vjVJ*- Î	— .» /
VRHNIŠKI RAZGLEDI 9
VRHNIŠKI RAZGLEDI
leto 9
VRHNIŠKO MUZEJSKO DRUŠTVO Vrhnika 2008
/r aowi
KAZALO
Marija Oblak Čarni
OB 9. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH RAZGLEDOV	6
Podatke zbral: Janez Zitko	
PADLI V PRVI SVETOVNI VOJNI 1914-1918	9
Olga Pivk	
KONEC 1. SVETOVNE VOJNE	
IN KAKO SO ITALIJANI ZASEDLI VRHNIKO	28
Igor Berginc	
IVAN CANKAR IN NJEGOVO DELO	
PRED IN V I. SVETOVNI VOJNI	35
Boris Goleč	
»ENAJSTA ŠOLA, BOG S TEBOJ!«	
Od stare kranjske zbadljivke do sinonima za šolo življenja	43
Polona Roblek	
HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO	
Sprehod po vrhniški Stari cesti	64
Marija Oblak Čarni	
»LUBI SLOVENCI«	
Ob petstoti obletnici rojstva Primoža Trubarja	140
« Igor Berginc	
120 LET DELOVANJA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA VRHNIKA -	
SEDANJEGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA BLAGAJANA	152
KAZALO
Tatjana I lojan	
MARIJA PLEŠKO (1888-1964)	176
Tatjana Hojan	
LJUDMILA SIRNIK (1891-1967)	184
Janez Kos	
TOMAŽ STERNEN IZ VERDA	192
Tatjana Oblak Milčinski	
KULTURNO ŽIVLJENJE VERDA IN VERJANOV V 20. STOLETJU	204
Roman Pust	
KRONIKA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA	
STARA VRHNIKA	234
Olga Pivk, Janez Žit ko	
ELEKTRIKA NA NOTRANJSKEM	
Prispevek k zgodovini elektrifikacije	241
Marija Oblak Čarni	
15 DEKAGRAMOV SLADKORJA NA ODREZEK 410	
Delitev racioniranih živil v trgovini Jerneja Kranjca na Vrhniki, 1948	258
Tone Hojan	
PRADEDOVI SPOMINI	269
Gašper Tominc	
VRHNIŠKA KRONIKA, december 2007—november 2008	288
Marija Oblak Čarni
POROČILO O DELU MUZEJSKEGA DRUŠTVA
VRHNIKA V LETU 2007	306
Ob 9. številki Vrhniških razgledov
-l\.nas je pri zbiranju gradiva vodila misel, da je leto 2008 leto številnih obletnic, ki smo se jih dolžni spomniti in jim posvetiti pozornost.
Tako ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne v zborniku objavljamo seznam padlih vrhniških občanov v letih 19141918. To bi bili dolžni storiti že davno za vse padle, a so jim spominska obeležja postavili le na Zaplani in v Žažarju. Tudi te smo vključili v seznam. Zbiranje podatkov je bilo težko, kajti spomin je zbledel in avtor seznama Janez Zitko je dolgo hodil po arhivih, župniščih in vaseh, poizvedoval in zapisoval. Podatke smo želeli preveriti v matrikah padlih v Vojnem arhivu na Dunaju, a nam jih niso dali. Povedali so, da so ti podatki zaprti 100 let. Zato smo se odločili, da objavimo, kar je zbranega, in s tem tvegamo, da bo treba še kaj popraviti ali dopolniti. Med padlimi je tudi Karel Možina, ustreljen maja 1918 med ju-denburškimi žrtvami, ki mu pripravljamo obširnejši zapis v eni prihodnjih številk zbornika.
Kako je Vrhnika doživela konec vojne in o akciji podpolkovnika Stevana Švabiča, bomo brali v članku Olge Pivk: Konec I. svetovne vojne in kako so Italijani novembra 1918 zasedli Vrhniko.
Leto 1918 je leto smrti Ivana Cankarja. Igor Berginc je pripravil članek o Cankarjevem razmišljanju in delu v času pred in v vojni, ko so ga avstrijske oblasti aretirale in zaprle, in ko je bil vojak v Judenburgu. Cankarju je posvečen tudi članek Borisa Golca: Enajsta šola, Bog s teboj! Pisatelj je bil tisti, ki je staro zbadljivko o enajsti šoli na Vrhniki literarno ovekovečil kot enajsto šolo pod mostom in ji dal tako po zitiven pomen kot šoli za življenje.
V zborniku slede prispevki, ki so nastali ob treh letošnjih razstavah, pri katerih je sodelovalo Muzejsko društvo. V obsežnem članku Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo; Sprehod po vrhniški Stari cesti nas avtorica Polona Roblek seznani z zgodovi no dolga stoletja glavne ulice na Vrhniki, z zgodovino njenih hiš, s prebivalci in z njihovimi zgodbami. Članek je popestrila s starimi načrti hiš, z izdelki domačih gradbenih mojstrov in s številnimi fotografijami, ki smo jih nekaj videli že na razstavi. Marija Oblak čarni je pripravila članek "I.ubi Slovenci" - Ob petstoti obletnici rojstva Primoža Trubarja. Z razstavo z enakim naslovom smo se vključili v proslavljanje Trubarjevega leta in se poklonili spominu na pisca prve slovenske knjige in utemeljitelja slovenske književnosti. O protestantskem gibanju na Vrhniškem lahko beremo v literaturi (npr. Fr. Remec, Kralj
Matjaž), a podatkov o prisotnosti Trubarja na Vrhniki v virih nismo našli. Toda kje hi lahko potoval na znano turnejo na Goriško leta 1563, če ne skozi Vrhniko? Na naslovnici zbornika je Trubarjev portret, delo vrhniškega slikarja Mateja Sternena.
Ob 120-letnici ustanovitve Olepševalnega društva je zgodovino prizadevanj za lepo podobo kraja, urejanje parkov, drevoredov in turističnih objektov podal Igor Berginc v članku z naslovom 120 let delovanja Olepševalnega društva Vrhnika, sedanjega Turističnega društva Vrhnika.
Ob 100-letnici gasilstva na Stari Vrhniki zbornik prinaša prispevek Romana Pusta: Kronika prostovoljnega gasilskega društva Stara Vrhnika. Pomanjkanja življenjskih potrebščin in kupovanja na karte pred šestdesetimi leti se bo še marsikdo spomnil ob prispevku 15 dekagramov sladkorja na odrezek 410, ki gaje napisala Marija Oblak Čarni. Prispevek govori o delitvi racioniranih živil v Kranjčevi trgovini na Vrhniki leta 1948.
Zbornik prinaša izčrpne življenjepise zaslužnih vrhniških učiteljev: Marije Pleško, Ljudmile Sirnik in Franca Stojca, učitelja Ivana Cankarja. Napisala jih je Tatjana Hojan, ki je prispevala in pripravila za na tis tudi spomine svojega očeta, rojenega
Vrhničana Toneta Hojana: Pradedovi spomini. V njih nam Tone Hojan živo slika življenje otroka iz številne družine na začetku 20. stoletja. Zanimivi so opisi sosedov s Hriba in njegovih učiteljev, prav tako stara poimenovanja raznih orodij in drugih predmetov, ki jih v spominih uporablja.
Kulturno življenje v Verdu v 20. stoletju
je na podlagi ustnih virov v zborniku obdelala Tatjana Oblak Milčinski. Zbrala je številne fotografije in prispevek bogato ilustrirala. Članek janeža Kosa: Tomaž Sternen iz Verda, (ded Mateja Sternena), kjer je na podlagi podatkov iz Franciscej-skega katastra iz leta 1824 obdelal njegovo posest v primerjavi s posestjo sosedov, pa pomeni prispevek k zgodovinski obdelavi rodu slikarja Mateja Sternena.
Objavljamo še: članek Elektrika na Notranjskem, Prispevek k zgodovini elektrifikacije, ki sta ga pripravila Olga Pivk in Janez Žitko; Vrhniško kroniko od novembra 2007 do oktobra 2008, za katero je podatke zbral Gašper Tominc, in Poročilo o delu Muzejskega društva v letu 2007 in program dela za leto 2008.
Zbornik, kije pred vami, prinaša prispevke s pestro vsebino. Želimo, da bi našel bralce tudi med našimi šolarji.
Vrhnika, novembra 2008
Marija Oblak Čarni
urednica
Podatke zbral: Janez Žitko
PADLI V PRVI SVETOVNI VOJNI 1914-1918
Že pred koncem prve svetovne vojne je nastala pobuda, da bi padlim vojakom postavili primerne spomenike in obeležja. Tudi na Vrhniki je bil ustanovljen poseben odbor za zgradbo spomenika, vendar je na žalost pri tem tudi ostalo. Vrhnika še danes nima obeležja v spomin padlim. Spominski plošči sta le v dveh vaseh. Zato smo se ob 90. obletnici konca vojne odločili, da objavimo seznam, ki ga je bilo potrebno povsem na novo sestaviti", da bo vsaj na ta način ostal spomin na padle, ki so nekoč živeli na Vrhniki in njeni okolici: v Bevkah, Bistri, Blatni Brezovici, na Drenovem Griču, Lesnem Brdu, v Mali I-igojni, Podlipi, Rovtah, Sinji Gorici, Smrečju, na Stari Vrhniki, v Verdu, Veliki Ligojni, na Zaplani in v Žažarju.
BEVKE
CELARC JOŽEF, roj. 9. 4. 1883, Smrečje 29, bivajoč Bevke 50 (Tomažonov), poročen, 7. lovski bataljon, zadnjič pisal dne 28. 8. 1915, pogrešan na ruskem bojišču, proglašen za mrtvega.
ČELEŠNIK JANEZ, roj. 31. 12. 1896, Bevke 44 (Hanzetov), starši: Janez Čelešnik in Marjana Janša, samski, hlapec v Bevkah 42, 7. lovski bataljon, 15. 3. 1915 poslan na rusko bojišče, zadnjič pisal 16. 7.
1915,	padel v vojni.
GOSTIŠA JANEZ, roj. 9. 2. 1897, Bevke 58 (Šuštarjev), starši: Franc Gostiša in Agnes Gantar,pešec 27.polka, padel II.
1916.
JAPELJ ANTON, roj. 22. 6. 1900, Bevke 55 (Martinov), starši: Anton Japelj in Helena Merzlekar, 17. 2. 1919 umrl pri vojakih v Ljubljani zaradi pljučnice.
JERAJ ANTON, roj. 21. 6. 1896, Bevke 43 (Maharjev), starši: Jakob Jeraj in Marija
Malnarič Čabra, padel 1915 v Galiciji. Tudi Antonov oče je bil v vojski ranjen in oproščen služenja. Ker pa je bil v Ju-denburgu, je moral po uporu vojakov v zbor, kjer so izbrali vsakega desetega za ustrelitev. Bil je osmi po vrsti in se je vrnil domov.
JERAJ VALENTIN, roj. 15. 2. 1897, Bevke 33 (Ančkov), posestnik, starši: Janez Jeraj in Marija Korenčič, 17. pehotni polk, padel 13.11.1917 pri Asiagu.
KERŽMANC JANEZ, roj. L 11. 1896, Bevke 29 (Tonosov), posestnikov sin, starši: Janez Keržmanc in Marija Smuk, od maja 1915 služil v 7. lovskem bataljonu, padel 28.6. 1915 na ruski fronti.
KERŽMANC JANEZ, roj. 20. 8. 1875, Bevke 45 (Mojškern), posestnik, poročen, starši: Matevž Kržmanc in Marija Janežič, 6./3. topniški oddelek, poslan v Galicijo, od koder se ni več javil. Za mrtvega ga je razglasila žena Elizabeta Keržmanc.
KERŽMANC LUKA, roj. 17. 10. 1877, Bevke 51 (Andrejačev), starši: Janez Keržmanc in Marija Nagode. Padel, ko je nesel vojakom hrano.
KORENČIČ FRANC, roj. 29. I. 1881, Bevke 14 (Korenčičev), dninar, starši: Jo-han Korenčič in Uršula Haler, 7. lovski bataljon, padel 10.9. 1915 v Galiciji.
KORENČIČ JOHAN, roj. 4. 9. 1878, Bevke 14 (Korenčičev), posestnik, poročen, starši: Johan Korenčič in Uršula Haler. 30. 3. 1917 je prišel na vojaški dopust, se doma ponesrečil in umrl.
MERLAK MIHAEL, roj. 28. 9. 1895, Bevke 17 (Janškov), starši: Franc Merlak in Helena Zaje, padel 5. 1. 1916.
PETKOVŠEK BARTOLOMEJ, roj. 14. 8. 1890, Bevke 15 (Janežev), starši: Anton Petkovšek in Apolonija Remškar, 17. pehotni polk, padel med 8.-12. 9. 1914 v Galiciji.
SETNIKAR FRANC, roj. 4. 10. 1896, Bevke 3 (Lavrov), starši: Lovrenc Selnikar in Marjana Samotorčan, padel zadet od granate 25. 5. 1916, pokopan na centralnem pokopališču v Gorici.
SKODLAR JAKOB, roj. 14. 7. 1872, Bevke 13 (Rotarjev), starši: Franc Skodlar in Helena Umek, odpuščen kot črnovoj-nik, 24. 12. 1917 umrl doma.
TRČEK FRANC, roj. 28. 10. 1893, Bevke 19 (Martinov), starši: Franc Trček in Ana Slabe, topničar v 28. polku, umrl 17. 10. 1916 v Romuniji.
BISTRA
JEREB PAVEL, roj. 2. 4. 1897, Bistra 1, starši: Franc Jereb in Marija Peternel, umrl kot vojak 7.4. 1917.
KORENČAN JOHAN, roj. 7. 2. 1878, Bistra 7, (Lustkov), starši: Johan Koren-čan in Ana Drašler, 1.8. 1916 ranjen na ruski fronti, za posledicami umrl 2. 2. 1917.
RIHAR JOHAN, roj. 19. 4. 1877, Bistra 2, (v gradu) konjski hlapec, starši: Lovrenc Rihar in Marija Francelj, poročen, umrl kot vojak 5. 11. 1915 v Juden-burgu.
VARŠEK VINCENC, roj. 22. 7. 1895, Bistra 4 (v gradu), starši: mlinar Anton Varšek in Marija Komotar, 17. polk, 3. kompanija, umrl v vojni bolnici 21. 4. 1916 v Gradcu zaradi vnetja hrbteničnega mozga.
BLATNA BREZOVICA
HERAVER JANEZ, roj.19. 12. 1896, Blatna Brezovica 13 (Korelnov), starši: Karel Heraver in Ivana Bonač, padel na fronti.
HFRAVF.R LOVRENC, roj. 3. 8. 1885, Blatna Brezovica 13 (Korelnov), posestnik, poročen, štirje otroci, starši: Karel Heraver in Ivana Bonač, 17. pehotni polk, poslan v Galicijo, pisal je nekaj dopisnic in izginil brez sledu. Proglašen za mrtvega 1. 8. 1914.
JF.RAJ LOVRENC, roj. 7. 8. 1879, Blatna Brezovica 11 (ferajev), starši: Janez Je-raj in Marija Kamenšek.
JERAJ VALENTIN, roj. 14.2.1895, Blatna Brezovica 11 (Jerajev), starši: Janez Je-raj in Neža Peršin, pešec v 17./9. polku, ranjen v bitki med 10.-30. 11. 1917.
PETRIČ ANTON, roj. 17. 1. 1900, Blatna Brezovica 10 (Francetov), starši: Franc Petrič in Marija Petkovšek, umrl v vojni bolnici 10. 10. 1918.
PETRIČ FRANC, roj. 17. 1. 1897, Blatna Brezovica 24,46 (Lahov), starši: Anton Petrič in Jera Gregorka, padel 10. 4. 1917, pokopan na vojnem pokopališču v Rihenberku pri Gorici.
PRISTOPNI K JAKOB, roj. 7. 7. 1894, Blatna Brezovica 38 (Cenetov), starši: Franc Pristopnik in Ivana Setnikar, umrl v vojaški bolnišnici 14. 5. 1915 na Ogerskem.
RICI FRANC, roj. 9. 3. 1895, Blatna Brezovica 27 (Riclev, Mežnarjev), dclavec, starši: Franc Rici in Marija Medic, stanovali tudi v Bevkah 62 (Cerin), 17. pehotni polk, padel med 1.-20. 6. 1915 pri Bukovni.
UMEK ANDREJ, roj. 14. 12. 1895, Blatna Brezovica 5 (Umkov), starši: Franc Umek in Franka Kušar, pešec v 17. polku, padel v Galiciji 14. 6. 1915 in tam tudi pokopan.
UMEK ANTON, roj. 31. 1. 1891, Blatna Brezovica 5 (Umkov), starši: Franc Umek in Franka Kušar, od leta 1914 v 27. domobranskem pehotnem polku, padel v rusko ujetništvo ter brez sledu izginil, proglašen za mrtvega.
URBANČIČ FRANC, roj. 30. 11. 1887, Blatna Brezovica 1, poročen, starši: Franc Urbančič in Marija Žvokelj, leta 1914 s 27. planinskim pehotnim polkom poslan v Galicijo, od leta 1916 pogrešan, hči Marija Urbančič ga je razglasila za mrtvega.
VARŠEK JANEZ, roj. 2. 5. 1897, Blatna Brezovica 18 (Boštjanovcov), starši: Janez Varšek in Ivana Jerina, pešec v 17. polku, padel kot vojak 24. 7. 1918 pri Sadovskaja. (Umrl doma na dopustu 24. 7. 1918. leta ob 5. uri zjutraj?!)
DRENOV GRIČ
BEKŠ MATIJA, roj. 22. 2. 1876, Ziro-vski vrh 25, bivajoč Drenov Grič 23 (Bezek), poročen, starši: Georg Bekš in Marija Pivk, 1771. Feldkompanie, padel 22. 7. 1916 pri Dima Dodici v Italiji, pokopan 23. 7. 1916 v skupnem pokopališču pri Asiagu. Sporočil vojni kurat Kulovec.
DOLENC JAKOB, roj. 11. 5. 1886, Drenov Grič 26 (Šuštarjev), starši: Jakob Dolenc in Agnes Smrtnik, 17. pešpolk, 22. 10. 1915 se je kot vojak ponesrečil v Trstu.
JELOVŠEK ANDREJ, roj. 4. 11. 1888, Drenov Grič 5 (Fikov), starši: Janez Jelovšek in Marija Novak. Bil je najstarejši sin in namenjen za gospodarja na kmetiji. V vojski je bil ostrostrelec, padel je v Galiciji.
OBLAK JAKOB, roj. 3. 5. 1873, Drenov Grič 6 (Žontov), starši: Jakob Oblak in Marija Trček, poročen, štirje otroci, pogrešan v Srbiji, 1. 3. 1919 proglašen za mrtvega.
ZALAZNIK JANEZ, roj. 15. 5. 1881, Drenov Grič 21 (Matičon), starši: Andrej Zalaznik in Marija Perko, poročen, 17./2. pešpolk, umrl 17. 6. 1915 v splošni bolnišnici na Dunaju.
LESNO BRDO
JESENKO JANEZ, roj. 10. 5. 1897, Lesno Brdo 26 (Koren), starši: Janez Jesenko in Frančiška Čepon, 17./9. pešpolk, ranjen, padel 31. 8. 1917 v Tirolah.
VELKAVRH JOŽEF, roj. 6.3.1888, Lesno Brdo 15 (Matevževc), delavec, starši: Janez Velkavrh in Marija Čuden, strelec strojničar 2. gorskega strelskega
polka, 10.9.1917 ga je granata ranila pri Spacapanu, odrezali so mu nogo, umrl zaradi zastrupitve v rezervni bolnici 24. 9. 1917, pokopan 26. 9. 1917 v Čakovcu (Csaktornya).
VELKAVRH JANEZ, roj. 30. 12. 1897, Lesno Brdo 20 (Matičkov), samski, starši: Mihael Velkavrh in Frančiška Čamernik, umrl za jetiko 3. 2. 1917.
MALA LIGOJNA
KOVAČ ANDREJ, roj. 23. 11. 1879, Mala l.igojna 13 (Ogrinov), starši: Andrej Kovač in Agnes Kavčič, posestnik v Mali Ligojni št. 22, poročen z Uršulo Čuden, 17./6./10. marškompanija, zadnjič je pisal 4. 10. 1915, za dan smrti določen 6. 10. 1915 na Doberdobu, za mrtvega proglašen 5. 9. 1920.
KOVAČ JOH AN, roj. 10. 5. 1898, Mala l.igojna 13 (Ogrinov), starši: Janez Kovač in Marija Jeraj, padel 20. 10. 1917 pri Rihenberku na Goriškem.
MOŽINA ANTON, roj. 29.12. 1874, Mala l.igojna 18, starši: Marija Možina, poročen, trije otroci, Čevljar, 7. lovski bataljon, ranjen na severnem bojišču, umrl za pljučnico v vojni bolnici 3. 12. 1917 v I.eobnu.
NOVAK FRANC, roj. 24. 1. 1888, Mala Ligojna 10 (Kržctov), starši: Anton Novak in Uršula Samotorčan, 27. čr-novojniški pehotni polk, 7. stotnija, padel 29. 6. 1916 v Monfalconu (sporočilo kurata Jožeta Marolta).
NOVAK JANEZ, roj. 28. 10. 1889, Mala l.igojna 10 (Kržetov), posestnikov sin, starši: Anton Novak in Uršula Samotorčan, 15. pešpolk, poslan na bojišče v Karpate, padel 8. 5. 1915 v Galiciji.
PODI.IPA
BURJAK JANEZ, roj. 4. 1. 1887, Podlipa 39 (Burjakov), samski, kočar, starši: Janez Burjak in Marija Butin, pešec 17./2. polka, pogrešan med 1.-20. 5. 1915 v Galiciji, ujet, v ujetništvu naj bi novembra 1915 umrl.
CORN ANDREJ, roj. 16. 11. 1884, Podlipa 9 (Sovdat), starši: Franc Corn in Marija Celarc, priženjen v Podlipo 42 (Seljak), padel v Galiciji.
CORN MARTIN, roj. 8.11.1893, Podlipa9 (Sovdat), starši: Franc Corn in Marija Celarc, samski, pešec 17./6. polka, padel 7. 7. 1916 v Italiji.
FILIPIČ ANDREJ, roj. 22. 11. 1865, Podlipa 13 (Štantov), zidar, starši: Gašper Filipič in Maruša Gantar, poročen, dvanajst otrok, črnovojniški polk, odpuščen, umrl v vojni bolnici v Celovcu 23. 2. 1916.
JEREB FRANC, roj. 23. 1. 1888, Podlipa 7 (Šimnovcov), starši: Jereb Janez in Antonija Istenič, samski, leta 1914 odšel s 17. pešpolkom na rusko fronto, od takrat pogrešan. Za mrtvega ga je razglasil brat Jereb Janez.
JESENOVEC LEOPOLD, roj. 10. 11.1898, Podlipa 45 (Povletov), samski, starši: Pavel Jcscnovcc in Ivana Oblak, pogrešan.
KR2IČ FRANC, roj. 6. 8. 1892, Podlipa 46 (Kržičev), starši: I.ovro Kržič in Marija Kogovšek, samski, 9. 9. 1914 padci v Galiciji.
MOŽINA ANTON, roj. 30. 1. 1896, Podlipa 17 (Rožancov), samski, starši: Janez Možina in Marija Treven, 7. lovski bataljon, padel v boju 5. 5. 1915 v Galiciji.
MOŽINA MATEVŽ, roj. 6. 9. 1885, Pod-lipa 17 (Rožancov), samski, tesar, starši: Jane/. Mužina in Marija Treven, ob koncu vojne ujet v Italiji, zadnjikrat pisal domov za božič, pogrešan.
SEI.JAK FRANC, roj. 23. 9. 1896, Podlipa 22 (Smrekarjev), starši: Janez Seljak in Frančiška Hodnik, umrl 19. 9. 1919 zaradi zastrupitve v italijanskem ujetništvu, v vojni bolnici ( Besenello).
ROVTE
KRIŽAJ ANTON, roj. 2. 6. 188, Rovte 135 (Kočarjev), starši: Marija Križaj. Ože-njen v Podlipsko dolino, štirje otroci, padel 9. 9. 1914 v Gradku. (Ni vpisan na spominski plošči v Rovtah, ker je spadal v župnijo Podlipa.)
SINJA GORICA
KUNC JAKOB, roj. 3. 4. 1890, Sinja Gorica 29, starši: Blaž Kune in Helena Novak, samski, vodnik 7. lovskega bataljona, 26. 8. 1914 ranjen, umrl 3. 10. 1914 v Kelt Satoraljanjhelyju.
LAVRIN JANEZ, roj. 18. 12. 1870, Sinja Gorica 10 (Lenček), starši: Jožef La-vrin in Marija Keržmanc, poročen, trije otroci, umrl 9.3.1917 kot vojak za pljučnico v bolnici v Gradcu.
LENARClC JANEZ, roj. 13. 5. 1890, Sinja Gorica 7 (Knezov), starši: Janez Lenarčič in Marija Grom, pešec 17./2. polka, pogrešan med 31.1.-28. 2. 1915 pri Porohy.
OGRIN JOHAN, roj. 11. 4. 1877, Sinja Gorica 23 (Janezov), starši: Johan Ogrin in Uršula Lenaršič, 20. 2. 1915 pogrešan v boju pri Zboro, proglašen za mrtvega 12. 10. 1963.
SMREČJE
Obeležje je v kapelici v Šentjoštu.
DOI.INAR JAKOB, roj. 12. 4. 1893, Smrečje 14 (Šuštarjev), starši: Andrej Doli-nar in Marjana Trček, padel na fronti.
FORTUNA JANEZ, roj. 16. 2.1877, Smrečje 6 (Zakajnc), starši: Jakob Fortuna in Marjana Oblak, 17. domobranski pehotni polk, poslan v Galicijo, po božiču 1914 prišel v rusko ujetništvo in baje tam umrl.
TRPIN BLAŽ, roj. 3. 2. 1885, Smrečje 4 (Bučarjev), čevljar, starši: Anton Trpin in Polona Kogovšek, poročen z Ivano Malovrh, dva otroka, 27. domobranski pešpolk, 10. stotnija, zadnjikrat pisal 14. 10. 1914 iz Galicije.
STARA VRHNIKA
CELARC JANEZ, roj. 19. 6. 1879, Stara Vrhnika 66 (Spodnji Klobas), starši: Johan Celarc in Neža Furlan, oženjen, pet otrok, pešec 17./10./6. maršbataljo-na, padel 9. 7. 1916 v Ariagu.
ERZNOŽNIK PAVEL, roj. 27. 1. 1883, Lavrovc 14 (Česnov), stanujoč Stara Vrhnika 70 (Primožev), starši: Franc Erznožnik in Marjana Kogovšek, 14. 11. 1915 umrl kot vojak za kolero na italijanskem bojišču.
GROM BARTOLOMEJ, roj. 5. 9. 1877, Stara Vrhnika 28 (Trevnov), poročen, štirje otroci, starši: Bartolomej Grom in Marija Grom, umrl na poti iz ujetništva 7. 7. 1918 v vojni bolnici Lancbcrg, dopis vojnega kurata.
GROM LOVRENC, roj. 8. 8. 1887, Stara Vrhnika 21 (Godcov), kovač, poročen, dva otroka, starši: Gašper Grom in Ana Potrebuješ, črnovojnik, 17. pešpolk, padel 27. 2. 1915 v Galiciji.
JEREB ANTON, roj. 31. 12. 1895, Stara Vrhnika 39 (Gromov 1'onč), starši: Jožef Jereb in Frančiška Ogrin. Gromovi domači so dobili obvestilo, daje sin padel v vojni. Marku Furlanu je povedal oče Franc Furlan (Markovcov), da ga je leta 1915 na Doberdobu zadela granata. V vojni je bil tudi tri leta starejši brat Jože, ki je bil v ruskem ujetništvu.
MESEC ANTON, roj. 11. 1. 1881, Stara Vrhnika 50 (Tišlerjev), posestnik, poročen, starši: Tomaž Mesec in Marija Grom, 17./5. pešpolk, v boju 1914 pri Novem Mjastu pogrešan, proglašen za mrtvega.
MESEC JANEZ, roj. 18. 4. 1875, Stara Vrhnika 7 (Kokal), poročen, starši: Jožef Mesec in Marija Suhadolnik, umrl kot vojak 2. 7. 1915 v Radečah pri Zidanem Mostu.
NAGODE JOHAN, roj. 23. 3. 1896, Stara Vrhnika 48 (Tagričen), pomočnik, starši: Janez Nagode in Jerica Vihtelič, topničar, v Rusiji ga je zadela granata.
OGRIN FRANC, roj. 9. 9. 1882, Stara Vrhnika 66 (14) (Klobasov), čevljar, poročen, štirje otroci, starši: Luka Ogrin in Neža Furlan. V vojsko odšel leta 1914, od začetka vojne je bil strežnik v garnizijski bolnici v Ljubljani, nato odposlan v črnovojniški bataljon 175 na soško fronto. Zadnjo dopisnico je poslal 15. 11. 1915. Na črnovojniško delavnico v Gorici je 22.11.1915 padla italijanska granata, ranila 72 ter ubila 21 avstro-ogrskih vojakov, med njimi je bil tudi Franc Ogrin.
OGRIN JOŽE, roj. 16. 3. 1887, Stara Vrhnika 37 (Andrccov), starši: Ignac Ogrin in Marija Jeraj. Moral bi postati gospodar na domačiji, za mrtvega proglašen
31. 3. 1931. Zofi Nagode (že pokojna) je povedala o svojem stricu: Fantje z vasi so ga nazadnje videli na ruski fronti v neki bolnišnici, ko je ležal pod stopnicami.
OGRIN M ATEVZ, roj. 9. 9.1882, Stara Vrhnika 43 (Srnclov), starši: Luka Ogrin in Marija Homovec, poročen, trije otroci, za mrtvega razglašen 1.1. 1919.
OBLAK LOVRENC, roj. 1. 8. 1884, Stara Vrhnika 61 (Štefkov), starši: Tomaž Oblak in Marija Trček, 27. domobranski pehotni polk, odšel v Galicijo, kol ujetnik je na železnici prekladal premog, 1.9. 1916 ga je povozil vlak.
PAVLIN FRANC, roj. 7. 8. 1892, Stara Vrhnika 71 (Dcžclova bajta), 75./7. pešpolk, odšel na rusko bojišče in tam kmalu brez sledu izginil. Za mrtvega ga je razglasil brat Ivan Pavlin iz Cle-velanda 1935. leta.
PETKOVŠEK IGNAC, roj. 29. 5. 1897, Stara Vrhnika 25 (Lavrov), starši: Anton Petkovšek in Frančiška 1 lomovec, poleg njega še 11 otrok, umrl v vojaški bolnici v Galiciji za grižo.
SF.LJAK LOVRENC, roj. 16. 8. 1896, Stara Vrhnika 6, (Skrotnik), starši: Lovrenc Seljak in Marjana Zakelj, poleg njega še 10 otrok, 17./6. polk, ranjen, 19. 10. 1918 padel na Tirolskem, priča Celarc Janez iz Podlipe.
SUHADOLNIK JAKOB, roj. 13. 4. 1892, Stara Vrhnika 29 (Markovcov), starši: Frančišek Suhadolnik in Marija Ogrin. Zadnji dan vojne je na stavbo, kjer je delal, padla granata.
