:! ti \ i sv Leto XXHL, tL 61 Ljubljana, torek 16. marca 1943-XX1 Cena cent« n < Jpravmtcve i ____„_____ Telefon fc. 51-22. »1-23. »1-34 Snseiatm oddelek: Uuto Irana eormflaia att- a J — leietoe k. 51-25. 51-2« (»odruiaica Nore mesmi Ltobitaiafca omm 4B lta£oni: a Ltabljanakc pokrajine pn poltoo čekornenj a vodo k. 17.749, o» ostal« kraje (talite Senrizic Cono Con Po»t Nc 11-3118 IZKLJUČNO ČASIOPSTVO Itaiiie in tnozemstra tn Unione Pubhlicirt Italiana SL a. o*iaa« iz Kj. iikt|i fitk a«o cuen dok« • i )ki N*f*ri"če b^skanm po knjigah kakor sukanju z delovnim orodjem.« Da bi pa šola, ki je občutljiva za politično življenje ln ki jo dje. ki se tiče akademikov: Vseučilišče in GUF. S tem kratkim zakliučnlm prikazom smo še enkrat naznačlli etape naš°ea komentarja. ki smo jim upravičili nagibe, jim na kratko zarisali okvirje in postavili meie. Toda poleg teh glavnih vprašanj je še nekaj drugih, nič manj važnih, da se razumemo, ld pa bi jih vendarle lahko označili za obrobna vorašania. v kolikor se ne nanašajo na celotno organizacijo, temveč samo na "Vri del in prihaiajo v poštev le v do-V okoliščinah OfTejmo si jih prav na kiatl: vsakega posebej. Selekcija Znano je, da smo mi za hierarhijo, za skalo vrednot in pristojnosti. Naravno je, da to ločilno načelo, da se tako izrazimo, naleti na svojo prvo uporabo prav na vzgojnem področju, to je v šoli. Ker ima vsak človek že po naravi neko določeno potencialno sposobnost, bi bilo nespametno zahtevati od vseh na isti način. kakor bi bilo nelogično trmasto zahtevati od nekaterih iz hudomušja ali ambicije, česar ne morejo dati. Skratka, v šoli — in kasneje v življenju — je treba opustiti pravice ocenve ali kategorije: prvo mesto pripada brez razlike samo sposobnosti. Bogatemu, a lenemu in duhovno omeienetrro mladeniču moramo preprečit' lahko šolsko pot brez trnja, saj so znane posledice, ki iz tega izhajajo; revežu, ki se želi udejstvovati. ki je občutljiv in bistroumen, pa moramo nasprotno olajšati njegovo pot h kakršnemu koli cilju. Verujemo v pravično šolo. ker hoč°mo. da le stroga in neusmiljena proti lenobi in nespodobnosti, kakor mora biti naklonjena odločni volji in dokazani sposobnosti Ni važno, ali bodo samo nekateri napredovali v vsakem primeru iih bo gotovo dovolj, zlasti še ker bomo z niimi zanesljivo lahko računali, torej brez boiazlji-vih nezaupanj. Usmerjanje Toda selekcija sama ni dovolj: učence moramo tudi usmeriati in jih nanotiti v živlienje po posebnih sposobnostih. Zal. smo pogosto opazili da ie 'zbira poklica odvisna od činitejiev k* nim^lo nobenega opravka z deian«k'm< sposobnostmi posameznikov. Pogosto gre le za spoštovanje izročila ali pa moramo ustreči hudomušju, odnosno volji staršev in sorodnikov, kakor so pogosto po sredi tudi nevednost, pomanjkanje odgovornosti, lahkomiselnost in utvarne fantazije. Vsakdanje izkušnje potrjujejo te naše besede; število tistih, ki se ne »znajdejo«, ki jim je poklic le neznosno breme ali povod zagrenjen osti, nam nedvoumno kaže ogromno neenakost energij in sposobnosti Tako nastane potreba šolskega posega, ki je utemeljena spričo njene vedre sodbe in njene pristojnosti, da prispeva k izbiri poklicne usmerjenosti. (Ustanovitev enotne srednje šole je imela v ostalem prav ta namen, da je preložila na 14. leto — in ne več na 10. leto starosti — trenutek te odločilne izbire, ki je odločilna za vse življenje posameznika in ki predpostavlja v njem, da se izbire popolnoma zaveda in da čuti popolno odgovornost) Šesta deklaracija šolske listine pravi: »Pouk, telesne vaje in delo nudijo Sr>li sredstva za spoznavanje sposobnosti. Kulturno usmerjanje in poklicno napeljevanje predstavljata njeni najodličnejši nalogi, ko mora razumno in po potrebah pripravljati sposobne ljudi, da se lotijo konkretnih vprašanj znanstvenega raziskovanja in proizvodnje.« Dejali smo, da pomeni dvajseto stoletje povratek k stvarnosti, k dejavnemu življenju; pri poklicnem usmerjanju moramo tudi to upoštevati. Sodobna družba potrebuje tehnike, specializirane obrtnike in gradbenike; k tem poklicem moramo usmerjati šolsko mladino, ki je še vedno vse preveč zapeljana v utvare po sivi teoriji, po abstraktni vladi besede. Zato moramo zbuditi smisel za življenjsko vrednost znanstvenih raziskovanj in pomen proizvajalnih sil. V tem vidimo novo nalogo sodobne šole. Se vedno je preveč ljudi, ki se zapirajo v ozke meje bistveno humanistične kulture. Mnogi tega niti ne opazijo, kajti nihče jim tega ni doslej dokazal, kakor jim nihče ni zbudil zanimanja za neskončne poskuse v laboratorijih ali najrazličnejše uporabe nad vse izpopolnjene tehnike naših dni Preveč je teorije, preveč besed, preveč površnosti, preveč naklonjenosti za hladno ali pasivno kritiko, preveč prizadevanj, da bi večno plavali v oblakih! Vse to pa je neposredna posledica usmeritve, ki se naslanja, kakor smo že rekli, na hu-domušje, na slučaj ali na tisoče drugih umetnih nagibov. Prepričati se moramo, da pripada državljan državi in da mora biti potemtakem njegovo delovanje v skladu s potrebami države, tako da se povpraševanje in ponudba izpopolnjujeta, ne da bi zapustili za seboj na eni strani strahotne praznine, na drugi pa inflacije, medtem ko naj bi se vse sile kar najbolj izkoristile po posebni sposobnosti vsakega posameznika. Seveda je to vprašanje nad vse kočljivo in bi zaslužilo, da bi se pri njem dalje zadržali. Toda zgolj teoretično se lahko omejimo samo na te namige, ki nam v zadostni meri nudijo sliko o odločilni in težki odgovornosti, ki bo ^remenila novo šolo v pogledu i^ire in usmerjanja mladih ljudi k novim bodočim nalogam. Zasebna pibuda šolska listina priznava in vrednoti zasebno pobudo, ki jo upravičeno smatra za dragoceno in potrebno izpopolnitev šolskega organizma, vendar pa opozarja tudi na nevarnosti in težave, ki bi nanje naleteli, ako bi se s krivo površnostjo preveč prepuščali zasebni pobudi, ker bi po tej poti priznali posamezniku samo pravice ln mu dovolili samovoljno postopanje, ne da bi mu naložili tudi dolžnosti. Zato pravi šolska listina: Naj se le razvijajo in množe zasebne šole, toda naj bodo tudi one politično usmerjene, naj ostanejo tudi one stroge in na višini visoke kulture, na široko naj predvsem uvajajo novo stvarnost dela, vestno naj izvrše selekcijo učnega zbora, naj se izogibljejo temu, da bi vse spremenile samo v kupčij-ski predmet ali predmet špeKulaclj in naj ne postanejo samo zatočišče za tiste lenuhe in nesposobne mladeniče, ki v državni šoli niso uspeli. Zaradi tega je bil ustanovljen poseb-# organ, ki ima nalogo da nadzoruje razvu. te zasebne pobude. O tem govori v običajnem jasnem in jedrnatem t~nu šolska listina, ki navaja v svoji 26. deklaraciji: »Narodni - — — - v, 'n višio iz- obrazbo (ENIMS), kot organ pobud, vzpo-reditve in nadzorstva nad nedržavno šolo teh dveh tipov, vzpodbuja občinske in zasebne pobude in podpira ustanavljanje šol. ki ustrezajo posebnim gospodarskim tn kulturnim potrebam, ki zadržujejo vselje-vanje dijakov v mesta ln ki zbujajo zdravo tekmo med državo, občinami, ustanovami in zasebniki.« Te besede so jasne in zahtevajo samo še tole zaključno ugotovitev: Državna in zasebna šola delujeta kot povsem enakopravni. imata iste naloge, se zavedata na tančnih odgovornosti in zaslužita zarad' tega pravično enakopravnost. Vzajemnost Kakor v delovni listini, tako se tudi tu zaključno vprašanje osredotcčuje na vpra šanje vzajemnosti. Narodne sile ne smejo biti nikdar ločene, še manj pa seveda nasprotujoče; od vseh se zahteva lojalnega duha razumevanja, sodelovanja, vzajemnosti in pomoči. Nujno potrebno je, da tvori narod blok energij, ki si medsebojno ne nasprotujejo, temveč dopolnjujejo, ki se ne razvijajo ločeno, temveč streme združene po interesu, ki presega vse ptsebne interese: državnemu interesu. To se mora uveljaviti pre^vs^m v 5o'1 v naši šoli. ki smo jo rešili vseh predsodkov, ki je totalitarna in prlnravl-ena dojeti potrebe prave ljudske kulture, a tudi trdno odločena, da spozna in izbira žive in delujoče sile od mrzlih ln neplodnih Kakor ima proizvodnja svoj smisel in vir svoje krepitve v sodelovanju med delavci in delodajalci tako se bo tudi v šoi kier so odpravljene vse razredne ali prerr>o?eni-ske razlike in se upoštevajo samo sposobnost in priznanje zr>s'usr, uvolisvil vrhovn* zakon medsebojne podpore tovarlške po S tem zaključujemo svoje nrlpomb? Snl.ska listina je dokument ki mora biti ln bo temeljnega pomena. Prikasall smo naj- Alojzij Peterlin-Batog je umrl V nedeljo zvečer je umrl v LeooiHu gospod Alojzij Peter lin, brat pokojnega pesnika Radivoja Peterlina-Petruške, sam tudi dobro znan s pesniškim imenom B a -tog. Zadnji čas je bival v zavodu Marij L nih sester v Smartnem ob Savi Spominjali smo se ga Se lani 13. decembra, ko je praznoval 701etnico. Bil je po rodu iz Kamnika. Mati je bila revnega kmečkega rodu s hribov, oče pa premožen kamn ški meščan, po vsem Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem znani in v cerkvenih krogih zlasti priljubljeni zlatar, srebrar in pasar. Lojze je bil prvenec. Po ljudski šoli v Kamniku je prišel v Ljubljano na gimnazijo, kjer je maturi-ral leta 1894. — že v vojaški suknji. Drugo leto je materi na ljubo stopil v gori-zijsko semenišče, ter je 1. 1898. bral novo mašo — pol leta po materini smrt'. Skoraj 20 let je pastiroval po raznih krajih Istrie. Razpad Avstrije ga je pa dohitel kot vojnega kurata na fronti na Tirolskem. Po prevratu je po nasvetu prijateljev opravil maturo na učiteljišču in je vstopil v učiteljsko službo. Ob svoji 601etnici je bil diplomiran na filozofski fakultet1 v Ljubljani — takrat je bil učitelj na meščanski šoli v Skofji Loki. Pozneje se je spet naseli! v Kaimrku in se vračal k svoji stari ljubezni — k poeziji. Saj pesnikova! je že zelo zgodaj Najprej v mladinskih listih nato tudi v »Ljubljanskem Zvonu«. Izšel je iz Cimpermanove šole. V Istr: je utihnil za dolgo, šele po prevratu se le začel spet oglašati v raznih listih in revijah. Leta 1929. je izšla zbirka njegov;h pesmi »Pot za goro«. Pomladi 1932 so pa igrali v Kamniku prav z uspehom njegovo dramo »Sonce«. Tudi kot prosvetni delavec izven šole je bil marljiv. Priljubljena so bra njegova predavanja o prirodopisnih vedah v ljubljanskem radiu. Zaradi svoje originalnosti in dobrodušnosti je b:l — kakor Petruš-ka — vsepovsod priljubljen. Zato bo spomin nanj še dolgo ves živ. Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, danes zjutraj ob 8. pa bo truplo prenešeno v cerkev Srca Jezusovega, kjer bo slovesn' rekviom Nato bo pokojnik prepeljan na Zale, od koder bo danes ob 15. pogreb. Čast in lahak počitek dragemu Batogu! Zaplemba Imovine upzrniksv Gorensa Ivana in šemrla Ivana Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoji nareabi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXII št. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, upoštevajoč, da je bil Go-renc Ivan živ. Ivana in Neže Tommasin, bivajoč v Ljubljani. Poljanska cesta št. 69, s sodbo Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 25. februarja 1943-XXI obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združb' na 4 leta ječe, z vsemi zakonitimi posledicami, da je po pre skavi. opravljeni po členu 6 naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 101, šteti Gorenca Ivana za upornika po členu 2., št 3, črki D in da je torej njegova imovina zaplenljiva. nadalje upoštevajoč, da je bil Semr] Ivan s sodbo Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 20 februarja 1943-XXI obsojen na 30 let ječe. da je po preiskavi. opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6 novembra 1942-XXl št. 201 štet; Semrla Ivana za upornika t>o čVnu S čriri C in da je tore- — " — Ijiva. odločil: Zaplenja se v?. n uj.i .i< vina. brez zjeme lastnina upornika Gorenca Ivana živ Ivana in Neže Tommasn. roj. v Raki pn Krkem dne 5. aprila 1907 bivajoč v Ljubljani, Poljanska cesta št 69 kakor tudi vsa premična in neprem im~vinn brez zjeme. lastnina upornika Semrla Ivana živ Franca in ook Godin Frančiške roj 20 januarja 1901 v Planini, bivajočega v Liubljani Gosposvetska cesta š. 16 v prd Zavodi za upravljanje, likvi« dacijo in dodeljevanje imovine zaplenjene uponrkom v Ljubljanski pokrajini Pozivajo se po členu 7 in v izogib kazen-odredb po členu 8 naredbe i dne 6 no vembra 1942-XXI. št 201. vsi moreb tni imets niki premičnin po katerem koli naslovu m dolž-niki Gorenca Ivana m Šemrla Ivana, naj prija-vijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Za vodu Napoleonov trg 7/II stvari ki j h imajo in dolgove katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Rj?sevfi!tov wrraz v kn^rssii Buenos Aires 15 marca s Amerik kon ^res je glasoval proti uredb- ki jo ie predlaga' Roosevelt za omejitev 'nd!\'dualn;h dohcdko\ na največ 25 000 dolarjev na leto Neugoden zid glasovanja tolmačijo v splošnem kot hud ooraz za predsednika bolj značilne njegove pos°bno?tl Se^aj p* morn praks," nadomestiti teorPo: ah~trnkt Tr st bo skušala naitl svio konkretizacij v v?akdan-,i stvarnosti Te^-»111 s* bil) po 'oženi z ljubeznijo. voHo in pristojnostjo Ko bo nastopila um obnove, lahko priča kujemo najboljše uspehe. Dncejeva Befana za otroke železničarjev v Zalogu Dne 8. t. m. zjutraj Je razdelil Jelezni-čarski Dopolavoro Ljubljanske pokrajine v Zalogu okoli 1.000 zavojev, darov Ducejeve Befana. Lepa mladinska manifestacija je bila v dvorani tamkajšnje posadke, ki jo je dal na razpolago poveljnik, ki je slavnosti predsedoval skupno s poveljnikom železni-čarske postajne milice. Pri manifestdji je bil prisoten predsednik Dopolavora železničarjev, ki je s pomočjo imenovanih in tovariša Bertija razdelil darila. Slovesnost ae Je zaključila s pozdravom Duceju, ki ga je odredil poveljnik posadke, vsa prisotni otroci so dvignili roke v rimski pozdrav. Ing. Guerra si je nato ogledal prostore, ki U bili primerni za krajevni odsek želez-ničarskega Dopolavora, ki bo začel v kratkem poslovati v Zalogu. V dneh 6. in 7. t. m. je priredila glasbena šola, odsek »CONCORDIA-SLOGAc že-lezniCarskega Dopolavora, 2. in 3. produkcijo za svoje gojence z obširnim tn pestrim sporedom. Spored je vseboval dela Mozzar-ta, Diabellija, GordaniJa, Paganinlja, Vivaldi j a, HSndla, Schuberta, Dulkina, Sve-tela. Obem produkcijam je prisostvovala mno_ žica izbranega občiiustva, družinskih člarov, gojencev In ljubiteljev glasbe, ki so sledili izvajanju glasbenim tečkam z živahnim za- nimanjem in nagradili mlade gojence s ploskanje m. Posebno so se odlikovali: Bešter Velen«, solistka 1. raz. š^le g. Lovše. Mfkn*er Dušan, klarinet, 2. raz. š le g. Gregorca, So. vre Savo, gosl!, 1. raz. šušteršičeve š-le, Makotcr Marjan, soLo petje, šola g. Lovše-tove. Pekle Vladimir, flavta, 3. raz. £am-pove šole, Gregcrin Miro, solo petje, š la g. Lcvšetove, Tanzig Branka, klavir, 3. raz. šole g. štrukelj, Patik Maruška( selo petje. 