec. Vlak je došel ob 6. uri 42 minut v Josipdol, kjer se je pa pretrgal in da je drugi del se zaletel v prvi del. Iz tira je skočilo vač voz, dva sta padla z nasipa 40 metrov globoko. Razbilo se je 22 voz. Uradno se poroča, da je ubitih šest potnikov, eden nevarno in eden lahko ranjen. Lahko sta tudi ranjena dva železniška uslužbenca. Phonola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrali kakoršenkoli prav izvrstno. - tudi komad Dotični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila zastopnik in z a-lagatelj Rajmund Kren Gorica, Via Teatre. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavn' ulici t državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. ¦— Domača in tuja vina. — Plzenjskc in puntigamsko pivo. *— Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Mali oglasi. Najmanjia pristojbina stane 60 vin. Afeoje oglas obsežnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin. Rajpripravnejie inseriranje za trgovce in obrtnike. " Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirojo. Skoda ni majhna. 1IM mila