SUHADOLNIK JOŽEF, roj. 15. 8. 1893, Stara Vrhnika 29 (Markovcov), starši: Frančišek Suhadolnik in Marija Ogrin, 17./10. pešpolk, pogrešan 28. 7. 1916 pri kraju Sadovskaja.
VERD
BRENČIČ JOŽEF, roj 15. 6. 1881, v Žibr-šah (Fištrov), starši: Anton Brenčič in Marija Istinič, poročen v Verdu št. 35 7. Marijo Tclban (Pahlctovo), en otrok, padel v vojni.
DOBROVOLJC FRANC, roj. 26. II. 1898 Verd 21 (Mežnarjcv), čevljar, starši: Janez Dobrovoljc in Marija Sluga, 27. domobranski pehotni polk, padci 1. 11. 1917, pokopan 2. 11. 1917 v posameznem grobu v Kostanjevici pri Sežani (Hudi Log).
DOLIN AR JANEZ, roj. 19.8.1889, v Bistri 1, živel v Verdu št. 56 (Petrač), starši: Ivan Dolinar in Jera Rihar, umrl na Laškem kot vojak.
GARAFOLJ IGNAC, roj. 7. 7. 1885, Velika Ligojna 22 (Garafolov), stanujoč Mirke št. 8 (Kotnikova bajta), starši: Jakob Garafolj in Marija Filipič, pogrešan na italijanskem bojišču od meseca julija 1916.
FURLAN VINCENCIJ, roj. 17. 7. 1896, Verd 12 (Miklčev), Starši: Janez Fur-lan in Frančiška Potočnik, z nekim ulanskim polkom poslan leta 1916 na rusko bojišče, ranjen in umrl kot vojak 17. 12. 1915 v divizijski bolnici v Bukovini, tam pokopan 18. 12. 1915.
JEREB JANEZ, roj. 23. 4. 1889, Verd 76 (Nagodetov), starši: Jožef Jereb in Helena Sternen, krstna botra: Karel Jelo-všek in Margareta Znidaršič, umrl za kolero kot desetnik 2. 8. 1915 v Terlet-ti, odlikovan z bronasto svetinjo drugega reda.
KAVČIČ FRANC, roj. 22. 8. 1875, Verd 46, (Vratarjev), poročen, trije otroci, starši: Franc Kavčič in Katarina Mele, sanitejec 7. lovskega bataljona, vojni
ujetnik št. 10864, seznam 29. 10.-4. 11. 1914. Proglašen za mrtvega z odlokom dne 6. 12. 1920.
KNAPIČ IGNAC, roj. 8.7.1881, Smlednik, stanoval v Verdu 108 (pri Hrovatin),
17.	pehotni polk, umrl v rezervni bolnici v Leobnu 19. 1. 1917.
KOBI FRANC, roj. 25.9. 1882, Verd (Pod-gora) 62 (Gregurčkov), poročen, posestnik, starši: Franc Kobi in Agnes Primožič, 7. lovski bataljon, pogrešan 18. 11. 1915 v boju na hribu Sv. Mihaela, za mrtvega razglašen 30. 11. 1915.
KRŽIČ JAKOB, roj. 15. 7. 1872, Verd 81 (Migovcov), poročen s Frančiško Fur-lan, šest otrok, umrl za grižo v bolnici kot vojak 10. 2. 1917 v Strnišče.
MAČEK IVAN, roj. 23. 11. 1886, v Verdu
18,	(Matjažev), starši: Lazar Maček in Johana Kuclar, poročen, 27. domobranski pehotni polk, 5. stotnija, umrl v ruskem ujetništvu marca 1915. Za mrtvega proglašen 24. 3. 1922.
MOLEK ANTON, roj. 3. 1. 1897, Verd 22 (Kete -lastnik Lenarčič), samski, starši: Lovrenc Molek in Marija Srnel, 17./2./6. polk, padel 19.6.1918 na Piavi.
NAGODE ANDREJ, roj. 7. 11. 1879, Verd 16 (Meletov), starši: Andrej Nagode in Marija Hren.
OPEKA JOHAN, roj. 20. 6. 1875, Verd 39 (Petričk), starši: Jakob Opeka in Marija Kobe, umrl za jetiko kot vojak 9. 4. 1916 v bolnici Kladno.
PETRIČ ANTON, roj. 25. 5. 1895, Verd 55, (Mklavov), sedlar, starši: Lovrenc Petrič in Ivana Scdej, poddesetnik 17./5. Feldkompanie, ranjen 15. 4. 1918 pri Sartori, umrl v ujetništvu zaradi zastrupitve rane 14. 5. 1918 v Tridentu v Italiji, pokopan na vojaškem pokopališču Trent.
TREVEN FRANC, roj. 4.6. 1895, Verd 85, starši: Josip Treven in Ivana Novak, zaradi bolezni odpuščen iz vojske 31. 8. 1915, umrl 29. 10. 1915 v Judenburgu.
VRHOVC JOŽEF, roj. 27. 2. 1889, Verd 17 (Klemenček - kovač), starši: Jakob Vrhove in Terezija Žnidaršič iz Bistre, zasula ga je lavina 13. 12. 1916 v Ma-uthenu.
ŽITKO IGNAC, roj. 26. 5. 1889, Verd 25 (Lukcov), starši: Kari Žitko in Frančiška Susman, padel na ruskem bojišču.
ŽITKO VINCENCIJ, roj. 5. 4. 1895, Verd 32 (Hrencov), starši: Matija Žitko in Elizabeta Sedmak, samski, trgovski po močnik, poddesetnik vojaške deželne brambe, 27. pehotni regiment, 2. kom-panija, ranjen na južnem bojišču, umrl 6. 8. 1915 v špitalu Leonišče v Ljubljani, pokopan 8.8. 1915 na pokopališču Sveti Križ, skupina 48, vrsta 4, grob št. 12.
ŽITKO STANISLAV, roj. 13. 11. 1891, Verd 32 (Hrencov), starši: Matija Žitko in Elizabeta Sedmak, padel na fronti.
VELIKA LIGOJNA
GLADEK JURIJ, roj. 11. 4. 1889, Goli vrh 12, stanujoč Velika Ligojna 38, vojak, umrl 6. 12. 1918.
KUNC JOŽE, roj. 10.4.1889, Velika Ligojna 28 (Maravcov), starši: Jožef Kune in Neža Kogovšek, 17. polk, pogrešan od 19. 12.1914 pri Ternovcu.
MAVSAR FRANC, roj. 1.3.1888, Velika Ligojna 12 (Mikš), starši: Jakob Mavsar in Jcra Vcrbič, padel v vojski 8.10.1914.
Ob prvi mobilizaciji je odšel pod orožje. Služil je pri 17. pešpolku in že v prvih
dneh bitke padel na severnem bojišču. (Slovenski narod, 13. 10. 1914).
MAVSAR JANEZ, roj. 16. 5. 1886, Velika Ligojna 12 (Mikš), starši: Jakob Mavsar in Jera Verbič, poročen z Ivano Samo-torčan iz Velike Ligojne 1, vojak, za mrtvega proglašen 1.3.1919.
NOVAK ANDREJ, roj. 6. 12. 1896, Velika Ligojna 18 (Cankar), starši: Franc Novak in Marjana Potočnik, umrl kot vojak 1. 8. 1915 pri Sežani.
NOVAK FRANC, roj. 15. 6. 1891, Velika Ligojna 18 (Cankar), starši: Franc Novak in Marjana Potočnik, 7. lovski bataljon, padel 6. 6. 1915 v Tomano-vicah.
NOVAK JOŽEF, roj. 24. 3. 1893, Velika Ligojna 18 (Cankar), starši: Franc Novak in Marjana Potočnik, 17./1./13. polk, pogrešan prvič med
1.-I0.	3. 1915 in drugič 1. 4. 1918 v Rusiji, za mrtvega proglašen 13.
2.	1932.
OGRIN JOŽE, roj. 4. 3. 1889, Velika Ligojna 13 (Tone), starši: Franc Ogrin in Terezija Nagode. Leta 1915 je odšel s konjeniškim polkom na rusko bojišče, kjer je bil hudo ranjen in ujet. Iz neke ruske bolnice je poročal svojcem, da se zdravi, od leta 1916 dalje ni bilo več glasu o njem.
VRHNIKA
BARTELJ FRANC, roj. 4. 11. 1882,"Vrhnika 165, (Funckov), starši: Johan Bartelj in Johana Kavčič, pešec 27./1. polka, 10. 10. 1915 ranjen v Srbiji in umrl kot vojak 15. 10. 1915 v Boljevi-ci v cesarsko kraljevi vojni bolnici.
BARTELJ MIHAEL, roj. 23. 9. 1891, Vrhnika 165, (Funckov), starši: Janez Bartelj in Johana Kavčič, umrl zaradi strelne rane na glavi v garnizijski bolnici 2. 12. 1915 v Gradcu.
CANKAR FRANC, roj. 10. 1. 1875, Vrhnika, poročen z Ernestino, dva otroka, živel v Ljubljani, 7. lovski bataljon, pogrešan od 13. 10. 1914, ko je bil ranjen in je padel v rusko ujetništvo. Zapisan je na spominski plošči pri vhodu v šolo v Šiški v Ljubljani.
CORN LOVRENC, roj. 30.7.1890, Vrhnika 244, (Cornov), starši: Tomaž Corn in Marija Skodlar, padel v vojski.
DREMELJ FRANC,roj. 10.2.1899vTreb-njem, živel na Vrhniki (Dremljev), starši: Franc Drcmelj in Katarina Kosec, pcšcc 17./6. polka, padel 18.9.1917 pri Mt. Cucco, pokopan na vojaškem pokopališču pri Assiagu.
GRABELJŠEK FRANC, roj. 20. 12. 1877, Vrzdenec, živel Vrhnika št. 52, usnjarski pomočnik, starši: Jernej Grabeljšek in Helena Vidmar, oče učitelja in pisatelja Karla Grabeljška, 17./3. pešpolk, pogrešan pri Swiecanyju.
GRAjZAR VINCENC, roj. 16. 7. 1896, Šentvid pri Stični, usnjar na Vrhniki, poročen s Klaro Mlakar, štirje otroci, padel 22. 11. 1914 v Galiciji, zadet v trebuh.
HOMOVC FRANC, roj. 6. 4. 1884, Vrhnika, Hrib 83 (Krištof), posestnik, starši: Franc Homovec in Frančiška 1'cgan, poročen z Ano Milavec, dva otroka, padel 10. 9. 1917 na Monte St. Gabriele.
IERAJ VALENTIN, roj. 1875, Vrhnika, JR 17./9. kompanija, padel med 10. in 30. 11. 1917 v Langara b. Gallio.
JERAN FRANC, roj. 1890, Vrhnika, FJR 7.12. kompanija, padel 22. 11. 1917.
JEREB RUDOLF, roj. 1897, Vrhnika, GAR 17,4 KN Bat., padel 20. 11. 1917.
JERŠINOVEC FRIDERIK, roj. 10.1.1889, Vrhnika, Hrib 14 (Fricov), starši: Friderik Jeršinovc in Viktorija Štular, padel v vojski.
JERŠINOVEC JOŽEF, roj. 15. 3. 1892, Vrh nika, Hrib 14, (Fricov) starši: Friderik Jeršinovec in Viktorija štular, padel v vojski.
JESF.NOVEC IVAN, roj. 10. 1. 1892, Vrhnika 362, starši: Franc Jesenovec in Marija Filipič, 7. pešpolk, leta 1914 poslan v Galicijo, po bitki 26. 8. 1914 pogrešan.
JESENOVEC MATEVŽ, roj. 12. 8. 1880, Vrhnika 27, starši: Matevž Jesenovec in Frančiška Birtič, poddesetnik 17./3./11. polka, pogrešan I.-10. 3. 1915, za mrtvega proglašen 1. 3. 1919.
JESENOVIČ MATIJA, Vrhnika, 17. pehotni polk, padel 17. 2. 1916.
JURJEVČIČ MIHAEL, roj. 24. 9. 1889, Vrhnika, Hrib 54 (Modlič), posestnik, samski, starši: Andrej Jurjevčič in Uršula Smrtnik, 7. lovski bataljon, poslan na rusko bojišče, od oktobra 1915 pogrešan. Razglas v Uradnem listu je dala sestra Ivana Cukale.
JURJEVČIČ PAVEL, roj. 25. 1. 1884, Rateče 106 na Gorenjskem, starši: Franc Jurjevčič in Marija Gostiša. »Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval tudi dva razreda gimnazije, pozneje je bil uradnik občinske pisarne na Vrhniki. Služil je pri 27. domobranskem peš-polku, ter padel v Galiciji 19. 10. 1914. (Ilustrirani Glasnik, št. 19, stran 188). Po činu je bil narednik.
KAVČIČ KARL, roj. 9. 2. 1888, Vrhnika, Hrib 14, (Repkov), starši: Kari Kavčič in Marija Logar, umrl kot vojak v mor narski bolnici 21. 7. 1918 v Rusiji.
KAVČIČ PAVEL, roj. 16. 1. 1891, Vrhnika 6, starši: Jožef Kavčič (davkarski kontrolor) in Marija Rozman, pešec v 17. polku, padel 17. 6. 1915 v Galiciji.
KENDA FRANC, Vrhnika, poddesetnik, padel 4. 12. 1914.
KERČ IVAN, c. kr. sodnik na Vrhniki, rezervni nadporočnik pri 23. pehotnem polku, padel 9. 11. 1914 na Orlovički planini v Srbiji in tam pokopan. Po smrti odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem tretjega razreda.
KERŽE JANEZ, roj. 12. 12. 1891, Vrhnika 74, (Tonikov), starši: Jakob Kerže in Frančiška Smrtnik. V patroli ga je 18. 8. 1915 v Fličkih hribih v Italiji ubila strela.
KOŠMERL BALTAZAR, roj. 5. 1. 1899, na Vrhniki št. 207, mesar, starši: Valentin Košmerl in Marija Kos, padel v Tridentu leta 1917.
KOŽELJ DAMJAN, bivši trgovec na Vrhniki, umrl februarja 1915.
KRASNA FRANC, roj. 9. 9. 1893 v Ljubljani, stanoval na Vrhniki 370, starši: Franc Krašna in Helena Popit, 4./2. domobranski pehotni polk, padel 3.7. 1916 na bojišču zahodno od Mladia-tya.
KRAŠEVEC ANTON, roj. 17.1.1874, Vrhnika 42, (Tavčar), posestnik, poročen z Marijo Susman, osem otrok, umrl kot vojak 26. 9. 1918 v bolnici na Ptuju.
KRŽE MIHAEL, roj. 9. 9. 1897, Vrhnika 147 (79) (Pancetov) starši: Anton Krže in Marija Kunstelj, umrl kot ujetnik 13.4. 1919 v Sarletti.
KUHAR JANEZ, roj. 29. 3. 1886, oženjen, strojarski pomočnik, živel na Vrhniki. Odšel v vojsko 1914 v 17. p. p., na ruskem bojišču je bil ujet, bival najprej v Moskvi, potem v Omsku, zadnjič se je oglasil leta 1918 iz Lublinskega. Za mrtvega ga razglaša žena Kuhar Marija 11.7. 1925.
KUNSTELJ JOŽEF, roj. 14. 2. 1893, Vrhnika, Hrib 27 (Katarinovcov), starši: Jožef Kunstelj in Franica Dolenec, enoletni prostovoljec, padel 21. 11. 1914 v Galiciji.
LANGENVALTER FRANC, roj. 28. 1. 1893, Vrhnika 110, starši: Franc Lan-genvalter in Marija Krištof. Leta 1915 v 27. domobranskem p. p. poslan na rusko bojišče, ujet, umrl istega leta. (Za mrtvega ga je razglasila sestra Marija Langenvalter 11. 5.1935.)
LAVRIČ KOZMA, roj. 26. 9. 1882, Kresnice, železničar, poročen, en otrok, zaradi ran 18. 2. 1915 umrl v bolnici na Ogrskem.
MAČEK ANTON, roj. 1897, Vrhnika, 17./8. kompanija, padel.
MALAVAŠIČ JOSIP, roj. 1897, Vrhnika, pešec 17. pehotnega polka, 6. kompanija, padel med 18. 1. in 7. 2. 1916 na Monte St. Mihaelu.
MAREN ANTON, roj. 1897, Vrhnika, 17. pehotni polk, razglašen za padlega 11.3. 1917.
MF.DIČ FRANC, roj. 16. 4. 1868, Horjul 33, poročen z Marjeto Podobnik, živel na Vrhniki 104, devet otrok, umrl kot vojak v vojni bolnici v Italiji. Tudi sin Frančišek Mcdič, rojen 27.7.1896, je bil vojak.
MEDVED JOHAN, roj. 11. 12. 1887, Vrhnika, Hrib 39 (Pavkarjev), starši: An-
drej Medved in Ana Kržič, umrl 28. 11. 1914 na Ogrskem.
MEDVED MATIJA, roj. 18. 2. 1884, Vrhnika, Hrib 39 (Pavkarjev), starši: Andrej Medved in Ana Kržič, umrl 16. 8. 1915.
MODRIJAN FRANČIŠEK, roj. 14.4.1892, Vrhnika 352, starši: Franc Modrijan in Marija Šivic, padel v vojski.
MODRIJAN GREGOR, roj. 12. 3. 1897, Vrhnika 83, starši: Pavel Modrijan in Marija Brancelj, umrl v vojaški bolnici 30. 9. 1915 v Ljubljani.
MOŽINA KAROL, roj. 9. 10. 1895, Vrhnika 182, starši: Peter Možina, strojnik, doma iz Samotorce 19, in Uršula Brenčič iz Podlipe 3 (Mevljeva). Karel Možina je bil frajtar 41. mar-šbataljona 17. pehotnega polka. Obsojen je bil pred vojaškim sodiščem na smrt z ustrelitvijo 16. 5. 1918 v Judenburgu.
MULLF.J KAREL, roj. 29. 5. 189, v Postojni (Mulajev), starši: Adolf Mullej iz Senožeč in Marija Petavs, poročen na Vrhniki 178 z Matildo Obreza iz Cerknice, trije otroci, c. k. sodniški uradnik, nadporočnik v 27./1. stotni-ji, umrl kot vojak v Zvveibrucknu 22. 11. 1918 na poti domov, pokopan na Vrhniki 1. 12. 1918. Dobil je bronasto svetinjo na traku v znamenje hrabrosti zadrževanja pred sovražnikom.
PETAVS JAKOB, roj. 22. 10. 1891, Vrhnika 207 (Janezov), dijak, starši: Ignacij Petavs in Ivana Grom, ranjen kot vojak in umrl 15. 6. 1915 v deželni bolnici v Ljubljani.
PLAHTAR FRANC, roj. 19. 11. 1884, Vrhnika 24 (229) (Pavkar-Plahtar), starši: Franc Plahtar in Ana Zitko, štirje otroci, padel v Galiciji.
POLONJA ANTON, Vrhnika, 97. pehotni polk, 6. slotnija, razglašen za mrtvega 28. 3. 1915.
POTOČNIK ALOJZ, roj. 1874, Vrhnika, pešec 27./3. Feldkompanie, ubit v bitki v Srbiji med 10. in 12. oktobrom 1915.
PUSTAVRH ANDREJ, roj. 17. 11. 1897, Vrhnika 83, starši: Andrej Pustavrh in Marija Mramor, padel v vojni.
PUSTAVRH BLAŽ, roj. 3. 2. 1897, Vrhnika 61, starši: Pavel Pustavrh in Marija Stanovnik, umrl 25.11.1915.
RAZDRERH IVAN, roj. 7. 5. 1876, Selce 6, delavec, poročen z Ivano Molek z Vrhnike, štirje otroci, starši: Janez Raz-drerh in Marija Škof. Padel je v Opa-tjem selu pri Gorici 29. 8. 1916.
RESNIK JERNEJ, roj. 22. 8. 1885, Vrhnika 130 (Štajercev), mati Frančiška Resnik, umrl kot vojak 10. 5. 1916 v vojni bolnici v Albaniji zaradi oslabelosti srca.
REVEN IGNAC, roj. 4. 8. 1893, Žibrše 41, živel na Vrhniki 16, mizarski pomočnik, starši: Jurij Reven in Frančiška Jeriha, 97. pehotni polk, umrl kot vojak 27. 10. 1918 v bolnici Andriaco, pokopan blizu Trienta.
RODE JANEZ, roj. 22. 10. 1893, Vrhnika 122, (Parov), starši: Jakob Rode in Frančiška Ceme, 7. lovski bataljon, umrl v vojni bolnici 6. 9. 1915 v Galiciji zaradi rane na glavi.
ROZMAN JOŽEF, roj. 23. 3. 1898, Vrhnika 213, starši: Jožef Rozman in Marija Petavs, umrl 22. 10. 1918 v bolnici Kiralybreda Mosov.
RUŽIČKA JAN, roj. 10. 9. 188, pri Temi-švarju, čevljar, starši: Janez Ruzsicska in Marija Lazsek, poročen z Vrhni-čanko Frančiško Šušteršič (Brlinčk-ovo), Vrhnika 28, dva otroka, vojak
avstro-ogrske vojske, padel na fronti, vdova se je preselila v Beograd. Sina Ivana v Jarini so leta 1943 ustrelili Nemci.
SEDEJ JERNEJ, roj. 13. 8. 1896, Vrhnika 135, hlapec, starši: Gregor Sedej in Marija Pristopnik, pešec 17./8. F. k. pehotnega polka, padel v Galiciji 16. 7. 1915. Sporoča vojni kurat Kulo-vec.
SUHADOLNIK JOSIP, roj. 1. 8. 1896, Vrhnika 53 (228) (Krovcov), starši: Anton Suhadolnik in Ivana Rici, pešec 17./8. polka, padel v bitki 19. 5. 1917 v Bucco M. Chiesa, pokopan blizu gore Cima Dodici. Sporočil c. kr. vojni kurat J. Gogala.
ŠTANTA FRANC, roj. 2. 10. 1889, Vrhnika 163 (53) (Žgajnar), starši: Janez Štanta in Ana Ceme, padel v vojski.
ŠTULAR IGNAC, roj. 6. 7. 1877, Vrhnika, Hrib 2, starši: Kari Štular in Ana Zonta, umrl kot vojak v c. kr. Garni-zijski bolnišnici v Gradcu 1. 3. 1918.
ŠURCA JOHAN, roj. 29. 11. 1883, Vrhnika 54 (Mevcov), starši: Johan Šurca in Frančiška Verhovec, padel 24. 10. 1914 v Galiciji.
ŠUŠTERŠIČ FRANC, roj. 30. 3. 1889, Vrhnika 69 (Markonov), starši: Franc Šušteršič in Marija Volč, umrl 27. 1. 1918 v Romuniji.
TURK FRANČIŠEK, roj. 10. 5. 1892, Vrhnika, Hrib 46 (Bošnarjev), starši: Anton Turk in Marija Jerina, padel v Galiciji 23. 10. 1914.
TURK JANEZ, roj. 1884 (1894)?, Vrhnika 274, 7. lovski bataljon, padel 31. 7. 1916 pri Cambriolleti.
VIHTELIČ PAVEL, roj. 7. 1. 1893, Vrhnika 137 (Mrovcov), starši: Jurij Vihte-lič in Antonija Štular, 7./3. polk, padel v Galiciji 2.9. 1914.
VERBIČ BOGOMIR NIKOLAJ, roj. 6.
12.	1896, Vrhnika 2, študent medicine, starši: Jožef Verbič, ravnatelj hranilnice in Marija Kočcvar, padel zadet od granate 31. 1. 1917 v Rihen-berku.
ZAVRL FRANC, roj. 17. 10. 1898, Poljane
13,	Kresnice, starši: Anton Zavrl in Alojzija Milavec, živeli so na Vrhniki, 87. pehotni polk, 8. stotnija, 4. 12. 1917 padel in pokopan v Italiji.
ŽIBERT JOŽEF, roj. 14. 2. 1879, Vrhnika 52, starši: Johan Žibert in Marija De-bevc, poročen, štirje otroci, padel kot vojak v 27. domobranskem polku 4. 2. 1915 v Rusiji.
ZAPI.ANA
Spominska plošča je v kamniti kapeli na pokopališču na Zaplani. Nanjo je vpisanih 16 padlih vaščanov v letih 1914-1918. Ploščo so postavili leta 1922.
BOGATAJ ANTON, roj. 9. 6. 1897, Petko-vec 20, (Lukačev), starši: Jakob Bogataj in Marija Demšar, padel 1917 na Soškem.
BOGATAJ JAKOB, roj. 9. 7. 1893, Pet-kovec 20, (Lukačev), starši: Jakob Bogataj in Marija Demšar, 7. lovski bataljon, umrl 30. 12. 1914 v Osjeku, pokopan prav tam.
BRENCE JANEZ, roj. 6. 8. 1885, Zaplana 35, (Trevnov), starši: Gregor Brencc in Marija Treven, padel 22. 11. 1915 pri Gorici.
brence jernej, roj. 9. 8. 1891, Zaplana 35 (Trevnov), samski, posestnikov sin, starši: Gregor Brence in Marija Treven, 14. 8. 1914 odšel v 27. domobranski pehotni polk, 1. stotnija, zadnjič pisal iz Budimpešte 16. 8. 1914, padel 26.8.1914 v Galiciji.
GABROVŠEK JOŽEF, roj. 21. 4. 1892, Zaplana 36 (Nablat), starši: Franc Gabrovšek in Marjeta Oblak, pešec 21.12. kompanije, umrl v vojni bolnici 1. 1. 1915 v Ljubljani.
JELOVŠEK JOŽEF, roj. 19. 8. 1896, Zaplana 16, (Šebenikov), starši: Josip Jelo-všek in Ana Jurca, padel 7. 6. 1918 na Tirolskem in tam pokopan.
JELOVŠEK FRANC, roj. 2. 4. 1889, Zaplana 16, (šebenikov), starši: Josip Jelovšek in Ana Jurca, 2. 11. 1918 se je ponesrečil na vlaku.
JEREB JOŽEF, roj. 10. 4. 1894, Podlipa 7 (šimnovcov), starši: Janez Jereb in Antonija Istenič, samski, živel na Za-plani, 27. domobranski pehotni polk, pogrešan v bitki med 6.-11. 11. 1915 pri Oslaviji, brez sledu izginil v prvi ofenzivi na soški fronti (glej Podlipa).
LESKOVEC JAKOB, roj. 21. 7. 1894, Zaplana 29 (Mrlakov), starši: Anton Leskovec in Marjana Petkovšek, padel 30. 6. 1918 pri Asiagu.
MIVŠEK ANTON, roj 3. 2. 1878, Zaplana 4 (Jamenčan), posestnik, poročen, starši: Johan Mivšek in Marija Petkovšek, 14. črnovojniški bataljon, ujet v začetku leta 1915, umrl v ujetništvu 15. 4. 1915 v Rusiji. (Priča njegov sojetnik Ignac Pivk z Zaplane.)
OTRIN MATEVŽ, roj. 19.9.1892, Zaplana 59 (Lovrenčk), starši: Lovrenc Otrin in Polona Logar, 7. lovski bataljon, pogrešan 26. 8. 1914 v Galiciji.
PIVK FRANC, roj. 31. 1. 1898, Zaplana 46 (Mivškov), starši: Franc Pivk in Marjana Jelovšek, 2. gorski strelski polk, padci 18. 8. 1917 na romunski meji.
SPACAPAN JANEZ, roj. 25. 8. 1887, Pet-kovec 34, Traven vrh (Žigonov), starši: Andrej Špacapan in Agnes Modrijan. Bil je v Ameriki in se je vrnil domov nekaj dni pred začetkom vojne. Utonil kot vojak pionir 15.7. 1915 v Mariboru.
TRČEK FRANC, roj. 7. 11. 1893, Zaplana 19 (Dolinčan, Kobelč), starši: Franc Trček in Ivana Treven, pogrešan 17. 5. 1915 v Karpatih, padel 17. 10. 1916 v Romuniji.
TREVEN FRANC, roj. 7. 11. 1885, Zaplana 23, (Marinčev), starši Johan Treven in Margareta Logar, 2. gorski polk, padel 1. 5. 1918 pri Gorici.
TREVEN GAŠPER, roj. 1. 1. 1898, Zaplana 23 (Marinčev), starši: Johan Treven in Margareta Logar, poddesetnik v 2. gorskem strelskem polku, 4. Feldkompanie, padel 8. 9. 1917 pri Gorici.
URH JANEZ, roj. 26. 5. 1877, Podlipa 27 (Tončkova koča), posestnik, starši: Gašper Urh in Ivana Logar, poročen s Frančiško Košir v Zaplani 32 (Jezerc), trije otroci, 27. domobranski pehotni polk, padel 3. 7. 1916 v Galiciji.
žažar
V vaški kapelici v Žažarju je spominska plošča padlim vaščanom v prvi svetovni vojni 1914-1918.
JANŠA FRANC, roj. 27. 2. 1896, Žažar 26 (Fojnkarjev), starši: Jakob Janša in
Marija Verbič, pešec v 17. polku, 13. Feldkompanie, padel na rusko-polj-skem bojišču 3. 8. 1916, pokopan na pokopališču Ridka.
KOGOVŠEK FRANC, roj. 3. 9. 1890. Smrečje 5 (Celarjev), starši: Janez Kogovšek in Marjana Leskovic, vpisan tudi na šentjoški plošči padlih.
KRVINA (Kervina) JANEZ, roj. 2. 9. 1891, Žažar 15 (Nagodetov), starši: Janez Kr-vina in Marija Sečnik, padel v vojski.
MOLE JOŽE, roj. 2.3. 1892, Žažar 23 (Bla-žev), hlapec, samski, starši: Janez Mole in Neža Vodnik, padel v vojski.
POHLEVEN JANEZ, roj. 3. 4. 1897, Vrz-denec 37 (Kisovcov), starši: Matej Pohleven in Frančiška Petrovčič, padel 22. 7. 1916 na soški fronti.
REŽEN LOVRENC, roj. 3. 8. 1893, Žažar 16 (Pirnatov), starši: Franc Režen in Margareta Železnik, 9. Geb. Artileri regiment, padel 15. 1. 1916, pokopan v Črni gori.
SI.ABF. JOŽE, roj. 20. 2. 1884, Žažar 6 (Po-vletov), starši: Gregor Slabe in Marja na Mole, umrl v ujetništvu v Italiji.
TRČEK FRANC, roj. 22. 10. 1891, Žažar 2 (Županov), starši: Janez Trček in Neža Vrhovec, poddesetnik 17. peš-polka, 10. Feldkompanie, dvakrat ranjen, pogrešan med 1.-20. 5. 1915.
STRNAD FRANC, roj. 14. 10. 1893, Stara Vrhnika 31 (Pogoznik), starši: Franc Strnad in Helena Umek, pešec v 17./4. Feldkompanie, ubit v bitki pri Kosmerzynu. Dne 17. 6. 1915 mu je pri Stanislavovu ruska krogla pretrgala nit nadebudnega življenja v 22 letu starosti (Ilustrirani Slovenec, 18. 11. 1915). Sestra Johana, ki seje poročila v Žažar, je dala pri postavitvi
obeležja padlim Žažarčanov, pripisati tudi brata Franca.