3. raz. šole g. Lovšetove, Mlakar Mira. v:o_ lina, š la g. šušteršiča, Perle FeOor, klavir, 2. raz. šole g. Hladn'k čnre Ant«n, kitara. 2. raz. Prekove šole, K°dič Zdenka, klavir, 2. raz. šole gdč. Nollijeve, Smre»kar Danica, violina, 3. raz. šušteršičeve šole, lnt>hor Siiv«, solo petje, 2. raz. g. Lovšetove, Ze-lenko Vla/to, klavir, 3. raz. š le g. Hlarinik pr;tekelj Milan, klarinet, 5. raz. Gregorče-ve šole. Delovne tekme Vodstvo »delovnih tekem« sporoča, da je vpisovanje podaljšano do SI. marca t. 1. in da se prijave sprejemajo pri Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani, Miklošiče-, a cesta 22 (soba 5 v I. nadstropju) med ::rad-nimi urami. Kazna tekmovanja v okvirju teh »delovnih tekem«, za katere so razpisane nagrade v znesku 50.000 lir, bodo v Ljubljani v mesecu aprilu. lospo Priznanje Štajerski kokošji pasmi V Erdingu na Bavarskem je bilo te dni zaključeno premirenje raznih kokošjih pasem, pri čemer je najbolje odrezala štajerska kokoš, ki se goji tudi v naših krajih. Preizkušnja raznih pasem je trajala dve leti in so bile na preizkušnjo poslani štirje rodovi štajerske kokoši iz štajerske in Koroške. Pri preizkušnji niso upoštevali samo, koliko jajec zleže posamezna kokoš temveč tuli, koliko jajc zleže v daljši dobi. Zato je predkušnja trajala dve leti. Upoštevale so se tudi ostale lastnosti, zlasti v zvezi z oploditvijo, rastjo, uporabo krme itd. Od piščancev v prvem letu so zbrali 10 najboljših in so jih preizkusili naslednje leto. Posebno pozornost so posvečali tudi sposobnosti posameznih pasem glede leženja jajc v zimski dobi, nadalje so sproti ugotavljali težo živali, zdravstveno stanje, težo jajc it!l. 2e v prvem letu preizkušnje je štajerska pasma dosegla najboljše rezultate, kar se je v drugem letu še bolj izkazalo. Povprečno je vsaka šta jerska kokoš zlegla v dveh letih 375 jajc. Na drugem mestu je bila pasma Leghorn s 368 jajci in italijanska pasma s 361 jajci. Med posameznimi živalmi je zavzela prvo mesto prav tako štajerska kokoš, ki je dosegla maksimalno 435 jajc v dveh letih. Tudi drugo mesto je zavzela štajerska kokoš. Povprečna teža jajc je bila zelo zadovoljiva in se je gibala med 55 in 60 gramov. V poglelu denarne vrednosti prozvodnje jajc je bilo ugotovljeno, da je družina štajerskih kokoši dosegla letni dohodek 43.57 marke povprečno na vsako kokoš. V prehrani pa je bila štajerska kokoš razmeroma skromna in je odpadlo dnevno na kokoš 77.2 g krme, mel-tem ko so ostale pasme potrosile za malenkost več. Preizkušnja je znova pokazala veliko vrednost štajerske kokošje pasme, ki je vrhu tega daleč znana kot pasma, ki daje najokusnejfie meso. Gospodarske vesti = Dirigiranje potrošnje jajc v Italiji. Pred kratkim je bio na novo urejeno zbiranje, konzerviranje in razdeljevanje jajc v Italiji. Vse zaloge so stavljene na razpolago kmetijskemu ministrstvu za oskrbo vojske in civilnega prebivalstva Določena oddaja jajc po številu kokoš: ni bila uvedena, pač pa smejo jajca pri proizvajaleh nakupovati le določene tvrdke Prevažati smejo jaica samo tvrdke. ki so pooblaščene za zbiranje, in sicer do zbiralnih središč, od zb:ralnih središč do potrošnih področij pa tvrdke. ki jim je poverjeno vodstvo zbiralnih sred:šč Prepovedano je tudi :zdelovanje raznih živil z uporabo jajc. če tega izrecno ne dovoli kmetijsko ministr, stvo. = Iz trgovinskega registra. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je odobril tvrdki »Foresta« d. d. s sedežem v Genovi, da na pollagi njenih pravil, odobrenih od okrožnega sodišča v Genovi, in po sklepu upravnega odbora z dne 1. junija 1942 ustanovi svojo podružnico v Kočevju. = Racionalizacija nemškega dnevnega tiska Kakor smo že poročal , je zaradi šted- nje in racionalizacije prenehala v Nemčiji te« ha jati vrsta časopisov, ki niso potrebni v vojnem času. ko gre za eksistenčno borbo naroda. Ukinjeni so bili predvsem luksuzni modni časopisi in časopisi, ki služijo razn m ljubiteljem, kakor na primer filatelistični časopisi ;td. V okviru ukrepov za mobilizacijo delovnih moči v korist oboroževalne pro zvodnje so bili napravljeni tudi koraki za racionalizacijo dnevnega tiska, ki se je pričela že pred desetimi leti. Kakor poroča »Das Reich«. je b 'o ob koncu leta 1932 na takratnem ozemlju Nem« čije preko 3000 dnevnikov Število dnevnikov, ki so takrat izhajali, je bilo nedvomno preveliko. Po prevzemu oblasti v letu 1933 je pre^ nehala izhajati vrsta dnevmkov vendar je ob izbruhu sedanje vojne izhajalo v Nemčiji še vedno 2400 dnevnikov. Danes pa je to število skrčeno za nadaljnjih 1000 dnevnikov Navzlic občutnemu zmanjšanju števila dnevnikov pa se je skupna naklada povečala. Naklada vseh dnevnikov -n političnih tednikov v Nemčiji je znašala leta 1939 23.6 milijona izvodov, po stanju v začetku letošnjega leta pa je dosežena že naklada 28.2 milijona izvodov. Pri tem je treba seveda še upoštevati, da se je medtem državno področje povečalo in da »e nem^Jki časopisi mnogo čitajo tud- v zasedenih deželah. Rezultat racionalizacije je bil ta. da se je pri znatno zmanjšanem številu dnevnikov povečalo število izvodov. Da se združitev posameznih dnevnkov olajša so oblastva postopala tako, da so priporočala prostovoljno združitev posameznih listov. Pri tem je bilo postavljajo načelo, da naj v mestih z manj kakor 100.000 prebivalci za dobo vojne ne izhaja več ko en list. Med ukinjenimi Usti so taki z manjšimi nakladami, pa tudi listi z naklado po 100.000 m celo 200 000 izvodov. Ob prčetku marca je prenehal v Berlinu izhajat dnevrnk »Berliner Zeitung am Mittag«, čigar naročnike in bra ce je prevzel opoldnevnik »12sUhr-Blatt«. Jutrnje izdaje berlinskih dnevnikov »Berliner Volksze'-tung« in »Berliner Allgemeine Ze:tung« je prevzel dnevnik »Morgenpost«, berlinski »Lokal-anzeiger« pa je ukini svojo večerno izdajo. Kot nedeljski športni in samostojni ponedeljski list je v vsej Nemčiji ostal samo v Berlinu iz= hajajoči list »Montagspost« Na Dunaju je te dn- prenehal izhajati »VViener Mittag« Združila sta se oba majhna dunajska dnevnika »Kronenzeitung« in »Das kleme Volksblatt«. Prav tako sta prenehala izhajati oba dunajska ponedeljska časopisa = Oskrba Hrvatske s krušno moko. Glede na okolnost, da so bile pri mnogih zasebnik;h, ki prejemajo živilske nakaznice, ugotovljene znatne zaloge moke, je hrvatska vlada spričo težavne osikrbe ostalega prehivalstva izdala odredbo, po kateri mora vsakdo, ki ima več krušnega žita ali moke. kakor je potrebno za najnujnejše rezerve, to zalogo prijaviti. On' potrošnik, ki ima za člana rodbine do 3.6 kg moke (ali za člana, k; mu je priznan značaj težaka 7.2 kg), prihodnji mesec ne bo dobil krušne karte, kdor pa ima večjo količino moke. pa ne bo dobi! krušne karte toliko časa, dokler ne bo potrošil svoje zaloge. Kdor ima večjB količine, mora v osmih dneh vrhu tega vrniti že prejete krušne karte. Po preteku tega roka za prijavo "n izročitev krušn:h kart bodo javni organi pregledali zalose po stanovanjih. Na tukajšnji kliniki je ugasnilo življenje naš^jra dobrega, nepozabnega moža, očeta in brata, gospoda DOLENC FRANCA posestnika in gostilničarja Blagopokojni leži do srede, dne 17. t. m. do 8. ure zjutraj v kan-*ici sv. Antona pri Sv. Križu. Po blagoslovu bodo prepeljani zemski ostanki z avtofurgonom na Vrhniko, Cankarjev trg št. 1, od koder bo pogreb v sredo, dne 17. t. m. ob 16. uri na tamošnje pokopališče. Njegovo prerano smrt objokujejo: Francka, žena. Janez, Josfio, sinova, Viki Ramarjsva, sestra in ostalo serodstvo. Vrhnika, Ljubljana, dne 14. marca 1943. M i B v . f i IT, m. *omta : XJX. Zdravniki-padarji V Ljubljani smo imeli tud. staro zdrav-nike-padarje. Spominjam se naslednjih: Stari Finz je stanoval na Cankarjevem nabrežju; imel je tudi brivnico in kirur-giški cficin v stari hiši lekarnarja Majorja aa šoa ;pctrski cest . Kct vdovec se je še enkrat poročil. Njegova hči se je cmožila pred 50 loti z B. Glitzom, računskim revidentcm v Ljubljani. Finz je imel jz prvega zakona s na, ki jo tud postal zdrav-nik-padar in je bil v Ljubljani kct praktični zdravnL; p av priljubljen. Bil je tudi zdravnik pr prostovoljnem gasilnem društvu. Njegova hč če živi ter je omožena 7. g. Fiicora, ki je bii cl Iga leta poslovodja pri tvrdki F. Ks. Souvan in živi sedaj kot upokojenec s svojo soprogo v Ljubljani. Andrej Gregcrč, cče dr. Vinka Grego-riča, je bil vel ko let zdravnik-padar in kirurg v Ljubljani. Eil je ustanovitelj zdravniškega diaištva. Umrl je leta 1892. I. Tomic je bil menda zadnji ljubljanski padar in je bil nastavljen pri železulci kot zdravnik. Prav dobro se nanj spomi-niam; stanoval je v pritličju Medijatove l ;;- ter umrl med prvo svetovno vojno. Vojaški zdravniki Kot star Ljubljančan se prav dobro spominjam nekaterih vojaških zdravnikov, ki so izvrševali tudi privatno prakso. Ti so: Dr. E. Bock, generalni štabni zdravnik, je prišel v Ljubljano iz Galicije pred 70 loti. Izvrševal je tudi privatno prakse. Umrl je pred 50 leti kot upokojenec v Ljubljani. Imel je sna in hčerko. Sin dr. Emil Bock je bil v Ljubljani zdravnik-okulist, postal je tudi primarij v deželni bolnici. Svojo prakso je izvrševal Pod Trančo. pozneje pa v Franč škanski ulici. Gee kakor tudi sin sta se zelo zanimala za glasbo; sin je bil tudi odbornik pri Fil-haimonični družbi. Pri nekem predavanju v Tonhali ga je zadela kap. Dr. Uriel, generalni štabni zdravnik, je bil pred dobrimi 60 leti v Ljubljani prav dobro znan, ker je izvrševal tudi privatno prakso. Dr. Anton Stare, generalni štabni zdravnik v Ljubljani, je bil obče znana oseba, velike rasti in mu je vojaška uniforma prav lepo pristojala. Dr. Stare je zdravil veliko ljudi in ker je bil skromen ln prijazen z vsemi je bil zelo priljubljen. Reveže je zdravil brezplačno. Njegova ordi-nacijska soba je bila vedno polna ljudi; klicali so ga pa tudi izven Ljubljane. Ako bolnik ni imel denarja, da bi kupil zdravila, mu je podaril dr. Stare denar za zcltravila in hrano. Blagi mož je umrl \ Ljubljani med prvo svetovno vojno. Dr. Anton Stare je imel brata dr. Josipa Stare ta, ki je bil profesor in slovenski pisatelj v Zagrebu. Po upokojitvi se je preselil v Ljubljano, kjer je tudi umrl. Dr. Hauser j2 bil vojaški zdravnik pred dobrmii 60 leti; stanoval jc Ped Trančo, kjer je tudi privatno ordiniral. Poznal sem g i prav dobro saj sem bil ko sem absoi-viral realko, pri njem pri asentaolji v vo-jašiki pisarni na Poljanski cesti »Pri 21-danu«. Hauser me je poslal zaradi bolnih oči na subarbitracijsko komisijo, ki je poslovala v garnizijski bolnici. Tam so me pa za leto dni pripoznali kot »škarta«, kar mi ni bilo po volji, šel sem žalostno domov in sram me je bilo. Zobozdravniki in dsntisti Pred 70 in 60 leti in tudi nekaj let pozneje je bilo v Ljubljani prav mal~ zobozdravnikov. Ljubljančani so slabo negovali svoje zobe; bili so pač nespametni. Malokdo jc čel k zobozdravniku, ako ga je bolel zon, obvezal je obraz z robcem ter je z obvezano glavo in oteklim obrazom hodil po ce-stah, ali pa je šel k padarju. staremu Finzu, ter si dal Lob izdreti. Znan mi je slučaj, da je nek posestnik zob sam izdrl s kleščami. Posledica seveda ni izostala, kajti mož je umrl za zastrupljenjem krvi. Sedaj so Ljubljančani že bolj previdni in pametni; rabijo ščetke in zobne kreme ter hodijo tudi k zobozdiavnikom. Spominjam se naslednjih zobozdravnikov: I. Ehrvverth je stanoval v stari Pcn-gratzovi hiši na Dvornem trgu nasproti starega deželnega dvorca, kjer je imel tudi svoj zobni atelje; umrl je pred dobrimi 50 leti. I. Paichel je bil najprvo mornariški zdravnik, potem pa zobozdravnik v Ljub- ljani. Svoj atelje Je imel v Hahnovl hi«, na vogalu Starega trga in Tranče, svoje stanovanje, hišo in vrt pa na Rimski cesti nasproti sedanje žandarmarijske stanice. Veliko v svojem ateljeju ni delal, ker jt bil velik ljubitelj koaij. Posle v ateljeju so opravljali njegovi uslužbenci, zdravniki in aentisti. Pri njem je služil nekaj časa dr. Rodoschegg. ki je po smrti'Paichla prevzei atelje. Pri Paichlu je bil v službi dentts«. Schwaiger, rojen Bavarce« moC J» Hi majhne postave ter zelo priljubljen pod ljudeh. Umrl je med prvo svetovno vojno in zapustil vdovo, ki še živi menda v Kamniku, hčer, ki se je pred leti omočila, ter sina, ki je postal avstrijski oficir, potem pa oficir-major pri bivši jugoslovanski vojski. Zobozdravnik Paichel je umri med prvo svetovno vojno v Ljubljani. tnal! gospodarji Preruj83!S deta rejcev v Ljubljani in na deželi V uvodniku »Malega gospodarja« za marec in april čitamo o delovni s'rnitvi Zveze društev »Mali gospodar«, ljubljanskega društva rejcev in železniške zadruge »Ze-geze«. S posebnim dogovorom so uredili pereča vDrašanja ter vnesli v delovanje vseh treh ustanov pravo stanje. Vse tri ustanove so si na novo začrtale svoj delokrog. določile novo smer uveljavljanja in izvedle medsebojno sodelovanje vseh treh činiteljev v skupnem namenu: utrditi delavnost za blaginjo vsega malega gospodarstva. Z dogovorom je urejeno, da bo odslej izvajala Ž e g o z a vso gospodarsko in trgovsko stran organizacijskega gibanja malih gospodarstev, medtem ko se društva vrnejo na prvotno določeno delovno stališče. da skrbe za propagando, za strokovni pouk, za glasilo, za vse, kar je v širšem organizacijskem in strokovnem smislu pomembno za pospeševanje celotnega /nalega gospodarstva. • Nadalje poroča glasilo, da imata zveza in ljubljansko društvo rejcev nove društvene prostore. Poleg dosedanjih pisarniških prostorov na Gallusovem nabrežju ki jih je prevzela v uporabo Zegoza za trgovske namene, je zdaj na razpolago še obširen lokal, lepo opremljen, kjer ba odslej društveno torišče in posvetovalnica. Tu se bodo vodile in obdelovale nove pobude z blagodein;m vplivom na razmah našega malega gospodarstva v Ljubljani in v vseh drugih krajih. Obe ustanovi sta skupno z Zesozo slovesno praznovali razširjenje društvenih prostorov na slavnostni seji. s katero so bili 27. februarja izročeni razširjeni prostori svojemu