Vpliv sprememb v izobraževanju medicinskih sester v Sloveniji na objavljanje v njihovem strokovnem glasilu : magistrsko delo

slovenski

magistrska dela

2002

bibliometrija    izobraževanje višjih medicinskih sester   Slovenija    magistrske naloge

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Delo se v prvem delu osredotoči na izobraževanje medicinskih sester (MS) v Sloveniji. Dotika se teme o podobi MS in njihovem raziskovalnem delu. V tem sklopu je predstavljeno edino strokovno glasilo MS v Sloveniji - strokovni časopis Obzornik zdravstvene nege. V drugem delu je predstavljena bibliometrična in vsebinska analiza Obzornika zdravstvene nege. V raziskavo so zajeti prispevki pod rubriko "Članki", izdani od leta 1976 do leta 2001. V tem obdobju so avtorjih 843 člankov napisali 5.540 strani, s povprečno dolžino članka 6,5 strani. Med avtorji je 68% žensk, kar je v skladu z dejstvom, da je zdravstvena nega (ZN) predvsem ženski poklic. Med avtorji moškega spola predstavljajo zdravniki velik delež. Največ avtorjev je višjih medicinskih sester (VMS). Univerzitetno izobrazbo ima 15,7% VMS, med njimi 28 podiplomsko izobrazbo. Dve MS imata doktorat znanosti. Sedeminštirideset odstotkov člankov je takšnih, kjer je med avtorji vsaj ena MS. Ljubljana je najpogostejši kraj iz katerega prihajajo avtorji. Prevladujejo strokovni članki. Večino znanstvenih člankov (30%) so, predvsem v zadnjem času, prispevale MS z univerzitetno izobrazbo, kar kaže na to, da je izobraževanje pomembno vplivalo na objavljanje MS. Avtorji v povprečju citirajo 6,9 let stare vire. V mediani skupnega števila citiranih virov se dvoletna obdobja statistično razlikujejo. Pričakovanje, da se bo z rastjo števila citiranih virov večalo tudi število citiranih tujih člankov, se ni potrdilo. Trend citiranih virov sicer kaže izredno rast predvsem v zadnjem obdobju, a ne kaže razlik glede povprečne starosti citiranih virov. Med 625 članki, ki imajo citirano literaturo, jih 7,7% navaja samo članke. Pokazalo se je, da se skozi čas delež citiranja člankov v časopisih statistično značilno spreminja, a ni jasnega trenda. Obzornik znanstvene nege v povprečju predstavlja 5,2% citiranih virov. Pri analizi vsebinskih oznak avtorice se struktura vsebine med dvoletnimi obdobji statistično značilno razlikuje. Trdimo lahko, daa MS vedno bolj raziskujejo lastno stroko in da se ta zrcali v vsebini člankov. Pomembno vlogo lahko pripišemo porastu objavljanja prof. zdr. vzgoje in MS z univerzitetno izobrazbo, saj je med znanstvenimi članki, katerih (so)avtorice so MS, delež zdravstveno-vzgojnih vsebin enak deležu vsebin ZN (18,9%). Glede na opravljene analize lahko zaključimo, da so spremembe v izobraževanju MS v Sloveniji pozitivno vplivale na objavljanje v njihovem strokovnem glasilu.
magistrsko delo

17.09.2009

DIZZIS