VRHOVEC PETER, roj. 22.2. 1891, Žažar 17 (Butinov), starši: Anton Vrhovec in Marija Zdešar, 7. lovski bataljon, padel v vojni.
ZALAZNIK PETER, roj. 15.6.1891, Vrzde-nec 36 (Gošavje), starši: Jožef Zalaznik in Johana Slovša, vojak 17. pešpolka 4. stotnije, dvakrat ranjen, padel.
VOJAKI, KI SO MED VOJNO UMRLI NA VRHNIKI IN SO TUKAJ TUDI POKOPANI:
KENDA FRANC (1892-1914), Tolmin
ZUPANČIČ IGNAC (1893-1915), Litija
BABIČ ALEKSA (1888-1915), Galicija
KUCEL MATO (1874-1915), Grujevac,
RAUMAN JANEZ (1886-1916)
POLAJNKO MARTIN (1869-1916), Ptuj
MERCANTE ANTONIO (1889-1915), Porto Gvuaro, Italija
ZUB TOMA (1883—1916), Velinuče, Rusija
GHARGHE DE GHIGHE (1889-1917), Dobro, Romunija
BARANESCU VOICU (?-1917) Romunija,
STOJCHESCU KONSTANTIN (18761917), Hrušnicoura, Romunija
'Podatke smo zbrali po časopisnih objavah, pri svojcih, po matičnih knjigah v ¿upni.ttih na Vrhniki, v Bevkah in Horjulu, v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, Zgodo vinskem arhivu Ljubljana v Ljubljani in Vojnem arhivu na Dunaju. V tem zadnjem nismo dobili vsega gradi va. Matrike padlih so za raziskave zaprte 100 let. Zato podatke objavljamo tako, kot jih navajajo razpoložljivi viri. ieprav morda Se kaj manjka. Fotografije padlih, ki jih objavljamo, hranijo svojci. Nekaj jih je tudi v Ilustriranem Slovencu iz let 1914 -1918.
Iskali smo tudi fotografije padlih. Vse, ki smo jih našli, objavljamo:
1. Jane/. Celarc, Stara Vrhnika
2. Andrej Corn, Podlipa
3. Franc Drcmclj, Vrhnika
«
4. Družina Corn, Vrhnika. Spredaj prvi z leve je Lovrenc Corn.

& " tin
Ufr- •
^ ' '14
5. Pavel Erznožnik, Lavrovcc
8. Andrej Jelovšek. Drenov Grič
6. Lovrenc Grom, Stara Vrhnika
9. Anton Jereb, Stara Vrhnika
7. Franc Janša, Zažar
10. Pavel Jurjevčif, Vrhnika


15. Jakob Oblak, Stara Vrhnika
16. Jožef Ogrin, Stara Vrhnika
17. Ignacij Petkovšek, Stara Vrhnika
18. Franc Petrič, Blatna Brezovica
19. Jan Ružička, Vrhnika
20. Franc Strnad, Stara Vrhnika

22. Blaž Trpin, Smrečje
23. Janez Urh, Zaplana
21. Jože Suhadolnik, Stara Vrhnika
24. ložef Velkavrh, I.esno Brdo
25. Ignacij Zitko, Verd
26. Stanislav 2itko, Verd Vincencij 2itko, Verd
Olga Pivk
KONEC 1. SVETOVNE VOJNE IN KAKO SO ITALIJANI ZASEDLI VRHNIKO'
V drugi polovici leta 1918 se je štiriletna morija začela bližati koncu. Antantna vojska (predvsem Italijani in Francozi) je začela 24. oktobra 1918 veliko ofenzivo na Piavi, do koder so Italijane jeseni 1917 potisnile centralne (avstrijske in nemške) vojaške sile. Avstrijska vojska je bila zaradi uporov vojakov, ki so bili siti vojne, že precej načeta, zato se je kmalu sesula. Sesula se je tudi Avstro-Ogrska.
Na to so se posamezni deli države že nekaj časa pripravljali. 16. avgusta 1918 je bil ustanovljen Narodni svet v Ljubljani. Na njegovih sejah so razpravljali o pripravah za ustanovitev jugoslovanske države in njene notranje ureditve, oblikovanju slovenskih meja, sodelovanju s Hrvati v Dalmaciji, ukrepih za varovanje miru in reda, o Trstu, Prekmurju, štajerski in Koroški. 6. oktobra 1918 so v Zagrebu ustanovili Narodno veče Slovenaca, Hrvata i Srba kot politično predstavništvo vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so živeli v Avstro-Ogrski monarhiji. V Ljubljani so razglasili odcepitev od Avstro-Ogrske in 31. oktobra 1918 je bila imenovana prva Narodna vlada v Ljubljani, ki se je uradno imenovala Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani. Njen predsednik je postal Josip Pogačnik.
Prva naloga, ki je čakala slovensko vlado, je bil umik polmilijonske soške armade,
ki je šel čez slovensko ozemlje. Za njimi je prihajala italijanska vojska in zasedala slovensko ozemlje, ki je bilo Italiji leta 1915 obljubljeno, če stopi v vojno na strani antantnih sil (Anglije in Francije). S t. i. londonskim paktom je bila začrtana meja Trbiž-Podbrdo-Idrija-Senožeče-Sne-žnik-Reka. Premirje, ki sta ga 3. novembra sklenili Italija in Avstro-Ogrska, je Italiji prepuščalo vse to ozemlje. Na severu proti Avstriji pa ni bila določena sploh nobena demarkacijska črta, ker nova Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) še ni bila mednarodno priznana in je veljala le za del premagane Avstro-Ogrske monarhije.
Narodna vlada ni imela dovolj vojaške moči, da bi lahko učinkovito ukrepala. Italijanom so pošiljali samo protestne note in isto svetovali tudi županom, »naj pozdravljajo prihajajočo italijansko vojsko, obenem pa naj poudarjajo, da je to jugoslovansko ozemlje, o čigar usodi bo sklepala mirovna konferenca«. Stanje na mejah je bilo negotovo. 2. novembra je narodna vlada sprejela sklep o mobilizaciji: Vsi vojaki med 18 in 40 letom, ki so doma, se morajo v 48 urah zglasiti v vojašnicah. Gre za to, da obvarujemo domače ognjišče, kije v nevarnosti, pred navalom tujstva.2
Kot lahko preberemo v sejnih zapisnikih, pa zbiranje vojske ni šlo zlahka. Težave so z vojaštvom, ki v množicah dezertira ali pa ne
pride več nazaj z dopusta. Varnostna služba po posameznih krajih naj se organizira tako, da ostane v Ljubljani od 1.000 do 1.500 mož, na kmetih pa orožniške postaje izjavijo, koliko mož rabijo za stražo v svojem okolišu, in županstva naj potem določijo za varnostno službo moške od 20-40 leta, ki niso v svojem poklicu neobhodno potrebni. Ti naj vrše službo po 24 ur in naj so nato tri dni prosti, da se lahko prehranijo sami; služba naj se vrši izmenjevaje in pod vodstvom orožnikov. Treba pa je, stvar organizirati potom osebnega stika, ne potom razglasov
Da mladina ne bi brezdelno pohajala po ulicah in kolodvorih, so zaukazali čimprejšnje odprtje šol. Prepovedano je bilo točenje žganja v javnih lokalih v vsej deželi. Vojni ujetniki so si morali zaslužiti hrano z delom.4
Treba je bilo načrtovati oskrbo vojaštva, ki bo šlo s fronte peš skozi deželo, se pogovoriti o zalogah živil, zlasti moke, in o organizaciji prehranjevanja. Vse občine v dolinah, skozi katere se bodo valile vojaške čete, naj se organizirajo, ljudje naj pripravijo zanje fižol, krompir in druga živila. Okrajna glavarstva bi morala celo organizacijo vzeti v roko ali pa odposlati odposlance, da pripravijo kmete na to. Glede ogrskih čet so se odločili obrniti na ogrsko vlado, da pošlje kakih 400 vagonov moke, glede hrvaških čet pa na hrvaško vlado za 200 vagonov. Železnico so zaprli za civilni potniški in tovorni promet.
S terena so prihajale vsakovrstne novice, ki
so zahtevale takojšnje ukrepanje: 7. Opčin so prosili za 300 mož za vzdrževanje reda in miru, kajti »disciplina je popolnoma popustila, civilisti in vojska popivajo in plenijo«; iz Cerknega se pomikata 2 diviziji Nemcev, ki so jim Italijani vzeli topove, so slabo preskrbljeni in povsod kradejo;
ok. 300 mož (Nemcev, Cehov, Poljakov) je zapustilo Logatec in koraka proti Ljubljani in se ne pustijo razorožiti; ponoči so v Dravljah izstopili bosanski vojaki, ki plenijo naokrog; potrebno je organizirati prehranjevalno postajo v Logatcu, Postojni, Sv. Petru za prehrano in oskrbo vojske, ki ogroža prebivalstvo; množica več kot 100 civilistov in odpuščenih vojakov je oropala 3 vozove vojaškega blaga na postaji Gornje Ležeče. Ko so ostalo blago deponirali v skladišča, je tja vdrla tolpa 500 moških in žensk in skladišče popolnoma izpraznila; veliki nemiri v premogokopih Trbovlje, Zagorje, Hrastnik.5
Glede delitve vojnega materiala v smislu pogojev za premirje so se pogovarjali člani Narodne vlade in italijanski polkovnik Castelli v Postojni. Italijani so glede umika avstro-ogrskih čet postavili naslednje zahteve: Vojaštvo ne sme voziti s seboj težke municije in artilerije. Odložiti ga mora najkasneje na demarkacijski liniji; pehota sme vzeti s seboj le puške in strojnice; na demarkacijski črti morajo oddati vso klavno živino, če ne služi oskrbi čet, prav tako ostala živila. Vsaka kompanija sme voziti s sabo 3 vozove.6
Štacijsko poveljstvo v Ljubljani je nato glede na dogovore odločilo, da se ustavi vsa vračajoča artilerija, tren (vozovi z vojaškimi potrebščinami") in avtomobili. Pehota gre lahko naprej. Ker pa se je na nekaterih krajih nakopičilo toliko vojaških konj in vozil, da jih ni bilo mogoče vseh razdeliti, so vojakom pustili vozove in živila in jim dovolili, da gredo s svojimi vpregami naprej. Zaplenili so samo vojni material, ki ga vojaki niso potrebovali.
Za preprečitev širjenja nalezljivih bolezni po vojaštvu, ki je prihajalo s fronte, je na kolodvorih skrbela permanentna zdrav-
niška služba. Ustanovili so tudi posebno kuhinjo za delavsko osebje. Vojnim ujetnikom je bila namenjena skupna kuhinja, kjer pa naj bi dobivali hrano samo ujetniki, ki zares delajo. Okrajnim glavarstvom so poslali navodila, kako pospešiti prehod armade skozi deželo in preprečiti plenjenje bodisi s strani domačega prebivalstva, bodisi s strani tujega vojaštva.7
Predsednik vlade Pogačnik je na seji 6. novembra poročal, da je zaprisegel 17. peš-polk za Narodno vlado. Sklenili so tudi, da sprejmejo zaradi potreb v svojo službo češko legijo (3500 mož) in jih plačajo enako kot domače vojaštvo. V Ljubljano je prišlo tudi več 100 srbskih vojakov in oficirjev, med njimi Stevan Švabič," ki so se vračali iz ujetništva na Solnograškem. Na ljubljanski železniški postaji so ga zaustavili in prosili za pomoč. Ko je videl kaos, ki je vladal, se je dal na razpolago Narodni vladi Slovenije in Narodnemu veču SHS v Zagrebu. Formiral je vojsko iz srbskih vojakov, ki so se vračali iz ujetništva in z njimi začel razoroževati avstro-ogrske vojake. Zavarovali so skladišča z vojnim materialom v Ljubljani in okolici, Kamniku, na Vrhniki, v Trbovljah itd. ter poskrbeli za red in mir. Kmalu pa so prišli še kako prav tudi pri zaustavljanju italijanskega prodiranja čez demarkacijsko črto.
Ker se je po ljubljanski okolici in deloma tudi po mestnih vrtovih potikala množica konj brez gospodarja, je bilo dovoljeno, da si vsakdo takega konja lahko prisvoji, če plača manjšo odškodnino, in to prijavi županstvu. Organizirali so tudi patrulje, ki so po navodilu kmetijske družbe odpe-ljevale konje v večjih skupinah po deželi in jih razdeljevale preko županstev.
Težave so nastajale zaradi pomanjkanja železniških vagonov, ker Italijani niso pu-
stili nazaj vlakov, ki so bili v času zasedbe pri njih oz. so pripeljali nazaj italijanske vojne ujetnike. Narodna vlada je upala, da bodo s pogajanji dosegli vsaj to, da bi dobili vlake na izposojo, dokler ne bi spravili skozi vse avstro-ogrske vojske. Predvsem pa se brzojavi nemško-avstrijski vladi na Dunaju in Narodni vladi ogrski v Pešti, naj zadržita transport italijanskih ujetnikov toliko časa, dokler se ne izvrši transport avstro-ogrskih čet skozi naše kraje. Bati se je namreč, da nastane velik nered, če se obe armadi na poti srečata."'
Z umikajočo armado je prišlo v ozemlje SHS mnogo laških lir, kakršne je izdajalo armadno poveljstvo na zasedenem ozemlju Italije; ljudje so jih metali proč. Za primer, da bi se na koncu morda zanje le kaj dobilo, naj jih raje izročijo Narodni vladi kot prostovoljni davek. Odobrili so tudi izplačilo 10.000 kron za opremo srbskih častnikov v Ljubljani.10
Italijani so prodirali v večjih oddelkih vedno bližje, tudi preko demarkacijske črte in nihče ni vedel, kako daleč nameravajo iti. V Tolminu so Italijani internirali bivše avstrijske vojake in jim dali par ur odloga, da odidejo na drugi breg Soče. Iz Sežane so prišle vesti, da hočejo Italijani zapleniti živež, ki je last južne železnice. Narodna vlada je protestirala."
Okrajni komisar za ljubljansko okolico Gustav Golia je poročal o težavah s prehrano narodne straže v Logatcu, ki šteje ok. 400 mož, ker je ljubljanska intendanca prepovedala jemati živila iz vojaških zalog. Če bo šlo tako naprej, jo bodo morali razpustiti, kar pa ne bo dobro, kajti »Logatec je stckališče, glavna postaja, kjer vagonira-jo vojake, trenski vozniki pri tem navadno zbeže, zato je potrebna straža za urejanje prehrane vojske in spravljanje zapuščenc-
ga trena«. Podobne težave so javljali tudi iz Hotedršice in Idrije. Logatcu pa seje bližalo tudi vedno več italijanske vojske.
Predsedstvo Narodne vlade v Ljubljani je
13.	novembra dobilo sporočilo iz Zagreba, da sta na Narodno veče prišla delegata srbskega vrhovnega poveljstva, podpolkovnik Simonovič in Antonijevič, ter ponudila usluge srbskih čet. Izjavila sta, da je Srbija pripravljena ponuditi pomoč proti Italijanom. Izdala sta ukaz, da od 14. novembra posluje podpolkovnik Švabič v Ljubljani na ukaz srbskega vrhovnega poveljstva in v sporazumu z Narodnim večem kot poveljnik tako srbskih kot antantnih čet v Ljubljani. Podpolkovnik Švabič ima nalogo zavarovati poti, po katerih prodirajo Italijani, in jih zaustaviti. Italijanskemu poveljstvu naj pošlje uradno sporočilo, da je s svojo četo v imenu antante okupiral Ljubljano in Slovenijo in se bo vsakemu nadaljnjemu italijanskemu prodiranju zo-perstavil s silo, če bo potrebno.12
14.	novembra je odpeljal zadnji vlak tujih vojakov skozi naše kraje. Narodna vlada je menila, da zdaj narodne straže, ki so imele nalogo varovati lastnino proti vsem možnostim, ki so združene s prehodom velike umikajoče armade, ki nima pravega vodstva, niso več potrebne. Ker ima vlada zdaj na razpolago sredstva, da skrbi za javno varnost, bodo narodne straže z 20. novembrom razpustili, če ne bodo razmere zahtevale drugače. Orožje in municijo naj straže izročijo orož.niškim postajam. Sklenili so tudi, da bodo 17. novembra manifestacije proti prodiranju Italijanov na naše ozemlje.15
Toda dogodki so jih prehiteli. Italijani so vztrajno prodirali naprej in prevzemali oblast v svoje roke. Voditelju okrajnega glavarstva v Postojni je italijanski poveljnik ukazal, da mora zapustiti glavarstvo v 48
urah. Lenarčič je v telegramu sporočil vladi, da prihaja na Vrhniko, v Verd, Borovnico 3000 Italijanov za nedoločen čas.M
27. Komandant srbske vojske v Sloveniji, podpolkovnik Stevan Švabič (Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939. str. 61)
Ker protesti seveda niso nič zalegli, je šel tokrat v akcijo Švabič s svojimi vojaki. Najprej je poslal italijanskemu poveljniku v Logatec parlamentarca z ultimativno noto, ki se je glasila: Vojsko kraljevine Srbije je v imenu antante prevzela oblast v Ljubljani. Imam ukaz, da preprečim vsak vstop zavezniških italijanskih čet na to področje. Zelo mi bo neprijetno, če bom pri izvrševanju tega ukaza moral uporabiti orožje, za kar imam vsa pooblastila. Če bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, odklanja srbska vojska za to vsako odgovornost. Prosim komandanta naj ukaže, da se zavezniška italijanska vojska ustavi na razvodju Soče in Save, dokler srbska kraljevska vlada tega vprašanja ne reši z italijansko vlado.
Komandant srbske vojske v Sloveniji, podpolkovnik Stevan Švabič (prevod iz srbščine*).15
Nato se je na Lenarčičevem posestvu v Verdu sestal sam z italijanskim poveljstvom in dosegel, da je okupacijska vojska v nekaj dneh izpraznila Vrhniko. Odločni Švabičev ukrep je pri Italijanih izzval presenečenje: nasedli so prevari, da je srbska vojska že dosegla Slovenijo in umaknili so se nazaj na demarkacijsko črto.
In kako se spominja prihoda italijanske vojske na Vrhniko takratni župan Franc Tršar?16
Komaj se je razsuta avstrijska armada umaknila skozi Vrhniko, se že 14. novembra 1918, ko smo slučajno stali na križišču ceste, pripelje v avtomobilu iz Logatca italijanski kapetan z veliko italijansko zastavo. Ustavi se in vpraša po županu. Poleg mene je stal Jernej Špiler, sedaj trgovec v Tržiču, ki govori brezhibno italijanščino. Vprašal je namesto mene, ki ne znam italijansko, kapetana, kaj želi. Kapetan je odgovoril, da ima nalogo poizvedeti, če je pri nas red in mir. Odgovoril sem mu, da je pri nas vse v redu in mirno, ker smo že v svobodni državi. Dostavil sem, da to njega sploh nič ne briga in da Italijani najbrž nameravajo pod pretvezo, da bodo delali red in mir, zasesti Vrhniko, kot so pred par dnevi zasedli Logatec. Italijanski kapetan je to odločno zanikal, obrnil avtomobil in se odpeljal nazaj proti Logatcu.
Dan prej in tisti dan so bili izpuščeni italijanski ujetniki, vojaških konj je pa kar mrgolelo po njivah in travnikih.
Kmalu nato pošljem kolesarja v Logatec poizvedovat. Ko se je vrnil, je povedal, da Italijani že korakajo proti Vrhniki. Naš sum se je torej uresničil. Kaj storiti? Imeli smo že prej malo četo srbskih vojakov, za katere sem naprosil narodno vlado kot pomoč orožništvu. Po prelomu se je namreč tudi pri nas začel
gibati zeleni kader (ubežni vojaki, ki so se skrivali po gozdovih ali pa so se združevali v skupine") in ogrožal javno varnost. Med temi kadrovcije bilo precej pravih vlomilcev in banditov, oboroženih do zob.
Čez par ur že zagledamo Italijane. Pred njimi sta vozila dva oklopna avtomobila, sledil je celoten pešpolk in slednjič šest topov. Avtomobila sta se ustavila na križišču, kjer sem stal s Spilerjem. Pristopilo je takoj 5 častnikov, ki so povpraševali po županu in izjavili, da bodo nastanili vojake... Najstrožji ukaz imajo, da morajo nastaniti generala pri županu ...
Med resnimi razgovori smo imeli tudi zabavo. Oproščeni italijanski vojni ujetniki so se hoteli izogniti italijanske vojske in nadaljnje službe. Ker je bilo mnogo konj brez gospodarja, so te zajahali. V gobce so jim namesto uzde dali štrik ali stare hlače in zapodili konje mimo še stoječih vojakov proti Logatcu, da bi ušli. Vsi italijanski klici in povelja niso pomagala nič, le konji so povečini nevešče jahače stresli na tla ...
Drugi dan, 15. novembra, me je poveljnik obiskal v pisarni. Bil je že prileten mož, silno prijazen, z obraza pa se mu je bral strah. Razgovarjala sv« se s pomočjo tolmača Špiler ja. Začel je zopet trditi, da smo zavezniki, da so prišli delati red in mir in da ima ukaz od višjega poveljstva zasesti Naupor-tus. Odločno sem protestiral proti zasedbi, dejal, da Vrhnika ni Nauportus, da se je zmotil in šel 5 km predaleč, zakaj željo, do kam bi Italijani radi zasedli, poznani. Ves začuden je ostrmel in prosil naj mu razložim to vojaško skrivnost. Povem mu, da sta bila pred vojno dva gospoda iz Trsta člana našega lovskega kluba. Ta dva sta povabila k nam na lov kakih osem lovcev iz Milana, ki so tukaj lovili osem dni, niso pa le lovili, marveč so pridno fotografirali in bili najraj-
Drugi dan, 15. novembra sem sklical občinsko sejo, v kateri smo sestavili odločen protest proti zasedbi s pripombo, da bomo poklicali podpolkovnika Švabiča, da s svojo armado, ki jo ima v Ljubljani, prežene Italijane. Tretji dan, 17. novembra, pa prinese isti častnik, ki ga je spremljala močna vojaška straža, že v mraku na moj dom sledeče pismo:
Gospodu županu na Vrhniki!
še sami. Ti lovci so bili fini mladi gospodje in mi smo bili prepričani, da so v lovce preoblečeni častniki italijanskega generalnega štaba. Ko je že tudi oblast postala pozorna nanje, so se nemudoma odpeljali s svojimi avtomobili... Eden teh lovcev je na svojem stanovanju pozabil vojaški zemljevid, na katerem je imel narisano za italijansko mejno črto »ajdovski zid« (rimski zaporni zid*), ki je bil zgrajen p. K. med Logatcem in Vrhniko. Ves začuden nad tem pojasnilom pravi, da ima tudi on vrisano črto, v kateri je Naupor-tus. Razgrnil je zemljevid in glej, z višnjevim svinčnikom je imel vrisano tisto črto, o kateri sem mu prej pripovedoval t. j. ajdovski zid 5 km nazaj proti Logatcu...
Naslednji dan, 18. novembra so že v jutranjem mraku korakali nazaj in se res ustavili na črti »ajdovski zid«, kjer so ostali nad dve leti..."
Z rapalsko pogodbo, 20. novembra 1920, se je meja nekoliko premaknila in pod Jugoslavijo je prišlo še nekaj slovenskih krajev: Rakek, Planina, Logatec in Sorica.
Dovoljujem si vaše blagorodje obvestiti, da bodo meni podrejene čete vsled višjega povelja v teku jutrišnjega dne zapustile ta kraj in se bodo umaknile na črto, kije določena v pogojih za premirje. Pooblaščenec tega poveljstva bo poskrbel za plačilo nastanitve in drugih eventuelnih rekvizicij.
28. Listina, s katero je občinski svet Ljubljane dne 23. 10. 1930 podelil Stcvanu Švabiču iastno meščanstvo (Zgodovinski arhiv Ljubljana, L)U 4SH Mesto Ljubljana, rokopisne knjige častnih meščanov)
Casaretti, polkovnik, poveljnik polka.
Za zasluge so 15. junija 1923 po Stevanu Svabiču poimenovali ulico v Ljubljani, ki je bila nato med italijansko okupacijo leta 1941 preimenovana, leta 1947 pa ponovno imenovana Švabičeva.
Občinski svet mesta Ljubljane mu je 23. 10. 1930 soglasno podelil ljubljansko častno meščanstvo iz hvaležnosti za njegov »junaški nastop, s katerim je novembra 1918 v poslednjem trenutku rešil del Slovenije in naše mesto pred zasedbo po tuji armadi in ncdoglednimi posledicami take katastrofe«.
Tudi Vrhnika se mu je oddolžila na podoben način. Leta 1933 so po odloku občinskega odbora v čast polkovnika Stevana Švabiča poimenovali Svabičevo cesto, ki pa se danes imenuje Ljubljanska.
OPOMBE:
* Opomba avtorice.
1	O dogodkih na Vrhniki v 1. svetovni vojni glej tudi v: Jane/ Kos, I/, kronike ljudske šole na Vrhniki 1900-1920, Vrhniški razgledi 5, Vrhnika 2004, str. 45, in Olga Pivk, Topovi so začeli pokati in silno grmenje se je slišalo do Vrhnike, Vrhniški razgledi 7, Vrhnika 2006, str. 133.
2	Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921, I. del., v nadaljevanju
Zapisniki, za objavo pripravil Peter Ribnikar, Ljubljana 1998, Arhiv Republike Slovenije, str. 60.
3	Zapisniki, str. 97-98.
4	Zapisniki, str. 64.
5	Arhiv Republike Slovenije, AS 60, Pokrajinska uprava za Slovenijo, priloge k zapisnikom 3. -5. seje, v nadaljevanju Priloge, šk. 9.
6	Zapisniki, str. 82; Priloge, 8. Seja.
7	Zapisniki, str. 79.
8	Stevan Švabič, častnik, roj. 1865 v Bo/urni-ji pri Topoli (Srbija), umrl 1935 v Beogradu; Slovenski biografski leksikon, XI. zvezek, Ljubljana 1971, str. 736; Stevan Švabič, Desetletnica prihoda srbske vojske v Ljubljano in Zagreb I III, Politika, Beograd 1928, 2-4. november 1928.
9	Zapisniki, str. 90.
10	Zapisniki, str. 95.
11	Priloge, 13. seja.
12	Priloge, 15. seja.
13	Zapisniki, str. 105.
14	Priloge, 15. seja. Lenarčič je bil član narodnega sveta na Vrhniki, ki so ga ustanovili 11. novembra 1918. Janez Kos, iz kronike ljudske šole na Vrhniki 1900 1920, Vrhniški razgledi 5. 2004, str. 58.
15	Stevan Švabič, Desetletnica prihoda srbske vojske v Ljubljano in Zagreb I-III, Politika, Beograd 1928, 2.-4. november 1928; Slovenski biografski leksikon, XI. zvezek, Ljubljana 1971, str. 736.
16	Franc Tršar, roj. 1873, umrl 1935, vrhniški župan.
17	Franc Tršar, Kako so Italijani prišli na Vrhniko, Slovenec, 1. 3.1935, str. 3.
Igor Bcrginc
IVAN CANKAR in njegovo delo pred in v I. svetovni vojni
Letos, 11. decembra 2008, bomo obeležili 90. obletnico smrti Ivana Cankarja (Vrhnika, 10. maj 1876 - Ljubljana, 11. december 1918). O njegovem življenju in delu so številni avtorji spregovorili v Vrhniških razgledih, številka 7, ki so bili izdani leta 2006, ko smo obeležili 130. obletnico Cankarjevega rojstva. V letošnji številki Vrhniških razgledov, številka 9, bomo med drugim spregovorili, kako se je I. svetovna vojna dotaknila Vrhnike. Zato bom v svojem prispevku poskusil na kratko osvetliti, kako je ta vojna vplivala na Cankarjevo življenje in njegovo delo.
Cankar se že leta 1907 začne politično udejstvovati na strani socialne demokracije in kandidira na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za državnozborske-ga poslanca, vendar na listi ni bil izvoljen. Zc v tistem času je izražal mnenje, da bi južnoslovanski narodi, ki živijo v Avstro-Ogrski državi, morali živeti v takrat še ne obstoječi državi južnih Slovanov. Takratni avstro-ogrski oblasti seveda ta pogled ni bil všeč. Istega leta je predaval delavcem v Trstu. Naslov predavanja je bilo Slovensko ljudstvo in slovenska kultura.
V tem predavanju med drugim pravi: >♦... dolgo je že, kar se ukvarjam s peresom, mar-
sikatero bridko očitanje sem preslišal v teh težkih letih, marsikatero hudo grajo in pa tudi, kar je bilo še posebno grenko, marsikatero neumno hvalo. Ampak v vsakem očitanju, v vsaki graji in v vsaki hvali se je ponovila pesem, ki sem se tako navadil nanjo, da mora biti zapisana tudi na mojem grobu:
»To ni za ljudstvo!«
Za par ljudi pišeš. Za par ljudi se mučiš, za par ljudi si stradal od začetka do konca; kajti ljudstvo te ne razume, ono je tuje tebi in tvojemu delu, ti si tuj njemu in njegovemu življenju!
Tako se je godilo meni, drugim pa se ne godi nič boljše. V ljubljanskem gledališču igrajo lepo moderno ali pa tudi klasično dramo. Drugo jutro že prepevajo po Ljubljani tisto ljubeznivo pesem:
»To ni za ljudstvo!«
Naše ljudstvo ne mara takih reči, naše ljudstvo ni zrelo za take reči, ne ponujate našemu ljudstvu torte, ko je komaj žgancev vajeno! In res - moderna ali klasična drama izgine sramotno iz odra, na odru pa se prikaže domača umetnost, ki ima na čelu geslo »Ejduš in ga že maja!«
Tako se godi gledališču, drugim se ne godi nič boljše.
V Ljubljani razstavljajo slovenski umetniki svoje slike in kipe. Da je njih umetnost velika in čista, tega jim živa duša ne odreka. Ampak vsi ljubljanski zvonovi zapojo takoj tisto prisrčno pesem:
»To ni za ljudstvo!«
Naši umetniki ne delajo za ljudstvo, ne poznajo ga in zato jih tudi ono ne pozna. Naj torej stradajo in životarijo nadalje, kakor so stradali in životarili doslej! Naše ljudstvo ne rabi umetnosti, doslej je živelo brez nje, pa naj živi brez nje do konca! In resnično: naši umetniki so pobrali šila in kopita in so pobegnili v tujino, vsi do zadnjega, s svojo umetnostjo vred. Zakaj spoznali so v svoji modrosti, da je vendarle nekoliko prijetnejše, če stradajo v tujini, nego da bi stradali doma, kjer imajo na prežgani juhi še očitanje in zasmeh za zabelo.
Tako se godi umetnosti, znanosti pa se ne godi nič boljše.