namenu. Nekaj koristnih in času primernih nasvetov daje urednik »Malega gospodarja« v pogovoru o reji. Naj jih kratko povzamemo. Sedaj je čas, da mislite na radič, man-gold in na vse druge zelenjadne rastline ki so važne za živilsko krmo in na katere so bili rejci že lani opozorjeni Zlasti man-gold neizmerno tekne kokošim, požrešno ga žro kunci, prav tako koze. in dobrodošel je prašičem. Nasadite ga mnogo! — Pobelite kunčnice in kokošniake, pospravite izletišča, razkužite živalska bivališča! — Pazite na seno; ne pozabite, da je seno potrebno tudi pomladi in poleti, ker je treba le polagoma prehajati s suhega krmljenja na zeleno. Seneni drobir ostaja pod senom, ki ste ga pokrmili. Presejte drobir in ga zamešajte med kuhano pičo za perutnino. Na deželi ga lahko marsikateri rejec dobi za majhno odškodnino, prav tako v predmestjih, kjer vdržuiejo konje ali govedo. — Še vedno ni dobro, da imate pitno vodo za perutnino v lončenih posodah. Vreme še ni zanesljivo, lahko še zmrzuje. — Živali naj se razgib-ljejo. Vso zimo so tičale po hlevčkih in je razumljivo, da se morajo sprostiti. Poleg vsega prihaja doba materinstva in tudi za to važno nalogo morajo biti samice telesno pripravljene. Nai se torej še pravočasno razgibljejo. — Mlade račke hitro rastejo zato je priporočljivo, da rejci podlože račja jajca kokljam, ker bodo mlade račke prej sposobne za zakol nego piščanci. — Gosi bodo skromne dobaviteljice masti, če podložimo nekaj gosjih valilnih jajc, iz-valjence nato vzgojimo in primerno, opi-tamo. Pri eni živali lahko pridobimo dva ali tri kilograme masti, a dobro pitane gosi dado celo po šest kilogramov masti. Tudi ljubljansko društvo bo skušalo dobiti gosja valilna jajca. * O zimskih iajčaricah čitamo v »Malem gospodarju«: Zimske nesnice so bile že f nekdaj zelo zaželene in so zdaj. umevno i še tem bolj. Samo malo pa je bilo in je tudi dandanes ljudi, ki vedo katere, oziroma kakšne kokoši nesejo tudi pozimi. Najboljše zimske nosnice so tiste jarčke ki so bile izvaljene v zadnji tretjini me- j seca marca, v aprilu ter v prvi tretjini > maja. Doba sedmih tednov je torej odločilna za valjenje poznejših zimskih jar- > čic. Vsekakor je kupovanje jarčk poleti j ali jeseni tvegano. Seveda pa je odvisna i nesnost tudi od pasme, od hrane in še drugih ckolnosti. Prav tako ni rečeno, da bi ne mogle nestr pozimi tudi posamezne starejše kokoši. Kdo želi prašička? Tisti, ki se zanimajo za reio prašičev in ki žele kupiti mladega prašička, naj se javijo do 20. t. m. v društveni pisarni na Gallusovem nabrežju in sporoče svoje želje glede starosti, kdaj ga žele dobiti, za približno kakšno ceno in drugo. Zegoza odnosno ljubljansko društvo bo skušalo dobiti večje število mladih prašičkov za rejo in jih bo oddalo članom, uspela. v kolikor bo akcija za nakup Krožki za pospeševanje čistokrvnih malih živali so bili ustanovljeni v Ljubljani. V te krožke so vabljeni k sodelovanju vsi rejci, ki jim ie mar reia čistokrvnih živali. Ustanovljeni so bili tile krožki: pe-rutninarski, golobarski. kuncerejski in koziereiski. Krožki bodo prirejali stalne sestanke, na katerih se bodo obravnavala aktualna vprašanja iz določene panoge malega gospodarstva, reševali razni nred-j logi. nasveti in daiale pobude za izboljšanje reje. Cas in kraj sestankov bo objavljen v izložbi društvene pisarne, • Narava se drami in vsa dehti v pričakovanju novega življenja. Dela je povsod za polne roke. Gospodinje prenašajo svoje torišče na vrt. Dobra gospodinja je po- V nekem tuulškem letalskem oporišču: priprava strojnic pred odletom nekega lovskega letala sebno sedaj, ko se pripravlja novo življenje, prava pomočnica povsod in v vsem. Vse delo naj bo smiselno urejeno. Predvsem pa je treba delati z veseljem. Delo ki je storjeno z dobro voljo in smphom. je blagoslovljeno. Ni len, kdor malo dela marveč tisti, ki dela vse z nejevoljo, pa če pri tem tudi mnogo giblje. Tako čitamo v gospodinjski rubriki »Malega gospodarja«, kjer članek nadaljuje: Pri reji se posvetimo zlasti zdravstvu živali. Nega bolne živali bo uspešnejša če jo bodo opravljale žene. Sploh se gospodinje brigajo za higieno v kokošnja-kih, kunčnicah in povsod, kjer žive naše živali, ker taka skrb pristaja najbolj gospodinjam. Tudi skrb za plemenjenje in za gnezda pripada najbolj nam. Razbremenile bomo rejce in doprinesle k boljšemu razvoju reje. Družina je srečna in zadovoljna le tedaj, če jo varuje skrbna roka gospodinje, ki je povsod pričujoča z delom in srčno dobroto. Iz Hrvatske Obnova v Albaniji Kdor je pred leti obiskal Albanijo — p:še korespondent nemških listov Albert Friese :z Tirane — je našel tam gorsko in pastirsko ljudstvo, k' ni živelo samo v najprirnitivnejših razmerah, ampak je tudi v splošnem kazalo znake kulturne zaostalosti. Obrtnik ni imel na razpolago orodja, ki ga zahteva njegova stroka, albanski kmet je oral polje z lesenim plugom, albanska gospodinja je kuhala hrano v kotlič* ku, obešenem nad ognjem, na m zi je ležal kvečjemu krožnik iz pločevne al: pa iz lesa. V gorskih predelih Prcjkletije je vladalo poleg tega nepopisno siromaštvo. Ljudje h o se nadalje krčevito držali krvnega maščevanja, ki je prehajalo po tradiciji ne samo z družine na druž no, temveč z vasi na vas in s plemena na pleme. Vsa dežela je bila tako v medsebojnem sovraštvu, ki je zastrupljalo skupno življenje. Naposled je iAruhnila še nevoščljivost in ljubosumno tekmovanje med družinami, ki so bile zaradi svojih posestev pokl'cane, da vzamejo vodstvo albanskega ljudstva v svoje roke. Poglavarji teh družin niso mogli spremeniti gospodarskega življenja albanskega ljudstva. Imeli so na razpolago premalo denarja, kajti dohodki dežele so se stekali v zasebn žep bivšega kralja Zoga, namesto da bi pri« tekali v državno blagajno. Samo v nekaterih obrežnih predelih, na primer v Tirani in Draču, so b'le razmere nekoliko boljše ter je bil opažen neki napredek. Notranje razmere, kolikor se to tiče obnovo, pa so ostale slej ko prej iste. Primitivno življenje se je nadaljevalo, ker Albancem nihče ni ponudil roke da bi jim pokazal boljšo pot Nič čudnega m, da se je duhovno stanje albanskega ljudstva zazbalo v nekakšno letardjjo ter se je pustilo voditi cd fatal:zma. Čemu hi človek delal več, kakor je potrebno za vsak dan sproti?! Pn tem ni imel albmski kmet na razpolago niti železnega pluga niti drugega orodja, kajt' imel ni niti de= Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! narja, da bi vse to lahko kupil. Kar je prejel za svoje pridelke, je potrošil za petrolej in sol, tu pa tam tudi za kakšen košček železa Živel je od tega. kar je imel sam. Tako se je praviloma dogajalo, da je bil Albanec svoj lastni stavbar, čevljar krojač, sedlar in mizar Obnova, k jo je začela Italija v Albaniji leta 1939. je sedaj dosegla takšen razmah, da si je težko mislili večjega. Italija je najprej spoznala vsakdanje potrebe albanskega ljudstva. Zagrabila je v polno Predvsem je posvetila pozornost albanskemu poljedelstvu, našla ie pota za prodajo pridelkov, ki jih daje albanska zemlja, ter je v vse albansko življenje in nehanje prinesla neke načrte. Z delom, ki se je začelo v deželi, je bila albanskemu ljudstvu dana pr lika za dober zaslužek. Zaradi tega se je Albanec rad oprijel dela kateremu sc je posvetil z vso dušo. Spoznal je namreč, da iahko živi samo tisti, ki dela in ustvarja. Kakor poroča »Giornale d'Italia«, je italijanska obnova segla tako daleč, da je izboljšala predvsem zdravstvene in socialne razmere v albanskih mestih. Nobena skr vnost ni, da je bila v Albaniji velika stiska za stanovanja V zadnjem času so pritegnili med mesta, katerim so posvečena obnovitvena dela. tudi Ko* r:co. Italija se pr tem drži načela, da se v Korici nudi priložnost za zgraditev industrijskih poslopij, kjer bosta med drugimi tvorni-cami zgrajen večje podjetje za pridob vanje sladkorja in popolnoma moderna pivovarna. Napravljeni so tudi načrti za moderen vodovod v Korici. Ta vodovod bo napajala 24 kilometrov oddaljena Vitaruša Razen tega so zasnovane v južni Albaniji še druge novosti. Zgradit nameravajo več cest že obstoječe pa izboljšati. S tem bo dan prebivalstvu po eni strani zaslužek pri cestnih delih, po drugi strani pa bo iz dežele laže mogoče izvažati njene pridelke. Obnova k jo izvaja Italija v Albaniji, ne trpi prav nič zaradi sedanje vojne, končuje dopisnik Dela napredujejo z vztrajnostjo kakor so bila začeta, in odpirajo albanskemu ljudstvu najlepšo bodočnost. Proslava obletnice papeževega kronanja. Pretekli petek je bila v zagrebški katedrali v proslavo obletnice kronanja sv. očeta Pija XII. svečana služba božja in Tedeum, ki ga je opravil hrvatski nadškof dr. Ste-pinac. Milan Begovič na Dunaju. Pred dnevi je o 1 potoval na Dunaj književnik Milan Begovič, ki je v sredo prisostvoval reprizi svoje drame i Brez tretjega«. V tem tednu je na Dunaju proslava hrvatske drame. V četrtek so v gledališču vpiiaorili Budak-Rafoadanovo »Ognjište«. Najnovejša umetniška dela Ivana Meštroviča. Kakor je znano, okrašuje znani hrvatski kipar Ivan Meštrovič s svojimi najnovejšimi deli zavod sv. Jeronina v Rimu. Pravkar je končal kip papeža Siksta V. in je začel delati portret papeža Pija XII. V potniških letalskih zvezah Zagreba z inozemstvom, so nastale nekatere spremembe. Proti Berlinu olhaja letalo vseko sredo ob 14., prispe na Dunaj cb 15.20 in v Berlin ob 18. Do Dunaja stane vozovnica 760 kun, do Berlina pa 2.300 kun. Iz Zagreba proti Budimpešti cdhaja letalo ob ponedeljkih ob 13. in prispe v Budimpešto ob 14.30. Voznina znaša 645 kun. Proti Benetkam in Milanu odhaja letalo ob torkih ob 11.30 iz Zagreba in prispe" v Benetke ob 12.50, od koder odhaja ob 14.30 in prispe v Milano ob 15.35. Do Benetk stane vožnja 595 kun, do Milana pa 990 kun. Hrvatski zadrugarji v Bolgariji. V Sofijo je prispelo odposlanstvo hrvatske zadružne zveze, kjer se namerava spoznati z delom bolgarskih zalrug. Na čast gostom je bilo prirejenih več banketov in spiejem pri poslaniku židovcu. »Divje hiše« v Zagrebu. Po zagrebških listih posnemamo, da je na področju Zagreba okoli 1600 tako zvanih »divjih hiš*. Tečaj za nepismene hišne para»čn'cc. Konec tega meseca se bo začel nov tečaj za nepismene hišne pomočnice. Doslej je končalo tečaje že nad 50 deklet, ki so srečne, da so se mogle naučiti citati ir. pisati. Loterija ustaške mladine. Kakor smo že poročali, je poveljstvo ustaške mladine pare lilo loterijo v korist siromašnih članov. Te dni sp začeli prodajati srečke, ki so po 40 kun. Vsega skupaj je 3118 dobitkov v vrednosti 1,600.000 kun. žrebanje bo 15. junija. Prepoved potovanja brez prepustnice. Policijska oblast v Zagrebu opozarja vaj meščane na naredbo notranjega ministrstva z dne 2. marca, ki prepoveduje potovanje brez prepustnice tudi z avtomobili in avtobusi. Doslej je veljala prepoved samo za potovanje po železnici. Ustanovitev pokretnega naglega sodišča v Bihaču. »Narodne novine« objavljajo naredbo pravosodnega ministra o ukinjenju naglega sodišča in ustanovitvi pokretnega naglega sodišča v Bihaču. člani so dr. Ni-kola Gross kot državni težitelj ter Sadika Cehajič, Zdenko Sekanin in Husein Nada-reviC. KULTURNI PREGLED Stota predstava Hamleta" Nedeljska stota predstava »Hamleta« v naši Drami je dogodek, ki je vreden posebne pozornosti kulturnega kronista. V nevelikem mestu, kakor je Ljubljana in v okolju, kjer se šele razvija prava gledališka tradicija, je stota predstava istega dela kar izreden pojav. Nedavno smo videli v Operi stoto predstavo »Traviate«, katere »rekordni« uspeh pomeni zmago Verdijeve glasbe in izpričuje nje široko popularnost v mestu, kjer je imela italijanska muzika vsekdar svoje navdušeno občinstvo. Dejstvo, da je v dramatiki dosegel za sedaj edinstveno prvenstvo prav »Hamlet*. Shakespearova vrhunska stvaritev in ena najtežj;h tragedij, ki tudi v mnogo večjih mestih ne zajemajo zelo širokega občinstva, je več kakor dejstvo — je znak. In ta znak bi bil vreden globlje psihološke obravnave, ker utegnejo »Wahlverwandschaften«. da se izrazimo z Goethejem, med našim občinstvom in problematiko znamenite igre o danskem kraljeviču imeti, kakor je pisec teh vrstic že naznačil v enem svojih prejšnjih člankov o ljubljanskem »Hamletu«, značilno psihološko utemeljitev. Stota predstava »Hamleta« je bila potemtakem gledališki dogodek. Ob najlepšem nedeljskem popoldnevu, ko je Ljubljano in njene parke obilno obsipavalo s svojim toplim blagoslovom predpo-mladno sonce, se je ob sorazmerno zgodnji uri (ob 16.) do kraja napolnila naša Drama. In nisi videl v gledališču samo resnobnih intelektualcev, ki ob »Hamletu« meditirajo o nekaterih osnovnih vprašanjih sleherne življenjske filozofije, marveč tudi množico preprostih ljudi, med njimi take, ki so ga že večkrat videli, ženske v rutah, staro in mlado Nova in očitna potrditev dejstva, ki je bilo ugotovljeno že pred leti in ki ie takrat iz- zvalo v nekem zagrebškem listu ironično opazko: dejstva namreč, da je »Hamlet« postal v Ljubljani ljudska igra in da vidijo ljudje v njem neke vrste domačo stvaritev. In znova — stotič — se je ljubljansko občinstvo izreklo za »Hamleta« kot svojo najljubšo igro ter obenem priznalo, da hoče imeti gledališče, ki bo iznad bežnih ugodij lahke zabavnosti izvrševalo visoko duhovno in etično poslanstvo ter bo, da govorimo s Hamletom, »tako rekoč držalo življenju zrcalo; da kaže čednosti M Slavko Jan y vlogi Hamlet« njene poteze, pregrehi njeno podobo. svojemu času in družbi njeno obliko in odtisk«. V napolnjenem gledališču je o slavnosti pričeval samo cvetlični aranžman pred rampo; brez slovesnih besed o pomenu stote predstave je spregovorilo samo delo. In govorilo je cele ure s svojo poezijo, mistiko in eno najglobljih razčlemb razdvojene in obupane človeške duše. ki se bori pred krutimi dejstvi življenia za »biti ali ne biti« in preko tega za vprašanje trpnega ali dejavnega odnosa nasproti zlu, za razčiščenje velikega etičnega problema sleherne težko preizkušene duše. Govorilo je z dinamiko svojih dogodkov, z lepoto svoje besede, ki je dobila po veliki zaslugi Otona Župančiča za naš vek dokončno slovensko obliko, pa s silo igre, za katero so sodelujoče igralke in igralci — večidel najboljši med dobrimi — zastavili svojo plemenito ambicijo in vse stvar-jalne sposobnosti. Pokazalo se je tudi. da se je režija dr. Bratka Krefta ustalila morda za dolgo časa in da bo »Hamlet« s Kreftovo rešitvijo posameznih dramaturških problemov lahko uspešno zajadral v drugo stotino svojih predstav. Tudi na stoti predstavi je igral danskega kraljeviča Jan, ki je po Rogozu, De-bevcu in Kralju prevzel to veliko vlogo, o kateri je zapisano v vseh igralskih priročnikih. da je bila eden najvišjih smotrov vsakega igralca in njegova močna preizkušnja vsai v času. ko gledališkega okusa ni še izpridilo filmsko iskanje efektov in filmska tehnika predstavlialno-sti. Jan v teku tolikih predstav ni spremenili svojega izraza v rutiner-ko navado v duševno mehaniko, marveč čutimo, ko-liko_ ga skuša — ali ga ie skušal vsai na stoti predstavi — osvežili s svež;m emo-tivnim prilivom, z novim doživlianjsk'm hotenjem, z neuffnano individualizaciio svoje zasnove Hamleta in niegoveea snora s samim seboj, z okoljem in z usodo 7a»o je stal Jan ne samo po stvarnem dele?" svoje udeležbe na igri, marveč tudi po mi- kavnosti igre ves čas v ospredju zanimanja; bil je ponovno aplavdiran in je dobil več šopkov. L e v a r kot poosebljenja vladeželjnega in pohotnega Klavdija. ki gre preko trupel za svojim ciljem; Mira Danilova kot nravno šibka Kralj: ca Cesar kct dvorni prilizun in uživaški blebetač Polonij. Vida Juvanova kot Ofelija. ta krhki cvet, zibajoč se na ne-rcvrnih vodah, neizpeta pesem ljubezni in privid lepšega, srečnejšega življenja, ki ugasne v mraku in mrazu življenjske stvarnosti. N a k r s t kot Hamletov zvesti prijatelj Horatio. Vladimr Skrbinšek kot duh Hamletovega očeta in prvi igralec. ter toliki drugi, med katerimi se je Tiran to pot prvič in uspešno preizkusil v vlogi Laerta, so dali tej stoti predstavi ti~to odrsko življenje, ki je našemu »Hamletu« najboljše jamstvo njegovega nadaljnega obstoja na deskah slovenske Drame. Po sto predstavah je igra. ki ie dosegla v naši Drami to število, zares prenehala biti pro zved tujega duha: zarasla se je v našo duhovno »grudo«, postaj nekaj, kar bo vedno zvezano s slovensko gledališko tradicijo, ki se nenehoma oblikuie in za katere raven je prav uspeh »Hamleta« razveseljiv znak in vzpodbuden cbet umetniške bodočnosti. Na r pral. Sale šant!