UDK 634.0.156.1 (Capreolus capreolus) (497.12 Ljubljansko barje) PRISPEVEK K POZNAVANJU ZIMSKE PREHRANE SRNJADI NA LJUBLJANSKEM BARJU Dr. Marko A c ce t to (Ljubljana)* A cc et to, M.: Prispevek k poznavanju zimske prehrane srnjadi na Ljubljanskem barju . Gozdarski vestnik 37, 1979, 1, str.~- V slovenščini, povzetek v nemščini. V severovzhodnem predelu Ljubljanskega barja je bilo ugolovljeno, da srnjad pozimi najbolj objeda vrste rodu Salix. Quercus robur, Rubus sp., Euonymus europaea, Cornus mas. Druge manj obžrte vrste za prehrano srnjadi niso nič manj pomembne. Izjemi sta vrs1i Rhamnus lrangula in Alnus glutinosa, edini vrsti za kateri moremo trditi, da srnjadi ne prijata. Vrstni red priljubljenosti rastlinskih vrst grmovne plasti je v dokajšnji meri odvisen od njihove stalnosti in pokrovne vrednosti ter bo zato v drugih ekoloških razmerah povsem razl"1čen. A cc et to, M.: Contribution to the Knowledge of the roe-deer Winter Browse in Ljubljana Moor. Gozdarski vestnik 37, 1979, 1. pag . 4-8. ln Slovene with summary in German. It has been found 1hal in winter the roe-deer in the northeastern part of Ljubljana Moor teed mostly on the browse of: species belonging to genus Salix, Quercus robur, Rubus lruticosus, Euonymus europaea, Sam- bucus nigra Cornus mas. Olher shrub layer species that are less browsed on are just as impor1ant for the. roe-deer winter diet. The only exceptions are Rhamnus Jrangula and Alnus glutinosa - the only species for which it can be said tha1 they do not suit the roe-deer. The order of preference for plant species depends wi1h roe-deer to a large extent on the species freouency and cover: therefore it will be enlirely changed under different eco log ic al cond itions. Uvod Poznano je, da srnjad ne je samo sočna ·rastlinje, temveč tudi njegove trše dele, ki jih dobi z objedanjem številnih vrst grmovne plasti v vseh letnih časih. še posebej pomembna je ta pozimi, ko snežna odeja prekrije pritalno rastje. Grmovna plast kot sestavni del številnih gozdnih združb, še bolj bogato razvita na njihovih robovih, opuščenih kmetijskih površinah, živih mejah in drugod, je torej nepogrešljivi del zimske prehrane srnjadi. Vrste grmovne plasti, ki rastejo v različnih okoljih, poznamo že dolgo do podrobnosti, malo pa vemo o vrstah, ki jih divjad v različnih okoljih tudi najraje objeda. Doslej smo s.e pri tem v dobršni meri opirali le na dela tujih piscev, medtem ko med domačimi redko najdemo tiste, ki so posvetili nekaj več pozornosti tej nadvse pomembni problematiki. V pričujočem prispevku skušam prikazati vrste grmovne plasti, ki jih srnjad najraje objeda in njihov pomen za zimsko prehrano srnjadi na primeru Ljubljan- skega barja (ob levem bregu Ljubljanice med Rakovo jelšo ter Drpaležem). Opis rastiščnih razmer Omenjeno območje obsega severovzhodni del Ljubljanskega barja, ki skupaj z osrednjim delom Slovenije pripada kontinentalne prevladanemu območju. Na izra- zito nižinskem predelu, ki leži v nadmorski višini 289 do 293m, kjer se pre- ~ Dr. M. A .. dipl. inž. gozd ., biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 YU. 4 pletajo njivske, travniške in gozdne površine, so se razvile številne oblike tal; od zmerno do močno oglejenih tal, šotnih tal različne globine na apnenčasti gyttji, močno humoznih mineralno šotnih tal na šotnem in peščenem podtalju, do pseudo- oglejenih tal (STEFANOVIC) D., šTEFULA 0., BRišKI L., 1961 ). Pestrosti talnih oblik se pridružuje še pestrejše rastje in njegove razvojne stopnje, ki jih je sprožil predvsem človek s svojimi raznolikimi posegi. Po SELišKAR-ju (1978) prevladujejo travniške združbe ter razvojne stopnje teh proti višjim oblikam vegetacije kot so: Valeriano-Filipenduletum Sissing 1945, Valeriano dioice-Caricetum davaliane Mo- ravec 1964, Junco-Molinietum Preising 1951, Arrhenatheretum medioeuropaeum Oberdorfer 1952, ter ob stoječih vodah Caricetum gracilis Graebn. et Hueck. Ti.ixen 1973 in druge. Manjše raztresene površine gozda pa pripadajo jelševjem ter stadi- jem z jelšo proti močno spremenjeni ma variantama združb Pseudostellario-Quer- cetum in Pseudostellario-Carpinetum (Tomažič 1939) Accetto 1937. Metoda dela Metoda dela je zasnovana zgolj na opazovanjih. Letošnjo zimo v mesecu feb- ruarju, dan ali dva po vsakokratnem sneženju, sem po svežih sledovih srnjadi ugotavljal, kje se je ta zadrževala in kaj je objedala. Na vsakem stojišču zadrže- vanja srnjadi sem popisal vse vrste grmovne plasti ter posebej označil na sveže obžrte. Obžrtost sem ocenil s stopnjami: 4 - močno, 3 - srednje, 2 neznatno obžrto in 1 - neobžrto. Srednjo pokrovno vrednost in stalnost vrst grmovne plasti na stojiščih sem ocenil po metodi, ki jo uporabljamo v fitocenologiji. Na osnovi 131 stojišč sem s posebnim programom za računalnik* dobil ranžirno vrsto rast- linskih vrst grmovne plasti po stopnji obžrtosti in istočasno tudi njihovo srednjo pokrovno vrednost ter stalnost. Izsledki raziskave in razpravljanje Iz spodnje tabele je razvidno, da je spisek rastlinskih vrst, ki jih obžira srnjad pozimi, dokaj obširen. Izmed 34 rastlinskih vrst ugotovljenih na 131 stojiščih srnjad ni objedla le dve vrsti. Ni dvoma, da je na njenem »jedilnem listu« še katera, saj na osnovi lastnih opažanj kot tudi literature (KRAMER 1905) lahko ugotovimo, da je njihovo celotno število še večje. Po stopnji obžrtosti, stalnosti in poprečni pokrovni vrednosti je na prvem mestu rod Salix. Vrste tega rodu so bile določene kasneje po moških ali ženskih cvetovih. Med njimi sem lahko determiniral naslednje, po rangu objedenosti si sledeče čiste vrste: Salix caprea, S. aurita, S. alba, s. fragilis, S. purpurea, S. cine- rea in S. eleagnos. Spričo številnih, tudi večkratnih križancev, največkrat med vrstami Salix caprea, S. aurita, S. cinerea, S. purpurea in drugih neugotovljen ih, l