Nekaj mladih ljudi, nekaj idealistov, je začutilo potrebo, da pripovedujejo ljudem ne samo o antikristu in o farju, temveč da mu pokažejo, slepcu, doslej, pot do spoznanja in resnice. Ampak tudi njim je zabrnela v ušesa naša narodna himna:
»To ni za ljudstvo!«
Stari gospodarji in poznavalci ljudstva se jim pomilovalno posmehujejo: Kaj treba našemu ljudstvu spoznanja in resnice! Če bi spoznavalo, bi spoznalo najprej svoje ubo-štvo in postalo rabiatno; če bi ugledalo pot do resnice, bi našlo takoj pot izpod prižnice - in kje bi ostala potem far in antikrist, te dve naši najsvetlejši narodni svetinji, ta dva
stebra slovenskega življenja in nehanja tekom burnih desetletij? - Vsi težaki na polju slovenske kulture: obujte škornje, zategnite jermene, povežite cule, zakaj -
»To ni za ljudstvo!«
V spoznanju, da naše ljudstvo ni kulturno, sta si edina obadva tabora (s tem Cankar misli na katoliški in liberalni tabor). Tako dobe včasih celo najhujši sovražniki mirno zatišje, da se poljubijo v slogi in bratstvu. Nekoč je na Dunaju vodnik naroda oznanil vsemu svetu: Naše ljudstvo je zaostalo v kulturi za sto let, naše ljudstvo je neumno in zabito! In takoj je zvonilo in potrkavalo tisočero zvonov na zelenih holmih prostrane slovenske domovine: Obrekovalec Ljudstva! Naše ljudstvo ni zabito in neumno, temveč naše ljudstvo hodi v cerkev, pod prižnico in v spovednico, naše ljudstvo ne mara vaše tujinske kulture, našemu ljudstvu zadostuje božja beseda in svetinja očetov!...
Tako sta edina obadva tabora in obadva tabora ne vesta, koliko grenke resnice je skrite v tem nekulturnem kulturnem boju, v teh kulturnih besedah o nekulturi!...
Svoje predavanje v Trstu delavcem Cankar zaključi z naslednjimi besedami: ...»Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje - zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda. Dokler bo ljudstvo suženj družbe, suženj tega anonimnega naroda - dotlej bo tlačanila, dotlej bo brezpravna in ponižana tudi duševna kultura. Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj - in kdor ta boj obrekuje, kdor mu podstavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture«.'
Leta 1910 se Cankar za stalno preseli v
29. Uinko Smrekar, karikatura pisatelja Ivana Cankarja, "zapornika in spokornika".
Ljubljano, kjer do leta 1917 živi na Rožniku. 12. aprila 1913 je imel v ljubljanskem Mestnem domu predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani. Na tem predavanju med drugim pravi: ...» preden razložim svoje skromne misli o tako imenovanem jugoslovanskem vprašanju, kolikor se nas Slovencev tiče, moram nekaj povedati, kar bi bilo drugače samo ob sebi razumljivo, kar pa dandanašnji treba še posebej poudariti. Izjavljam namreč, da ne govorim v imenu nobene stranke, še manj pa seveda v imenu celokupnega naroda, temveč čisto ponižno samo v svojem imenu. Ta izjava je bila potrebna zategadelj, ker sem v teh zadnjih tednih in mesecih opazil, kako govore v imenu celokupnega naroda oblastni ljudje, ki se jih ta narod prav gotovo ni bil izbral za svoje besednike. Morda se bo malokdo strinjal z menoj, toda vsakdo ima pravico, celo dolžnost. da pove, kar misli. To je sicer v naših krajih in posebno dandanašnji nekoliko nevarno. Človek lahko riskira, da ga naženo s kolom in blatom...
...kakor ste videli, sem smatral jugoslovanski problem za to, kar je: namreč za izključno politični problem. Za problem razkosanega plemena, ki se v življenju človeštva ne more uveljaviti, dokler se ne združi v celoto. To je vse! Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo; toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci - po kulturi, kije sad večsto-letne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli - jaz, ki dejstvo konstatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil. Nevarno je dandanašnji take resnice očitno povedati« ...2
Celotno predavanje Slovenci in Jugoslovani je bilo objavljeno v socialističnem glasilu Zarja. Zaradi tega teksta so Cankarja za teden dni (12.-19. septembra 1913) zaprli v ljubljanski sodni zapor. Ko je bil izpuščen, so v Zarji zapisali: » Sodrug Ivan Cankar je danes zjutraj prestal svojo sedemdnevno kazen v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča. Poznati mu ni, da se je kaj poboljšal!«*
Julija 1914 se je začela I. svetovna vojna. Ko je v začetku avgusta istega leta Cankar obiskal bolnega očeta na Vrhniki, so ga aretirali in za nekaj dni zaprli na vrhniškem sodišču, ker ga je ovadila neka ženska, češ da je ljubitelj Srbov. V začetku prve svetovne vojne so avstrijske civilne in vojaške oblasti ob izvajanju splošnih ukrepov, ki naj bi Avstrijo notranje utrdili za vojskovanje na frontah, pritisnile na vse, kar se jim je zdelo sumljivega v okviru narodnih gibanj nenemških narodov, tudi slovenskega. Ukrepi proti Slovencem so bili zelo restriktivni, namenjeni so bili zatiranju slovenskega narodnega gibanja in prav posebej njegovih jugoslovanskih povezav. Jugoslovanski poslanci so v avstrijskem parlamentu leta 1917 v svojih govorih in interpelacijah prikazovali to preganjanje in zahtevali preiskave, objavo resnice, odškodnino in moralno zadoščenje žrtvam tega preganjanja. Parlament je ustanovil dve komisiji, vladno in vojaško, ki naj bi preganjanja preiskovala. Ena od teh številnih preganjanih žrtev je bil tudi Ivan Cankar. O njegovem primeru je vladna komisija ugotovila naslednje:
»Pisatelja Ivana Cankarja so zaradi ovadbe neke kmetice, da je prijateljsko govoril o Srbih, orožniki 10. avgusta 1914 prijeli in predali Okrajnemu sodišču na Vrhniki. To je odredilo izpustitev. 23. avgusta /v Ljubljani/ so ga ponovno privedli pred višjega policijskega komisarja dr. Skubla, ki ga je po krat-
ketn zaslišanju - očitno glede iste ovadbe - predal vojaškemu sodišču. To ga je zaprlo na ljubljanskem gradu in 9. oktobra 1914 je bil izpuščen. Pred komisijo je Cankar izjavil, da je njegovo zdravstveno stanje zaradi aretacije tako prizadeto, da je za vsako delo nesposoben. Zahteva primerno materialno odškodnino.1
30. avgusta 1914 je Cankarju na Vrhniki umrl oče. Pisatelju v zaporu niso dovolili na pogreb, in to kljub temu da se je v zameno za zaprtje ponudil Cankarjev bratranec Izidor Cankar. Tako je očetov grob pisatelj obiskal šele, ko so ga izpustili iz zapora.
26. avgusta 1914 pošlje Ivan Cankar dopisnico na naslov:
Gospod dr. Izidor Cankar, prefekt, Ljubljana, Marijanišče - pošilja Ivan Cankar, Grad:
Dragi Iso!
Primerila se mi je nezgoda, ki jo še zdaj prav ne razumem. Ker nisem vedel, kaj in kam da hočejo z menoj, sem bil čisto nepripravljen in sem zdaj brez najpotrebnejših stvari. Prosim Te, pošlji mi brez vsakega odloga na račun »Dom in Sveta«, kolikor le moreš dobiti. Morda se bo dalo vendarle pisati tukaj.
Najlepše pozdravljen
Na Gradu, 26. VIII. 1914	Ivan
Od novembra do konca decembra leta 1915 Cankarja mobilizirajo v vojsko, in ga pošljejo v Judenburg. Za ta vojaški vpoklic je bila zagotovo kriva njegova dotedanja politična dejavnost, njegovi objavljeni teksti o jugoslovanskem vprašanju in njegovo nasprotovanje vojni med Avstro-Ogr-
30. Ivan Vavpotič. pisatelj kot rekrut-irnovojnik v Ju-denburgu. 1915. (Ivan Cankar v sliki in besedi. Zbirka Obrazi. Mladinska knjiga. Ljubljana 1976. sir. 30)
sko državo in Srbijo. V Judenburgu se je na začetku vpoklica uril z navadnimi vojaki. Ker pa se mu je zdravje kmalu poslabšalo, so ga morali zaradi tega konec decembra 1915 odpustiti. Vrnil se je v Ljubljano in do septembra 1917 živel na Rožniku. V tem času se je čustveno zbližal z Mileno Rohrmann. Spoprijateljil se je tudi z Ivanom Zormanom, poznejšim ravnateljem Narodne galerije. V odkup mu je ponudil svoje knjige, ki so izšle pri Slovenski matici. Ta jih je odkupil za nekaj tisoč kron. Septembra 1917. leta se z Rožnika preseli v Ljubljano. Na Taboru je živel pri dr. Josipu Puntarju, in sicer do doktorjevega odhoda v Trst naslednje leto. V tem času se je Cankar včasih še vrnil na Rožnik, občasno pa je živel tudi pri Rohrmannovih."20. aprila
1918 sedmič nastopi v Trstu s predavanjem Očiščenje in pomlajanje.
V tem predavanju med drugim pove: ... »Prijatelji Tržačani!
Predeni vam spregovorim o velikih in važnih stvareh, ki so v živi zvezi z življenjem našega slovenskega naroda in z življenjem nas vseh, vam sporočam, Tržačani, pozdrave iz Ljubljane! Nekoč je rekel ljubljanski župan doktor Ivan Tavčar lepo in resnično: Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa njena pljuča!« Brez pljuč srce ne bo utripalo, brez srca ne bodo pljuča dihala! Brez Trsta, brez morja bi bila svobodna, samostojna, demokratična Jugoslavija nemogoča, bi bila mrtva že ob rojstvu, pokopana za vekomaj. Kdor pride iz Ljubljane k vam, čuti, da pride domov, da stoji na domačih tleh, da govori s sebi enakimi, ki ga razumejo, ki sočustvujejo z njim in so z njim enakih misli. Pozdravljeni! ,..«7
Ivan Cankarje poslednjič javno nastopil na shodu, ki ga je sklicalo kranjsko učiteljstvo 5. septembra 1918 v ljubljanskem Mestnem domu z dnevnim redom: »Gmotni položaj kranjskega učiteljstva«. O tej temi so govorili na shodu, ki je imel politični značaj, tudi državni poslanci: Gostinčar, Pogačnik in Triller; nastopil je tudi Cankar. Revija »Učiteljski tovariš« je poročala 6. septembra, da pri njegovem govoru »vs« dvorana grmi kakor en sam mogočen glas do obupa užaljene duše. V tem hrupu govori pisatelj Ivan Cankar nekaj besed, ki pa zamro v orkanu ploskanja in odobravanja«.'
Okoli 24. oktobra 1918 je Cankar padel po stopnicah v hiši na Kongresnem trgu, kjer je takrat stanoval. Zaradi hudega udarca v zatilje je moral v bolnišnico. V bolnišnici je ostal do sredine meseca novembra. Po prihodu iz bolnišnice je stanoval pri Rohr-
mannovih v Trubarjevi ulici, kjer so skrbeli zanj; vendar se je že po tednu dni moral vrniti v bolnišnico, ker se mu je zdravje poslabšalo. Tam je umrl 11. decembra 1918. Do pogreba je ležal v preddverju Narodnega doma, današnje Narodne galerije. Pogreb je bil ena prvih nacionalnih manifestacij Slovencev v novo nastali državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na željo Milene Rohrmann je bil Cankar najprej pokopan v njihovi družinski grobnici; leta 1923 pa je bil pokopan v skupni grobnici slovenske moderne na ljubljanskih Žalah, ki jo je dala urediti Milena Rohrmann.'
V prvih dveh letih I. svetovne vojne Ivan Cankar večkrat poudari, da zahteva vojni čas drugačno umetnost, da »viharju, ki stresa in ziblje svet«, ne ustreza skrajni individualizem sodobne umetnosti. Posameznik ne more biti več »središče vesolja«, temveč ostaja samo nebogljena, osamljena bilka v »razoru«. Tako se Cankar v svojem odnosu do svetovne vojne poistoveti z usodo naroda, s katero je bil vseskozi zelo povezan. Leta 1917 izide njegova zadnja knjiga z naslovom Podobe iz sanj. Ta naslov ima seveda več pomenov. Sanje v črticah, ki so izšle pod tem naslovom, so izraz resničnega življenja, hkrati pa tolažba teh izkušenj, kajti človek brez svetlih sanj bi moral »skoprneti od vsega hudega«. V črtici Gospod stotnik pisatelj poudarja, da sanje niso blodnje brez vzroka in smisla, temveč »senca prave resnice«. Ker kot pisatelj v vojnem času ni mogel artikulirati individualnih in splošnih pojavov življenja na realistični način, se je obrnil k simbolični govorici, ki jo je uporabljal že v dunajskih letih pisanja, vendar mu je v vojnem času ta govorica služila v drugačnih okoliščinah. V »sanjskem« besednem izražanju je videl edino možnost za obstanek literature v tistem času in za uveljavljanje njene socialne funkcije, saj je kmalu po začetku
vojne zapisal: » V posebnih časih in razmerah se človeku pripeti, da nehote, nekako prisiljen podeli vsaki stvari, malenkostni in nemalenkostni, čisto nov in določen pomen, ki bi ga tisti stvari nihče nikoli ne bil prisodil...« Še bolj naravnost je isto misel sporočil mlademu pisatelju Francetu Bevku, ki je imel v tistem času težave z avstrijsko cenzuro: »Prehud izraz imaš, prejasen. Zavij ga, zakrij, saj so tepci in ne razumejo kmalu. Ideja naj bo močna in ne izraz, ta naj udari. Tistim, katerim je namenjeno, bodo že razumeli.«"' Izjavi kažeta na zunaj literarne dejavnike, ki so pisatelja silili k posrednemu izražanju; potrjujeta pa tudi spoznanje, da je simbolizem pri Cankarju neločljivo povezan z njegovo osebnostjo in razmišljanjem, zlasti z njegovim odnosom do zgodovine. Podobe iz sanj imajo vse vsebinske značilnosti in estetske lastnosti, ki so značilne za Cankarjevo pisanje v zadnjem obdobju; hkrati pa stojijo kot samosvoja pripovedna umetnost zunaj splošnih razvojnih tendenc, bolj ali manj same zase, kot je zapisal akademik dr. Franc Ber-nik. Podobe iz sanj so zbirka črtic, v katerih glavni junak ni pisatelj sam, ampak je glavni junak svetovna vojna v vsej svoji krutosti. V črticah pisatelj pripoveduje o grozi, zlobi in sovraštvu, bolečini, tesnobah, za katere ni zdravila, ne tolažbe. Pripoveduje o lačnih, ponižanih, o telesnem trpljenju in o umirajočih. Poraja se mu vprašanje, na katerega ne ve odgovora: »Čemu to brezdanje trpljenje, čemu bolečina, žalost, smrt, strah?«
Pisatelj se v svojih delih zaveda, da vojna ni abstraktno dogajanje, temveč krvava in neusmiljena realnost. Kot tenkočutni opazovalec osvetljuje kataklizmo človeštva s svojo ostro miselnostjo in z moralno držo. Njegova kritika vojne in krute realnosti ga močno približuje ekspresionistični umetnosti.
Cankarjeva zadnja knjiga Podobe iz sanj obnavlja sporočilno funkcijo umetnosti v smislu, da ji daje duhovno perspektivo. V njenem tematskem okviru pride najbolj do izraza pojav smrti, ki je navzoč v tej knjigi od začetka do konca, in jo pisatelj predstavlja v luči agnosticizma." Vendar je smrt tesno povezana z znano triado pisateljevih vrednot. Vrednote nastopajo v pisateljevi zadnji knjigi kot navzoča, stalno prisotna in doživeta resničnost.
Ta prispevek o Ivanu Cankarju in njegovem odnosu do I. svetovne vojne bi zaključil s kratkim odlomkom iz polemično-kritične-ga spisa z naslovom Bela krizantema, ki je izšel leta 1910. Zdi se mi zanimiv, ker pisatelj v njem izraža upanje v boljšo prihodnost in ker ima krizantema v današnjem času simbolični pomen: kot roža, ki spada na grob in jo povezujemo s smrtjo. Ta odlomek mnogi bralci Ivana Cankarja zagotovo že poznajo, vendar je odlomek še danes zanimiv tako po simbolni, kulturni in filozofski plati, da si ga je vredno vsaj še enkrat, če ne večkrat prebrati in zapomniti:
«... Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Ze slutim zarjo tistega dne, sluti je vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Ze slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi...
Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očistil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem, za spomin na grenko-lepo preteklost.
Na enem tistih tenkih belih lističev bo napisano moje ime.«'1
OPOMBE:
1.	Dušan Moravec, Ivan Cankar, Očiščenje in ponilajenje, DZS, Ljubljana 1976,
str. 20-44.
2.	Duian Moravec, Ivan Cankar, Očiščenje in ponilajenje, DZS, Ljubljana 1976,
str. 91-108.
3.	ZDXXV, Ljubljana 1976, str. 397.
4.	Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917. Poročili vojaške in vladne komisije. Pripravil dr. Janko Pleterski. Viri 1. Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 1980, str. 79.
5.	Pisma Ivana Cankarja, uredil Izidor Cankar, drugi del, Ljubljana 1948, str. 491.
6.	Darja Gabrovšek Homšak, Življenje in delo Ivana Cankarja (1876-1918), Vrhniški razgledi 7, Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Vrhnika, dcccmber 2006, str. 57-70.
7.	Dušan Moravec, Ivan Cankar, Očiščenje in pomlajenje, DZS, Ljubljana 1976, str. 121.
8.	Ibid.str. 199.
9.	Darja Gabrovšek Homšak, Življenje in delo Ivana Cankarja (1876-1918), Vrhniški razgledi 7, Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Vrhnika, december 2006, str. 69-70.
10.	France Bcrnik, Ivan Cankar, Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, Študentska založba Litera, Maribor 2006, str. 420-422.
11.	Agnosticizem; Filozofska smer, ki zanika možnost dokončnega spoznanja vsega, objektivnega sveta.
12.	Dušan Moravcc, Ivan Cankar, Očiščenje in pomlajenje, DZS, Ljubljana 1976, str. 179.
31. Odhod vojakov na fronto, železniška postaja Vrhnika, marec 1915 (foto Imi J. Žiiko).
Boris Goleč
»ENAJSTA ŠOLA, BOG S TEBOJ!«
Od stare kranjske zbadljivke do sinonima za šolo življenja*
Kdo dandanašnji še ni slišal za enajsto šolo? Tiskana in elektronska občila nas z njo takorekoč zasipajo, njeno ime nosi celo neka televizijska izobraževalna oddaja in že samo naštevanje značilnih primerov rabe tega frazema bi nam vzelo kar nekaj časa. Dokaz torej, da je enajsta šola prodrla globoko v zavest slovenskega človeka kot sinonim za nekaj pozitivnega, inovativnega, avtodidaktičnega. Frazem je danes splošno razširjen in ga najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika z razlago »enajsta šola: pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine«.1 Manj je seveda tistih rojakov, ki njegov izvor povezujejo s Cankarjevo enajsto šolo pod mostom, pa čeprav nekateri med njimi nezavedno ponavljajo za pisateljem, ko enajsto šolo slikajo kot neformalno ustanovo, šolo življenja in praktičnih izkušenj. In zagotovo je še veliko manj onih, ki bi enajsto šolo takoj povezali z Vrhniko, notranjskim trgom, v katerem je ta »ne-šola« imela domicil še v času, ko ni bilo ne Cankarja niti mostu čez Ljubljanico. Prvotna enajsta so/« je namreč že mnogo prej zaživela v ironičnem reklu o Vrhniki in Vrhničanih, ki zadnjim ni bilo v ponos, danes pa je sploh docela pozabljeno. O tem, kako sem nanj naletel in kaj v zvezi z njim dognal, bo govor v nadaljevanju.
Prej si osvežimo morda že obledeli »šolski
spomin« na enajsto šolo pod vrhniškim mostom, kot jo je pisatelj nostalgično opisal usodnega leta 1914 v Mojem življenju. Dogajanje je postavil v svoje predšolske dni, preden je jeseni 1882 moral enajsto, kljub silnemu odporu, zamenjati za pravo šolo.:
»Kmalu pa se mi je razširilo obzorje od mesarjevih klad do enajste šole pod mostom; za dobrih sto korakov. Ob vročih poletnih dneh, ko Molilnik usahne, ko je temno Retovje skoraj prazno in ko mila zelena Ljubija sanja svoje tihe sanje globoko pod vrbami, upade Ljubljanica za cel seženj in ošabna Vrhničanka je samo še potok. Ves levi del struge je sam bel prod, od sonca spa-Ijen. Takrat se prične enajsta šola pod mostom ter se neha ob prvih jesenskih nalivih. Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli. Kakšna čuda prečudna hrani ta goli, posušeni prod! Očem, kijih iščejo, srcem, ki verujejo vanje, se kažejo čuda ob vsakem pogledu, ob vsakem koraku. Polomljen, star lijak, obroč kolesa, preluknjana ponev, počeni lonci, vilice s poldrugim klinom, pipec brez ročnika - sam Bog nebeški vedi, od kod se je bilo vse to nabralo v Ljubljanico! Ali vsaka stvar posebej je bila čudo prečudno in je imela svoj pomen. Šimčevemu Lojzetu se je celo posrečilo, da je našel denarnico; res ni bilo nič v nji, denarnica pa je vendarle bila.
Čudes največje so bili kapeljni, ki so se skrivali pod mokrim kamenjem kraj zadnjih rahlo pljuskajočih valčkov vode. Lovili smo jih z vilicami, z žeblji ali pa z golo roko ter jih pekli na žerjavici kar tam v šoli, ki je bila skrita neumnim očem. Zgodilo seje časih, da je bila glava osmojena, repek pa še moker; toda bili so dobri in sočni, kakor na sosedovem vrtu pobrana jabolka.
V šoli smo bili vsi gologlavi in goloroki, hlače pa smo si zavihali visoko vrh do stegna. Nekoč sem v gorečem hrepenjenju pa nadaljnji učenosti zašel malo pregloboko v vodo. Nenadoma se mi je zazdelo, da jaham na ogromnem zelenem konju naravnost proti sijajnemu soncu. Nadvse sladka, brezpritnerna sreča me je vsega prevzela in mislil sem, da sem cesar ... Tedaj me je zgrabila za lase neusmiljena roka ter me trdo zalučala na prod. Tam sem vztrepetal in se bučno razjokal, sam ne vem zakaj.«
Brezskrbnost Cankarjevih rosnih let bi se torej mogla končati tragično, ko utapljajočega dečka ne bi iz vode potegnil Jurčev hlapec, tisti, o katerim zreli pisatelj v epilogu k enajsti šoli pravi: »Če komu ni povšeči to ali ono, kar sem storil v poznejšem svojem življenju, naj se prereka s tistim hlapcem, ne z menoj!« Res se je končala drugače, a za tedaj šestinpolletnega Cankarja nemara nič manj tragično, saj je moral v resnično šolo, »ono pusto, srepo-gledo, od vseh strani zadelano, kjer ni ne sončnega belega proda, ne razbitih loncev, ne luknjastih ponev, ne pipcev brez ročni-ka in kapeljnov še celo ne.« Ob misli na to grenko življenjsko izkušnjo se mu je dobrih trideset let pozneje izvil nežno-trpek hvalospev: »Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi stori, kadar se spomnim nate, zibel življenja in spoznanja.«'
O prvotnem slabšalnem pomenu enajste šole torej pri Cankarju ni niti sledu, čeprav
Vrhnika
32. Razglednica z mostom čez Ljubljanico na Vrhniki, odposlana leta 1910. Na njegovem mestu je stal starejši most. pod katerega jc Cankar zahajal v enajsto Šoto. (Janez Sumrada, Milan Škrabec,»Vrhnika prečuden kraj«. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah. Vrhnika: Skupščina občine, 1990, št. 24.)
ga je prav dobro poznal, saj si je sintagmo izposodil iz ljudske rabe. Vprašanje je, kje in kdaj jo je prvič slišal - že v otroštvu na Vrhniki ali šele pozneje? Vrh niča ni se z njo zanesljivo niso ponašali, nemara pa so jih z enajsto šolo dražili okoličani. Vendar ni izključeno, da je Cankar v otroških letih ni poznal in da je zbadljivko slišal šele pozneje, v ljubljanskem obdobju, potem ko se je od doma podal v »višje šole«. Na rodni Vrhniki je potemtakem vedel le za pravo šolo, tisto, v kateri se je z učiteljico že prvi dan zapletel v spor zaradi »jedelj-pomaranč« in v katero je, pomenljivo, kot prvošolec vstopil šele potem, ko je že končal svojo enajsto šolo pod mostom.'
Kakor koli, v Cankarjevem času so sodobniki gotovo dobro poznali pojem enajsta šola in njegovo lokacijo na Vrhniki, sicer ga Cankar v Mojem življenju ne bi uporabil kot nekaj samoumevnega. Bržčas je njegov pomen od pisateljevih otroških do zrelih let že bledel, a sam frazem, povezan z Vrhniko, je še živel v kolektivni zavesti. S Pletcršnikovim sprejemom frazema v Slo-vensko-nemški slovar (1895) - vgeselskem članku se avtor sklicuje na Frana Levstika in navaja njegovo oznako šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki - pa je enajsta šola postala del slovenskega knjižnega besedišča.5 A kdo bi si tedaj mogel misliti, da bo ta pomen že v nekaj desetletjih popolnoma izginil, ker ga bo nadomestil frazem s Cankarjevim novim pomenom. Pisatelj je namreč enajsto šolo v Mojem življenju zavestno ali ne »opral vseh grehov«, s tem da je prvotno negativni pomen zamolčal in ga preobrazil v pozitivnega, v njegovo popolno nasprotje.
Ves pod vplivom Cankarjevega pomena frazema in prepričan, da je enajsta šola njegov izum ter že od svojega nastanka taka, kot jo je upodobil pisatelj, sem pred
petnajstimi leti presenečeno uzrl nekaj, kar mi je dalo pošteno misliti. Med prebiranjem dokumentov višnjegorskega mestnega arhiva, tako dobro ohranjenega le zaradi čudežnega spleta srečnih naključij,6 sem v čitalnici Arhiva Slovenije tudi sam naletel na mali čudež. V enem od poltretje stoletje starih mestnih spisov sem namreč opazil nekaj povsem nepričakovanega -omembo enajste Šole na Vrhniki. Odkritje samo pravzaprav ne bi bilo nič tako nenavadnega, ko ne bi šlo za dokument iz »davnega« leta 1744, torej kar 170 let pred nastankom Cankarjeve literarne enajste šoleJ Ta besedna zveza torej sploh ni pisateljeva iznajdba, ampak je z njo živelo najmanj pet ali šest rodov pred pisateljem, je bila bržčas prva misel, ki me je takrat prešinila.
vrhniška f.najsta šola v »predcankarjf.vski« dobi
Preden podrobneje spregovorimo o prvi znani omembi vrhniške enajste šole iz leta 1744 ter o prvotnem pomenu in izvoru frazema, si poglejmo, kaj je bilo o tem šaljivem reklu s »predcankarjevskim« pomenom znano doslej. Stvari sem skušal priti do dna, čeprav sem na samem začetku vedel, da bo šlo težko samo z instrumenta-rijem zgodovinarja. 2e pri prvih korakih sem tako nujno moral zaiti na nedomača, spolzka tla, na področje literarne vede. V zgodovinskih delih o vrhniški preteklosti" namreč v zvezi z enajsto šolo ni najti ničesar, kar je povsem razumljivo, saj so se Vrhničani ironičnega rekla otepali. Tudi v literarni zgodovini in domoznanstvu je po pričakovanjih pustilo prav malo sledov. O enajsti šoli s prvotnim pomenom je, kolikor je znano, najprej spregovoril Fran Petre v delu Rod in mladost Ivana Cankarja (1947), a zgolj mimogrede. Vzrok za nastanek zbadljivke je videl v nemščini,
s katero naj bi se vrhniški tržani preradi košatili, zato naj bi furmani Vrhniki nadeli vzdevek enajsta šola." Tako se je Petre vprašanja enajste šole prvi dotaknil z vrhniške perspektive, ne da bi pri tem opozoril na očitno neskladje med Cankarjevim in predcankarjevskim pomenom besedne zveze. Temu problemu sta nekaj besed namenila France Dobrovoljc (1972)10 in za njim Jože Rode (1997)", ki sta ob kratkem komentarju o nastanku dovtipa povzela skromna dognanja literarnih zgodovinarjev, da je reklo poznal že Valentin Vodnik, razložil pa Fran Levstik.
Ker se slovenska literarna veda z vprašanjem enajste šole ni ukvarjala, mi je pri poglabljanju v njegov historiat preostala samo ena zanesljiva pot - razčlenitev kritičnih opomb k Cankarjevemu Mojemu življenju in omemb frazema v slovenski leksikografiji. Rezultat je bil pičel, saj lahko vse znane omembe enajste šole v 170-letnem časovnem razponu med višnjegor-skim zapisom (1744) in Cankarjem (1914) naštejemo na prste ene roke. Literarno-zgodovinske opombe k Mojemu življenju poznajo samo dve omembi - Vodnikovo leta 1796 in Levstikovo pred letom 1870, prvič objavljeno šele 1892.12 Tema sem po pregledu leksikološkega gradiva Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU mogel dodati še Zarnikovo iz leta 1862" in že omenjeni citat iz Pleteršniko-.vega slovarja (1895), prijazno pa sem bil opozorjen še na prezrto omembo v avto-biografiji Jerneja Kopitarja iz leta 1839.'4 Iz stoletja med 1796 in 1895 imamo torej o enajsti šoli vsega pet pričevanj, od tega samo zadnja štiri povezana z Vrhniko.