~ Nedeljska otvoritev Šantlove r tivne razstave v Jakop:čevem paviljonu je bila več kakor samo deianje likovno-umetnostne•.—» dom, !:ar se ni zgodile men" 't ; . beni razstavi, kolikor jih pomni kronika tega že tradicionalnega razstavišča. V ospredju srednje dvorane so se namestili godbeniki Šijančevega simfoničnega orkestra. Otvoritev so obiskali številni zastopniki našega javnega in kulturnega življenja. Eksc. Visokega komisarja je zastopal podprefekt comm. David, prisotni so bili tudi drugi predstavniki, med njimi za župana kulturni načelnik mestne obč:ne dr. Pretnar, rektor univerze dr. M-1ko Kos, predsednik Narodne galerije dr. Fr. VVindischer, z odborniki pred-ednik Zveze svobodnih poklicev in umeftrkov inž. Milko P i r k m a i e r, zastopniki raznih kulturnih institucij in društev, mnogi slavljenčevi profesorski in umetniški tovariši: slikarji in glasbeniki, razni naši odličniki in mnogo kulturno zavednega ženstva. Prisoten je bil seveda tudi slav-ljenec z gospo, ki ji je predsednik Nar. galerije dr. W;ndischer v imenu te institucije izkazal pozornost s šopkom cvetja. Kmalu po 11. uri so pod vodstvom dirigenta Draga M. Š i j a n c a zadon«li zvoki majhnega orkestra, čiear člani so z dirigentom vred sami občutili potrebo, da prispevajo z godbo k poveličevanju slav-lienca in razstave njegovega slikarskega dela. Izvajali so stavek iz jubilantove skladbe — delo. ki je s svojo lepo melodično linijo nf^vilo prav dober vtisk ln novečalo v dušah nastroi za uživanje Šantlove slikarske in grafične umetnosti razkazujoče se tako obilno po štirih sobanah paviljona. Po izvedbi glasbenega intermezza stop;l pred občinstvo slikar nrof Mirko Š u b i c in pozdravil v italijanščini in slovenščmi zastopnike oblasti ter iavn;b in kulHinrh institucij, zahva-liuioč se jim v imenu Društva slovenskih umetnikov, ki mu ie nrof Šantel predsed-n!k. za pozoren obisk raz<=*ave. Prof Šubic ie omenjal Š^ntlovo delo- • ,, -^<-'-? »Vesni« društvu ki je " na celo vr«to naših • i- t i -i..*: knikov in začrtalo ronika Vladar f e obiskal mavzolej na Janiculu Kralj in Cesar je te dni v spi emstvu svojega prvega pobočnika. obiskal mavzolej na Janiculu, kjer so pokopani telesni ostanki junakov, ki so padli za Rim od 1. 1849. do leta 1870. Vladarja so na Janiculu pozdravili guverner rimskega mesta, poveljnik garibaldinske legije general Ezio Garibaldi, poveljnik garibaldinske kohorte in druge visoke osebnosti. Posebno dolgo se je vladar pomudil ob grobu Goffreda Mamelija. * Smrt vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti je umrl za dobljenimi racami na l desetnik Anton Dicke, isti dan, ko mu je Adolf Hitler podelil viteški križec reda železnega križa. Na čelu svojega lovskega bataljona je na ruskem bojišču padel naporočnik Josef Kult, po poklicu učitelj. Viteški križec si je pridobil lani avgusta v borbah na zapadnem Kavkazu. * Na p°lju slave je padel letalec Josip Martinelli iz kraja Ccrte de Cortesi pri Cre-moni. Ni se vrn;l z nekega poleta. Pokojnik je izšel iz GILovih vrst. * Nov predsednik bojevniške organizacije. Za novega predsednika bojevniške organizacije je bil imenovan nar. sv. Cesare Pileri, topničarski podpolkovnik. Imenovani je deset let predsedovali sekciji bojevniške federacije v Rietiu. * Zasedanje komisij z.a javna dela in poljedelstvo, pod predsedstvom senatorja De Vita je zasedala v navzočnosti ministra za javna dela ter ministra in drž.pod tajnika za prometne zadeve senatna komisija javnih del in prometa. Člani komisije so proučili ter odobrili več zakonskih osnutkov, nanašajočih se med drugim na izpopolnitev nac. telefonskega omrežja, na regulacijski načrt Florence, Vercellija in Mantove, na pristojnost komisije, ki je bila ustanovljena za proučevanje načrtov glede kakršnih koli del v rimskem guberniju. Pod predsedstvom senatorja Prampolinija in v navzrčnasti poljedelskega nrnistra se je sestala v Rimu senatna poljedelska komisija, ki je med drugim odobrila zakonski osnutek glede nac. združenja mesarskih pokrajinskih konzorcijev. * 871 milijonov pr»ti 831 milijonom. Italijanski listi poročajo, kakšno je dejansko razmerje med silami trojnega pakta in silami zaveznikov. Trojna pakt: Italija, Nemčija, Japonska, nacionalna Kitajska, Mand-žuko, Tajska, Madžarska, Rumunija, Finska, Bolgarija, Hrvatska. Slovaška in Albanija razpolagajo s 569,180.000 prebivalcev. K temu številu je treba prišteti še prebivalstvo zasedenih ozemelj, ki jih imajo v oblasti sile trojnega pakta in sicer; Belgijo. Dansko, Estonsko, Litavsko, Letonsko, Francijo, Grško. Norveško, Nizozemsko, Srbijo, Luksemburg, črno goro, zasedene predele Rusije, Birmo, Malako, Britanski Borneo, Hongkong, HoCandsko Indijo. Francosko Indokino. Filipine, Ti-mor. Kvančeav in Tunis s 301.800.000 prebivalcev. Nevtralne in nevojujoče države štejejo 130.504.000 prebivalcev. Ker je na naši zemlji vsega skupaj 2 milijardi 220 nrlijonov prebivalcev, izhaja iz tega računa zaključek, da imajo sile, ki so na- Ob prazniku profesorja Saše Šantla Preveč bi treba nam bilo pisanja, da mogle bi z vrsticami Vam dati dovolj globokega priznanja. Zato le kot učenka Vaša ob jubileju naj Vam razodenem; bili ste sonce za vsa srca naša. Ni Vas zastonj ljubilo južno sonce, da duša toliko nabrala je toplote, v očeh pustila žarkov je dobrote. Ne le umetnik — kakor dober oče, tolažbo in pomoč ste izkazali, če Vam je le bilo mogoče. V spominih hranimo obraz človeka, izbranca redkega v viharju veka. In ko motrimo Vaša zbrana dela, ki živo zbujajo občudovanje, nam slike same govore resnico: to žetev je. to delu je priznanje. Da, srečen je, ki mu srce je zibel melodije, oči pijo mu barvne harmonije. Tak naj živi še dolgo vrsto let, rodu v ponos, posamniku za zgled. Marica Sirca. sprotne državam trojnega pakta, eno milijardo 219,574.000 prebivalcev Toda od tega števila, pišejo italijanski listi, je treba odbiti 388 milijonov Indijcev, ki pomenijo za Veliko Britanijo samo breme. Če odbijemo to število, vidimo, da imajo demokratsko boljševiški zavezniki 831 milijonov ljudi na svoji strani, medtem ko razpolagajo države trojnega pakta z 871 milijoni prebivalcev. * Kirurg žrtev avtomobilske nesreče. V vojaški bolnišnici v Milanu je preminul znani kirurg profesor Enrico Ettorre, ki je postal žrtev avtomobilske nesreče na poti iz vojaške bolnice v neko drugo bolnišnico, kamor je bil pozvan, da izvrši nujno operacijo. Pokojni profesor je bil zaslužen strokovnjak in primarij v milanski bolnišnici Mussolini. * Brez tveganja ni dobička. Luigi Peri netti iz Alpona pri Veroni je prišel te dni v loterijsko poslovalnico v Veroni, kjer mu je uraJnica Lucia nasvetovala, naj ne igra na številke, ki jih je imel napisane na listku. Perrnetti pa je bil trmast. Zahteval je, naj gospodična zapiše številke, ki jih je bil prinesel s seboj. Ko se je kolo sreče zavrtelo, se je izkazalo, da bi bil Perinetti zadel, če bi bil poslušal nasvet loterijske uradnice, 425.500 lir, ker pa je igral po svoji glavi, je zadel samo 42.500 lir. » Smrt treh dečkov v gorečem seniku. Trije bratje Faccioli so se igrali na nekem seniku v Volti Mantovani. Senik je nenadoma začel goreti in ko so ogenj pogasili, so našli med ostanki okostja treh otroških žrtev. Preiskava je dognala, da so se fantiči igrali z vžigalicami. * Mesečni ca hodi po strehi. Neki moški v Firenci se je zbudil ponoči, ker je slišal na strehi ropot. Pogledal je, kaj se godi ter je ugotovil, da hodi po strehi sosedna služkinja v zelo pomanjkljivi obleki. O tem je obvestil sosede, ki so pozvali na pomoč policijo. Ta je s pomočjo delodajalcev služkinje poskrbela, da so mladenko sneli s strehe brez nevarnosti za življenje. * Eksplozija aparata za trajno kodranje. V Casciana Terme je v nekem frizerskem salonu eksplodiral aparat za trajno kodranje. Brivski salon se je ob tej priliki porušil in strop se je vdrl. Od štirih oseb, ki so bile v trenutku nesreče navzoče, je bila ena lahko ranjena. * Triletni deček je utonil v jami. Gian-franeo Cantini iz Poggio Cappelle blizu Firenze je za trenutek izginil domačim izpred oči ter se približal jami, v kateri je bilo precej vode. Po nesreči je padel v jamo in utonil. Nesrečo so odkrili, ko je bil otrok že mrtev. * Srečni loterijski dobitnik. Lino Prina iz Giusana pri Milanu je v marcu lanskega leta zadel v loteriji kvaterno, ki mu je prinesla 950.000 lir. Pred kratkim je imel sanje, naj stavi na številke 30. 38 in 50. Stavil je 25.000 lir in res se mu je nasmehnila sreča: zadel je ICG.OCC Li Ta-ko je mož spravil v svoj žep že nad milijon lir. * Trije tisočaki v rokavu. V Comu so varnostni organi aretirali 231etnega tatu Uga Pirovana, ki je ukradel neki gospe bi-cikelj. Pri zasliševanju so tatu pretipali in ob tej priliki so našli v rokavih jopiča tri bankovce po 1000 lir. Možakar si je najbrže tudi toa denar prisvojil pri kakšnem tatinskem podvigu. * Lovec ubil 8 letno deklico. 37 letni Me-doro Sgambuzzi iz Ferrare je položil na kuhinjsko mizo lovsko puško z namenom, da vzame iz nje naboje. Ko se je za trenutek odstranil, se je približala lovčevi puški 81etna Adriana Gierra, ki je prišla k Sgambuzzijevim, da bi se igrala z njihovimi otroki. Sprožila je petelina in jo je naboj tako razmesaril, da je kmalu nato izdihnila. Uvedena je bila stroga preiskava. * Smrtonosen strah. V Santeranu pri Brindisiju so tatovi izvrtali luknjo v klet hiše nekega kolona. Klet je bila prazna, zato so se povzpeli v prvo nadstropje, kjer je spala kmetica Nunzija di Martino s svojim štirinajstletnim sinom. Tatovi so najprej prisilili sina, da se je umaknil iz spalnice, nato pa so začeli premetavati po stanovanju. Ženska se je tega tako prestrašila, da jo je zadela srčna kap. Tatove so varnostni organi prijeli. * V dimnik je padla. Dve leti stara Ro-sairia Acconciagiuoco iz Neaplja je padla z neke terase v dimnik. Gasilci, ki so bili pozvani, da rešijo otroka, so odkrili deklico 15 m globoko, približno v višini drugega nastropja. Prebili so zid in so otroka nepoškodovanega vrnili materi. * Tramvajska nezgoda v LombarcHJl. Na cesti, ki drži v Addo, sta te dni trčila dva tramvarjska voza. Pri trčenju je bilo ranjenih 25 potnikov, od katerih so nekateri dobili tako hude poškodbe, da so jih morali poslati v bolnišnico. Uvedena je bila preiskava, da se dožene, kdo je kriv nesreče. * VestJalskj otroci se vračaj-» s Štajerskega v domovino. Več kakor 2000 otrok se poslavlja te dni od štajerske dežele. Fantje in dekleta se vračajo v ožjo domovino, največ v Vestfalij.