Vodnikova omemba, ki je brez Vrhnike in je bila priobčena v Veliki pratiki za leto 1796, je najbolj skopa in tudi pomensko najmanj jasna. Ali je pesnik mislil na kate-
ro koli enajsto šolo ali na ono na Vrhniki, bo najbrž za vselej ostalo nepojasnjeno, saj v četrti kitici novoletne voščilne pesmi ni druge opore za razglabljanje kakor povezava enajste šole s sleparji:
»Poštenim obderžat njih dobro volo,
sleparjam pometat enajsto šolo.«'s
Pometanje je mogoče razumeti kot kazen ali pa si pesnik želi, naj se sleparjem slabi nameni izjalovijo, saj takšna šola ne obstaja in je torej ne bodo mogli pomesti. Pesnikova poanta bi bila zgrešena, ko bralci pratike ne bi natanko vedeli, kaj reklo pomeni, zato so ga literarni zgodovinarji upravičeno označili kot »staro ljudsko modrost« (J. Kos)16 in »ljudski izrek« (A. Slodnjak).17
Čeprav že dolgo vemo, da je Vodnik besedno zvezo uvedel v leposlovje, pa doslej ni bilo splošno znano, kdo jo je prvi povezal z Vrhniko. Zasluga za to gre Jerneju Kopitarju, ki jo je omenil v opombi k svoji nemški avtobiografiji, napisani leta 1839: »Pred Jožefom Drugim je bilo torej vsega skupaj deset let temeljne izobrazbe; poprej je zadostovalo deset let, da si bil lahko posvečen za duhovnika, zato ironični izrek o enajsti šoli, če kdo po dolgem šolanju postane nepridiprav: to enajsto šolo na Kranjskem legendarno postavljajo v trg Vrhniko (nekdanji Nauportus), v Avstriji pa v Gablitz.«"
Za Vodnikom in Kopitarjem je reklo, prvič povezano z Vrhniko, v leposlovnem delu omenil Valentin Zarnik, in sicer v povesti Maščevanje osode, objavljeni leta 1862 v celovškem Slovenskem glasniku.19 Presenetljiva je ugotovitev, komu je enajsto šolo na Vrhniki položil v misel in v kakšnem kontekstu. Povest namreč v ničemer ni povezana
s slovenskim okoljem, saj se dogaja v Stu-biških Toplicah, niti nobena od literarnih oseb ne prihaja iz pisateljevega narodnega prostora.20 Poljska grofica Matilda Loka-vska zbadljivko enajsta šola na Vrhniki v mislih poveže z nevednostjo malega hrvaškega plemiča Jurija Bornimoviča, ki se izdaja za barona.21 Njun dialog, postavljen v čas po letu 1849, poteka takole:
»Da bi vendar pogovor v tek pripeljal, [Bornimovič] vpraša, če je dovoljeno zve-diti, kakšna mikavna knjiga je v stanu jo še bolj zanimati, kot veličastna nevihta? -»To se ravno z viharjem vnema; pa kaj bi vam dalje razkladala, saj vem, baron, da pisatelja le po imenu poznate.« - »To je?« - »Lord Byron-ovo »child Harold s pilgri-mage« sarkastično se je spet nasmehljala, saj je naprej vedla, da je to za soseda enajsta šola na Vrhniki. Za Bornimoviča je bil ta zadnji udarec več kot le na pol zgubljena bitva. Res je imel v svoji knjigarni nemški prevod Byronovih del, ali bral jih ni nikoli.«22
Ni mogoče, da bi poljska grofica, povrhu še ruska in ne avstrijska državljanka, kdaj slišala za Vrhniko, kaj šele za njeno enajsto šolo. Zarnik je hotel zgolj poudariti, da gre pri reklu za krajevno posebnost, ki je domišljavi hrvaški plemič ne more poznati. Tako kot Byronovo delo je vrhniška enajsta šola za Bornimoviča nekaj zelo posebnega in tujega. Zato pa je mogoče iz Zarnikove rabe enajste šole na Vrhniki zanesljivo sklepati, da je bilo reklo v njegovem času dobro znana zbadljivka in tako bralec ni potreboval dodatnega pojasnila o njej.
Nastanek in pomen rekla, ne pa tudi razlog, zakaj je lociran na Vrhniko, je v Vodnikovem življenju nekaj let pozneje, med 1867 in 1870, kratko razložil Fran Levstik: »Pred cesarjem Jožefom je bilo do nove
maše vsega vkup dovolj deset let učenja. Od tod šaljivi prigovor o enajsti šoli, katere sedež je pri nas Vrhnika, na Avstrijskem Gablitz.«" Razlaga močno spominja na Kopitarjevo iz leta 1839, vključno z zmoto, da poznajo tudi v Gablitzu »enajsto šolo«, zato se zdi toliko bolj verjetno, da jo je Levstik povzel po njem. Levstikovo besedilo je ostalo v rokopisu in bilo prvič objavljeno šele leta 1892, po pisateljevi smrti. Samo tri leta pozneje je njegovo razlago povzel Maks Pleteršnik, ki je enajsto šolo na Vrhniki sprejel v svoj slovensko-nem-ški slovar (1895) takole: »enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. 111, 296).«"
Do Cankarjevega vstopa v slovensko književnost je moral biti tak pomen besedne zveze dodobra uveljavljen. Poudarjal je človeško nevednost in neizobraženost, povezani s pretirano nadutostjo in domišljavostjo. Boris Merhar (1954) je ob Levstikovi razlagi pripomnil: »Potemtakem bi šlo pri tej umišljeni "najvišji šoli" za podobno tvorbo, kakor je »peto kolo« (neobstoječa, odvečna stvar), samo da z ironičnim poudarkom,«25 Toda polagoma je reklo postajalo zastarelo, tudi zaradi sprememb v izobraževalnem sistemu je bilo vse teže razumljivo in končno nejasno. Njegova raba je na začetku 20. stoletja bržčas že pešala, saj besedna zveza enajsta šola ni bila več imaginarna, ampak realna: postala je žargonska oznaka za tretji letnik bogoslovja. »Al v jednajsti šoli sreča njega britke smrti sled« pravi namreč pčta pesem o smrti nekega bogoslovca, zapisana leta 1910 v okolici Ptuja.26 Prav izgubljanje prvotnega pomena pa je najbrž tudi glavni vzrok, zaradi katerega je Cankarjev pomen enajste šole v 20. stoletju tako zlahka povsem izpodrinil prvotnega, slabšalnega.
PRVA OMF.MBA ENAJSTE ŠOLE NA VRHNIKI IZ LETA 1744
Vrnimo se k izhodišču, k prvemu znanemu zapisu o enajsti šoli na Vrhniki v dokumentu, nastalem leta 1744 v Višnji Gori. Pomen tega zapisa je tem večji, ker postavlja enajsto šolo na Vrhniko celih 95 let pred Kopitarjem (1839) in 118 let pred Zamikom (1862). Poleg tega je pol stoletja starejši od Vodnikove omembe frazema enajsta šola kot takšnega (1796). In končno višnjegor-ski primer ni le najzgodnejše pričevanje o vrhniški enajsti šoli, temveč tudi edina znana neleposlovna omemba, za nameček ovekovečena v uradnem dokumentu.
Zapisal jo je višnjegorski mestni sodnik lohann Reichard v odgovoru na obtožbe, ki jih je zoper njega uperila skupina šestih someščanov. Reichardova omemba enajste šole na Vrhniki je sicer zgolj obrobna ironična opazka, ki bi jo zlahka prezrli, ko ne bi vzbujala asociacije na Cankarja. Zanimivejši so drugi deli sodnikovega pisnega odgovora, zlasti tisti, v katerem mimogrede razkriva jezikovne razmere v Višnji Gori. Ker mož ni bil s Kranjskega, temveč iz koroškega Volšperka, je imel v občevanju z novim okoljem težave, saj Višnjani večinoma niso znali nemško. V Višnjo Goro, v tedaj najimenitnejšo hišo na trgu, se je priženil leta 1731, ko je stopil pred oltar z mlado vdovo Evo Elizabeto Prelesnik,27 hčerko gostilničarja, mitničarja in dolgoletnega mestnega sodnika Janeza Iggerja.28 Reichard je v vsem nasledil kmalu zatem umrlega tasta, postal višnjegorski meščan, vodil gostilno in bil leta 1741, po desetih letih bivanja v mestecu, prvič izvoljen za njegovega prvega moža. Someščani so mu očitno zaupali, sicer ga na položaj mestnega sodnika ne bi postavili kar sedemkrat zapored.29 Kot bomo videli, naj Reichard ne bi bil vešč »deželnega jezika« ali pa ga
vsaj naj ne bi najbolje obvladal, vendar je kmalu prevzel kranjske navade in se seznanil z njenimi dovtipi, med katerimi je bila tudi enajsta šola na Vrhniki. Ta se je namreč kot ironično reklo znašla v zadnji točki sodnikovih odgovorov na pritožbe zoper njegov način vodenja mesta.
Bilo je med zadnjo vicedomsko vizitacijo Višnje Gore leta 1744,-,0 tri leta potem, ko je Johann Reichard prvič postal sodnik, in tri leta prej, preden so terezijanske reforme odpravile vicedomski urad v Ljubljani, stoletno ustanovo deželnoknežje-ga namestništva za Kranjsko. V mestece ob glavni deželni cesti med Ljubljano in Novim mestom, ki je štelo le kakšnih šestdeset hiš in potemtakem dobrih tristo duš," je še zadnjič prišel kranjski deželni vicedom, da bi pregledal poslovanje mestnih organov in ugotovil morebitne nepravilnosti. Vicedom je, kot običajno, prisluhnil pritožbam mestnega sodnika in sveta ter pritožbam meščanske občine,12 s posebno pisno pritožbo pa se je pri njem oglasilo tudi šest meščanov, med njimi dva mestna svetnika." Mestni sodnik Johann Reichard je na njihovih pet pritožbenih točk pisno odgovoril deželnemu vicedomu še istega dne, 17. junija 1744.14 Ker sama vsebina obtožb in odgovorov ni tako zanimiva, da bi se ustavljali ob vsaki točki posebej, povejmo le, da so sodniku očitali nepravilnosti pri vodenju računov in sodniške funkcije, pri nadzoru mer in uteži ter pri razdeljevanju mestnih vrtov, mu naprtili neutemeljeno izključitev devetih meščanov iz meščanske občine in sprejem neprimernih oseb v meščanski stan ter obsodili zapravljanje mestnega denarja za neupravičena popivanja. Mimogrede so se na začetku obregnili še ob Reichardovo gospodarsko dejavnost, točenje vina in peko kruha, s katerima naj bi mestu povzročal znatno škodo.
Ni potrebno poudarjati, da je obtožbam vsaj deloma botrovala zavist, za njimi pa naj bi se po Reichardovih besedah skrival tudi pravi namen podpisnikov: spraviti na sodniško mesto enega od nezadovoljnežev, mestnega svetnika Elijo Kastelica. Užaljeni Reichard je avtorje obtožb precej netaktno imenoval »šest upornikov« (6 Rebellen), označil njihove besede za »plod strasti šestih čevljarjev, ki niso mestu v nikakršno korist«, in se pri poudarjanju svojih zaslug skliceval na druge meščane in sosednjo gospodo, pri čemer ni pozabil omeniti 22 let sodnikovanja pokojnega tasta Janeza Iggerja.
Ustavimo se pri povedni drugi točki pritožb in odgovoru nanjo. Skupina šestih someščanov je Reichardu očitala, da se sklepi mestnega sveta nikoli ali zelo redko sprejemajo brez soglasja njegove žene, »gospe mestne sodnice«, sodnik pa je to obtožbo gladko zavrnil z besedami: »Glede moje žene je takole. Doslej sem jo moral nujno klicati zaradi jezika, ker gospodje med seboj niso tako dobri in jim [žena] moje besede razloži v deželnem jeziku.« Da bi podkrepil upravičenost ženine navzočnosti na sejah mestnega sveta in pri sodnih razpravah, se je spretno izgovoril še na vladarico Marijo Terezijo in s tem na tedaj »visoko veljavo« ženskega spola:»Poleg tega je znano, da je danes vsa vlada v rokah ženske, naše naj-milostnejše kraljice in kneginje dednih dežel, ki sem ji 10. julija 1741 tudi sam prisegel zvestobo, zato je treba žensko visoko ceniti. Sicer pa je moja žena zmožna odgovarjati celotnemu mestnemu magistratu.«
Koliko je Reichard obvladal »kranjsko« in kdaj je za tolmačenje v »deželni jezik« resnično potreboval ženino pomoč, ni mogoče dognati, saj to presega naše spoznavne možnosti. Gotovo pa je, da sta bila oba z ženo v odgovarjanju precej spretna in odrezava. Če je v sklicevanju na Marijo Terezijo zaznati vsaj prikrito ironijo, potem je ta dosegla vrhunec v enajsti šoli na Vrhniki, ki jo je Reichard prihranil za konec, za sklepni stavek odgovora na zadnjo točko obtožb. V tej točki so ga someščani bremenili, da kot sodnik hkrati opravlja tudi službo mestnega pisarja, kar pomeni, da lahko sam sebi potrjuje mestni račun. Čeprav so bili letni računi zadnja tri leta popolnoma neurejeni, jim ob predložitvah ni nihče očital nikakršnih nedoslednosti. Reichard je na očitek o dvojni funkciji sodnika in pisarja odgovoril: »Povsem hvalevredno je, da bodo mestni sodniki svoje mestne račune vlagali na častitem uradnem mestu [= pri vicedomskem uradu]. In bilo bi želeti, da bi jih tja oddajali tudi pred sto leti, saj potem ne bi bilo tolikšne zmede, da gospod pisec od mene pred iztekom leta zahteva račun. Tega se je moral sam naučiti v enajsti šoli na Vrhniki (muefi selber solehes in der II. Schuel zu Oberlaybach erlehrnet haben).«
i. ...
»«>>»" ' ' gm A » fffltf*
tu ii». •
33. Prva omemba enajste šole na Vrhniki v dokumentu iz leta 1744
V,	-¿¡t
Tako je vrhniška enajsta šola kot ironičen dovtip pristala v uradnem dokumentu, najbrž prvič in zadnjič v svoji večstoletni zgodovini. Vsebina dokumenta ni bila sicer prav nič povezana z Vrhniko, pa tudi ne njegov pisec niti kateri od šestih »upornikov«, zoper katere je priseljeni Korošec posegel po tej kranjski zbadljivki. Zagotovo pa so vsi, vključno z deželnim vicedo-mom, prav dobro vedeli, na kaj je podpisani z njo meril. In če Johann Reichard na rodnem Koroškem še ni poznal imenitno-sti omenjene »vrhniške ustanove«, je zanjo izvedel v Višnji Gori. Glede na izpričano »svetovalsko vlogo« gospe Reichardove, dobro posvečene v mestnih in drugih zadevah, lahko sklepamo, da mu je najverjetneje prav ona prišepnila, kako naj z vrhniško »šolo« osmeši svojega sodniške ga tekmeca Elijo Kastelica - ta je vsekakor mišljen kot »gospod pisec« - in prek njega še druščino njegovih stanovskih kolegov, »mestu povsem nekoristnih čevljarjev«.
odkod Število enajst
Najstarejši znani zapis o enajsti šoli na Vrhniki je torej pomensko jasen in se do Cankarjevega »preobrata« ni spremenil, trši oreh pa je vprašanje izvora posme-hljivke. Zakaj ravno enajsta šola in zakaj na Vrhniki? Je besedna zveza avtohtona, kranjska, ali prevzeta od drugod? Kljub vztrajnim prizadevanjem ne morem ponuditi povsem zanesljivih odgovorov, a vredno je bilo vsaj poskusiti in tako spodbuditi k premišljevanju še koga.
Začnimo tam, kjer so pri razlagi pomena končali predhodniki. Zakaj enajsta, sta razložila Kopitar v Avtobiografiji (1839) in natančneje Levstik v Vodnikovem življenju (pred letom 1870, objava 1892). Pred Jožefom II. in torej tudi v Vodnikovem času
naj bi za duhovniško posvečenje zadostovalo deset let šolanja: tri leta normalke, tri latinske šole in dve humanitarni ter končno dve leti filozofskega študija.-'5 Literarni zgodovinarji so to kratko razlago sprejeli brez pomislekov, ne da bi preverili dejstva.*4
Pri tem moramo poudariti, da je Levstik »šaljivi prigovor o enajsti šoli«, kakor ga sam imenuje, ob opisovanju Vodnikovega šolanja zgolj bežno omenil. Asociiral je na tedaj še dobro znani frazem, povezan z Vrhniko, temu dodal gabliško zbadljivko, ki jo je poznal iz dunajskih let ali, še verjetneje, našel pri Kopitarju, in naredil nekakšen logičen sklep o neobstoječi enajsti šoli kot »nadaljevanju« desetih. A ko si natančneje ogledamo Vodnikova šolska leta, se pokaže, da se Levstik glede »desetih let učenja« moti, posebno pri njihovi razdelitvi. Prvič, v Vodnikovi mladosti še ni bilo normalke, ki jo je uvedla terezijanska šolska reforma leta 1774 kot najzahtevnejšo od treh vrst osnovnih šol.'7 Poleg tega se takratno štetje »šol« ni začenjalo s prvim letom normalke ali njene predhodnice - t. i. prve šole (Vodnik), temveč šele z latinskimi šolami, torej s šestimi gimnazijskimi letniki."
Vodnik v svoji Avtobiografiji (1796) razlikuje med »prvo šolo« (elementarno stopnjo), »šestimi latinskimi« (jezuitska gimnazija) in »visokimi šolami« (frančiškanski študij za lastne naraščajnike).w Pri tem ne daje nikakršne opore za sklep, da so »šole« takrat seštevali. »Deset let učenja« bi kvečjemu dobili, če bi začeli šteti šele s šestimi latinskimi šolami (1770-1776), dodali dve leti študija filozofije v Novem mestu (1776-1778) in ljubljansko bogoslovje (od 1778 verjetno do 1780).40 Levstikovo poznavanje izobraževanja v Vodnikovem času oziroma »pred cesarjem
Jožefom« se je tako v podrobnostih izkazalo za pomanjkljivo. Čeprav je šolanje za duhovnika lahko trajalo eno desetletje, s tem ni rečeno, da je bila vrhniška enajsta šola mišljena ravno kot »višja stopnja« tem in takšnim »desetim šolam«. Kopitar sicer pravi, da gre pri enajsti šoli za ironični izrek, »če kdo po dolgem šolanju postane nepridiprav«.4'
Kako torej dognati, zakaj so jo poimenovali »enajsta«? Če sem hotel priti do česa otipljivega, je bilo najbolj smiselno poiskati analogne primere takšnih »visokih šol« v širšem zemljepisnem prostoru, saj bi morda tako dobil tudi natančnejše pojasnilo odkod in zakaj takšno ime. Kopitar in za njim določneje Levstik sta ponudila odlično izhodišče: Gablitz na Spodnjem Avstrijskem, kjer naj bi bil »sedež« enake enajste šole kakor na Vrhniki. Lega omenjenega kraja v okolici prestolnega Dunaja je navajala k sklepu, da je vrhniška enajsta šola »dunajski implantant«, ki so ga v provinco zanesli kranjski študenti in ga prilepili Vrhniki, podobno oddaljeni Ljubljane, kot je znašala razdalja med Dunajem in Gablitzem.42
Toda moje poizvedovanje o enajsti šoli v Gablitzu in o morebitnih sorodnih »ustanovah« po Avstriji dolgo ni obrodilo sadu. In to navkljub »vsevednosti« medmrežja in izdatni pomoči avstrijskih kolegov, ki so iskanje enajstih šol spremenili v pravo malo »preiskavo«. Pomagati mi niso znali niti v »najbolj poklicanih krogih« na Dunaju, kjer niso slišali ne za enajsto šolo ne za karkoli podobnega, kar bi bilo povezano z bližnjim Gablitzem.43
Slednjič sem posegel še po skrajnem sredstvu - povprašati, ali iskano reklo morda poznajo v Gablitzu. Čeprav poln dvoma o uspehu poizvedovanja, saj so »prizadeti«
navadno najmanj poučeni - slabih stvari o samih sebi preprosto ne želimo slišati in poznati -, je odgovor predstavnikov krajevne oblasti vseboval veliko več kot le kratko pojasnilo. Tega je spremljalo še eno presenečenje: v Gablitzu ne poznajo enajste šole, temveč visoko šolo (»Die I lohe Schule in Gablitz«), ki je vrhniški po vsebini podobna. Levstik, kakor že pred njim Kopitar, se je torej tudi tu nekoliko uštel, kar navsezadnje pojasnuje, zakaj o domnevni enajsti šoli v Gablitzu niso izbrskali česa natančnejšega že tisti, ki jim je uspelo kraj vsaj določiti.44
O razlagah za nastanek rekla o tamkajšnji »visoki šoli« bomo še govorili. Kar zadeva njegovo morebitno povezavo s sorodno vrhniško zabavljivko, pa je zdaj zanesljivo, da enajsta šola na Vrhniki ni njen »kranjski plagiat«. A s tem se nismo približali odgovoru, zakaj se vrhniška imenuje »enajsta«. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je kot »šola« s tem imenom povsem osamljena ali pa ima kje zunaj slovenskega prostora vendarle še kakšno soimenja-kinjo. Moja poizvedovanja, omejena le na ožji srednjeevropski okvir med Bavarsko, Češko, Italijo in Hrvaško, so bila doslej neuspešna.45 Od nikoder nisem dobil ničesar otipljivega, niti v zvezi z vrstilnim števnikom enajsta niti o kakšnem podobnem reklu, ki bi bilo povezano z določenim krajem. A vendar skoraj ni dvoma, da poznajo podobne »ustanove« še kje po svetu. Ali je vrhniška kot »enajsta« izvirna kranjska jezikovna domislica ali je morda samo izposojenka, pa bosta morda razkrila šele poglobljena raziskava ali srečno naključje. Pri tem bodo prejkonc najlaže pomagali narodopisci. Brez novih odkritij pa moramo za zdaj ostati le pri domnevi, da je enajsta šola morebiti kranjska »iznajdba« za poimenovanje nečesa z občečloveško poanto.
In kaj je mogoče sklepati o razlogih za ime enajsta? Naj gre resnično za »nadaljevanje desetih let učenja«, kolikor je po Kopitarju in Levstiku zadostovalo za duhovniški poklic, ali ne, je pomen števnika v nečem jasen: v šolskem žargonu je pomenil nerealno visoko, neobstoječo šolsko stopnjo. Število enajst je bilo za kranjske razmere še toliko višje, ker je Ljubljana dolgo premogla le šestletno jezuitsko šolo, dokler se ji ni pozno, v začetku 18. stoletja, pridružil triletni, t. i. višji jezuitski študij.44 In od šest do enajst se je zdelo strahotno daleč, ravno prav za porogljivi pomen števnika.
Da je enajsta šola zelo verjetno res namig na jezuitski šolski sistem s šestimi letniki, bržčas kaže naslednja analogija. Na Bavarskem, verjetno pa še kje v nemškem jezikovnem prostoru, so poznali poimenovanje »osmi letnik« (»achte Klasse«). S tem neobstoječim jezuitskim letnikom - po naše bi mu rekli »osma šola« - so namigovali na skrivni zaključek šolanja, rezerviran za neuspešne študente, ki so padli pri vseh izpitih.47
Ne nazadnje pa se lahko v poimenovanju enajsta šola skriva tudi simbolni pomen števila enajst, umeščenega med dve izrazito pozitivni števili. Enajst je namreč število z dokaj skromnim obsegom simbolnih vsebin in še te so povečini negativne, saj enajstica presega idealno mero desetice, zato pomeni čezmernost in neurejenost, rušenje reda in harmonije, tudi nestanovitnost, nevero, herezijo in vsakovrstno zlo! Takšna simboličnost nedvomno temelji na pitagorejski številčni mistiki, negativen pomen števila enajst pa je v krščanstvu posebej poudarjen zaradi njegovega mesta med dvema odličnima številoma, od katerih vsako po svoje simbolizira popolnost: med desetico dekaloga in sveto apostolsko dvanajstico.4* Tudi če očetje rekla o enajsti
šoli sami niso bili posebno izobraženi, so zlahka poznali sloves enajstice kot »slabega števila«, zaradi česar je bilo to toliko bolj primerno za pejorativno oznako.
zakaj je bila »šola« ravno na vrhniki in od kdaj
Ostaja še temeljno vprašanje, zakaj so stari Kranjci enajsto šolo postavili ravno na Vrhniko. Ali se je enajsta šola tam že rodila, so jo na Vrhniko prenesli od drugod ali pa je šlo prvotno za abstraktno oznako in so jo kraju pritaknili šele pozneje? Je njenemu rojstvu botrovala kakšna posebnost Vrhnike in Vrhničanov ali kaka prigoda, ki je polagoma utonila v pozabo?
Zaradi pomanjkanja česar koli oprijemljivega se je bilo treba zateči k edini znani analogiji, v spodnjeavstrijski Gablitz. Tamkajšnja krajevna kronika, ki povzema starejše razlage o nastanku rekla »visoka šola v Gablitzu«, pozna več različic dveh možnih izvorov.4' Prvi izvor je povezan z zgledno vzrejo volov kot daleč naokoli znano dejavnostjo domačinov, drugi pa z resnično ali izmišljeno prigodo o neuspešni »zasebni šoli«, v kateri je neki (pre)am-biciozni Gabličan šolal svoja za uk pretrda sinova. Prvič gre torej za splošno, drugič za konkretno razlago, obe pa se navezujeta na pikro misel o nevednosti in domišljavosti.
»Volovska« zgodba, ki je povezana z daleč slovečo dejavnostjo Gabličanov, se je ohranila v dveh različicah:
»Adolf Schmiedl v svoji knjigi »Dunajska okolica v 20 urah« ("Wiener Umgebung auf 20 Stunden") iz leta 1835 piše naslednje: "Na polovici hriba pridemo čez pol ure v vas Gablitz, znano po veliki pivovarni, ki je rabila za povod nekemu ljudskemu reku.
Tukajšnja vzreja volov je posebno na glasu in tako pravijo o neumnem človeku, da je študiral na »visoki šoli v Gablitzu".
V"Slovarju dunajskega narečja" ("Wörterbuch des Wiener Dialektes") Franza Jakoba iz leta 1929je Gabličan ne ravno laskavo označen kot vol, in to zaradi nekdanjega zbirališča govedi v tem kraju. Od tod je izpeljan tudi izraz "visoka šola v Gablitzu" ("Die Hohe Schule in Gablitz").«
Drugačna je »šolska« zgodba, ki naj bi ji bil podlaga dogodek v nedoločljivi preteklosti; ohranjena je v treh različicah:
»V knjigi "Ali govorite dunajsko?" ("Sprechen Sie Wienerisch? Von Adaxl bis Zwut-schkerl"), ki jo je leta 1980 izdal ddr. Peter Wehle, se pojavlja "gabliški študent" ("Gablitzer Student") s pomenom neumen, neizobražen človek, vendar je izraz opredeljen kot zastarel. Dr. Franz Seraph Hügel je za to reklo že leta 1873 ponudil naslednjo razlago: "Da je nekdo študiral na visoki šoli v Gablitzu, je treba razumeti le kot posmehljivko, saj ta majhen kraj pri Purkersdorf u na Spodnjem Avstrijskem nima nikakršne visoke šole; to pomeni toliko kot: ni študiral, tepec je. Tudi volovskim vpregam, dostojanstveno vpreženim v vozove, zlasti v one za pivo, v šali pravijo gabliški študenti."
S tem ljudskim rekom se je ukvarjal tudi okrajni glavar Primo Calvi, ki v "Predstavitvi političnega okraja Hietzing-okolica" ("Darstellung des politischen Bezirkes Hi-etzing-Umgebung") iz leta 1901 pravi: "O Gablitzu obstaja tudi nadvse vesel rek, znan po vsem Spodnjem Avstrijskem, posebej ko z njim označijo kakšnega nevedneža: »Ta je študiral na visoki šoli v Gablitzu." Rek naj bi izviral od tod, ker je pred mnogimi leti neki pivovar prepustil svoja dva sinova v
vzgojo nekemu duhovniku; stanovala sta v hiši na vzpetini nad pivovarno in bila tam deležna tudi pouka, a brez uspeha.
To predstavitev najdemo še v izročilu gospostva Mauerbach in se ujema s Schwe-ikhardtovo (1877-1913) razlago v neki topografiji Spodnje Avstrije, ki prav tako ugotavlja: "Še vedno pogosta ljudska šala pravi o nevednih, da so študirali na visoki šoli v Gablitzu. Ta rek naj bi nastal tako, daje neki gabliški pivovar najel inštruktorja za poučevanje dveh sinov in ga nastanil v svoji hišici na vzpetini, a njegov trud pri neumnih mladeničih ni obrodil nikakršnega sadu."«
V obeh primerih so Gabličani predmet posmeha, le da je v prvem krivda »kolektivna« in v drugem »individualna«, v prvem se zdi povezava med »visoko šolo« in vzrejo volov nekoliko prisiljena in nelogična, v drugem, ki se nanaša na pivovarjevo »zasebno šolo«, pa je pojasnjen tudi izvor frazema.
Pri Vrhniki - če je njena enajsta šola res izvorno vrhniška - se nagibam k zelo podobnima sklepoma: ironično reklo enajsta šola so si prislužili Vrhničani kot skupnost, pač zaradi te ali one lastnosti ali jim ga je zaradi kakšnega zabavnega spodrsljaja nehote »priskrbel« kak prebivalec tega kraja, vendar se prigoda v izročilu žal ni ohranila.
Vsi avtorji, ki zbadljivo reklo omenjajo, govorijo le o prvi možnosti - »kolektivni krivdi«. Posmehljivko naj bi si izmislili drugi, njen nastanek pa zakrivila prevzetnost Vrhničanov. Fran Petre (1947) je svojo razlago povedal v stavku: »Ker so se tržani košatili s svojim znanjem nemščine, so dali furmani Vrhniki vzdevek »enajsta šola«.«S0 Trditev je brez kakršne koli pod-
krepitve, poleg tega pa je postavljena v neustrezni kontekst Bachovega absolutizma in zgodnje ustavne dobe.
Drugačno razlago je ponudil Boris Mer-har (1954), ki je sicer prav tako poudaril oholost Vrhničanov: »Na Vrhniko je to šolo lokalizirala pač zabavljiva domiselnost sosedov, gorkih Vrhnilanotn zato, ker so se le ti menda že od nekdaj čutili »nekaj več« od drugih.« Trditev je oprl na odlomek iz Cankarjevega Mojega življenja: »Vrhniški otrok bi ne smel po svetu, bi ne smel med tuje ljudi. Že navsezgodaj se ga drži tisti oklep ošabnosti, samozavesti in vsegave-dnosti, ki mu dela nerodo ob vsakem koraku in vse žive dniV
Podobno razlago, vendar brez utemeljitve, najdemo pri odličnem poznavalcu Cankarja in Vrhnike Francetu Dobrovoljcu (1972). Enajsto šolo pod mostom (sic!) razlaga z besedami: »Šaljiv vzdevek in krajevna posebnost, ki se drži Vrhnike v ljudski govorici podobno kakor nekoč Višnje gore njen priklenjeni polž. Z njim so vrhniški sosedje tržanom nagajali, češ da so si pridobili znanje, s katerim so se postavljali pred kmečkim ljudstvom (zlasti z nemščino), na svojem visokem učilišču »enajsti šoli«, kije višje od vseh nekdanjih »črnih šol«. Izraz je poznal že Valentin Vodnik, razložil pa ga je Fran Levstik v članku Vodnikovo življenje. V resnici pa je bila »enajsta šola« že od nekdaj zbirališče vrhniških otrok na plitvinah Ljubljanice pod mostom, čez katerega vodi okrajna cesta Vrhnika-Borovnica.«"
Dobrovoljc je, kot kaže, povzel Petretovo trditev o košatenju Vrhničanov z znanjem nemščine, enajsto šolo pa z Vrhnike kot celote prestavil pod most, kjer naj bi bila »v resnici« in to »že od nekdaj«. Podobno sklepanje, zelo verjetno, čeprav ne tudi izrecno oprto na Dobrovoljčeve besede, naj-
demo tudi pri Jožetu Rodetu (1997): »To šolo je res proslavil Cankar, vendar je bila znana že veliko prej. Izmislili sije niso Vrh-ničani, marveč prebivalci okoliških krajev, pred katerimi so se tržani radi ponašali, posebno z nemščino, da so nekaj več. Zato so jim okoličani oponašali, da so lahko izobraženi, saj so se vsega tega znanja naučili v svojem »vseučilišču«, enajsti šoli, na Ljubljanici.«"
Dobrovoljc in Rode sta torej kot poseben razlog za nastanek rekla izpostavila bahanje Vrhničanov z nemščino, kar je pred njima storil že Petre. Poleg tega sta avtorstvo rekla pripisala prebivalcem okoliških krajev in enajsto šolo pod vtisom Cankarja umestila na plitvine Ljubljanice, kamor jo je s pisateljevim dodatkom pod mostom postavil tudi Slo-dnjak (1958).54 Kot smo opazili, nimata ne reka ne most nič skupnega s prvotnim pomenom besedne zveze, izpričane prvič leta 1744, saj so prvi most na tem mestu ne nazadnje zgradili šele leta 1790." Tudi sklicevanje na nemščino in okoličane ni posebno prepričljivo. Vrhnika namreč v dobi nacionalnih bojev ni veljala za kakšno »trdnjavo nemštva«, ampak je kljub oviram zgodaj potrdila svoj slovenski značaj in narodno zavednost.56 Nedvomno pa so se zaradi prehodnosti svojega kraja mnogi Vrhničani s tujci sporazumevali v nemščini, ki je bila blizu tudi tanki plasti krajevne elite. In ker je bila vrhniška nemščina nemalokrat le priučena latovščina, je takšna mogla vzbujati smeh in posmeh. Toda temeljno znanje o šolski hierarhiji, ki so ga morali imeti avtorji rekla, slejkoprej priča, da se enajsta šola ni mogla poroditi v glavah preprostih, neizobraženih podeželskih okoličanov, ampak v drugačnem, o šolah bolje poučenem okolju, torej med šolanimi oziroma mestnimi ljudmi.
Bržčas niti gabliška visoka šola niti vrhniška enajsta ne bi imeli tolikšnega odmeva, ko ne bi kraja ležala v neposredni bližini prestolnic, cesarskega Dunaja in kranjske Ljubljane. Obe »najvišji šoli« sta namreč tudi nasprotje uradnemu šolskemu sistemu, ki ga utelešata glavni mesti. Priljubljenost ironičnega rekla pa se je v obeh primerih tem laže povečala zato, ker sta bila primestna kraja dobro znana v obeh bližnjih mestih in širšem prostoru, Gabli-tz kot volovsko tržišče, Vrhnika kot vozlišče kopenskih in vodne poti.
Ni torej čudno, če postanejo prebivalci takšnih, sicer majhnih, a gospodarsko uspešnih krajev, prevzetni in domišljavi. Cankar je za Vrhničane trdil, da jim je bila oholost položena v zibelko. Čeprav je v pisateljevem času, v zadnji četrtini 19. stoletja, vrhniški trg gospodarsko že nazadoval, je bil spomin na vrhniške »zlate čase« v stoletjih predindustrijske dobe še vedno živ. Tedaj je Vrhnika ne le v kranjskem merilu slovela kot ena ključnih točk na »cesarski cesti« proti Jadranu. Pretovarjanje blaga in potnikov z vodne poti na kopensko in narobe je kraju ob izviru Ljubljanice dajalo poseben življenjski utrip, njegovo ime pa je v ušesih popotnikov odzvanjalo podobno kot svoj čas ime predhodnika, antičnega Nauportusa.57
Ob tem se postavlja vprašanje, ali je mogoče, da so vrhniško enajsto šolo poznali tudi v širšem prostoru, ne le na Kranjskem oziroma v deželah slovenskega jezika? Bi potemtakem nemški Korošec Johann Reichard, ki je leta 1744 v Višnji Gori oveko-večil njen obstoj, utegnil slišati zanjo že v rodnem Volšperku, kjer so jo potemtakem imenovali tako, kot je sam zapisal: »dic elite Schule zu Oberlaibach«? V takem primeru se ponuja še ena možna razlaga, zakaj je namišljena »šola« domovala prav-
na Vrhniki. Če ni zgolj naključje, potem bi mogla biti vmes besedna igra z nemškima imenoma Ljubljane in Vrhnike: Laibach in Oberlaibach. Ker je Ljubljana premogla pravo »Schule«, je bil za ironijo v pomenu »Ober-Schule« kraj Ober-Laibach nadvse primeren, saj je že po imenu »višji« od kranjske prestolnice. Popotniki in tovorniki iz sosednjih nemških dežel so vsekakor dobro vedeli za Oberlaibach, kjer se je končala plovna pot po reki Ljubljanici. In končno je širjenje vedenja o vrhniški enajsti šoli morda pospeševalo še posmehovanje (nemških) sosedov Ljubljančanom in Kranjcem kot jezikovno drugačnim, zato v občevanju z »zunanjim svetom« neredko nerodnim in robatim. Toda takšna prikrila porogljivost, o kateri lahko le domnevamo, bi bila sekundarna. Ni namreč mogoče dvomiti, da je povezava enajste šole z Vrhniko plod domače, kranjske pameti, čeprav iznajdba same besedne zveze morda ni kranjska.
Če je njeno postavitev na Vrhniko povzročila »samo« prevzetnost Vrhničanov, ponosnih na pomembnost svojega kraja, ni v tem nič takšnega, po čemer bi bili Vrh-ničani drugačni od prebivalcev drugih mestnih in trških gnezd na Kranjskem. Zakaj se je torej ironično reklo prilepilo prav nanje, kot da v deželi ne bi manjkalo podobnih »purgarskih« središč? Nemara je del odgovora skrit v dejstvu, da je Vrhnika postala trg šele v zgodnjem novem veku in da ni nikoli premogla vseh lastnosti pravega trga. V notranjem življenju dejansko ni funkcionirala tako kot organizmi starejših, srednjeveških trgov in nekaterih njihovih novoveških posnemovalcev, saj ni izoblikovala sloja tržanov, ki bi se ponašal s »purgarskim« imenom, niti klasičnega avtonomnega organa - trškega sveta, poleg tega pa njen t. i. »trški sodnik« ni bil voljen organ trške skupnosti. Naziv
trg si je Vrhnika prislužila šele v 16. stoletju, in še to predvsem zaradi predstave o gospodarski upravičenosti takšnega naslavljanja.5* Tako je Vrhničane opazno zaznamovalo neskladje med pomembnostjo kraja in njegovo velikostjo na eni strani ter skromno razvitostjo trške avtonomije na drugi. Prizadevanje za večjo družbeno veljavo je bilo toliko bolj značilno za krajevno elito in neskladna podoba vrhniškega »napol-trga« zato nadvse mikaven predmet ironiziranja.
Toda Vrhničani, kot kaže, le niso bili tako nepomembni in neupravičeno vzvišeni, da bi jim okolica poleg enajste šole nadela še kakšno zabavljivko ali da bi na njihov račun zbijala »butalske« šale, kakršnih je bilo v slovenskem prostoru denimo deležno mestece Višnja Gora, od trgov pa štajerski Lemberg, Marenberg in Veržej ali v nemškem prostoru prebivalci saškega mesta Schild (Schildbürger).5® Pri zasmehovanju Vrhnike je šlo za ironijo, ki se je prejkone porodila iz drugačne vrste zavisti in prezira.
Vrhnika si je laže »prislužila« sedež enajste šole še zaradi ene pomembne pomanjkljivosti: ni namreč premogla prave šole. V delih, ki obravnavajo starejšo zgodovino kraja, pred koncem 18. stoletja ni najti nikakršnih namigov na še tako skromne oblike šolskega pouka. Če so za mnoge podeželske župnije izpričani vsaj »šolmo-štri«, ki so bili običajno sicer le navadni organisti in mežnarji,60 nimamo za Vrhniko poročil niti o vsebinsko praznem nazivu »šolmošter« (Schulmeister, ludi magister). Dobro poznamo zlasti razmere v letih pred terezijansko šolsko reformo (1774), ko so državne oblasti poizvedovale o obstoječih šolah v deželi Kranjski. Poročilo postojnskega okrožnega glavarja o šolah v notranjskem okrožju iz leta 1761 postavlja vrhniški trg ob bok trgom Šent-
vid pri Vipavi, Vipava, Cerknica in Planina, v katerih ni bilo šol. Poleg tega naj bi bili tamkajšnji duhovniki-zomičarji in organisti sploh povsem nevešči nemščine in računstva.61 Tudi leta 1774 poroča upravitelj gospostva Logatec, da v župniji Vrhnika in na celotnem območju logaškega gospostva ni nobene šole." Začetki vrhniškega šolstva segajo šele v dobo pospešenega ustanavljanja šolske mreže, ko so trivialke odprli tudi v mnogih manjših in manj pomembnih krajih. Vrhniška trivi-alka je prvič izpričana leta 1790,6J nekaj let prej kot njeno ustanovitev navajata zgodovinska in domoznanska literatura.64
Da Vrhnika zelo dolgo ni bila šolsko središče, je razumljivo že zaradi njene lege v bližini Ljubljane. Domača elita je pač znala poiskati to ali ono primerno osebo za začetno izobraževanje svojih otrok, potem pa jih je poslala v »pravo« šolo v bližnjo deželno prestolnico. Mogoče je tudi, da je reklo enajsta šola zraslo iz kakšnega s tem povezanega resničnega pripetljaja, podobnega izročilu o gabliškem pivovarju, ki naj bi svoja dva sinova neuspešno šolal kar doma. Morda so Vrhničani imeli kdaj tudi »pravo« kratkotrajno šolo, potem pa se je na njihovo nesrečo razvedelo o njenem neuspehu oziroma slabem slovesu. Vendar o takšni ali drugačni »ponesrečeni« šoli na Vrhniki najbrž ne bomo nikoli izvedeli kaj določnejšega.
Naj je enajsta šola na Vrhniki nastala zgolj zaradi stereotipne domišljavosti Vrhniča-nov ali iz nekega resničnega pripetljaja, ki je vzbujal posmeh, gre za »staro ustanovo«. Izpričana je torej vse od leta 1744, skoraj sto let pred »visoko šolo v Gablitzu«, o kateri imamo prvo znano poročilo šele iz leta 1835, kar kajpak Še ne dokazuje, da je vrhniška starejša. Če je namreč o gabli-ški samo štiri leta po prvi znani omembi,
leta 1839, pisal dunajski Slovenec Kopitar, je morala imeti za seboj že lepo tradicijo. Razumljivo je, da »rojstnih letnic« ene in druge ne bomo dognali. Toda ali lahko vsaj približno določimo čas njunega možnega nastanka? Za gabliško ni zgodovinske opore, odgovor o starosti vrhniške pa moramo iskati pri »šolah«, kot so letnike šolanja od ena do šest imenovali jezuiti in njihovi gojenci. Sodeč po tem, da enajsta najverjetneje namiguje na to štetje, potem vrhniška »šola« ne more biti starejša od jezuitskega šolskega sistema in njegove uvedbe v Ljubljani. Tu so začeli gimnazijske razrede ustanavljati leta 1597, pouk v vseh šestih gimnazijskih razredih pa je stekel leta 1604.65 Torej se je enajsta šola porodila enkrat po tem letu in je lahko stara štiristo let, glede na izpričanost zbadljivke leta 1744 v Višnji Gori pa vsaj tristo. Čas njenega nastanka moremo z veliko mero gotovosti postaviti v 17. stoletje.
Ob nastanku in najmanj še naslednji dve stoletji je bila »šola«, kot rečeno, zgolj na slabem glasu, v posmeh in nejevoljo Vrh-ničanom, v veselje in zabavo vsem drugim. Šele Cankar jo je rešil nečastnega slovesa, vendar jo je moral prej preseliti pod verd-ski most in jo temu primerno na novo krstiti za enajsto šolo pod mostom. Če pa hočemo biti povsem natančni, moramo tudi geografsko razlikovati dve vrhniški enajsti šoli. Prvotna je stala na nedoločljivi lokaciji, saj je pomenila celo Vrhniko. Pisateljsko pero je pozneje iznašlo svojo, popolnoma drugačno enajsto šolo z natančno določeno mikrolokacijo na bregu Ljubljanice.6*
kako je cankarjeva preobrazba doživela nesluten uspeh
Verjetno ima večina narodov kakšen kraj z imenitno neobstoječo šolo, podobno vrh-
niški in gabliški. Vendar pa bi zelo težko še kje našli pisateljsko preobrazbo, pri kateri je iz pejorativnega, krajevno omejenega rekla, nastala literarna besedna zveza z izrazito pozitivno vrednostjo. Vzrokov za tolikšen uspeh je več: poleg Cankarjeve literarne moči in ugleda zagotovo tudi ugodne objektivne okoliščine. Reklo se je tem laže uveljavilo kot Cankarjeva osebna stvaritev, brez hipoteke starega slabšalnega pomena, ker je ta že za pisateljevega življenja izgubljal aktualnost in prepoznavnost. Ko je prerojena enajsta šola s pridatkom »pod mostom« začela zmagovito pot, je bila prvotna enajsta šola vsaj med mlajšimi rodovi najbrž že precej pozabljena.67 V slovenski književnosti je v 20. stoletju v tem pomenu, kot vse kaže, ni več najti; njena uvrstitev v Pleteršnikov slovar (1895) je tako pravzaprav tudi njen »labodji spev«.
Najsi je Cankar to želel in pričakoval ali pa sploh ni imel nikakršnih namenov, mu je »rehabilitacija« šaljivega rekla o Vrhniki in Vrhničanih več kakor uspela. Po knjižni izdaji Mojega življenja (1920) je namreč prenovljena enajsta šola presenetljivo hitro prešla tudi v kolektivno zavest.68 Zanimivo bi bilo opazovati širjenje novega, Cankarjevega pomena besedne zveze v vseh zvrsteh jezika, še posebno v javnih občilih, kar ostaja izziv za prihodnost. V humorističnem leposlovju je reklo že zgodaj, v dvajsetih letih, parafraziral Fran Milčinski. V eni svojih butalskih zgodb namreč govori »o tujem mestu«, v katerem imajo »pod mostom deveto šolo«. Zgodba o tamkajšnjem prodajanju pameti v sodih je sicer bliže prvotnemu pomenu enajste šole, ki ga je pisatelj zanesljivo še poznal, a lega šole »pod mostom« nedvoumno izdaja Cankarjev vpliv.6' »Enajsta šola« v Cankarjevem pomenu je že deset let po knji-
žni izdaji Mojega življenja odmevala tudi v strokovnem pisanju. Pedagog dr. Karel Ozvald je leta 1930 v delu Duševna rast otroka in mladostnika (1930) uporabil podnaslov Igranje - »Enajsta šola« in si pri obravnavi otroške dobe od 7. do 8. leta starosti izposodil dva odstavka iz Mojega življenja, ki ju je uvedel z besedami: »Drugače rečeno - šola je to, in sicer tista »enajsta šola«, ki jo je Ivan Cankar nebeški lepo takole ovekovečil.«70
Novi frazem je že po nekaj desetletjih kot splošno uveljavljenega pripoznala slovenska leksikografija, iz katere pa je izginil prejšnji, »Pleteršnikov« pomen. Slovenski pravopis iz leta 1950 in 1962 ga v skladu s svojo zasnovo navaja brez razlage.71 Od frazeološkega slovarja J. Pavlice iz leta 1960 pa ga v slovaropisju srečujemo samo še v novi preobleki. Omenjeni avtor razlaga enajsto šolo celo že z razširjenim pomenom: zahajanje vanjo pomeni zanemarjati šolo in se raje potepati.2 Slovar slovenskega knjižnega jezika (1985) ob enajsti šoli navaja razlago pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družineP Skrajšano razlago pridobivanje življenjskih izkušenj najdemo tudi v Bezlajevem Etimološkem slovarju slovenskega jezika (2005), ki se sklicuje na Levstika in uvedbo (predrugačenega) Cankarjevega rekla v knjižni jezik.7'1
Jezikovna praksa je torej naredila svoje, o čemer se najlaže prepričamo iz številnih naslovov najrazličnejših besedil, v katerih se enajsta šola kontinuirano pojavlja že desetletja. V Cankarjevi maniri pa lahko sklenemo, da je veliki Vrhničan z rodnega trga »spral stoletno sramoto in ponižanje«, saj je neusmiljeni ljudski glas premagala privlačna moč literarnega peresa. Vsaj v tem primeru neizpodbitno in za vselej.
povzetek
Reklo enajsta šola ima v sodobni slovenski frazeologiji izrazito pozitivno vrednost, saj pomeni »pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine« (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Takšen pomen se je uveljavil šele v 20. stoletju, ko je reklo enajsta šola pod mostom leta 1914 literarno ovekovečil Ivan Cankar in s tem parafraziral staro zbadljivko o enajsti šoli na Vrhniki. Do Cankarjeve preobrazbe se je reklo posmehovalo človeški nevednosti in neizobraženosti, povezanima s pretirano domišljavostjo, saj je bila z enajsto šolo ironično mišljena neobstoječa »najvišja« šolska stopnja, ki jo »končajo« neizobraženi domišljavci. Vse kaže, da je izvor rekla pri aluziji na šest jezuitskih gimnazijskih letnikov ali t. i. »šest latinskih šol«, nastalo pa je najverjetneje v 17. stoletju, ko je Ljubljana leta 1604 dobila popolno šestletno gimnazijo. Morda se v besedni zvezi enajsta šola skriva tudi simbolni pomen enajstice kot »slabega števila«.
Iskanje podobnih ironičnih besednih zvez v širšem zemljepisnem prostoru doslej ni bilo posebno uspešno. Znan je le primer t. i. visoke šole v podeželskem kraju Gablitz pri Dunaju (»Die hohe Schule in Gablitz«). Dokumentirani razlagi za nastanek te zbadljivke ponujata možni razlagi tudi za enajsto šolo na Vrhniki. Razlog, da je ljudski glas enajsto šolo postavil prav v ta trg, je lahko dvojen: bodisi zaradi stereo-tipa o Vrhničanih (njihovega za okoličane motečega značaja in vedenja) bodisi zaradi konkretne, vendar pozabljene smešne prigode neuspešnega šolanja neznanega posameznika ali spodletelega poskusa ustanovitve prave šole.
Zbadljivka enajsta šola na Vrhniki je prvič izpričana leta 1744, pri čemer je zanimivo.
da je zapisana v uradnem dokumentu. Re klo je uporabil mestni sodnik v mestecu Višnja Gora v odgovoru na pritožbe skupine someščanov zoper njegovo vodenje mestne uprave. Odkritje tega arhivskega zapisa potrjuje zgodnji nastanek zbadljivke, ki je v slovenski literaturi prvič izpričana v prigodniškcm pesniškem besedilu iz leta 1796 (Valentin Vodnik), vendar le kot enajsta šola brez povezave z Vrhniko. Kot enajsta šola na Vrhniki se pojavi leta 1839 v nemški avtobiografiji Jerneja Kopitarja, v slovenskem leposlovju pa leta 1862 v prozi Valentina Zamika. Ko je njen izvor z namigom na desetletno šolanje v rednih šolah razložil Fran Levstik (pred 1870, objava 1892) - morda je razlago povzel po Kopitarju (1839) je zbadljivko kot frazem sprejel tudi Slovensko-nemški slovar (Pleteršnik 1895). V Cankarjevem času je bila najbrž še splošno znana, čeprav sta njena aktulnost in prepoznavnost že pešali. Prav pešanje prvotnega pomena je slednjič pospešilo naglo uveljavitev novega pomena frazema, ki je prvotno ironičnost popolnoma potisnil v pozabo.
OPOMBE:
" Prim. tudi: Boris Goleč, »F.najsta šola na Vrhniki« - ustanova častitljive starosti, a slabega slovesa. V: Zgodovina za vse XV (2008), str. 75-93.
1	Slovar slovenskega knjižnega jezika. Četrta knjiga. Preo-$. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik, Državna založba Slovenije, 1985, str. 1092, geslo šola.
2	Ivan Cankar, Moje življenje, v: Izbrana dela v desetih zvezkih. Sedmi zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1954, str. 293-295.
3	Prav tam, str. 295.
4	I. Cankar, Izbrana dela VII, str. 295-299. - O Cankarjevem vstopu v šolo gl. F.(ran) Petre, Rod in mladost Ivana Cankarja. Ljubljana: Slovenski
knjižni zavod, 1947, str. 101.
5	Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Drugi del. P-Z. Ljubljana : Knczoškofijstvo, 1895, str. 640, geslo iola.
6	O srečni rešitvi arhiva višnjegorskega mesta, zapisanega v prvih letih po drugi svetovni vojni gotovemu uničenju, gl. Irena Vilfan-Bruck-muller. Višnja Gora in njeno prebivalstvo v 16. stoletju. Ob petstoletnici mesta. V: Kronika 26, 1978, str. 155.
7	Cankarjevi spomini z naslovom Moje življenje so izhajali od 10. januarja do 13. junija 1914 kot leljton v sobotnem listku Slovenskega naroda, knjižno izdajo pa so doživeli šele leta 1920, že po pisateljevi smrti. Gl. Boris Merhar, Opombe, v: I. Cankar, Izbrana dela VII, str. 482-484; lan-ko Kos, Opombe, v: Ivan Cankar, Zbrano delo. Dvaindvajseta knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1975. str. 281-282.
8	Na podlagi arhivskega gradiva je o starejši vrhniški preteklosti pisal predvsem Kafael Ogrin. Prim. njegove razprave v Kroniki, letniki IX-X1, ponatisnjene v Vrhniških razgledih I, 1996, str. 161-166, 167-171, 180-184.
9	F. Petre, Rod in mladost, str. 82-83. - Čeprav je bilo Petretu zelo dobro znano prizorišče literarne, Cankarjeve enajste šole pod mostom, ob opisu Ljubljanice o sami »šoli« molči (prim. prav tam, str. 102-103): »Struga Ljubljanice je bila privlaCna zlasti na dveh krajih. Pri pristanišiu, kjer so bili brodniki in je ostalo še nekaj tovornega prometa, in pa okoli verdskega mostu blizu novega doma Cankarjevih, kjer je bila zmetana vanjo razna šara. na bregu pa so tržanke prale in si v svojem klenem razgovornem jeziku vsak dan izpovedovale novice.*
10	France Dobrovoljc, Cankarjev album. Maribor: Založba Obzorja, 1972, str. 241.
11	lože Rode, Vrhnika skozi stoletja. Ljubljana : Založba Karantanija, Vrhnika : Občina Vrhnika, 1997, str. 74. - Na Rodetov odlomek o enajsti šoli me jc prijazno opozorila Ieksikologinja prof. Polona Kostanjevec z Inštituta /.a slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, za kar sc ji iskreno zahvaljujem.
12	B. Merhar, Opombe, v: I. Cankar, Izbrana dela VII, str. 498. Janko Kos. Opombe v: I. Cankar, Zbrano delo XXII, str. 296.
13	Znanstvenoraziskovalni centcr SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (odslej 1S-JFR), Leksikološka sekcija, Listkovna kartoteka, šk. F. 13. enajsta šola. - Za nasvete, pomoč in
prijaznost sc iskreno zahvaljujem sodelavcem Leksikološke sekcije ISJFR doc. dr. Andreji Žele, prof. Janezu Kebru in prof. Poloni Kostanjevec.
14	Pred zaključkom redakcije me je na Kopitarja opozorila gospa Tatjana Oblak Milčinski. za kar se ji iskreno zahvaljujem..
15	Novu letu se voshi, v: Velika pratika ali kalender sa tu prestopno lejtu 1796 ali M. DCC. XC. VI. Stiskan per Jan. Fridr. Egerju. V Lublani Se najde per Wilh. Hajnrihu Komu, s. p.
16	I. Cankar, Zbrano delo XXII, str. 2%.
17	Fran Levstik, Vodnikovo življenje, v: Zbrano delo. Sedma knjiga. Ljubljana : DZS, 1958, str. 363.
18	Jernej Kopitar, Avtobiografija, v: Jernej Kopitar, Matija Čop, Izbrano delo (Zbirka Naša beseda). Ljubljana : Mladinska knjiga. 1973, str. 85, op. 1 (prevedel Janko Moder). - Avtobiografijo je Ko pitar napisal za Konversationslexikon der Gegenwart (prim. Sloivnski biografski leksikon. Prva knjiga. Abraham - Luiar. Ljubljana : Zadružna gospodsrska banka, 1925-1932, str. 505).
19	Valentin Zarnik, Maščevanje osode (Povesi iz sedanjega življenja). V: Slovenski glasnik. Lepo-znansko-podučen lisi, VIII. zv„ 1862, št. 12, str. 375. - K temu delu me je napotila Listkovna kartoteka ISJFR, šk. E 13, enajsta šola.
20	Zarnik je zgodbo postavil v okolje, ki ga je spoznal v letih 1862-1867, po končanem pravnem študiju, ko je služboval na Hrvaškem kot vzgojitelj sinov poznejšega bana barona Raucha (prim. Ivan Zeleznikar, Dr. Valentin Zarnik, v: Dr. Valentin Zarnikovih zbranih spisov I. z\vzek. Pripovedni spisi. V Ljubljani: Narodna tiskarna, 1888, str. XVII).
21	Tudi Zamikov opis ljudi Bornimovičevega družbenega položaja in kova se najbrž precej sklada s prepričanjem o tem, kakšni so bili »absolventi« vrhniške enajste Sole (V. Zarnik, Maščevanje osode. str. 361): «Bili so ti volkovi bosi plemiči iz kmetov, ki so z magnati vred določevali po tako zvanem »starodavnem ustavu« osodo domačije. Vem, če si se le količkaj v naši juini zgodovini zgledoval, imaš še dobro na pameti glasovite Vu-ropoljce. Ker pa ti z vsemi deržavljanskimi pravicami obdarovani plemenitaši niso v gradovih in palačah stanovali, temveč v lesenih, z blatom zamazanih kočah, ktere je večidel svinjak obdajal, imenovali so jih ljudje šaljivo: Slivarji. Večina izmed njih ni nikdar predrla v skrivnosti, ki jim branje in pisanje pravimo. Ce pa je bil kdo tema umetnostima kos, ali pa je celo dijaški, to je la-
tinski govoril in staro ogrsko pravo zvršil, bil je pa že velik slivar in služba velikega sodnika mu gotovo ni odšla. Ce je pa spadal k kvintesenciji vsih slivarjev, prvoval je med njimi, ker govoril je tudi nemški z ogrskim naglasom in brez artikel-nov. francoski za silo, imel je lase po najnovejši šegi razčesane, puščal si je dolge nohte rasti, hodil je vedno elegantno opravljen in v prsih je nosil veči ponos, kakor kteri si bodi španjolski grami. ... Eden prvih zastopnikov te baže hrvaškega ple-menitaštva je bil /uri Bornimovič,-
22	V. Zarnik, Maščevanje osode, str. 375.
23	F. Levstik, Vodnikovo življenje, v: Zbrano delo VII, str. II. - Nedatirani rokopis je nastal med letoma 1867 in 1870 v sklopu Levstikovih prizadevanj, da bi za Slovensko Matico pripravil kritično izdajo Vodnikovih spisov (gl. Opombe Antona Slodn/aka v: prav tam, str. 355-362). Prva objava Vodnikovega življenja iz leta 1892 nemško ime Gablitz še nasilno slavizira v Gobli-ce (Frančišek I.evec (ur.), Levstikovi zbrani spisi. III. zvezek, Proza I. Ljubljana : Ig. pl. Klcinmayr & Bambcrg, 1892, str. 296). Najbrž je šele v Slo-dnjakovi redakciji (1935) postal Gablitz in dobil ustrezno razlago o legi Gablitza v dunajski okolici (Frana Levstika zbrano delo VI, Ljubljana: lugoslovanska tiskarna, 1935, str. 39,440).
24	M. Pleteršnik, Slovensko nemški slovar II, str. 640, geslo šola.
25	V: I. Cankar, Izbrana dela VII, str. 498.
26	Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Glas-benonarodopisni inštitut, Zbirka Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi, št. 9577 (prejšnja 9300), »Dijak-bogoslovec Johan Fi-štrovič umrje«, zapisal Franc Kramar 2. septembra 1910 v Kicarju pri Ptuju. - K viru me je napotila Listkovna kartoteka ISJFR, šk. E 13, enajsta šola.
27	Nadškofijski arhiv Ljubljana, Župnijski arhiv Višnja Gora, poročna matična knjiga 1713-1754, 8. 9.1731.
28	O Iggerju, ki je bil morda tudi sam Korošec, vsekakor pa se je v Celovcu učil ranocelništva, preden se je z družino konec 17. stoletja naselil v Višnji Gori, gl. Boris Goleč, Iz zgodovine pisarniške slovenščine v 1. polovici 18. stoletja. V: Arhivi XXIV, 2001, str. 108.
29	Arhiv Republike Slovenije (odslej ARS), AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 2, sodni protokoli 1705-1752. s. p. - Prim. tudi Boris Goleč, »Butale so vas, pa ji pravijo mesto«. Butalstvo spodnjekranjske purgarije v predrazsvetljenski
dobi. V: Zgodovina za vse 4, 1997, str. 33.
30	ARS, AS 1, Viccdomski urad za Kranjsko, šk. 184, fasc. 1/145, VV 1-2, vicedomska vizitacija mesta junija 1744.
31	Popis stanovanjskih hiš višnjcgorskega mesta, njihovih prostorov in lastnikov iz leta 1748 navaja 59 naseljenih hiš (ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 6, snopič 4,22. 3. 1748).
32	Oboje so ohranjene samo v konceptu (prav tam, 17.6. 1744).
33	Prav tam, predstavljeno 17. 6. 1744.
34	Prav tam, 17. 6. 1744.
35	F. Levstik, Vodnikovo življenje, v: Zbrano delo V/1, str. 10-11: «Njegov (- Vodnikov] prvi učitelj se je zval Kolenec, ki ga je 1767. leta vadil pisati i no citati, v prvo Solo je hodil v Novo mesto, kjer je imel strica frančiškana Marcela Vodnika, ki ga je učil 1768. ino 1769. leta. Potem se je zopet vrnil domov ter od 1770. do ¡775. pri jezuitih izdelal šest latinskih Sol. Takrat je bila normalka drugače razdeljena nego zdaj: prva šola je bila abecedna, za njo potlej druga ino tretja, obenem tudi prva latinska. Zategadelj je menda latinsko čitanje bilo ostalo do nedavnih časov v poprejšnjem tretjem, zdanjem četrtem normalnem razredu. Bile so dalje tri latinske šole, potem dve humanitarni, a naposled dve leti modroslovja. Pred cesarjem Joiefom je bilo do nove maše vsega vkup dovolj deset let učenja.«
36	A. Slodnjak (v: F. Levstik, Zbrano delo Vit, str. 363) Levstikove razlage v opombah k Vodnikovemu življenju ne komentira in poleg tega zagreši dve nedoslednosti: pri citatu iz Vodnikove novoletne pesmi zamenja sleparje s hinavcem (»Hinavcu pometat enajsto šolo«), pod vtisom Cankarjevega Mojega življenja, na katerega se sklicuje, pa enajsto šolo zmotno postavlja pod most: »kije bila po ljudskem izreku na Vrhniki pod mostom«. Trditev o desetih letih šolanja do nove maše v času pred Jožefom II. povzema B. Merhar (v: L Cankar, Izbrana dela VII, str. 498), J. Kos pa je niti ne komentira (v: L Cankar. Zbrano delo XXII, str. 296).
37	Prim. Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pe dagogike na Slovenskem I. Ljubljana : Delavska enotnost, 1988, str. 179.
38	Jezuitski gimnazijski kurs (studia inferiora) je imel po določbah njihovega študijskega reda iz leta 1599 pet stopenj pouka: tri gramatikalne (nižjo, srednjo in višjo) in dve humanitetni stopnji (poetika, retorika), in to ne glede na število razredov in oddelkov; prvo stopnjo so
včasih delili na dva razreda. Tako so dobili šest razredov: ínfima (elementaris ali parva), principia, gramatica, sintaksa, poetika in retorika. Šolanje v enem razredu je trajalo praviloma eno leto, razen v retoriki, ki naj bi jo kandidati za vstop v jezuitski red obiskovali dve leti. V. Schmidt, Zgodovina šolstva I, str. 119-120. -Levstik v svoji razlagi - tri latinske, dve humanitarni šoli - misli na omenjenih pet stopenj gimnazijskega pouka: tri gramatikalne in dve humanitetni. Dve leti modroslovja pa predstavljata že visokošolski, filozofski študij.