-v in v Berlin. Na štajerskem so preživeli 6 mesecev ter se okrepili telesno in živčno. * Dve smrtni °bsodbf zaradi skrivnega klanja. Pred posebnim sodiščem v Celovcu so se morali na dvodnevni razprava zagovarjati Marija Follnerjeva, stara 48 let, po rodu iz Vitanja, bivajoča pa v Lavantinski dolini, dalje njen uslužbenec Franc žohar, star 38 let in doma iz mariborske ok lice, dalje 53 letni nakupovalec živine Jože Frei-tag in 28 letni Stanko Jagodic iz št. Vida na štajerskem. Obtoženi so bili, da so po Visokih cenah nakupovali ž vino ter skrivaj zaklali in razpr-dali 20 svinj in 13 glav goveje žvjne in dve ovci. Follnerjeva in žo_ har sta bila obsojera na smrt. Freitag na 10 let, Jagodic pa na dve leti ječe, IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce prof. glasbe v pokoju g. Anton De-kleva. K večnemu počitku bodo blagega rajnkega spremili v sredo ob pol 15. j z kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Svojo vzornj življenjsko pot je dokončala skrbna in repozabna mat1' ga. Uršula Hinterlechnerjeva. K večnemu počitku so jo položili v po" edel jek popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojniko_ ma naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Nedelja sančna, ponedeljek oblačen. V nedeljo smo imeli še prijazno sončno vreme, ki smo ga bili vetseli na sprehodih in promenadah, čeprav nam je nekoliko nagajal veter, ki je zlasti popoldne dvigal oblake prahu. Oblaki, ki so zdaj tu zdaj tam lezli na nebo, so napevedovali izpremembo vremena. Ljubljana je bila to nedeljo prav posebno razgibana. V stolnici je bila velika cerkvena slovesnost v proslavo četrte obletnice papeževega kronanja in 60 letnice rojstva škofa dr. Gregorija Rcžmana. V Jakopičevem paviljonu je bila otvoritev razstave umetnin prof. Saše šantla v po-čaščenje njegove 60 letnice. Po glavnih ljubljanskih ulicah je valovila pestra promenada. V Zvezdi je odlična vojaška godba tudi tc nedeljo ob 11. priredila krasen pro-menadni koncert. Pričel se je s koračnico iz »Prodane neveste«, nakar so sledili v posrečeni izb'ri klasični in modernejši komadi. Popoldne so Ljubljančani hiteli v razne smeri v prirodo da se poslove od zime, ki je letos prav za prav nismo imeli. Poslednja zimska nedelja je dosegla 13.6 stopinj Celzija. Cez noč se je nebo močno pooblačilo. živo srebro je bilo v ponedeljek zjutraj na —2 stopinji Celzija. Dopoldne se je scnce le medleče prebijalo skozi oblake. u— Ko se v prirodi razvija brst in cvetje, naj opozorimo na varstvo cveteče pr'rode. Cela vrsta žlahtnih in redk h rastlin je za. ščitena s posebnimi zakonskimi določbami, treba pa je ščititi tudi one, ki so splošno, koristne za gospodarstvo. O vrbovih mači-cah smo že ponovro pisali, da nudijo najslajšo pašo čebelicam in zato ravnamo pametno v splošno krrist, če se odrekamo temu sicer tako mikavnemu okrasu naših sob. Mnogo škode je zagrešene tudi s požiganjem raznih živih mej, kjer imajo različne koristne živalce svoja zavetišča. Potrebna je pri pežiganju sploh največja previdnost, zlasti če požigamo v bližini večjih nasadov in gozdov. Starši naj navajajo otreke, da bodo znalj občudovat' pomladmi okras prirode ne da bi uničevali njene čudovite drobne umotvore. u— Poltronierijev kvartet bo izvajal jutri zvečer poleg Boecherinija in Smetane Beethovnov godalni kvartet op. 74, ki je bil napisan leta 1809. in je leto za tem izšel v tisku. Ta Beethovnov opus je splošno znan pod imenom »Harfenkvartet« to pa zato, ker se v 1. stavku vrstijo posamezni instrumenti z arpežiranimi pici-kati. Kvartet je slavni mojster zelo hitro ustvaril in njegovi življenjepisci pravijo da je bil takrat izredno dobre volje, poln inspiracij in zato mu je šlo delo tudi hitro od rok. Beethovnov Kvartet op. 74 je poleg op. 59 in 95 najbolj znana in najbolj pogostokrat izvajana mojstrova skladba. Kvartet Poltronieri sestavljajo naslednji člani: I. violinist je mojster Poltronieri sam. II. violino igra G. Carpi, violo G. Alessandri in čelo A. Valisi. Vsi štirje člani Poltronierijevega Kvarteta so odlični solisti in prirejajo tudi samostojne solistične koncerte. V komornem združenju Obramba nekega italijanskega mesta v akciji proti sovražnim letalom delujejo že več let, so zato sijajno vigra-ni in njihova interpretacija posameznih del je naravnost odlična. Koncert Poltronierijevega Kvarteta bo prvovrsten umetniški dogodek letošnje sezone, zato opozarjamo nanj in vabimo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Odlične sl':ke akad. slikarja Frana Klemenčiča v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika bodo občinstvu na ogled le še kratek čas. Razstavil je 18 krajin in tihožitij. u— T^kSa na hišno služinčad in na bilprde. Zarad: prenosa davka na služabništvo tn takse na biljarde ra mestno občino je b lo pobiranje cbeh davščin ustavljeno pred potekom prijavnega roka. Sedaj se bosta obe davščini zopet pobirali in sicer do k°nca marca 1943 XXI. Do tega roka merajo torej davkoplačevalci prijaviti še vse neprijavljene biljarde in plačati takso na sobi 5'I oziroma nabaviti davčno karto na sebi 14/11 davčne uprave za mesto v Ljubljani, za vse služkinje, za katere do sedaj še niso nabavili davčne karte. Proti on^m, ki bi do tega roka ne plačali ebe j navedeni taksi, se bo uvedlo kazensko postopanje. u— Zadruga »Novinarski d°m« bo imela svojo redno letno glavno skupščino v nedeljo. 28. marca t. 1. ob 10. v Novinarskem domu z običajnim dnevnim redom. u— Knjigarna Tiskovne zadruge je založila prof. Frana Siča: Knjigovodstvo, ki izide še v teku meseca marca. Ker bo knjiga izšla le v omejeni nakladi, sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. prednaročila. Vezana knjiga stane v predprodaji 42 lir. ^ Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in • cvetja — »»KOŽA«« cvetličarna u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — prično v torek. 16. marca. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna stro.jepis-nica, raznovrstni stroji. Pouk dopoldne, popoldne in zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Zahtevnite prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. vabi člane, ki so naročili sadno drevje, da pridejo ponj na dvorišče Kmetijske družbe. Novi trg 3. Obenem prosi podružnica vse one člane, ki so s plačilom članarine v zamudi, da jo pora\f- ! na.io takoj in tako prihranijo podružnici delo in sebi stroške izterjavanja. u— Vodstv ■ K°repetitorija vab' starše dijakov sredni;h, meščanskjh in ljudskih šol, da jih vpišejo k nam. kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji šolski dan (razlaga, naloge. izpraševa_ j nje) POsebri poldnevni ali cpl°dnevni te- j čaji /.a privatne izpitp in one, ki delajo razredni izpit, Hon rar nizek Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16. Rorepnt:to-rij, Mestni trg 17/1. u— podporrfmu društvu za gluh°nemo mladino je poklonila uprava Sindikata lokalnih železnic v Ljubljani v počastitev spomina blagopokojnega g. inž. Antona Klinarja znesok 1500 lir. Plemenitim dobroto •ikom, ki so se na tako lep način spomnili naših gluhonemih sirot, izreka društveni odbor najprisrčnejš zahvalo. u— Za stare in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japijevi ul'ci je uprava Sindikata lokalnih železnic v Ljub- ! ljani poklonila v počastitev spomina svo- jega dolgoletnega in zaslužnega člana uprave, g. ing. Antona Klinarja, gradbenega direktorja v p., 1500 lir. Dobrotnikom starih in onemoglih Ljubljančanov v mestnem zavetišča v Japijevi ulici izreka mestno županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Rekvijem za pokojnim Karlom Li-povškom bo v torek, 16. marca, ob 7.30 v cerkvi sv. Jakoba. u— Inštrukcije. priprava za razredne in privatne izpite. Novj (Turjaški) trg 5, III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, grščini, latinščini, italijanščini itd. po dve uri dnevno, dopoldne ali popoldne, nudijo za zmeren honorar dijakom diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo istotam pri-vatiste čez dva razreda in za razredne izpite konec leta. Priglaševanje dnevno od 8 do 12 in od 15 do 18: Novi (Turjaški) trg 5-III. u— Nesreče. Od sob:te do včeraj so v ljubljansko bolnišnico sprejeli več ponesrečencev, ki so enkrat za izjemo vsi iz Ljubljane. Pri nalaganju hlodov s; je zlomil levo nogo 23 letr'i delavec Franc Zupan. Levico si je zlomil 12 letni dijak Ciril Lavrič. 12 letno zidarjevo hčerko Vero Butarovo je pes ugriznil v desn:co. Na krožni žagi si je porezal prste na levici 30 letni delavec Janez Peternel. Nogo si je zvil v gležnju 20-letni dijak Oskar Turnšek. 76 letni upokojenec Bajko Jenko pa si je pri padcu poškodoval desno nogo. Iz Srbije Kipar Iv«n Dolinar bo obhajal 19. t. m. 50 letnico rojstva, številni znanci in prijav telji bodo priljubljenemu umetniku sp: počili čestitke z željo, da bi še nadalje ustvarjal tako uspešno kakor doslej. V Beogradu je umrla gospa Elizabeta Šmidova, nadučiteljeva vdova, ki je služboval v Pcdgorju pri Slovenjem Gradcu. Gospa pa je nekaj časa bivala v Gornjem Mi-larovcu, od koder se je preselila lani aprila k svojim sinovem v Beograd. Njen sin je tudi g. dr. Konrad šmid, član glr-vna kontrole v pokeju. Blaga mati. ki je v srečnem zakonu s pokojnim soprogom, umrlim leta 1928._ vzgojila 10 otrok, je učakala lepo starost 79 let. časten ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! »Princ Evgen v Beogradu«. Kakor smo beležili, so ob 10. obletnici ustanovitve nemške skupine v Beogradu imeli v beograjskem Narodnem gledališču premiero igre »Princ Evgen v Beogradu«. Pcj-očilo pravi, da so predstavo oskrbeli nemški gledališki prostovoljci skupine »Princ Evgen«. Banatski rojak Fritz Lois Kramer je napisal to igro, ki je učinkovita in je bila na premieri navdušeno sprejeta. Pesmi je zložil Otmar Hofer. Poroka, V Beogradu sta se 7. marca poročila gospo 1 Viktor Adamič, tehniški uradnik na direkciji drž. železnic in gospodična Majda Kastrevčeva, oba iz znanih ljubljanskih družin. Mladima poročencema obilo sreče. Omejitve v pisemskem prometu. Zaradi Štednje s papirjem so bile odrejene nekatere omejitve v pisemskem prometu. Na roko pisana poslovna in zasebna pisma ter na stroj pisana zasebna pisma smejo obsegati največ 4 strani običajnega pisemskega papirja. Pisava mora biti normalno velika. S strojem pisana poslovna pisma ln tiskovine niso podvržene nikakim omejitvam. Naredba je stopila v veljavo 11. marca. vidne sledove v razvoju naše likovne umetnosti. Stremljenje, je dejal govornik ustvariti Slovencem novo, zares tipično slovensko umetnost, ni bilo naučeno v šolah, niti ni bilo kopirano, temveč ga je bilo smatrati za nekako reakcijo proti suhoparnemu akademizmu. Nato je prof. Šubic orisal na kratko Santlov razvoj, posebej še njegov napredek v grafiki, kjer je našla njegova umetnost svoje življenjsko poslanstvo. Združitev slikarstva in muzike pa je v Šantlovem nadaljnjem razvoju vtisnila vsej njegovi umetniški osebnosti izredno in redko značilnost. V sklepu svojega govora je prof. Šubic posebej izražal hvaležnost slovenskih upodabljajočih umetnikov za prof. Šantla organizacijsko delovanje v prid domačih likovnikov. Odkar se je bil po koncu prve svetovne vojne za stalno naselil v Ljubljani, je prof. Šantel zastavil vse svoje sposobnosti, vsa dolgoletna izkustva, svojo visoko izobrazbo in odlične zmožnosti strokovnega pisca za dosego skupnega smotrnega sožitja naših umetnikov. Njegova mirna, trezna, daljnovidna osebnost njegov plemeniti zn^e^i in izrp^nn dobrosrčnost. visoka razgledanost in bogate izkušnje v vseh panogah likovnfe umetnosti so mu pridobile v umetniških krogih tako ugleden položaj, da je mogel le on. vedno osebno pravičen in objektiven, združiti vso veliko slovensko umetniško družino in njeno organizacijo tolikaj dvigniti ter v taki meri afirmirati v našem javnem življenju. Nato je povzel besedo predsednik Umetniškega sveta prof. Gojmir A Kos izpopolnil še z izbranimi besedami pred-govornikova izvaiania in nato izjavil, da je razstava odprta. Govornikoma in občinstvu se je zahvalil z ganjenimi besedami prof Saša Šantel. Po tem slovesnem aktu so mnogi zastopniki presrčno pozdravljali slaviienw in si nato ogledovali razstavo, na kateri pričuje okrog 250 del o obsežni in tehnično mnogostranski umetniški delavnosti prof Šantla. Razstavljena je med drugim njegova velika slika »Slovenski skladatelji« ki zavzema vso sprednjo steno srednje dvorane, dalje mnoga olja iz raznih umetnikovih razvojnih stopenj, njegovi akvareli, portreti, etnografske slike, lesorezi, radiranke in druge grafike, dekorativno-umetniški osnutki, skratka: številni, dobro izbrani in pregledno razvrščeni primeri dolgoletne in obsežne likovne stvarjalno-sti prof. Šantla. Ne dvomimo, da bo tako bogata razstava vzbujala živo zanimanje in občo pozornost. Nova zasedba v »Evgenlju Onjeginu" čajkovskega delo »Evgenij Onje-g i n«, ki je že od leta 1937. stalno na repertoarju naše Opere, se je pojavilo prejšnji teden v nekoliko spremenjeni .inscena-ciji in v prezasedenih glavnih vlogah. Medtem ko je prva sprememba samo nebistvenega značaja v okviru Debevčeve skrbne in stilno verne režije, so osebne spremembe mnogo zanimivejše in važnejše. Na splošno ni mogoče reči, da bi sedanja nova zasedba nekaterih partij prinesla kvalitetno še višjo in umetn ško čistejšo predstavo, kakor je bila predhodnica, če pomeni v nekaterih točkah povzdigo bodisi pevske, bodisi igralske ravni, ni mogoče zatajiti, da so se na drugih točkah kvalitetni dosežki zmanjšali; tako celotna pred stava ne zapušča vtiska maks malnega umetniškega uspeha, ki je mogoč pri razpoložljivih silah in sredstvi! naše Opere čeprav je res, da tudi predhodnica ni d--segla v vseh partijah izenačene umetniške višine. Nesporno je, da je Čajkovskij v tej svoji vrhunski opera- stvaritvi zelo zahteven, v igralskem prav i*aie>r v pevskem in ne v zadnji meri — v orkestralnem pogledu, če ni v »Evgenija Onjegina« vloženh več odbranih umetniških energij, kakor ob enakem obsegu in približno enakih sceničnih in glasbenih zahtevah v ka- ko drugo opero, tedaj je njegov celotn' učinek kar občutno manjši kakor pri drugih operah, čajkovskega glasba je — skupaj s Puškinovimi stihi, ki tvorijo libreto tej operni pesnitvi — nenavadno in po svoje rahločutna: polna lepota opera prihaja do neubranljivega izraza šele tedaj, ko je bilo v predstavi doseženo maksimalno število točk. (So opere, ki učinkujejo že z manjšimi sredstvi.) Zato je zasedba, ki to bila prav dobra pri manj zahtevni operi, komaj še dobra pri »Evgeniju Onjeginu<^. čeprav ni mogoče priznati idealnega maksimuma nobeni izmed prejšnjih predstav — zlasti še zaradi umetniške neizena-čenosti glavnih vlog, — je sedanja nova zasedba prinesla samo nekatere os.