39	»Pisati inu branje me je učil šolmašter Kolenec 1767: za pervo šolo stric Marcel Vodnik, franči-škanar v Novim mesti 1768 inu ¡769. Od 1770 do ¡775 poslušam per jezuitarjih v Lublani šest latinskeh šol. Tiga leta me ženejo muhe v klošter k /rančiškanarjam, slišim visoke šole, berem novo mašo. se z oblubami zavetem; al 1784 me lublanski škof Herberstein vun pošle duše past." Po: Valentin Vodnik, Zadovolne Krajnc, Izbrano delo (Zbirka Klasiki Kondorja; 20), Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997, str. 116, faksimile str. 117.
40	Geslo Vodnik Valentin v: Slovenski biografski leksikon. Štirinajsti zvezek. Vode - Zdešar. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986, str. 509. - Nekoliko drugačne letnice ponuja Slodnjak v opombah k Vodnikovemu življenju: študij modroslovja v Novem mestu 1777-1778, bogoslovja v Ljubljani 17781781 (v: F. Levstik, Zbrano delo Vil, str. 363).
41	J. Kopitar, Avtobiografija, str. 85, op. 1.
42	Gablitz leži danes v političnem okraju Dunaj-okolica (VVien-Umgebung) in je sedež trške občine z nekaj več kot 4.000 prebivalci. Podeželski kraj sredi Dunajskega gozda, približno pet kilometrov od meje z mestom Dunajem, je bil šele leta 1977 povzdignjen v trg. Po: http:// de.wikipedia.org/wiki/Gablitz.
43	Na zasedanju korespondentov Deželne zgodovinske komisije za Štajersko (Historische Landeskommission fiir Steiermark) v začetku oktobra 2007 je vprašanje odprla kolegica dr. Christa Schillinger Prafil, ki se ji za pomoč iskreno zahvaljujem. Poleg nje tudi upokojene mu prof. dr. Günterju Cerwinki iz Gradca in direktorju dunajskega mestnega in deželnega arhiva (Wiener Stadt- und l.andesarchiv) prof. dr. Ferdinandu Opplu.
44	Prim. Slodnjakovi razlagi »naselbina zahodno od Dunaja v okraju Hietzing« (v: F. Levstik, hrana Levstika zbrano delo VI, str. 39) in »nek-
Janja vas v današnjem dunajskem okraju llie-tzing« (v: F. I.evslik, /.brano delo VII, str. 363). Podobno pravi Mcrhar: »vas zahodno od Du naja« (v: I. Cankar, Izbrana dela VII, str. 498).
45	Za pomoč se posebej zahvaljujem prof. Tomažu Simčiču iz Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino v Trstu.
46	V Ljubljani so jezuiti v 17. stoletju poznali samo teološka predavanja. S filozofskimi študiji so začeli šele leta 1704, precej pozneje kakor v Celovcu in Gorici (prim. V. Schmidt, Zgodovina iolslval.su. 133-135).
47	O tem naj bi pisal Cankarjev sodobnik, bavarski pisatelj in satirik Ludwig Ihoma (18671921). Nanj in na vsebino pojma »achte Klasse« me je s posredovanjem dr. Christe Schillinger Praßl opozoril prof. dr. Günther |ontes. na-rodopisec iz Leobna, za kar se obema iskreno zahvaljujem.
48	Tine Germ, Simboli/ca števil. Ljubljana : Mladinska knjiga. 2003, str. 76-81.
49	Franz Vormaurer, Berthold Weiß, »Gablitz im Antlitz seiner Geschichte«. Das ist die Chronik der Marktgemeinde Gablitz zum Anlass der 800-lahrfeier der Erstnennung von Gablitz. Gablitz im Wienerwald : Verschönerungsverein, Klostcrncuburg: Verlag Mayer 8t Comp., 1993/1994, str. 135. - Kopijo strani iz krajevne kronike mi je priskrbelo tajništvo župana trške občine Gablitz, ki mu gre moja iskrena zahvala.
50	F. Petre, Rod in mladost, str. 82 83.
51	I. Cankar, Moje življenje, v: Izbrana dela VII, str. 498-499.
52	F. Dobrovoljc, (Cankarjev album, str. 241.
53	J. Rode, Vrhnika, str. 74.
54	F. Levstik, Zbrano delo VII, str. 363.
55	O mostu gl. Kafel Ogrin, Vrhniški mitni-čarji, v: Kronika X, 1962, str. 50; prim, tudi načrt Vrhnike iz okoli leta 1770 v: Peter Habič, Vrhnika. Geografska monografija manjšega mesta. V: Geografski zbornik. Acta geographica Vil, 1962, si. 14 med stranema 56 in 57.
56	O tem in o tekmovanju vrhniškega slovenskega kulturnega življenja z nemškutarsko miselnostjo in organiziranostjo v drugi polovici 19. stoletja gl. F. Petre, Rod in mladost, predvsem str. 82-84,90-96, 111-116. - Po zadnjem avstrijskem ljudskem štetju
leta 1910 je bilo med 2347 Vrhničani (brez 19 tujih državljanov) le II takih, ki so kot občevalni jezik navedli nemščino, in 6 z drugim občevalnim jezikom, kar 2330 ali 99,3 % pa jih je priznavalo slovenski občevalni jezik (Spezialortsrepertorium der österreichischen Länder. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. VI. Krain. Wien : Statistische Zcntralkommission, 1919, str. 53).
57	O gospodarskem pomenu Vrhnike prim. zlasti Boris Goleč, Zgodnjenovoveška »kajžarska« trga Vrhnika in Gorenji Logatec. V: (erše, Sašo (ur.), Med Srednjo Evropo in Sredozemljem : Vojetov zbornik. Ljubljana; Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006, str. 121-124; prim. tudi P. Habič, Vrhnika, str. 21-25.
58	Prim. B. Goleč, Zgodnjenovoveška, str. 109121.
59	Prim. B. Goleč, Butale so vas, str. 17.
60	V tem pogledu so zgovorni odgovori nekaterih župnikov na uradno poprašenje o stanju šol leta 1774 (ARS, AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, Politični oddelek, šk. 23. PP lit. F, No. 12, Vol. 1). Cerkovniki in organisti so izpričani kot nominalni »šolmoštri« v naslednjih župnijah in vikariatih dolenjskega okrožja: v vikariatu Vavta vas mežnar, »den man vulgo schuelmei-ster nennt« (12. 4. 1774), v župnijah Metlika, Črnomelj in Semič organisti, »der abusum schullmeister genannt wirdt« (30. 3. 1774, 12. 4. 1774), v župniji Žužemberk »einer den man schulmeister nenet« (11. 4. 1774), v župniji Otočec cerkovnik in mežnar »wird zwar ein schulmeister abusive genent« (6. 4. 1774), pri župnijah Krka, Šentvid pri Stični, Šmartno pri Litiji, Šmarje in Višnja Gora prav tako »einige so betitlte schulmeistere« (21. 4. 1774). Edino-le semiški župnik je zapisal, da tamkajšnji t. i. »schullmeister« občasno poučuje kakšnega fanta brati, pisati, ministrirati in moliti (30. 3. 1774).
61	ARS, AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, Politični oddelek, šk. 75, PP. lit. T, No. 4, Vol. 1-2, Teutsche oder sogenante Trivial umnd Normal Schulle in Krain betr., 2. 3.1762.
62	Prav tam. šk. 23, PP. lit. F, No. 12. Vol. 1, Lehr=Schullen und Schullmeister. Stiftungen, Bibliotheken auf dem Lande und in den Städten, 11.3. 1774.
63	Nadškofijski arhiv Ljubljana, Škofijski arhiv Ljubljana, Šolstvo, fasc. 7, Einkünften, Fassio-
ncn dcr Mcssncr und Schullehrcr 1790-1860, 9.7. 1790. Za podatke se iskreno zahvaljujem kolegu mag. Stanetu Okolišu.
64	Uveljavljena letnica začetka vrhniške šole je 1796. Prim. Krajevni leksikon Dravske banovine. I.jubljana : Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937, str. 364; prini. tudi Slovenski šolski muzej. Dokumentacijska zbirka, mapa šole Vrhnika, Kronika iz I. 1939.
65	V Ljubljani so gimnazijske razrede začeli ustanavljati leta 1597. Od ustanovitve četrtega do samostojnega petega razreda so minila tri leta (1598-1601) in do ustanovitve šestega samostojnega razreda leta 1604 še nadaljnja tri (V. Schmidt, Zgodovina šolstva I, str. 119-120).
66	A. Slodnjak (v: R Levstik, Zbrano delo VII, str. 363) je oboje pomešal v eno, ko je enajsti šoli samovoljno dodal most, pod katerim naj bi bila locirana: »po ljudskem izreku na Vrhniki pod mostom« (!). Podobno /moto lahko danes srečamo tudi na svetovnem spletu: »Izraz »enajsta šola pod mostom« je poznal že Valentin Vodnik.« (http://www.vrhnika.si/index. php?m=knjiga&id=l4).
67	F. Dobrovoljc sicer govori v sedanjiku še leta 1972, ko enajsto šolo imenuje »šaljiv vzdevek in krajevna posebnost, ki se drži Vrhnike v ljudski govorici«, vendar je treba njegovo izbiro sedanjika razumeti enako kot pri primerjavi, ki jo ponudi takoj zatem: »podobno kakor nekoč (!) Višnje gore njen priklenjeni polž« (F. Dobrovoljc, Cankarjev album, str. 241). Po mnenju domačina ložeta Rodeta, večkrat citiranega avtorja monografije o Vrhniki, je morala biti zbadljivka v resnici pozabljena že veliko prej, saj sam, rojen leta 1936, ni poznal prvotnega pomena enajste šole, dokler ni o njem bral v literaturi.
68	V prvi knjižni objavi iz leta 1920, ki je brez uredniških opomb, razlago pojma enajsta šola razumljivo pogrešamo (Ivan Cankar, Moje življenje (Narodna knjižnica. Snopič 13-15). Ljubljana: Zvezna tiskarna, 1920), prav tako pa tudi v opombah k Zbranim spisom i/, leta 1934 (Ivan Cankar, Moje življenje, v: Zbrani spisi. Sedemnajsti zvezek. Ljubljana : Nova založba, 1934, str. 336-337).
69	B. Goleč, Butale so vas, str. 37. - Milčinski pravi: »Po je naneslo in so praviti slišali o tujem mestu, da imajo pod mostom deveto šolo, v tem mestu da je toliko pameti, da jo kar v sodih prodajajo kakor kislo zelje.»
70	Karol Ozvald, Duševna rast otroka in mladostnika. Ljubljana : Slovenska šolska matica. 1930, str. 76,78. Prim. ISJ1-R. Listkovna kartoteka, šk. E 13, enajsta šola.
71	Slovenski pravopis. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije 1950, str. 792, geslo šola-. Slovenski pravopis. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Državna založba Slovenije 1962, str. 871, geslo šola. Breznikov Slovenski pravopis (Ljubljana : Jugoslovanska tiskarna, 1920) in Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis (Ljubljana : Znanstveno društvo, 1935) frazema še ne poznata.
72	Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih. Rječnik slovenačkih. hrvatskosrpskih, njemai-kih. franeuskih i engleskih fraza. Ljubljana : DZS, 1960, str. 542: »Pogosto zahaja v »enajsto ioloi (hodi na potep namesto v šolo).* - Prim. 1SJFR. Listkovna kartoteka, šk. E 13, enajsta šola.
73	Slovar slovenskega knjižnega jezika. Četrta knjiga, str. 1092, geslo šola. Toporišičev Slovenski pravopis iz leta 2001 pojma nima In pri geslu šola navaja zelo malo primerov (Slovenski pravopis. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstveno raziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2001, str. 1534, geslo »šola«),
74	France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika. Četrta knjiga Š-Ž. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU. 2005. str. 91.
Polona Roblek
HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO
Sprehod po vrhniški Stari cesti
Ime Stara cesta je ulica uradno dobila sredi 30. let 20. stoletja (leta 1934), ko se je na podlagi Zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenjevanju hiš s hišnimi številkami iz leta 1930' po celotni kraljevini Jugoslaviji pričelo ulično številčenje naselij. Ime stara cesta seje ceste prijelo po odprtju nove cesarske ceste Vrhnika-Planina leta 1806i. Uporabljalo seje v pogovorni rabi in neuradno v naslovih gradbenih dokumentov. V starih gradbenih načrtih se imenuje tudi trška cesta (1878), cesta skoz Vrhniko (1882), cesta v trg (1930) in kantonska cesta (1939).
4. .7—. »It
Jr
f/.
«t
'K/ ¿HMlVi /'i •»..,Xt i j/. /Jt t»><r> dmfc-	■v«»»	,i/.«/i	i /*/.'	.
///
A j/"
1_im
■/¿•¿„✓/i*,.
tU
A»*/ /f ttfc
34. Stara cesta - cesta skoz Vrhniko - na načrtu iz leta 1882.
Zgodovina ceste je, kot pove ime samo, veliko starejša. Po njej so se od prazgodovine dalje pomikale trgovske karavane in vojaške odprave iz tržaškega zaledja preko Logatca mimo Ljubljane ter naprej v notranjost in obratno.' Tudi stara rimska cesta je nekoč tekla po trasi Stare ceste. K
njenemu lociranju so pripomogle arheološke najdbe antičnih grobov in naselbinskih ostankov, sledovi kolesnic pa so morali biti dobro opazni še v 19. stoletju.4 V antiki se je ob cesti razvilo rimsko mesto Nauportus. Pristaniško in trško mesto je doseglo največji razcvet v prvem stoletju
pr. Kr., po vojaškem oplenjenju leta 14 po Kr. pa je vlogo najpomembnejšega mesta ob Ljubljanici prevzela istega leta nastala Emona.5 Prometna povezava Italije preko današnjega slovenskega ozemlja z Ogrsko, ki je v grobem sledila smeri stare rimske vie puhlice, je bila najpomembnejša srednjeveška cesta na Slovenskem in je v 15. ter 16. stoletju sodila med važnejše evropske trgovske magistrale. Odsek med Vrhniko in Ljubljana je bil njen edini plovni del, kjer je blagovni promet na Bregu prešel iz kopne v cenejšo rečno obliko.6 Živahen promet v dobi srednjeveškega in novoveškega tovorjenja ter prevozništva pa je že davno narekoval tlakovanje ulice s skalnatimi ploščami, ki so popotnike rešile prevelikega blata ob slabem vremenu.7
prehodov, odkriva dva arhitekturna sloga vrhniškega območja. Pod vplivom Iju-bljansko-dolenjskcga stavbarstva so nastale nizke hiše mehkega obrisa z dvokapno streho na čop in pod vplivom notranjsko-kraškcga stila hiše s peterostranim tlorisom in poševnim vhodom, arkadnimi hodniki in začetnimi fasadami.® Na začetku ulice srečamo ambicioznejše meščanske stavbe, v nadaljevanju pa obrtniške in kmečke hiše. Kmečka hiša na Vrhniki je nizka in ima dolgo fasadno steno, ki se pa v sredi, kjer je vhod, lomi v kotu 45 ° ter se potem nadaljuje v prvotni smeri.10 Zadnjih ni veliko, saj je bilo kmetov v primerjavi s tovorniki, z izposojevalci konj, obrtniki, s trgovci in z gostilničarji tu malo." Nekaj je bilo kajžarskih hiš, ki so jih
Vrhnika, Star* cctta
35. Stara cesta, 1924.
Velika prometna vloga stare ceste je začela počasi upadati z izgradnjo zgoraj omenjene nove tranzitne ceste Dunaj-Trst leta 1806,8 še bolj pa z odprtjem železnice Ljubljana-Trst leta 1857, kar se je odražalo tudi v pojavu novih dejavnosti med tržani.
Sprehod po Stari cesti z gosto pozidanimi, mestoma kar nagnetenimi hišami brez
do trške skupnosti zavezovale dolžnosti v cestnih popravilih, polnočni straži in občasni vojaški službi.12 Večina stavb kulturne dediščine, med katere sodijo: Berzova, vse tri Hočevarjeve, Drašlerjeva, Kranjčeva, Potrebuješeva, Rotarjeva, Lorenčkova, Jer-nejčičeva, Adamičeva, Rožmancova, Polan-cova in Tursičevapripada stilnemu obdobju »ljudskega klasicizma« druge in tretje
tretjine 19. stoletja.14 Polancova in l.orenč-kova hiša sta ohranili baročno zunanjo podobo. Večina ostalih stavb je bila v 19. ali 20. stoletju prenovljenih, na kar kažejo značilne členitve fasad in hišni portali15 z vklesanimi letnicami ter začetnicami imen lastnikov. Vzroki za prenovo so bili med drugim tudi požari, ki so uničili dobršen del lesenih stavb. Po večjem požaru leta 1879 so bile prenovljene: Šetincova, Rotarjeva, Pišlerjeva, Jerrtejčičeva, Jerebova in Turšičeva hiša"*. Do danes pa se je ohranila stara tlorisna zasnova ceste in strnjena obcestna pozidava, ki izvirata iz pred 19. stoletja.17
Današnja ulica Stara cesta se začenja z Ber-zovo slaščičarno, Stara cesta 1, in končuje pri Cankarjevi hiši, Stara cesta 54. Dodali smo Gregatovo in Mokarjevo hišo iz nekdanjega pretežno kmečkega jedra vasi, potem Brenčičevo, Pot k Trojici 2, ter Kraiev-čevo in Štefkovo hišo s Čuže, ki so se v preteklosti zaradi svoje dejavnosti povezovale s Staro cesto. Vogalno Hočevarjevo hišo veže s Staro cesto skupno lastništvo s sosednjima stavbama. V članku je predstavljenih 64 stanovanjskih hiš, vsaka v svojem poglavju, cerkev Sv. Lenarta in nekdanja ledenica. Hiše so naslovljene z domačimi imeni, ki se še danes uporabljajo. Nekatera izvirajo iz časa pred drugo svetovno vojno ali celo 19. stoletja. Večina so izpeljana iz imen lastnikov, ponekod pa iz obrti, ki so se nekdaj opravljale pri hiši. Vsem sta zaradi lažjega prepoznavanja dodana današnja hišna številka in sodobna fotografija. V uvodu vsakega poglavja je predstavljena zgodovinska osebna izkaznica vsake hiše: naslov, domače ime in lastniki. Podatki so navedeni od najstarejšega do najmlajšega. Letnice v oklepaju pomenijo leto, ko se je posamezen podatek pojavil v arhivskem viru ali drugem pisnem dokumentu. Pri domačih imenih so navedeni tudi ustni podatki.
36. Povorka na Stari cesti ob odkritju Cankarje vega spomenika, 1930.
Prvo številčenje hiš na Vrhniki je nastalo sredi druge polovice 18. stoletja" in se ohranilo celo 19. stoletje. Na stari cesti se je pričelo pri Hočevarju s hišno številko Vrhnika 13 in je naraščalo po levi strani ulice, se nadaljevalo preko današnje Stare ceste ter se vračalo po desni strani ulice do Vrhnika 140, to je pri današnji slaščičarni Berzo. Berzova in Kranjčeva hiša še nosita najstarejši hišni številki v sklepnikih portalov. Nove številke so se v gradbenih spisih pojavile z letom 1900. Stara cesta je bila tedaj oštevilčena obojestransko s številkami od Vrhnika 95 do Vrhnika 190, z večjimi vmesnimi prekinitvami. Leta 1934 seje na Vrhniki izvedlo ulično številčenje s številkami od Stara cesta 1 do Stara cesta 55, ki se je z manjšimi spremembami v času druge svetovne vojne in leta 1959|,f ohranilo do danes.
Prvi del opisa hiš temelji na arhivskih virih, med katere sodijo zapisniki stavbnih parcel franciscejskega katastra katastrske občine Vrhnika iz let 1824 in 1838, popis hiš reambulančnega katastra iz 1879. leta, popisi prebivalstva občine Vrhnika iz let 1870, 1890 in 1910, družinska knjiga župnije Vrhnika iz leta 1914 ter ulična nu-meracija Vrhnike iz leta 1934. Na podlagi teh virov so bili odkriti lastniki nepremičnin in stanovalci Stare ceste. Prebivalci so se preselili na Staro cesto iz vrhniške okolice in bolj oddaljenih krajev, celo iz Avstrije in Italije. Živeli so v številčnih razširjenih družinah, ki so poleg staršev in otrok štele tudi stare starše, strice, tete, pomočnike ter vajence; stanovanje pa so nudili še podnajemniškim družinam in posameznikom raznih poklicev. V različnih letih konec 19. stoletja je v Majerjevi, Lenarčičevi in Brenčičevi hiši prebivala tudi podnajemniška Cankarjeva družina. Premožnejši tržani so si privoščili služkinje, pomočnike, hlapce in dekle, medtem ko so mlade Vrhničanke odhajale na delo v Trst. Tržani so se iz različnih vzrokov hitro menjali. Ponekod je temu botrovala menjava obrti, izseljevanje in iskanje boljšega kruha v Ameriki, kamor so odhajali v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja, drugod velika umrljivost otrok pred prvo svetovno vojno ali izpad potomcev in povojna nacionalizacija obrtnih delavnic, trgovin in večstanovanjskih hiš. Z lastniki so se spreminjala tudi hišna imena.
Tržani so prebivali v zgornjih delih stavb, medtem ko so v pritličju ali prizidanih pomožnih stavbah opravljali svoje dejavnosti. Vzporedno z gostim prometom seje začela ob cesti razvijati trgovska dejavnost. Velike trgovine s ponudbo izdelkov od že-leznine do moke in majhne prehrambene »špecerije« so po drugi svetovni vojni za-
menjale butične trgovine z izbranimi izdelki, večje sejemske, lovske in furmanske gostilne pa gostilne in bari. Tradicionalnim obrtnikom, kot so: usnjarji, sedlarji, čevljarji, kolarja, kovača, klobučarja, mlinar, ključavničar in vrvar, so se pridružili: lekarnar, brivci in frizerji, likarica, šivilje, pletilje, kolesarska mojstra, mizar, avto-klepar, zeliščar, slaščičar in fotograf, po drugi svetovni vojni pa še galanterist, urar in zlatar. Peki, mesarji in krojači so bili ves čas nepogrešljivi poklici glavne obrtniške ulice na Vrhniki. O prisotnosti izumrlih obrti dajo slutiti nekatera domača imena, npr. Sotlar - sedlar", Klobčar - klobučar, Stričk - vrvar21 in Kovač. Pred drugo svetovno vojno je na Stari cesti delovala tudi odvetniška pisarna Marjana Marolta.
37. Mali Pavel Potrebuješ ob reklamni tabli: Alojz Potrebuješ, »kolar« Vrhnika, izdelovanje vozov vseh vrst. malih vozičkov, smučk in sank, ok. 1930. (foto: last Mojce Potrebuješ)
Izredno zanimiv pogled v zgodovino stavb nam je omogočila odlično ohranjena gradbena dokumentacija občinskega arhiva stare Občine Vrhnika. Gradbeni spisi z vlogami in s prošnjami lastnikov za gradnjo, pritožbami udeleženih strank - po navadi sosedov, zapisniki terenskih ogledov in dovoljenja občinske komisije odkrivajo poleg urbanističnega razvoja Stare ceste, gradbenih pravil in navad svojega časa tudi zanimive zgodbe o načinu življenja prebivalcev ulice, njihovih poklicih in sosedskih odnosih. Spisom so obi-
Skica ulice, 2008
38., 39.
»
Skica Stare ceste, 2008 (avtorja: Franci Dovč in Milena Oblak Erznoinik).
čajno priloženi gradbeni načrti hiš ali pomožnih stavb, kot so: hlevi, delavnice, gospodarska poslopja, drvarnice in ledenice. Načrti so izdelani na različnih papirjih in v različnih tehnikah od grafitnega svinčnika do sodobnega tiska. Zlasti načrti starejšega datuma v akvarelu ali barvnih tuših so prava paša za oči. Postavili smo jih na ogled z razstavo »Stara cesta na Vrhniki (1824-1950)« marca 2008 v Domu Ivana Cankarja na Vrhniki. Ti načrti so delo domačih gradbenih mojstrov Franca Ogrina (1880, 1882), zidarskega pomočnika Frana Varška (1908), zidarskega mojstra Ivana Ogrina (1902, 1912), stavbenika Gašperja Petkovška (1908, 1909), projektanta in tesarskega mojstra Petra Revna (1930), zidarskega mojstra Ivana Petkovška (1936), zidarskega mojstra Jakoba Celarca (1938), tesarskega mojstra Alojza Jurjevčiča (1939) ter stavbenikov iz Ljubljane Ivana Slokana (1927) in Franca Furlana (1941).
40. Žig tesarskega mojstra Alojza Jurjevčiča, 1939.
Opisi hiš so različno dolgi. Kjer so bili na voljo ustni viri ali posamezni dokumenti, seže zgodovina hiš v čas pred letom 1824 in na drugi strani do današnjih dni. Zgodovinski razvoj stavb je vedno tesno prepleten z usodo njenih prebivalcev oziroma lastnikov." O družinskih zgodbah in prebivalcih Stare ceste, njihovi dejavnosti in domačih imenih vedo največ povedati domačini sami. Pričujoče delo ne bi moglo nastati brez zapisov in pripovedovanj gospe Frančiške Zalaznik, Ipavčeve s Stare ceste, ter gospodov Nika Šušteršiča in Francija Dovča. Vsestransko pomoč pri zbiranju in urejanju podatkov je nudila gospa Marija Oblak čarni, sledove Stare ceste pa so pomagali odkrivali še mnogi prijazni Vrhničani.
O 0
fîSL- * — * —îftgl ^
o «
es
> o
TJ V
0 (0 C
1 u u
a «
ti «
L£VA STRAN ULICE
HOČEVAR, Cankarjev trg 10
Leta 1890 so v hiši prebivali: trgovska pomočnika Josip Savnik iz Brežic na Štajerskem in Daniel Lenasi iz Verda ter učenec Rudolf Rutner iz Šmarja pri Ljubljani.24 V letih 1895 do 1897 je stavbo skupaj s še sosednjima dvema na Stari cesti kupil Jakob Radoslav Hočevar (18. 7. 1853-1. 9. 1939), ki je v pritličju stavbe odprl lekarno.
41. Naslov: Vrhnika 11 (1890); Vrhnika 23 (1914) Domače ime: Golob (1870); Lekarna (1914);
Apoteka; Hočevar Lastniki: lohan Durmisch (1824,1838); Franz Gollob (1870,1879); lakob R. Hočevar (1901); Stanko Hočevar (1934)
Enonadstropna vogalna stavba stoji na križišču Cankarjevega trga in Stare ceste. Pritličje ima predrto z arkadami. V smeri Stare ceste je ohranjena prvotna izložba z železnimi vrati, okrašenimi z motivom, ki je enak na stavbi Voljčeva cesta 19."
«V
«NtoM
42. Prošnja J. R. Hočevarja za odprtje lekarne, 1895.
Wl J K'MI
Hočevarji so se priselili na Vrhniko z Brnika. Jakob Radoslav Hočevar je bil rojen na veliki kmetiji na Zgornjem Brniku 10 kot osmi izmed petnajstih otrok očetu Matiji in mami Mariji, rojeni Fajfar. Jakob se je na medicinski fakulteti v Gradcu izšolal za magistra farmacije in sprva služboval v lekarni v Velikovcu, kasneje pa kot »provisor« lekarne na Ptuju. Leta 1895 je zaprosil cesarsko kraljevo deželno vlado v Ljubljani za ustanovitev javne lekarne na Vrhniki. Ta je odprla svoja vrata prvega aprila leta 1900.
Lekarna pri „Angelu varhu"
J. II. Iločevar-Jn n« a
===== aa Vrlmifci. ■
Zaloga vedno svežih in pristnih zdravil. Razne domače in tuje speeijalitctc.
Raznovrstna zdravila Za živino. PoSiljatev zdravil tudi po pošti.
43. Oglas lekarne v časopisu Slovenec, 1903.
Jakob Hočevar je leta 1910 hišo oddajal v najem zakoncema Francu in Mariji Strži-nar, krojaču Ignacu Verbiču z ženo Pavlino ter delavki Ani Oblak.2" Obenem se je ukvarjal s prodajo buteljčnih vin.2* V letih 1890-1905 je bil blagajnik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Cerkljah na Gorenjskem. V svojem 42. letu starosti se je 4. februarja 1895 pri sv. Petru v Ljubljani poročil s Kristino Sadnikar (rojena 8. maja 1860), sestro znanega kamniškega zbiratelja umetnin in starin dr. Josipa Nikolaja Sadnikarja. Rodili so se jima trije sinovi in hči, Stanko (11. 11. 1895-4. 9. 1982), Slavko (11. 6. 1897-16. 2. 1969), Božidar (13. 1. 1899-18. 4. 1899) in Marinka (17. 8. 1902-7. 2. 1984).27
Sinova Stanko in Slavko sta šla po očetovih stopinjah. Slavko, poročen s Koče-varjevo Nacko z Vrhnike, je bil lekarnar
44. Pogled na lekarno |. R. Hočevar z nekdanje JelovSkove ulice (danes Cankarjev trg), pred letom 1927.
v Šiški nad Ljubljano; Stanko pa je bil od leta 1923 zakupnik očetove lekarne na Vrhniki in leta 1928 postal samostojni lekarnar. V njegovi lekarni so bili zaposleni Alojzij Džuban, Marta Trene, Boris Vajda, Draga Nežič in njegova kasnejša soproga Nika Pegan. Praprotnikova je prihajala le nadomeščati. Lekarna je bila običajno odprta od osmih do dvanajstih dopoldne ter od dveh do šestih ali pol sedmih popoldne v poletnem času. Bila je odprta tudi ob nedeljah dopoldne, ko so zlasti okoliški prebivalci prihajali na Vrhniko k maši. Stanko je imel v prvem zakonu z Anico Tičar iz Ljubljane sina Tušija (Thousaint, 25. 6. 1927-21. 4. 1987) in hčer Marušo (19302007), vendar je Stanko kmalu, leta 1939, ovdovel. V drugem zakonu z Niko Pegan (rojena v Idriji?), prav tako farmacevtko, je bil leta 1941 rojen sin Aleš.
Leta 1945 je bilo celotno poslopje nacionalizirano. Farmacevtka Nika Hočevar se je preselila v Radovljico k sestri Jeleni, poročeni Bole. Sin Tuši je pozneje pobegnil v Avstrijo in nato v ZDA, kjer je postal strokovnjak za monetarne sisteme. Tam je predaval ekonomijo. Hčerka Maruša je v Ljubljani študirala pravo. Sin Aleš iz drugega zakona je postal strojni inženir in se pozneje v prometni nesreči smrtno po-
ncsrcčil pod Trojanami. Zapustil je ženo Anico ter sina Mateja in hčer Kristino, ki stanujeta sedaj v Ljubljani.
Po vojni so lekarno upravljali: mag. Leon Trošt, mag. Bebler Kreft, mag. Anton Mavec ter mag. Gabrijela Brcnčič, dokler je niso leta 1962 preselili v sedanje prostore na Cesto 6. maja.