-bne variante in je p'sta'a zanim va le s te strani. V smislu absolutn:h zahtev je i al še manj zadovoljiva. In spet moramo reči da se to pozna čajkovskemu bolj kakor prene-kateremu drugemu opernemu skladatelju. Po tem splošnem pridržku, ki pa estaja v območju osebnega vtiskn in si noče lastit1 značaja dokončne sodbe, lahko rečemo, da je sedanja predstava »Evgenija Onjegina« zanimiv odrski pojav. Pri mani-ših opernih gledališč h. kakor je naše. je skoraj že nujno da so isti igra'ci poizkusijo v najrazličnejših, njihovemu gla. u ustrezaj:člh partijah in takoj prin~oo n-oder tudi za občinstvo mikavno in osvežujočo spremembo (Variatio de'ectat). Tako smo dobili v sedanji prezasedbi vleg kot Tatjano namesto Hevbalove Ks. VidaVjevo, kot Olgo namesto španove Golobovo, kot Onjegina namesto Primožiča V. Janka in kot Lenskega namesto Slado^eva čudna To pomeni zelo veliko »variatio« in v nekaterih točkah celo izboljšanje umet-iške ravni, najsi je tu in tam pridobitev bolj v kvaliteti glasu kakor pa v večji dognanosti igre. Kseniji Vidalijevi se bržčas ne prilega vloga Tatjane v toliki meri. da bi se lahko v nji razživela do vseh. tudi spodnjih tonov svoje, sicer umetniško bogate osebnosti in nam dala Tatjano s takimi odtenki čustev in duševnih modulacij, izražajočih se v samem tremulu glasu, kakor smo doživeli pri Heybalovi (posebno merilo za primerjavo je scena s pismom). Zaradi te, morda ps;hološko utemeljene manjše sprejemljivosti Vidalijeve za Tatjanin čustveni svet in cclo za s4mo muziko čajkovskega ne sodi Tatjana med višinske vloge ge Vidalijeve Vzlic temu pridržku pa je njena Tatjana še vedno zelo kvalitetna, pevsko in igralsko dobro priprav1 jena ter doseza nesporno in b'eščečo v'šino v sedmi sliki. Clga ge Golcbove. kakor kol: po lepoti glasu in pevski kulturi na že priznani višini drugih partij te pevke, ni mogla ogreti z igro in z vsem cstaUm ka: oi~č;>;e učinek igre pri ženskem značaju, ki predstavlja — kot živi kontrast s-mjavi Tatjani — prekipevajoč temperament in lahkomiselno ne-sVr-hnost — S r>osebn:m zanimanjem smo pričakovali Jankovega Evenria Onjegina Je to nova pesebna dr-'iki.tna obogatitev že brez tega izredno obsežnega repertoarja našega nenavadno unorabneira in s:m-natičnega pevca Po internret?ciji je bi' Jankov Oniegin blizu Puškmovi zamisli zakaj Puškinov Onjegin ni demoni*en tip kakor nekateri mrsMjo marveč ro^oba bla-ziraneg3 dandvja. duševno postiranega človeka, ki trpi predvsem na tedaj modni bo'ezni »Tennui« in prav zaradi svoje b'a-zirnne naveličanosti odklanja Tatjano. V Janko je skušal igralsko kar meči izčrpati Onjegina vendar ie marsikaj ostalo samo vnanje naznačeno i^i na pol doživeto. Pevsko opažamo pri Janku v zadnjem času nekako novo razživetie in ^rav glasovni" ie Janko dr-bvn vzdrža' trži te zahtevne vloire. V vsem sodi Onjp^in med Jankove večia-rino. Bogdano Stritarjevo v vlogi igralsko sicer še premalo dognane Filipjevne. Friderika Lupšo, ki je dosegel ogromen aplavz s slovečim samospevom v šesti sliki, Bolničarja kot Zareckega. in B. Sancina kot Friqueta. Orkester dirigira Niko štritof, zbor, ki se pri obeh slavnostih poizkuša tudi v plesu, pa vodi R. Sim°niti. Slikar Fran Klemenčlž In tako nastopa danes Fran Klemenčič. svež in spočit; njegova razstavljena kolekcija podob da slutiti, da bo mojster kmalu nadvladal tud; zadnje uporne in še tope zunanjostne strani tehničnega postopka, ki se je sicer popolnoma zlil z notranjim umetnikovim temperamentom in ki je postal naravnost grafološko značilen in svojstven za potezo Klemenčičev^ roke, simbioza. ki karakterizira v neki meri tudi M. Sternena. samo da je Klemenčičev pa-stozn mozaik do zadnje formalne podrobnosti preenakomerno izveden (seveda ne glede na siceršnje razlike v strukturi potez obeh slikarjev). Klemenčičeva »Zima ob Gradaštčici« na pr. je eno najmočnejših in najbolj umirjenih del. tako živo in občuteno, da se Je problem fakture — ali lopatica ali čopič — lepo podredi] sili umetniško strnjeno Intuitivne enote. Tudi ostali pokrajinski motivi (»Glinščica poz:mi«. »Kozolec ob Malem grabnu« »Hša na Viču«, predvsem pa toplo s'i oče »Jutranje sonce«) predstavljajo močna in obenem umirjena dela, ki se jim v celoti pozna sveži dih pristnega ple-nerist:čnega ozračja. Kot rečeno, manj v tonn kot v barvi K'emenč'č je v takih in ostal'h podobah s tihožitjem in interieur-iem dogorel v samon:k':ega in vrednega predstavnika slikarsk:h teženj slovenske sodobne umetnosti Doba drobne pikčaste tehnike, ki ie sicer v tonu močnejša, plav-kastih in vijoličastih senc in čas pepelna- na Tunis Tunis je danes precej v ospredju svetovne vojne, zato nc bo odveč, če napšem nekaj spominov na svoje najlepše potovanje, ki sem pred leti napravil ok'og Sredozemskega morja. Bilo nas je okrog šestdeset udeležencev iz b.v >e Jugoslavije. Vozil r as ,e na novo snežno-belo prepieskam pa m.k z dvema dimnikoma. ovencev nab je bilo čez dvajset; iai da jih -■.st tii več iried živimi Ker so to osebnost., k ih je poznaia vsa Slovenija, če drugače ne pa oimenu, naj jih navedem l'rcd\scrr naj cme um b v šega rieže nega glavar ia dv ornega svet« pika Frana Šukl.eta ki jc b;i takrat sedem r, 'tdemd.ic: let star toda je vse nevšečnosti p tova.ija po morju, vse viharje prenesel ka-Kor mladenič D:ugi je bi' akademik' si kar P. Sterle. k: se je pozneje v Lond< nu na tramvaju ponesrečil. Daije so bili Alojzij Tvkač ttnera m ravnatelj Ljubljanske kreditne banke. ndu tri.ee Franc Golob ter dva takrat najbolj simpatična obrtnika odnosno trgovca Fran Krapeš, kavarnar v Zvezdi, in Peter Step č &t.. vinski trgovec v Šiški. Potovali smo s Sušaka na Krf otok Vido, -.a Malto, v Tun:s. Alžir. Barcelono Marseilie. N izzo in Monte Carlo. Genovo, ot< k Elbo, Napoli, Palermo. nazaj v Dubrovnik ;n na Sušak. Potovanje je bilo nad vse dobri aranžirano. V vsakem kraju so nas čakali avtomobili. spre« jemi. povabila. Vse je šlo točno kakor po vrvici sicer bi si ne mogli ogledat1 toliko krajev in njih znamenitosti. Življenje na panrku je bilo ena sama zabava. Bili smo vs kakor ena družina in nikoli n: prišlo do prepira med posameznimi. Med potovanjem sem izdajal na parniku ša-jivi list »Morske koprive« ki ga je ilustriral mojster Sterle. Radio nas je sproti obvešča! o svetovnih in domačih dogodkih, tako da nam res ni ničesar manjkalo. Znani fotograf Tenka z Zagreba je posnemai vse znamenitosti, ved* no v zvezi z našo družbo da smo imel za najlepši spomin cel album slik na koncu potovanja. Ker sem se namenil pisati o vtisih glede Tunisa in okolice, naj navedem iz svojega dnevnika dotične dele. Z Malte do afriške obale smo pluli v naj« večjem viharju, ki je traja! vso noč in še drugi ckn. Nu. ko se je pozno popoldne prikazala afriška oba! — naša zaželena dežela — se je tudi morje umirilo in bilo je mahoma vse pozabljeno. Samo rekli smo, da razumemo činje-nico. da gredo naši ljudje povsod drugam rajši kakor v Afriko, kjer je dohod tako otežen. Bližali smo se obali in razločevali posameznosti. Mislili smo, da bomo takoj videli Saharo in puste kraje, pa nič tega. Visoka brda, ze« lena in porasla, so se spuščala strmo v morje, kar je napravljalo čisto drug vtis kakor nerodovitna pustinja. Tuniški zaliv, v katerega smo zavili, je velikanski in tvori morje zase- Še!e zdaj se je valovje umirilo in ladja nehala zibati. Od daleč smo ugledali na desni majhen griček s hišami in veliko cerkvijo. Ta kraj se je raztezal globoko na levo kakor veliko mesto. Tunis! Tunis! smo klicali. Pa ni bil Tunis, ampak na desnem brdu je bila stara Kartagina in mesto Goieto, ki jo je zdaj naš parnik pozdravil s sireno in pokazal na jamboru zastavico: »Zahtevam pilota!« Brž je pridrčal iz Golete motorni čoln m pripeljal pilota, ki je stopil h krmilu parnka ter podeljeval na kapi tanovem mostičku. Dohod v Tunis je mogoče izvršiti le po ozkem, kakih osem kilometrov dolgem kanalu. Prešli smo tudi to. nakar smo tesno ob pomolu zasidrali naš parnk. Pristanišče Tunisa se nam je zdelo precej zapuščeno, namreč od ljudi. Sicer so pa železnica in pa velikanska skladišča kazala, da se tu razvija vel k trgovski promet. Do večerje smo imeli le še uro časa toda nismo strpeli na bredu Po dolgem viharju smo si z gugajoče ladje želeli na kopna tla Prišli smo od obale v evropski del mesta s krasnim bulvarjem obsenčenim od lepega drevoreda Življenje je zelo živo Zlasti so našo pozornost vzbujali Arabci in Arabke v svo ih belih nošah. Najbolj smo se čudili, da imajo ti otroci vročega podnebja toliko različnih halj na sebi. Arabke so popolnoma zakrite, da niti koščka nosu ali oči ne vidiš. Videli smo tudi prve zamorce in zamorke ki pa ne skrivajo svojih obrazov, ampak se nosijo po evr^p&Ko Lepe kavarne in restavracije so bile polne r.bisko-valcev, tudi Arabcev, ki so naravnost dealno lepi ljudje, seveda moški ker žensk nismo vi* deli. kvečjemu kako siromašno starko Pač pa so arabski otroci obojega spola oajvsiliivejše muhe, kar smo jih našli na vsem potovanju Bodisi da prodaja razglednice izdelke domače industrije ali samo prosiač ne gre ti izpod tega kolorita je za Klemenčiča zaključena. Danes se je odprl barvi, ki ga inspirira in s katero gradi z naraščajočim občutjem že tudi svoj individualni in lastni barvni am-bient. O tem nam pripovedujejo smejoče se bujne in bohotne rože (»Begonije«. »Nageljčki« (št. 9). »Mešano cvetje«, široko rajeta tihožitja (zlasti »Tihožitje s pupo« št. 7 in tudi št. 5 in ona z vinom in sadjem). Oba Klemenččeva interieura (št. 1 in 12) sta kompoziciji, ki sta nastali docela v duhu umetnikovega liričnega razpoloženja, tako tesno povezanega s tradicionalnimi prvinami smotrnega slovenskega slikarstva V načinu svetlobnega podajanja sta obe deli enako značilni za Klemenčičevo pojmovanje sl kovite n kontrastno se prelivajoče luči. ki jo oblikuje kot plastično posebnost prav tako kot barvo z lopatico in 5i"ok:m čop:čem F. S nog da sem za šalo kar večkrat pottgnil nož in grozil, da ga zabodem. Mlade frklje ti mečejo poljubčke, se obešajo natt in prisiljen si, da vržeš drobiž med nje Sedeš na bulvarju h kavarniški mizi. pa že čutiš di ma nekdo onraviti s tvojimi nogam'. Mladi Arabec že obdeluje tvoje čevlje če so umazani ali pa ne Nadlegovale ar^bsk-h otrok ;e naravnost neznosno v Tunisu kakor v Alžiru. Po večerji na pamiku ie večina izletnikov šla spet v mesto v razne restavracije in zabavišča. Dr"«o ju*ro smo. si šele v lepem vremenu Gg'edali mesto Tun;s je imel okrog 200 000 prebivalcev (da^es mnogo več!), od teh daleč nad polovico muslimanom dalje Italijanov, Francozov in Zidov Po imenu je vladal nad nokra'!no še vedno domači bei roci franco«k:m protektora^om ki pa te tako obrežen, da skoraj bei nima besede Tunis 'm* s;cer svoj denar 'n svoie znamke ter za muslimane lastno sodišče; glavno besedo imajo Da le F-anc^zi Bej ima na primer lastno- telesno sb-ažo 300 mož ki so pa le za parado Nešteto voz nas ie zjutraj odvedlo po mestu najnrej po ev-mr^kem delu potem smo prišli v arabski del Souk Ob'sVa!: sm< velikansko poslonie odnosno skunino noslopt' Dar-e! Bej i tako imenovano me=tno palačo ki ie sedež i francoskih upravnih oblasti in kamen prihaja enkrat na teden tud' bej reševat določene akte Videl' smo razkošne prostore zbo^m-alnice v zlatu in gobe'in;h ter umetniške rezbari ie delo* ma v !esu, deloma v knmnu S teras obširnega pos?opja &e nam ie nudil krasen razgled čez mesto, ki je v arabskem delu pokrito kakor z eno snmo streho Čudili smo se da ni mkakih odprt n. toda uganka se nam je razrešila, ko smo iz te palače takoj prišli v oni del mesta katerega zna-č'lnost so ozke pokrite ulice s prodajalno pri prodajalni kakor satovje v panju Kar vrtelo se nam je od neštet h bazarjev kodet $ti koe pla čal le 100 frankov Frankov precei o'aj?an' smo po poldrugoumem tavaniu po ^oukih pri-šl; spet v evropsko četrt Tudi tu se je dosti nakupilo, ker so bile cene naravnost n zVe Za primer naj navedem da so se če vi j dob'T že za 30 frankov, dober slamnik zs 25 frankev i. pod. Če vzamemo tedani' teča- 1 frank za 1.90 din, hi rekli: napol zastonj Po kosilu so nas avtomobili odvedli v oko* lico, in sicer v park Belvedere s Krasnim' nasadi in palmovimi drevoredi dalje v Bardo, nekdanjo zimsko- prestolnico bejev k: je tvorila mesto zase. Največja na'ača ;e pretvorje-na zdaj v muzej du Bardo ali Musče Alaeni. ki nam pokazuje vse izkopanine Tu ezije z predrimske, rimske, starokrščanske mavrske in drugih dob. Najzan mivejši je v manjšem poslopju nastanjeni arabski muzei N: namen tega opisa, da b' zašel v podrobnosti omenjam le da menda takih mozaikov nima noben drug muzej. Poleg muzeja stoji bejeva palača, urejena z orientalsko razkošnostjo v zlatu c umetnih rezbarjah. V lepem parku pred bejevo palačo nas je naš fotograf v lepi skupin ujel v kamero. Zasedli smo zopet bencinske kočije in dirjali po ravnem vrlo marljivo obdelanem polju m po lepi gladki cesti proti seveiozahodu na kraj, kjer je nekdaj stala stara Kai*agna. bivša kraljica morja, ogroževalka starih Rimlja« nov Tri punske bitke. Hanibai, Ha-d^ibal, Ci-cero, Scipio, ta imena so vsakomur, ki je le malo podu hal srednje Šole. znana a zgodovine, ki se je niti od daleč nočem tu dotakniti, kakor mi tudi na misel ne pride, da bi opisal izkopanine, posamezne znamenito&ti, k- so jih odkopali, odnosno odkrli kot 06tan*.e tega nekdaj najbolj slavnega pomorskega mesta Vsak kamen, vsaka ruševina spomin ir na mesto, in če si kdo hoče ustvariti natančnejše sliko, naj po možnosti vzame kak opis teh ruševin v roko. Kartago je 16 km oddaljena od Tunisa in do nje vodijo, kakor sem že omenil gadka cesta, tramvaj n železnica. Izmed znamemtei-ših reči. ki smo jih videli, naj omuim amfi-tcater ki so ga izkopali izpod ruševin rimsk c rkus, ostanke vodovoda Bogat muzej tudi nudi lepo sliko ostankov stare Kartag ne N'a najvišjem hribčku stoji lepa. velika katedrala, zgrajena prot koncu preteklega stoletia. in pa duhovni seminar Po ogledovanju smo se šli okrepčat in pri tem smo videl prvo opico na drevesu ko smo si vendar predstavljali da jih bo kar mrgolelo po palmah, platanah in drugem drevju. In glej spaka šc ta opica, ki smo jo vi« deli, je bila na verižici O Afrika. Afrika, kje si? Name. ki sem aranžiral Slovence za ta izlet, so začeli padati očitki: »Kje so tigri, kje za-murkle. kje so opcc? Eno staro zamurklo 'n eno privezano afno smo videli tigra nebenega čeravno gledamo za vsak grm Toliko ste nam pravili, koliko eksotičnega bomo videli, zdaj oa nič Ali je to Afrika?« Vse to je letelo name, jaz pa sem molčal m s mislil, da je velika pregreha, opisovati nekaj kar se bo šele zgodilo Skušal sem jih spraviti v dobro voljo, zato vprašam- »Ali veste, kakšen je razloček med zamurklo in Severno Afriko?« Ugibali so in ug bali, nazadnje sem pa moral sam povedati: »Severna Afrika mora ležat na severu Afrike, zamurkla pa tudi lahko na jugu leži.« No. zdaj bi me bili pa kmalu nabili, če bi se ne umaknil v avto To je storila tud; ostala družba in zdrča! sme spet prot: Tunisu. Povedati moram še da smo tu kakor povsod zbujali veliko pozornost s svojim nastopom Moški smo imel' vsi enake črno-bele če pipe m vozili smo se najmani v dvajsetih avtomobil h ki so na ovinkih n v ozkih ulicah s svojim' opozarja i oči m: žvižgi in trobentanjem napravljali tak hrušč. da je vse drlo skupai Pn starejših Arabch pa nisem opažal nobene radovednosti Nit: ozrl: se niso na našo bencinsko kavaikado kakor da nas zanje sploh m Zato so pa Arabčki leteli za nami ter prosja čil- Za bakren novčič. kt si ga vrgel mednje, je nastala živa kopica, ravs in kavs da smo se do solz smejali. Da smo pisali ogromno razglednic — vsakdo je bil prvikrat v Afriki — kaže najbolj dejstvo. da nazadnje po vsem Tunisu n smo več megli dobiti znamk za razgledn ee. To jc napotilo direktorja Tvkača k zjavi, da smo izletniki pokupili v Tunisu vse vrednostne papirje po 75 stotink. O nadaljnjem potovanju v Alžir pa kdaj prihodnjič. Dr. R. M. VV 1JLHJL.il COLLINS Hemšmtm Mai I L>e LekU v alti roman zamimvšsft Iz vodnjaka rešen deček. Slctni Andrej Bruzzone iz Giobatte pri Savcni je pade! v vodnjak ter začel klicati na psmeč. K sreč: ga je slišal mimoidoči kmet Štefan Zunr. ki se je spustil po vrvi v vodnjak ter rešil dečku življenje. Pomanjkanje papirja v Južni Ameriki. Dnevniki v Rio de JaneLru co te *.ni sporočili svojim čitateljem, da bodo za naprej izhajali samo tri dni v tednu, od ne lelje do srede. Do omejitve je prišlo zaradi pomarj-kanja papirja v južnoameriških državah. Nato pa je vstopila bodofia zvezdn ca in i uprla vame svoje okrogle oči. Prekrižala je j roke in izzivajoče zaklicala: »Potrpežljiva sem, a tega ne bom več dolgo prenašala.« »cesa ne boste več dolgo prenaSall?« »Najmanj dve url ste že sama tu, v ma-jorjevem salonu ... rada bi vedela, kaj naj to pomeni? Morda hočete tudi vi k gle-uabšču? — je vprašala. »Gotovo ne.« sem odvrnila z nasmeškom. V kakem drugem položaju bi ji gotovo ostreje odgovorila, toda v duševnem stanju, v kakršnem sem se nahajala, mi je bila navzočnost drugega človeka v olajšanje; tudi to dekle, s svojimi indiokretnimi vprašanji in pouianjk'ilvo vzgojo mi je bila Uobrodošia, ua sem se lahko raztresla. »Major Fitz-David.« sem ji dejala, »je star prijatelj mojega moža, zato pa je tako dober z menoj. Dovolil mi je, da smem iskati v tem salonu ...« Utihnila sem, ne vedoč. kako naj ji raz-ložim, kaj iščem. »Da smete nekaj iskati?« Je vprašalo dekle. In ko je zagitdaia stopnice ob knjižnici, je dodala: »Iskati knjigo?« j-Da,« sem prikimala. »In je še niste našli?« »Ne.« Pozorno me je pogledala, ne skrivaje, da se vprašuje, ali naj mi verjame ali ne. »Videti ste dobra, nič nepoštenega m na vašem obrazu. Pomagala vam bom, ako smem. Katero knjigo iščete? Mnogokrat sem že brskala - o teh policah in nemara poznam knjigo, ki jo iščete. « Ko se je ozrla okrog sebe, je zagledala šopek vrtnic lady Clarindc. ki ga je bil major pustil na mizi. Pozabila je name in u:. .mjige ter planila kakor iurija k rožam, ju; vrgla na tla in poteptala. »Tako! Ako bi bila tu lady Clarinda, se ji ne bi godilo nič bolje.« »Toda kaj poreče major?« sem vprašala. »Kaj me miga! Mislite, da se ga bojim? Glejte, prejšnji teden sem mu razbila najlepšo vazo, ki jo je imel.« Pokazala mi je prazen prostor vrhu omare. Torej je ona razbila tisto vazo. Kdo ve, ali me ne bo moglo to dekle nevede privesti do mojega odkritja? Vprašujoče sem Jo pogledala. »Da,« je nadaljevala, »nekega dne mi je major dejal, da je podoba ženske, naslikane ua vazi, podobna Clarindi; in potem je dal v to vazo rože, ki mu jih je bila po-siala. Vzela sem knjigo, ki sem jo pravkar brala in čeprav me je siino zanimala, sem jo zalučala na rože in vazo. Vaza je padla na Ua in se razoila v tisoč koščkov, čakajte; da morda ne iščete tiste knjige? Ali tudi vam ugajajo poroč.la kriminalnih procesov ? Ako vas mika, padla je za omaro. Takoj vam jo najdem.« Cez trenutek se je vruila k meni, držeč v rokah knjigo v priprosti vezavi. »To je ta knjiga,« je dejala. »Silno zanimiva. Dvakrat sem jo prebrala od prve do zadnje strani.« Vzela sem knjigo in prebrala prve vrstice naslova: Izčrpno poroči) 'oesa Evstahija Ma.------ma Pogledala sem jo. S prestrašenim krikom je stopila nazaj. Znova sem pogledala v knjigo in brala naslednje vrstice: Obsojenega, da je zastrupil svojo ženo Ne spominjam se ničesar, kar se je na to zgodilo. Enajsto poglavje VRNITEV V ŽIVLJENJE Ko sem se osvestila, je bil moj prvi ob-čute* tesnoba, ki si je nisem vedela ra*-ložilL uapila sem oči in zagledala sem neznanega moškega, ki je tiho oohajal od mene in prikimal nekemu drugemu človeku, ki se je prav tako nahajal v sobL Ta človek je počasi in kakor s strahom prihajal k divauu, na Katerem sem ležaia. Slaboten vzklik veselja se mi je izvil iz prsi; trudila sein se, da ui mu ponudila svoje drhteče roke. Ta človek je bil moj mož! Izogibal se je mojega pogleda, gledal je v tla, s čudno zmedenim in bolestnim izrazim na obrazu, nato se je oddaljd, enako kakor neznanec, ki sera ga bila videla najprej. Poklicala sem ga s slabotnim glasom; ni mi odgovoril tn ni se vrnil. Oorniia sem glavo na drugo stran in pred menoj je oostal nek drugi človek, kakor v sanjah: moj stari Benjamin, ki je solznih oči xrl vame. Prijel me je za roko, nemo, a svojim običajnim izrazom odkritosrčne dobrote. »Kje je Evstahij ?« sem vprašala. »Čemu je odšel in me pustil samo?« Bila sem silno slabotna. Pogled ml Je blodil po sobi. Opazila sem majorja, videl sem mizo, na katero je mlada pevka položila knjigo, ki mi jo je bila pokazala, videla sem tudi dekle, ki je samo sedela na stolu v kotu in si z robcem zakrivala oči, kakor da joče. Na mah se mi je vrnil spomin in spomnila sem se usodnega naslova, v vsej njegovi strahoti. Edini občutek, !" ga je ta spomin prebudil v meni, je bila vroča želja, da bi videla svojega moža, da bi se mu vrgla v naročje, mu zaklicala: »Vem, da nisi kriv, vem, prepričana sem o tem. še vedno te ljubim kakor prej, da, še bolj kakor prej!« Z drhtečimi rokami sem se oprijela Benjamina. »Peljite me k njemu,« sem zaklicala. »Kje je? Pomagajte mi, da vstanem.« Nek tuj glas mi je odgovoril ostro ln blago hkratu. »Odpočijte se najprej, gospa; gospod VVoodville je v sosednji sobi in čaita, da se malo pomirite. Potrebujete še počitka, izpijte malce konjaka, da se nam spet ne onesvestite.« Stari Benjamin se Je sklonil k meni ln mi zašepetal na uho: »Gospod Je zdravnik, ubogajte ga.< Zdravnik! Poklicali so torej zdravnika, da bi mi pomagal! Uvidela sem, da je morala moja omedlevlca zbuditi dokaj zaskrbljenosti. Obrnila sem se k zdravniku: »Zakaj ste pustili mojega moža Iz sobe? Ako jaz ne morem k njemu, čemu mi ga ne pripeljete sem ?« Videti je bilo, da Je zdravnik v zadregi z odgovorom, pogledal je Benjamina in mu dejal: »Ali hočete vi govoriti z gospo Woodvll-leovo?« A Benjamin Je pogledal majorja ln ga vprašal: »Hočete govoriti vi, major?« Major je mignil enemu in drugemu, naj odideta. Odšla sta v drugo sobo. Dekle, ki mi je nehote odkrila tajno mojega moža, je vstala iz svojega kota in prišla k divanu. »Mislim da bo bolje, ako tudi jaz odidem,« je dejala, obrnjena k majorju, toda dovolite, da se oprostim pri gospe. Lahko vam pove, da nisem jaz kriva za vee to, kar se je zgodilo. Nisem storila nič drugega kakor da sem ji dala knjigo, ki jo je iskala.« Odšla je solznih oči. MODA IM F m Moderni kazak Moderni kazak, ki nam v mnogih primerih nadomešča bluzo, sega do polovice krila in je spodaj zvončasto razširjen. Posebno rade nosimo kazak k temnemu krilu. H. P, Jaeobsen: »BORBA Z BOGOVI" Roman se dogaja pred 3500 ietl, ko se Je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral. Roman bo izšel v zbirki »Dobre knjige« sredi tekočega meseca Tako oblečene gremo v toplem vremenu lahko tudi na cesto, ne da bi oblekle jopico — kazak in krilo torej lahko nosimo tudi namesto kostuma. Priljubljena kapsa Posebno mlada dekleta so se zaljubila v Športne plašče, ki imajo namesto ovratnika kapuco. Pri takšnem plašču mlado dekle ne potrebuje klobuka — kadar je vreme slaLo, si potegne kar kapuco čez pričesko. Zdaj se je mlada moda domislila nečesa novega: letos bomo videle kapuco tudi na lahkih pomladanskih bluzah. Tako bomo pri po-mlacnih kostumih lahko nosile kapuco, ki bo spojena s svetlo ali vzorčasto bluzo. KuMafa Juha iz kislih kumaric. Dve veliki kisli kumarici izsekljajte na tanke ploščice, nato pa napravite svetlorjavo prežganje iz pol žlice maščobe m žlice moke Prežganju dodajte nasekljane kumarice, zalijte z vodo in kuhajte, da postanejo kumarice mehke. Tej juhi bi bilo dobro primešati — malo smetane. Prikuha lz karfijolnih listov. Kadar kuhamo cvetačo. dostikrat zavržemo liste in kocen Iz teh odpadkov lahko napravimo zelo okusno prikuho Liste in očiščeni kocen narežemo v tenke rezance, ki jih skuhamo v slani vodi. Ko so na pol skuhani, jim dodamo na kocke zrezanega krompirja, in kuhamo vse skupaj, da postane mehko. Med tem pripravimo svetlo prežganje, ki smo mu dodale drobno nasekijanega česna in peter-šilja. Prežganje zalijemo z vodo, mu dodamo kuhane liste in krompir ter pustimo vse skupaj dobro prevreti. Novodobna krompirjeva solata. Krompir operemo ln skuhamo v malo vode, da se prav za prav kuha v sopari. Kuhani krompir odcedimo in ga še vročega olupimo ter razrežemo na ploščice, še topel krompir posolimo in polijemo s sledečo mešanico: 1 dkg masti ali 1 dkg olja mešamo z 1.50 dkg moke tako dolgo, da dobimo gosto zmes, ki jo razredčimo s šibkim kisom in ji potem dodamo nastrganega česna, soli gorčice ln malo drobno sesekljanih slanih sardel. Krompir, ki smo ga polile s to mešanico, pustimo nekaj časa stati, preden solato serviramo. Kolač Iz suhih češpelj. 32 dkg suhih češpelj polijemo z vročo vodo ln jih tako pustimo nekaj časa, da se zmehčajo. Med tem nasekljamo 12 dkg orehov ter vzamemo koščice lz češpelj. Temu dodamo še pol kg koruzne moke. 1 dkg kvasa, 1 jajce, 1 čajno žlico ruma. 1 skodelico mleka, ki ga napravimo tz mlečnega prahu, malo soli in nekaj cimeta Vse skupaj dobro premešamo da dobimo mehko testo ki ga pustimo na toplem shajati Ko se testo dvigne, ga pečemo na namazanem pekaču v zmerni topli pečici Pečeno testo pustimo v pekaču da se shladi. tn šele mrzel kolač razrežemo v poljubne rezine. GLEDALIŠČE DRAMA jrek. 16 marca, ob 17.30: Veliki mož. Red Torek. Sreda, 17. marca, ob 17.30: Jesen. Red Sreda Četrtek, 18. marca, ob 17.30: Ples v Trnovem. Red Četrtek. e L. Prenner: »Veliki mož.« Komedija v reh dejanjih: Osebe Vrhunec — VI Skr- 0 nšek Praznikova — Starčeva Praznik — Ce-ai Nada — Rasbergerieva Zorn — Srezigar dr Votlina - Peček dr Močerad - Košuta prof Pivnik - P Kovič Volk - Lipah Lisjak — Košič. Modrijan — Raztresen Skaza — Bratma Graišek — Blaž Mogočnk — Drenovec. Kresnik brezposelni profesor Milka — Sancinova '■comisar — Gorinšek Režiser M:lan Skr-oinšek. scenograf * ^Hovičeva. OPERA Torek 16 marca Zapito. Sreda. 17 marca, ob 17: Evgenlj Onjegin Red A. "etrtek 18 marca, ob 17: Janko ln Metka Premiera Red Premierski. "•etek 19 marca, ob 14 Princeska ln zmaj Mladinska opereta Izven. — Ob 17 30 Beg iz Seraja Izven Prvi nastop Nade Stritarjeve — Cene od 28 Lir navzdol * Premiera TTumperdinckove op?re »J*nko in Metka« bo v četrtek za red Premierski. Tri dejanja. Libret;. Adelheid WeUe Prevod: N. štritof Osebe: oče — Janko, mati — Pol čeva. J3nk: — Golobova, Metka — Mlejikova, Hruste J — baba — Karlovčer va. Trosi — možek — Barbičeva, Res; — možek — Urbsničeva Otrcd, angeli. Dirigent: Niko Štritof. režija in scena: C De-bevec koreograf: inž. P. Golo vin, zborovodja: E. Simoniti. Sibirske rezerve štiri mesece je bilo mirno na vzhodni fronti južno od Ladoškega jezera. — piše nemški vojni poročevalec Gunther Honolka, — sedaj pa je začelo pokati težko orožje in ropot bombnikov spada k vsakdanji gol-bi, ki jo slišijo vojaki nad svojimi glavami. Sedaj so tudi tukaj po daljšem času začeli boljševiki napadati. Proti silni premoči drže nemški vojnki tu svoje postojanke ln branijo vsako ped zemlje, ki se zdi kakor preorana cd pluga smrti. Njihovi prsti so trdi 01 mraza, marsikateri borec zmaje z glavo: Odkod Imajo Rusi toliko ljudi, da napadajo in ženejo vojake v smrt v tako zaporednih valovih?« Odgovor na to vprašanje, ki se bere v tolikih očeh nrihnia ta trenutek iz sovražnih vrst samih S kvišku dvignjenimi rokami se pojavljajo človeške postave kakor strahovi med drevesnimi debli in prosijo: »Njet šisen, kaimerad...« Ko postavijo takšnega ujetnika prel tolmača, dobi njegovo oko prežeč in strahu poln izraz. TI ljudje niso še nikoli videli Nemca. Tolmač jih nagovori v ruščini, toda oni ga ne razumejo in ponavljajo samo; »Net ponima-ju«, torej ne rauzmejo ruščine. Eden pa je med njimi, ki je dovolj vešč jezika, da lahko pove v ruščini, kateri sledi nemški tolmač. In tako izvemo, odkod so boljševiki dobili ljudi, s katerimi neprestano mašijo vrzeli svojih divizij in polkov. »Prihajamo iz Vlalivostoka,« pravi eden izmed njih in pokaže na tovariše, nadaljujoč: »Vst smo iz vzhodne Sibirije.« V nadaljnjem zasliševanju ujetnikov izvemo, da je vrhovno poveijništvo ruske vojske te ljudi pobralo na brzo roko in že lani v septembru iz njihovih posadk na Daljnem vzhodu m jih poslalo z železnico proti zapadu. Od septembra je bila četa na potu, potem je prispela na določeno mesto ter so jo takoj poslali na fronto pred Petrogra-dom. To so torej rezervisti iz Vlalivostoka, s katerimi hoče Stalin izsiliti odločitev še to zimo, kakor je razvidno to iz letaka, ki ga Je imel neki ujetnik v svojem žepa. Kaj vem, kaj znam! 131. Kaj je »diskobolus«? 132. Kdo je izumil očesno zrcalo? 133. Kateri zamorec je junak dveh italijanskih oper? 134. Število »30« 6 + 6 + 6 = 30, 5 + 5 + 5 = 30, ali 3 -f 3 + 3 = 30.. ^ to so vendar popolnoma nemogoči rafuni. kaj ne? In vendar lahko dosežemo s šesticami, peticami in troj:cami rezultat 30. če napišemo račun malo drugače... Kako neki? Rešitev nalog 13. t. m.: 127. Ustanovitelj reda Železnega križca je prus-ki kralj Friderik Viljem III (1813). 128 Papageno je komična figura iz Mozartove opere »Čarobna piščal«. 130. Alibi je dokaz da se je nekdo ob času kakšnega zločina nahajal drugje, t>e pa na kraju zločina (lat. alibi=drugje). * 130. Križanka. Vodoravno: 1 koza. 4. obod. 1. Ati-ka. 9. N. B. (nota bene) 11. Aza, 12. ul, 13 tli. 15 krm 16 rog. 17. oba 18 oko, 19 dat. (dativ daialnik) 20 le. 21. oče, 24. ni. 25 Aneta 27 reka 28 cola Navpično: 1. kontrolor. 2. za. 3 ata, 4 Oka. 5 Bafrij) 6 dalmatika 8 i«, 10 Bloke 1? Urban 14 go. lo kod, 21 ona. 22. če 2;-i etc set ceiera), 25 ak-(uzaliv. tožilniki 26. AO (Alfa in Ornega, prva in zadnja črka v grški abecedi). ŠPORT Kljub senzaciji je vse po starem Triestina fe remizirala v Livoram, toda vrstni red je še zmersm s 1. Livorno, 2. Torino, 3. Ambrosiana Brez presenečenja rd bila zadnja prven- | dalci, smo se na kratko dotaknili celotnega stvena nedelja Po italijanskih nogometnih terenih — to je bila deveta povratna v divjziji A in sedma revanžna v diviziji B — in kljub temu je — vsaj med šestnajstorico najboljših — vse ostalo pri atarem. Vsekakor je omembe vredno, da je četrti kandidat za prvo mesto — to je bil Juventus iz Torino — dekončno izpadel iz vseh kombinacij in se bodo odslej za to čast tepli samo še tr je, in sicer nepopustljivi Livorno in oba njegova vztrajna zasledovalca — Torino in Ambrosiana. še en remis Triesta Mnogo remisov sc nabrali to sezono naši sosedje iz Triestine, to nedeljo pa so si priborili še enega brez gola. ki je obenem tudi glavna senzacija te nedelje. Na terenu svojega velikega nasprotnika iz Livorna so z izidom 0 : 0 dobili tečko, in sicer še čisto zasluženo povrhu. Zanimivo je, da so jo lami enako zagodli Romi šest nedelj pred koncem ob katerem je ista Roma dobila naslov državnega prvaka. Oba zasledovalca vodilne enajstorice sta to nedeljo pospravila ves izkuprček, in sicer Torino v dvoboju s slabo Venezio. Ambrosiana pa v tekmi s precej nevarnim Juventusom (da celo z enakima izidoma). To jima je pomagalo da sta se za četrtino razdalje približala'čudežni enajtetorici letošnje sezone, ki pa ji siej ko prej veljajo saimo najbolj rožnate napovedi. Izmed ostalih srečanj te nedelje so zelo zgovorni še štirje neodločeni rezultati, ki bi jih bilo treba z debelimi črkami zaplati predvsem v čast in slavo gostujočih moštev, in s;cer Fiorentine v Rimu (proti La-ziu ki (Soma sploh ne oddaja točk), Milana 'v Genovi proti Ligurii in Vicenze v Ber_ gamu (proti Atalanti, ki je že prikrižala račune drugačnm konom). Mesto zase zasluži drugi izid brez gola, ki izvira iz tekme med Barijem in Genovo in s katerim ao letošnji novinci v tej konkurenci še enkrat dokazali da niso bili nevredni poklicani v to družbo, če omenimo še, da so Ma-tosich in tovariši z neoporečno zmago nad Rc-mo prejeli še dve piki pred lastnimi gle_ elitnega sporeda minule necielje. V številkah bi se dala nedeljska kronika o tekmah za točke iz divizaje A ra kratko strniti takole: Izidi: v Torinu: Torino — Venezja 3 : 1, v Rimu: Lazio — Fiorentina 3 : 3, v Genovi: Liguria — Milano 2 : 2, v Berga-mu: Atalanta — Vicenza 2 : 2, v Bologni: Bologna — Roma 4 : 2, v Bariju: Bari — Genova 0 : 0, v Milanu: Ambrosiana — Juventus 3 : 1 in v Livomu: Livorno — Tri-tstina 0 : 0. Stanje točk: 1) Livorno 35 točk, 2) in 3) Torino in Ambrosiana 32, 4) Juventus 29, 5) Genova 28, 6) Milano 27, 7) Bologna 26 8) Fiorentina 25, 9)—10) Lazio in Atalanta 23, 11) Roma 20, 12) Bari jg. 13)—14) Triestina in Liguria 18, 15) Vicenza 16, 16) Venezia 13 točk. Spezia spet na konju V diviziji B se je kolo sreče spet obrnilo med petimi moštvi, ki so v ospredju tabele in med katerimi je tudi treba iskati dva bodoča udeleženca v najvišji diviziji. Po nekaj slabih nedeljah je spet zlezla na konja prej vodilna Spezia, za njo pa sta z eno točko razlike ostala Modena in Pisa. Usoda ki je še nedavno preganjala Spezio, je zdaj doletela moštvo Pro Patrie, ki je z nedavnega vrha odšlo za prihodnji teden kar na peto mesto. Izidii VII. povratne nedelje v tej diviziji so bili naslednji: Pisa: Pisa — Pro Patria 1:0, Pescara: No vara — Pescara 4:1; Savona: Savona — Alessandria 3:0; Cremona: Cremonese — Modena 0:0; Videm: Brescia — Udinese 1:0; Siena: Anconltana — Siena 3:0; La Spezia: Spezia — Palermo 3:0; Lodi: Fan-fuJla — Padova 2:0; Rim: Mater — Napoli 0:0 Iz divizije C beležimo naslednje izide iz okrožja A: Ponziana — Reparto Distretto 2 : 1, Monfalccne — Pro Gorizia 3 : 0, Fiu. mana — Vfttorio Veneto 4 : 1. Table-tenis vsako nedeljo Na turnirju za prvenstvo moštev so zmagali Korotanci Tudi zadnja nedelja je ostala v športnem sporedu zvesta tradiciji in je imela svoj glavni spored spet v obliki table-teniškega tekmovanja, in sicer to pot za table-teniško prvenstvo moštev, na katerem so smele nastopiti samo tri ekipe. Sodelujoči klubi (Korotan, Mladika in Hermes) so to pot pritegnili v svoje vrste tudi nekaj mlajših moči, ki pa so se obnesle prav dobro. Zmaga je pripadla moštvu Korotana, v katerem je igral večkratni mojster letošnje sezone Bradeško in dva mnogo obetajoča juniorja Štefan Strojnik in Potočnik. Podrobni rezultati po moštvih so bili naslednji: Korotan-Mladika 5:1, Mladika-Hermes 3:0 in Korotan-Hermes 5:3. O teh treh izidih bi se dalo na kratko reči še to, da je Korotan imel vidno malo opravka z obema partnerjema, medtem ko je Hermes nepričakovano visok poraz proti Mladiki deloma popravil v nastopu proti Korotanu. Končna ocena po tem turnirju je naslednja: 1. Korotan 4 točke, 2. Mladika 2 točki in 3. Hermes brez točke. • s— Nogometna tekma v Zeleni jami. Prvo nogometno tekmo letošnje sezone, vsekakor neoficielno in skrajšano, sta si v nedeljo popoldne privoščila Mars in Mladika na igrišču Marsa v Zeleni jami. Mladika je izgubila z 1:2 po obojestransko revni igrici. Obema enajstoricama se je močno poznal dolgi zimski odmor. Paberki iz avtomobilizma Italijanska in bolgarska vlada sta sklenili poseben sporazum za noostavitev in razš;rjenje cestnih zvez do Adriatskega morja. * Iz Urugvaja, kjer je bil skoraj ves avtomobilski promet ukinjen zaradi pomanjkanja bencina, so zdaj začeli uvažati vse avtomobilske pnevmatike v Argentino. Do te kupčije je prišlo samo zaradi tega, ker plačujejo Argentinci za to blago neverjetno visoke cene. Okrog 200 dijakov* s tokijske univerze se je priglasilo za prostovoljna dela pri gradnji avtomobilske ceste iz Tokija v Ja- kohamo. Kakor zatrjujejo, bo tudi dijaštvo drugih japonskih visokih šol sledilo vzgledu tovarišev iz Tokia. Ameriška vlada je do skrajnih mej omejila uporabo platine za dragulje, pri katerih smejo uporabljati samo do 2% te dragocene kovine samo iz razloga, ker bi rada čim večje zaloge potrošila v kemični in elektrokemični vojni proizvodnji. * Poseben odbor so sestavili Angleži. Kanadčani in Američani, ki naj bi nadziral proizvodnjo bakra. Glavna naloga tega odbora bo, da bo strogo pazil na proizvodnjo in porabo te kovine, ki so jo leta 1941 pridobili že samo okrog 2 in pol milijona tan. Iz Spodnje štajerske N°vi grobovi. V Ormožu je umrla v visoki starosti 92 let gospa Anastazija Heisova, mati ondotnega okrožnega zdravnika dr. Alfreda Heisa. V Mariboru je umrla Marija Goričanova, v Celju pa 80 letna Marija Baloghova. Nadalje so umrli v Mariboru: 35 letna žena policijskega uradnika Pep-ca Ačko. 26 letni zasebnik Anton Kraut-berger f9 letna zasebnica Rozalija Kraj-škova, 41 letna zasebnica Francka Ketniko-va in 16 letna Alojz Fras iz Slivnice. Pri Stalingradu je padel inž. Fr^c Cihal, vodja brzojavnega oddelka, odlikovan z železnim križcem druge stopnje; njegovi sorodniki žive v Mariboru. 60 letnico zveste službe praznuje v Mariboru Antonija Berglezova, ki je 15. marca 1883. stopila v službo pri družini takratnega mestnega zdravnika dr. Arturja MaL lya. Od takrat služi neprekinjeno v tej družini in sicer že zdravnikovim vnukom in pravnukom. Obvezni zbor letnika 1929. je bil v nedeljo popoldne v Gotzovi dvorani v Mariboru. Na zbor so prišli vsi dečki in deklice tega letnika iz vsega Maribora. Povabljeni so bili tudi starši. O premieri »PrOdane neveste« v Mariboru poroča dr. Edvard Butschar v maribor. skem dnevniku: Bila je to ena najsijajnej-gih predstav, kar jih je kdaj šlo čez naš oder. čudovita edinstvena glasba, privlačno učinkovito dejanje, ki se dviga od viška do viška, vse to je dalo uprizoriteljem močne pobude, ki sq jih znali vsi brez razlike izkoristili. Poročevalec nato podrobno hvali posamezne pevce kakor tudi celotno režijo in opremo. Obdelava zemlje na ed>*em mestnem področju je obvezna kakor v vseh drugih mestih. Lastniki parcel, ki ne morejo sami obdelati zemljišča, ga morajo oddati v najem ali pa sporočiti županu, da on določi obdelovalca. Parcele, ki se ne izkoristijo, bodo z zaplembo dodeljene obdelovalcem. Vse neobdelane kose zemlje je treba takoi prijaviti. O zaščitnih sestrah na Spodnjem Štajerskem je poročal mariborski dnevnik od 12. L m. da so v 18 mesecih epravile 25 847 obiskov na domovih. Umrljivost dojenčkov pada. Organizacija zaščite pri letalskih napadih je bila zdaj izvedena tudi v Celju. Preteklo sredo je sodelavcem predaval o nalogah protiletalske zaščite okrožni protiletal-ki vodja Wolfraxn. V St. D ju v Slovenskih goricah je čez zimo trajal kuharski tečaj, ki so ga dekleta pridno cbiskovtta. Na zaključni svečanosti so dekleta pokazala, kaj se da napraviti skromnimi sredstvi. Uprizorila so tudi igrico in prepevala štajerske pesmi. Z orožjem se je igral neki mladenič na Malenskem vrhu pri Ptuju ter je ranil 22-letnega kmečkega sina Ivana Pelela v desno oko. Pepela so prepeljali v graško bolnišnico. Smrtna nesreča. Preteklo sredo dopoldne se je zgodila na Jakominijevem trgu v Gradcu prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. 851etni upokojeni šolnik Anton Potočnik — menda nekdanji profesor celjske gimnazije — je hotel stopiti na tramvaj, ki se je že premaknil. Spodrsnilo mu je, padel je poi kolesa in dobil hude poškodbe. Kolesa so mu razmesarila noge, razlila se mu je kri in pretresli so se mu možgani. Kmalu po nesreči je izdihnil v bolnišnici. Kosilo iz enega lonca v dober namen. Pri Sv. Ani v Slov. Goricah so priredili kosilo iz enega lonca: Ob tej priliki so skupili 3700 mark za zimsko pomoč. Pri prireditvi je sodelovalo pevsko društvo 1« Apač. Tihotapec z devizami pred sodiščem. Pred kazenskim sodnikom deželnega sodišča v Gradcu se je moral zagovarjati 45-letni mariborski trgovec Jože D o b r o v -n i k, doma iz Mozirja, ker je tihotapil devize. Od avgusta 1941 do aprila 1942 je svobodno razpolagal z najmanj 210.000 kunama in 53.000 lirami. Obsojen je bil na 4 mesece zapora, na 2000 mark denarne kazni in na zaplembo 3588 mark. Z Gorenjskega Učiteljske izpite so p°ložile v Kamniku učiteljice: Herzogova, Szegginigova, Lag-lerjeva, Cejkova in Kaiserjeva. Na Jesenicah je bil generalni zbor obra-tovodij in obratnih načelnikov uradov in javne službe na Gorenjskem. Govoril je državna uradni vodja Korner o totalni vojni. Rekel je; Vsekakor bomo v oboroževanju obdržali prednost. Pri tem se mora racionalno uporabljati delovna moč. Zato izvajamo najboljšo socialno oskrbo. Novi grobovi. V občini Šenčurju sta umrla 661etni posestnik in gostilničar Janez Jekovec ter 801etna Marjana Perdano-va. Na Golniku so umrli Janez Hlebčar, Helena Grašičeva, Alojz Zidar, Emil Veter-nik in Antonija Primožiče va; v S t. Vidu ob Savi: Alojz Lampič, Janez Kosmatin, Ljudmila Verbičeva, Stanko Cedilnik, Fr. Ločniškar in Janez Volčič; v Poljanah: Jože Frlan, Janez čemažar, Ivana Bogataševa in Ivan Tavčar; na Trati: Srečko Končan, orožnik Karel Mihael Paul, Franc Der-mota in Neža Spičkova. Poroka. V Ratečah sta se poročila Alojz Erlah in Uršula Kerštajnova. Poklicna šola v Kranju posluje od Novega leta dalje. 700 mladeničev dobiva pouk v strokovnih razredih kovinske in lesne obrti ter ostalih rokolelskih poklicev, dalje v trgovskem oddelku ter v knjigovodskih razredih. V Kranju je suho vreme pripomoglo, da je po neprevilnosti nekega delavca nastal požar v baraki Bidovčeve stavbne tvrdke. V Litiji je sklical krajevni vodja Rohm ves svoj štab sodelavcev, da se izvedejo naloge, ki jih je naložil okrožni vodja Pilz na zadnjem okrožnem zasedanju. Najvažnejša naloga je sedaj na Gorenjskem vpis vseh mož in žen za naloge državne hrambe. K vojakom je odrinil litijski mladinski vodja Karel Seuger. Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih! Pravna pomoč med Slovaško in Bolgarijo Med Slovaško in Bolgarijo je bila sklenjena prve dni marca pogodba o medsebojni pravni pomoči. Podpisala sta jc pravosodna ministra obeh držav. Slovaški tisk je ob posetu bolgarskega pravosodnega ministra dr. Partova v Bratislavi naglašal prisrčne in prijateljske vezi med obema državama ter čestital Bolgariji k obletnici osvoboditve. Slovaška in Bolgarija sta naravni zaveznici in njuno sodelovanje pride po vojni v okviru nove evropske ureditve do popolne veljave. Bolgarski pravosodni minister je izjavil, da spada njegov obisk v okvir kulturnega sodelovanja med' obema državama. Naloga obeh držav je poglobiti medsebojno prijateljstvo in duhovno povezanost Slovaški pravosodni minister dr. Fritz je priredil visokemu bolgarskemu gostu na čast banket, ki se ga je udeležil med drugimi tudi bolgarski poslanik v Bratislavi Stratjev. Na njem je govoril slovaški pravosodni minister o povezanosti usode obeh držav in naglašal, da izpolnjujeta Slovaška in Bolgarija v okviru trojnega pakta svoje obveznosti. Slovaški narod bo storil vse, da se ohrani in še poglobi zgodovinsko prijateljstvo med obema državama. Vedeževalec obtožen umora V Coimbri na Portugalskem so aretirali nekega moža, ki je obtožen, da je s proro-kovanjem usmrtil človeka. Vedeževalec, znan zlasti po vaseh okrog Coimbre, je sprejel nekoč nekega kmeta, ki bi bil rad zvedel kakšna bodočnost ga čaka. Vedeževalec ga je srepo pogledal, potem je pa iztegnil roke proti njemu in zaklicai: Zapisan si smrti! Hitro domov, da ne umreš brez mrtvaške sveče. S kmetom sta prišla k vedeževalcu dva soseda, ki sta prestrašeno odskočila, kmet sam je pa kriknil in se zgrudil. Oba soseda sta hotela poklicati zdravnika, toda vedeževalec je izjavil, da to ni več potrebno, ker je kmet že mrtev. In mož se je še bahal. da je njegovo smrt slutil, odnosno napovedal. Oblasti so se seveda začele zanimati za nenadno kmetovo smrt in prišle so do prepričanja, da jo je povzročil vedeževa, lec. Ko je namreč kmetu izjavil, da že stoji na pragu smrti, se je slednji tako prestrašil, da ga je zadela srčna kap. Oblasti so izsledile tudi šarlatanskega pajdaša, ki mu je povedal, da je dotični kmet bolan. Zato so vedeževalca aretirali in obtožili umora. Konzerviranje moke Nekemu madžarskemu kemiku se je po mnogih poskusih baje posrečilo izdelati prave močne konzerve. Konzerviranje moke bi pomenilo zlasti v sedanjih časih važno pridobitev. Moka se rada v skladiščih pokvari in s tem nastane občutna škoda. Prednost nove konzerve v tem .je. da ne potrebuje noben:h dodatkov, lahko hranimo moko kolikor časa hočemo, pa vendar ne izgube nobene svojih prvotnih lastnosti. S konzerviranjem se pa zmanj ša tudi volumen moke približno za polovico, kar pomeni velik prihranek pri prevozu in vskladiščenju. Gumi iz živalskih kit Nekemu trgovcu s cigarami v Nykobin-gu na otoku Falster se je po dveh letih poskušanja posrečilo izdelati gumi iz živalskih kit. Živalske kite je skuhal, sesekljal, pomešal in stisnil. Tako se mu je posrečilo izdelati gladko žogo, ki odska-kuje od tal 2*/s m visoko. Madžarske ljudske univerze Pred petimi leti je sklenilo madžarsko prosvetno ministrstvo ustanoviti več ljudskih univerz. Doslej je bilo ustanovljenih že blizu 100 ljudskih univerz. Ker je d