V lokalu je kasneje obratovala delikatesa, danes pa trgovina Totus.
HOČEVAR, Stara cesta 2
45. Naslov: Vrhnika 12 (1890); Vrhnika 96
(1914); Stara cesta 2 (1934) Domače ime: Golob (1870); Hočevar Lastniki: Georg Urbantschitsch (1824.1838); Franz Gollob (1879); Jakob Hočevar (1914); Stanko Hočevar (1934)
Nadstropna hiša, ki je bila nekdaj združena s sosednjo Cankarjev trg 10, je pokrita z opečno dvokapno streho. Ima znameniti kamniti portal, delo učencev Plečnikove šole, z vklesanima letnicama 1823 in 1929 2« prva> ig2x pomeni leto nastanka; druga, 1929, pa leto prezidave stavbe.29
Konec 19. stoletja so prebivali v stavbi delavci: šivilja Franja Narobe, rojena 29. 11. 1868 v Šmartnem pri Ljubljani, varuška Marija Krašovic, rojena 4. 12.1871 na Vrh-
niki, kuharica Ana Debevc iz Brezij pri Logatcu, rojena 25. 5. 1870, hlapca domačin Alojz Plahtar, rojen 20.4.1866 in Janez Pivk iz Podlipe, rojen 1. 11. 1872 ter sodni pripravnik Janez Pimat, rojen 4.12.1858 v Krškem.10 Tik pred prvo svetovno vojno je hiša Jakoba Hočevarja samevala." Kasneje je stavba, enako kot naslednja, služila kot stanovanjski objekt."
Trenutno se v hiši nahaja sedež trgovine s stroji in z orodji za obdelavo lesa Totus.
46. Kljuka na portalu z napisom »Omni morbo suum remedium« (Za vsako bolezen svoje zdravilo), 2007.
HOČEVAR, Stara cesta 2a
47. Naslov: Vrhnika 13 (1890); Vrhnika 97
(1914); Stara cesta 3 (1934) Domače ime: Hočevar
Lastniki: Andrea Schonta (1824, 1838); Franz Gollob (1879); Martin Brilej (1890); Jakob R. Hočevar (1914); Stanko Hočevar (1934)
Zidana nadstropna hiša ima osnovo iz 18. stoletja. Ima strmo streho, strešna kap je zaprta s profiliranim venčnim zidcem. Okenski okvirji so izvedeni v ometu. Dostop v nadstropje ima preko zunanjega stopnišča."
Prvotni znani lastnik stavbe trgovec Martin Brillej je bil rojen 1. 1. 1857. leta v Koprivnici na Štajerskem. V hiši je živel z ženo, Ljubljančanko Karolino (rojena 28. 1. 1862), sinom Julijusem, hčerjo Karolino in svakinjo Vernikovo. Z njimi je prebival tudi trgovec Franc Fekonja." I.cta 1910 so tu stanovali davčni uradnik Rudolf Weiserl z ženo Emo ter učiteljica Pavla Gotzel (rojena 1870) in nekoliko kasneje Mila jelene.15 Ze štiri leta kasneje je bila stavba nenaseljena.16
ŠETINC, Stara cesta 4
		
	3 1 ^ CL	a a a
li		
48. Načrt za predelavo hiše Stanka Hočevarja, 1928.
Hiša je dobila današnjo podobo leta 1928, ko jo je dal lekarnar Stanko Hočevar prenoviti. Prenovil je tudi salona v pritličju", kjer je imel brivec Alojzij Kek frizerski in brivski salon (1929) na levi strani do konca druge svetovne vojne, desno pa Franc Šu-šteršič, Brlinčkov, trgovino s kolesi in z raznim tehničnim blagom. Povrnjeni lokali so zdaj v lasti Marušinih hčerk Barbare Cernič Mali in Urške Černič. Nad zlatarskim lokalom Mojce Lančič in frizerskim salonom Neti Birtič se danes nahajajo stanovanja Stanovanjske zadruge Vrhnika.
49. Naslov: Vrhnika 14 (1890); Vrhnika 99
(1914); Stara cesta 5 (1934) Domače ime: Martin Brilej,/ruser losefPetrič
(1890); Šetinc Lastniki: lohan lellouscheg (1824,1838); lohann I.enassi (1879); Martin Brilej (1891); Davorin Šetinc (1901, 1934)
Hišno ime Brilej izhaja iz lastništva trgovine Martina Brileja (1890). Trgovina je konec 19. stoletja postala predmet stečajne mase pod upraviteljstvom odvetnika dr. Egerja iz Ljubljane.18 Trgovska dejavnost se je okoli leta 1901 prenesla na kasnejše lastnike Šetince. V trgovini Davorina Šetinca z mešanim blagom in železnino so prodajali barve, moko in vse potrebno za gospodinjstvo, pa tudi blago za obleke, zavese; od železni-ne pa žeblje, vijake, žico itd. Izložbe in vhod v lokal so zapirala kovinska polkna." Hišni portal je nosil letnico 1880.40
*
50. Prenova Šetinčevega lokala: oboke so zamenjala pravokotna okna. po letu 1930.
Konec 19. stoletja je v hiši živela družina Alfonsa Kapuna, sodnijskega pristava iz Krškega. Alfons, rojen 4. 8. 1859, je imel z ženo Antonijo, rojeno 16. 6. 1866 v Trstu, sina Rudolfa, rojenega 5. 5. 1887 v Celju. Uradniški družini je služila dekla Marija Bec iz Toplic pri Zagorju.41
Zdaj se v stanovanjski zgradbi nahajajo zgoraj stanovanja, spodaj pa semenarna in cvetličarna Sončnica.
ŠETINČEVO SKLADIŠČE, Stara cesta 4a
51. Notranjost Samčeve trgovine, okoli 1930.
52. Sctinicvo skladišče
Družina Davorina Šetinca, ki je bil rojen 27. oktobra 1869 v Brežicah in poročen z Elizabeto Burger iz Postojne (rojena 19. november 1885), je živela v zgornjih prostorih nad trgovino. Štela je hčere: Elizabeto - Nado (15. 11. 1908-23. 2. 1920), Mileno (rojena 21. 3. 1910), poročeno Šeber, Boža-no - Heleno (rojena 19. 4. 1911), poročeno z dr. Jožefom Bogatajem, ter sina Marka (rojen 12. 12.1916)42, ki je tudi delal v trgovini. V stanovanju so imeli prostor za pomočnike pa še nekaj sob za goste. Leta 1910 sta tu živeli dekli Ivana Šemrov, rojena leta 1895, ter leto dni starejša Ana Jerina, potem vajenca Rok Arhar in Anton Fon, pomočnik Matija Burger in blagajničarka Jožefa Črnač, nekoliko kasneje pa še inženir Herman Schon, dekla Marija Dolenc in vajenec Ivan Perko.4* Leta 1912 seje Davorin Šetinc lotil na svojem dvorišču gradnje nove 4 m dolge, 1,60 m široke in 1,80 m globoke greznične jame iz betona.44
Zadaj za stanovanjsko hišo so imeli drvarnice. Po pripovedovanju so imeli tudi kravo.
K Šetinčevi hiši je sodilo tudi skladišče za potrebe trgovine, zgrajeno pravokotno na Staro cesto. Postavil ga je Martin Brilej, ki je dne 26. 5. 1891 zaprosil vrhniško župa-nijo za dovoljenje gradnje hleva s kolarni-co45, v prvem nadstropju pa magazina za železnino in različno robo. 44 V stavbi se danes nahajata Agencija za nepremičnine Svet in notarska pisarna Peter Meze.
- rt*™*		
		
| r	H E	H
	cr	
		
		G
		
1 '' \	M.I---	U
1 ****		ffi* =Jll
k **		
53. Načrt za magazin Martina Brileja, 1891.
Filipina Pirčak, vajenca Ivan Potočnik in Alojz Platnar ter železničar Filip Kete.50
Naslednik posesti, kolarski mojster Alojz Potrebuješ, je imel na dvorišču kolarsko delavnico. Izdeloval je vozove vseh vrst, male vozičke, smučke in sanke. Poročil se je z Ano Vihtelič, Mrovcovo Ančko, s katero sta imela sina Pavla (rojen 1926). Ana je mlada umrla; pozneje seje poročil s Francko Voljč. Prejel je tudi odlikovanje Maistrovega borca za za udeležbo v boju za severno mejo v času od novembra 1918 do februarja 1919.
Po njegovi smrti je hišo nasledil sin Pavel, tudi kolar, zaposlen v Opekarni. Poročil se je z Albino Ogrin. Sedaj prebivata v hiši hčeri Mojca in Cvetka z družinama.
V stavbi poleg hiše so bila zgoraj stanovanja, spodaj pa je imel nekaj časa delavnico izdelovalec harmonik Anton Železnik. V hiši so opravljali tudi krojaško, klobučar-sko in šiviljsko obrt. Ob cesti na desni je imela Katarina Dremelj majhen lokal (od
54. Naslov: Vrhnika 15 (1890); Vrhnika 101
(1914); Stara cesta 7 (1934) Domače ime: Potrebuješ (1890); Potrebuješ Lastniki: Matevž Pustavrh (1824,1838); Franc Golob (1870); Marija Tišler (1879); Janez Potrebuješ (1890); Alojz Potrebuješ (1934)
Pritlična zidana hiša ima simetrično dvo-kapno streho z enostranskim čopom. Na dvoriščni fasadi je ohranjenih nekaj baročnih fragmentov. Portal iz črnega apnenca nosi letnico 1882.47
POTREBUJEŠ, Stara cesta 6
V hiši je konec 19. stoletja stanoval posestnik in kamnoseški mojster Janez Potrebuješ, rojen 1.1. 1830 v Horjulu, z ženo Marijo. Hišo je kupil leta 1886 od advokatskega pisarja Janeza Cukeleta, ki je prav tako stanoval tu z ženo Mathildo Sadnikar. Pri njih je živela še gostačica4" vdova Ivana Divjak, rojena 15.5. 1843 na Vrhniki, s tremi otroki, in sicer z Janezom (rojen 17. 5. 1870), Marijo (9.9.1871) in s Franco (10. 10. 1873).49 Leta 1910 se omenjajo kot stanovalci v hiši: hlapec Matevž Bradeška, podnajemnica Marjeta Malavašič, brivec Josip Mlinar, Franc in Antonija Trepal, kasneje pa tudi vdova
55. Pred Polrebujelevo hišo, z leve stojijo: Alojz Potrebuješ in žena Ančka, mali Pavelček Potrebuješ, neznanka. Dremljeva Pepca in loki Zeleznik (brat Antona Zeleznika), okoli 1928-1930.
1929 dalje) z volnenimi jopicami in s puloverji, ki jih je pletla v delavnici s pletilnim in šivalnim strojem. Pletenine je prodajala doma in na sejmih po Notranjskem. V ple tilstvu je bila redno zaposlena le njena hči Pepca, poročena Malavašič, in v zimskem času dodatno zaposlena pomočnica.51
Drcmljevi so stanovali v frčadi nad delavnico. Od devetih otrok sta bila dva sinova umetnika. Stane Dremelj, rojen 9. 11. 1906, ki je nazadnje živel v Radovljici, je bil priznani kipar in medaljer. Aco Dremelj je prav tako študiral umetnost. Nekaj časa se je ukvarjal z aranžerstvom, znane pa so njegove slike z barjanskimi motivi v posebni tehniki na ultrapas.
Po koncu druge svetovne vojne so v 1'otre-buješevi hiši živeli Galetovi z gradu Bistra, preden so se odselili na Dunaj. Tu pa je od leta 1951 dalje dvajset let živela tudi družina Jožeta Brenčiča po odhodu iz Majer-jeve hiše. Pred hišo je včasih stala kamnita klopca, na kateri seje lahko odpočil utrujeni popotnik ali pa so ženske malo poklepetale.
Lastniki: Mattcus Schnidcrschitsch (1824, 1838); Paul Žnidaršič (1879); Pavel Žnidaršič (1914); Pavel Žnidaršič (1934)
Prvotno nizka stavba Jeračnikove kmetije, na kateri so imeli dve kravi in nekaj sveta na sv. Trojici.
Priimku Žnidaršič sledimo neprekinjeno do leta 1824. Konec 19. stoletja so v hiši prebivali Pavle Žnidaršič (25. 1. 1834-8. 9. 1913) z ženo Marijo (rojena 3. 11. 1841) in sinovi Janezom (rojen 5. 5. 1867, izselil v Ameriko), Antonom (rojen 14. 9. 1869) in Pavlom (rojen 14. 1. 1875, umrl 1948) ter Pavlovim očetom Andrejem Žnidaršičem (30. 11. 1808-29. 11. 1900)."
57. ¡eračnikov Tone, okoli leta 1930.
JERAČNIK, Stara cesta 8
56. Naslov: Vrhnika 16 (1890); Vrhnika 105
(1914); Stara cesta 11 (1934) Domače ime: Jeračnik (1870); Jeračnik (1914); Jeračnik; Žnidaršič
Jeračnikov Tone (Anton) je bil znan vrhniški posebnež in pesnik.
Kmetijo je prevzel najmlajši Pavle. V zakonu z Marjeto Mele (1878-1946) z Vrhnike so se jima rodili sinovi: Pavel (3. 2. 1908-1. 9. 1945), Franc (14. 10. 1910-2. 7. 1937) in Josip (16.9. 1913-11.3.1915)." Pavel je postal sodnik ter se poročil z Jurjevčičevo Frančiško - Fani (1911-1997) z Vrhnike. Hišo je podedoval njun mladoletni sin Janez Žnidaršič. Ob zastopanju Frančiške Žnidaršič jo je leta 1956 prodal Jožefi Malovrh iz Ligojne, ki je hišo podarila sinu Jožetu Malovrhu. Jože sedaj stanuje v njej z ženo Marijo, s sinom Tomažem in z njegovo družino ter s hčerko Andrejo.
STANOVNIK, Stara cesta 10
m
58. Naslov: Vrhnika 17 (1890); Vrhnika 106
(1914); Stara cesta 12(1934) Domače ime: Satlar (1870); Verbič (1890,1914);
Kržan; Stanovnik Ustniki: )akob Mclle (1824,1838); Ihomas Oblak (1870); Andreas Verbič (1879); Marija Verbič (1910); Julijana Voljč (1911); Anton Stanovnik (1934)
Zakonca Andrej Verbič (rojen 16. 11. 1818 v Dolenjem Logatcu) in Marija (rojena 17. 12. 1832 v Podkraju pri Vipavi) nista imela svojih otrok, pač pa sta k sebi vzela rejenko Julijo Srebot, rojeno 20. 2. 1876 v Trstu. Z njimi so v hiši živeli še gostača Neža Nagode s hčerjo Marijo in sodniški pripravnik Janez Pirnat ter družine Franca, Mihaela in Gašperja Oblak; skupaj 17 ljudi.M Julija se je poročila s krojačem Janezom Voljčem (rojen 27. 3. 1869), Mačkovim s Stare ceste. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, Janez (10. 6. 1896), Angela (19. 5. 1897), Marija (30. 6. 1898), Ivana (21. 11. 1899), Ivan (17. 2. 1901), Justina (10. 8. 1902) in Frančiška (26. 11. 1913). Po letu 1914 seje vsa družina preselila v Ljubljano, hišo pa je prevzel trgovec Ivan Keržan (3.10. 1886-14. 5.1923), rojen v Cundrovcu (župnija Brežice), ki je že do tedaj prebival v hiši z ženo Ano Čop, rojeno 30. 6. 1888 v Koroški Beli, in s sinom Ivanom Lavrencijem (rojen 3. 9. 1915)."
Leta 1910 sta zakonca Voljč v hiši gostila še Julijino teto, vdovo Marijo Verbič, in pomočnico Antonijo Mele.56
Od Keržanovih je leta 1926 kupil hišo Anton Stanovnik, ki je v stavbi odprl modno krojaštvo (1927). Pred tem je hišo obnovil in dvignil za eno nadstropje, leta 1938 pa prizidal k hiši še pomožna prostora, pralnico in klet. V spodnjih delih hiše so bile delavnice in kuhinja, ob cesti pa lokal za sprejem strank in velike izložbe.
59. Načrt za prenovo hiše Antona Stanovnika, 1927.
Krojaštvo je vodil Anton Stanovnik, posle pa žena Francka, rojena Kete. Francka je izdelovala tudi oblečene gumbe. V najboljših časih so zaposlovali več krojačev. Šivali so za številne Vrhničane in okoličane ter vojaške uniforme." Zgornji prostori so bili namenjeni stanovanju domačih in ena soba za najemnika. Po drugi svetovni vojni je bilo v stavbi šiviljstvo IUV z usnjeno konfekcijo, kasneje pa prodajalna čevljev Planika.
V družini so se rodili otroci: Tone, Majda in Francka - Nanika. Tone Stanovnik, elektrotehnik, je imel po drugi svetovni vojni dolga leta amaterski plesni ansambel. Z ženo še sedaj stanuje v hiši. Lokala oddaja v najem trgovini z darili Levček in trgovini s čevlji Maja.
6<). Ansambel Toneta Stanovnika gostuje v Omišlu na Krku, z leve si sledijo: Franc Dolinar, Tone Sta-novnik, Tone Jurjevčič in Vehar Franc, 1955.
LENARČIČ, Stara cesta 13
61. Naslov: Vrhnika 18 (1890); Vrhnika 110
(1914); Stara cesta 16 (1934) Domače ime: Lenaršič (1870); Lenarčič Lastniki: Michael Jellouscheg (1824, 1838): Andreas I.enaršič (1870); Anton Iglič (1910); Josip Lenarčič (1934)
V času vrhniškega popisa prebivalcev iz leta 1890 so v Lenarčičevi hiši živele štiri podnajemniške družine: Josip in Marija Koštnar z Vrhnike, Marija Kenk s hčerjo Marijo z Vrhnike, družini Jerneja in Franca Zdešarja iz Zaklanca pri Horjulu ter vdova Marija Pivk. V skupnem gospodinjstvu s Koštnarjevo družino je bil še pomočnik Josip Kovačič, rojen v Dolskem pri Kamniku.58 V letih od 1890 do 1894 je tu stanovala
tudi Cankarjeva družina pri babici.
Leta 1910 je v hiši prebival krojač Anton lglič, rojen leta 1850, z ženo Margareto, rojeno leta 1855, poleg njiju pa tudi pek Le-nard Kacin z ženo Terezijo, gostitelja Josip in Marija Koštnar, vajenec Ivan Peklaj ter kasneje še gostilničar Franc Korenčan.5*
V	delu hiše je Igličeva Tona prala in likala perilo. Leta 1914 je hiša, last J. Lenarčiča, služila kot skladišče in pekarija.60
V	obdobju med vojnama se je v hiši nahajala pekarna Franc Dremelj, nato so tu stanovali Paškulini, ki so se po rojstvu dvojčkov preselili v Maribor.
Kasnejši stanovalci so bili Rotarjevi, ki so tu v letih 1934-1948 pekli kruh in slaščice. Po drugi svetovni vojni so se preselili v današnjo Rotarjevo hišo. Staro Lenarčiče-vo stavbo je prevzela Kmetijska zadruga, ki je za krajši čas nadaljevala s peko kruha, potem pa ga le še prodajala. V stavbi nekdanjega hleva je pozneje imel Mate Kordič svojo vinsko klet, Krašovec pa kolarsko delavnico. Kolar Krašovec je izdeloval kolesa za vozove, ročaje, grablje in smuči iz jesenovega lesa.61 Danes je v hiši dnevni bar Jernejev kot.
62. Pred Lenariičevo hišo, v nadaljevanju nekdanja Maklavova, l.orenčkova in Hodnikova hiša, obdobje med vojnama.
PIŠLER, Stara cesta 15
63. Naslov: Vrhnika 19 (1890); Vrhnika 111
(1914); Stara cesta 17 (1934) Domače ime: Miklov (1870); Maklav (1890);
Miklov (1910); Miklav (1914); Pišler Lastniki: Paul Buntschitsch (1824, 1838); Jožef (Josip) Brenčič (1879, 1910); Valentin Brenčič (1910); Marija Pišler (1934)
Hišni portal nosi letnico 1879 in začetnici J. B. Prvotni gospodarji hiše so bili Brenčiči, ki so tu stanovali celo 19. in prvo tretjino 20. stoletja: Pavel, Valentin, Jožef in Frančišek Brenčič." Predzadnji, posestnik Jožef Brenčič (1853-1908) je bil poročen s Franči-ško Podobnik (1855-1925) iz Sinje Gorice. Imela sta sedem otrok, Franco (rojena 31. 3. 1880) Marijo (rojena 29. 11. 1881), Lovra (rojen 13.8.1887), Uršo (rojena 4.10. 1889), Franca (rojen 25. 11. 1893), Jožeta (rojen 3. 3. 1896) in Jero (rojena 1. 3. 1899). Z družino sta živela še Jožefova starša Valentin in Jera ter Jožefovi samski sestri Liza in Neža, obe umrli v Trstu leta 1901.65
Hišo sta od Jožetovega naslednika Franca Brenčiča in žene Lucije Vihtelič kupila Edvard in Marija Pišler, ki sta pred tem stanovala v Klamovi hiši.64 Franc Brenčič seje z družino preselil v Mrovcovo, Lovro Brenčič v Brenčičevo in Jože Brenčič v Ma-jerjevo hišo. Jože Brenčič, čevljarski moj-
ster in delavec v parketarni, je bil poročen s Katarino Leskovec, rojeno leta 1898 v Logatcu, s katero sta imela sina Jožeta (letnik 1925) in hčer Milko (letnik 1926). Jože je padel med drugo svetovno vojno, Milka pa danes živi v Komotarjevi hiši.
Pišlerjevi so zbirali in odkupovali zdravilna zelišča, ki so jih odpošiljali po vsem svetu. V tej hiši so imeli odkup, večje količine pa so skladiščili v bivšem Jelovško-vem skladišču na Tržaški cesti 17, nekdanjem skladišču idrijskega rudnika.
Pred začetkom druge svetovne vojne je Marija Pišler nameravala dvigniti hišo za dve nadstropji in napraviti prizidek. »Zidarski mojster Jakob Celarc z Vrhnike ji je napravil ocenitev porabe materiala in opravljenih del za omenjeno preureditev na 85. 854 dinarjev:
zidarsko delo z vsem potrebnim
materialom...................................... 65. 311
tesarsko delo ............................ 7. 741
mizarsko delo in kar sodi poleg.... 12. 802
v skupni vrednosti................ 85. 854 din
Pri izračunu ni upošteval potrebnega lesa, ki ga ima lastnica sama in strešne opeke, ker naj bi v poštev prišla še stara.«6'
nn nn na um nm
64. Nerealiziran načrt prenove hiše Marije Pišler, 1941.
Velik vzpon podjetja in načrtovani dvig hiše za dve nadstropji je preprečila druga svetovna vojna. Pišlerjevi so imeli tudi destilarno na Klisu, Vrhničani soji rekli »Pišlerjev malen«. Nekdanji mlin so predelali za mletje smrekovih vršičkov, iz česar so potem kuhali smrekovo olje. Po drugi svetovni vojni je podržavljeno destilarno prevzela Droga.
Po vojni se je družina razselila; oče Edvard in mlajši sin Janez sta odšla v Ameriko, starejši Edi (1928-2002) pa je najprej študiral elektrotehniko v Ljubljani in nato odšel na Švedsko v Uppsalo. Leta 1970 je doktoriral in predaval na tamkajšnji univerzi. Doc. dr. Edvard Pišler je pokopan na Vrhniki. Njegova starejša otroka Edvard in Staša živita v Sloveniji, mlajši Bojan pa je ostal na Švedskem. Marija Pišler je živela doma in izdelovala lepe prtičke. Umrla je leta 1972.
LORENČKOVA HIŠA, brez številke
65. Naslov: Vrhnika 20 (1890); Vrhnika 114 (1914);
Stara cesta 21a (1939); Stara cesta 16 (1970) Domače ime: Mele (1870, 1890); pri Lovrenčku
(1910); Žonta (1914); Žontova ledenica Lastniki: Franc Schonta (1824); Franz Shonta (1838); Lorenc Krasovc (1870); Lorenz Krašovc (1879,1890); Ignac Hodnik (1910, 1934)
Pritlično zidano hišo peterostranega tlorisa pokriva streha s čopoma. Ima kamnit polkrožno zaključen baročni portal s ka-setiranimi vratnicami in baročne okenske
okvire. Stavba datira v sredino 18. stoletja.6* Na sklepniku portala sta vrezani začetnici imen I. H.
V prvi polovici 19. stoletja je bil lastnik stavbišča Franz Schonta (izg. Šonta -> Žonta).67 Konec 19. stoletja je v hiši stanoval posestnik Lorenc Krašovc (21. 8. 1814-15. 7. 1896) z ženo Ano, rojeno Žonta, 24. 7. 1824, s hčerjo Ivano (rojena 11. 5. 1866), sinom Josipom (rojen 15. 3. 1869) in z ženino sestro, gospodinjo Leno Žonta (rojena 5. 5. 1836).6"
S Krašovca je posest prešla na Hodnike; tako se že leta 1910 omenja kot lastnik prazne hiše Ignac Hodnik, Žontov.*9 Lo-renčkovi hiši so poslej rekli tudi Žontova ledenica. V njej naj bi po pripovedovanju imeli ledenico in skladišče. V stavbi so tudi kuhali klobase. V nadaljevanju zgradbe je bil goveji hlev in prostor za vozove. Podstrešje je bilo namenjeno spravilu sena.
Ignac Hodnik je hišo večkrat prenavljal in povečeval. »Dne 2. julija 1910 je na občinski urad Vrhnika vložil prošnjo za prezidavo stavbe, vendar so someščani: Anton Krašovic, Ivan Volč, Frančiška Brenčič, Terezija Hamovc, Jože Arhar, Ivana Ogrin, Jera Simon, Ivan Tomic in Lorenc Kenk na pobudo Franca Keržeta gradnji oporekali. Novi vogal hiše, pomaknjen nekoliko ven proti občinski cesti, jih bo oviral pri izvozu in uvozu z omenjene javne ceste na okrajno staro cesto, po kateri prevažajo svoje pridelke, zlasti seno, s Klisa. Ignac jim odgovarja, da bi nameravani zid, s katerim bi poravnal fasado svoje hiše, stal na njegovem svetu. Oba kantonska kamna bi ostala, kakor sta do sedaj stala, cesta pa bi imela isto širjavo, kot jo ima sedaj, to je 2,58 m. Zaradi lažjega prevoza vozov bi napravil zid na vogalu proti okrajni cesti zaokrožen. V primeru poškodbe zidu ne
bo zahteval nobene odškodnine. Iz mlajših načrtov pa je razvidno, da je hiša ob Stari cesti ohranila zamaknjena vogala.«70
y\. KMJ
VddoV _
	H-lR		Ea	S-I	3UPU-	
■ M ^ i	HHHH J		b	\hhhhÁ		
66. Načrt prenove Lorenlkove hiše, 1910.
Pri novem številčenju hiš iz leta 1934 se hiša ne omenja, zato sklepamo, da je bila prazna. Že dve leti kasneje je Ignac Hodnik pri stanovanjskem delu stavbe povečal ku hinjo v smeri proti sosedi Mariji Pišler. »Povečava je Ignaca stala nizkih 2.150 din, kar zidarski mojster Ivan Petkovšek razlaga s tem, da je Hodnik uporabil nazaj star gradbeni material, sam pripravil les in opravil težaška dela s svojimi ljudmi.«71 Pred drugo svetovno vojno je Ignac v hiši, ki jo je že več let uporabljal kot gospodarsko poslopje, uredil dve sobici. »Vrhniška občina je leta 1939 stavbi dodelila uporabno dovoljenje in hišno številko Stara cesta 21 a.«72
HODNIK, Stara cesta 18
67. Naslov: Vrhnika 21 (1890); Vrhnika 116
(1914); Stara cesta 21 (1934) Domače ime: šonta (1870); Žonta (1914); Žonta;
Hodnik (danes) Lastniki: Valentin(o) Istenitsch (1824.1838);
Mathias Hodnik (1870. 1879); Ignacij Hodnik (1910); Ignac Hodnik (1934)
Poleg Lorenčkove hiše stoji ob cesti Ho-dnikova hiša, ki je imela v lasti tudi nekaj obdelovalne zemlje. V nadaljevanju je pri-zidana klavnica, ki je delovala do konca druge svetovne vojne. Ob cesti je bila tudi mesnica za prodajo mesa in mesnih izdelkov. Hodttikova mesarija je bila svoj čas največja na Vrhniki.73
Z mesarstvom se je ukvarjal že posestnik Matija Hodnik (rojen 25.2.1840) konec 19. stoletja. V ta namen je od Gregorja Mihev-ca na nasprotni strani ceste na meji s hišo Jakoba Rodcta kupil zemljišče v izmeri 5 x 6 m za postavitev zidane ledenice71 (glej Zontova ledenica).
Matija Hodnik, rojen očetu Mihaelu Hodniku in materi Elizabeti Zonta, po kateri se je pri hiši ohranilo hišno ime Zonta, se je poročil z Johanno Podobnik iz Sinje Gorice. Postal je vdovec in se ponovno poročil z Mino Tomšič. V zakonu so se jima rodili otroci: Nace (4. 8.1871), Janez (8. 10. 1874), Andrej (21. 11. 1877), Marija (7. 1. 1886) in Matevž (4. 9. 1889). S Hodniki sta v skupnem gospodinjstvu prebivali še gospodarjeva priletna mati Liza (letnik 1818) in njena hči Franca (letnik 1850).75
Za Matijem, ki je živel v hiši kot užitkar, je prevzel kmetijo najstarejši Nace, mesar. Leta 1908 se je poročil z Marijo Rozman, rojeno 10. 6. 1888 v Vrzdencu. Rodili so se jima otroci: Ivan - Janko (rojen 23. 10. 1910), Marija (rojena 30.7.1911), Cirila (rojena 25. 5.1913) in Frančišek - Lenk (rojen 18. 8. 1917).76 V hiši so gostili tudi deklo Marijo Jerino, vajenca Ludovika Poljanca ter Marijinega brata Franca Rozmana.77
Janko je bil tudi izučen mesar in je odprl mesnico na Stari cesti 1; Lenk, elektroteh-
68. Polaganje asfalta: l.orenčkova, Hodnikova. šuiteriičeva, Adamičeva, Kunslljeva in zadaj Hcnelkova hiša, 1955.
nik, pa je podedoval obe hiši in posestvo. Lenku so se v zakonu rodile hčerke Marija, Meta in Alenka. Marija in Alenka še stanujeta v hiši; Meta, poročena Mohar, pa živi v Sinji Gorici.
ŠUŠTERŠIČ, Stara cesta 19
69. Naslov: Vrhnika 22 (1890); Vrhnika 118 (1914);
Stara cesta 23 (1934) Domače ime: Mačk (1870); Maček (1890, 1914); Šušteršič
l astniki: Agnes Dollenz (1824, 1838); Jakob Vo-lič (1879); Helena Voljč (1914); Leopold Voljč (1934); Franc Šušteršič (1939)
Tu je stala hiša Mačkovega Poldeta. Bil je najmlajši sin posestnika Jakoba Voliča (rojen 18.7.1832) in njegove žene Lene (Helena, rojena Dolenc, 14. 5.1844), ki sta imela poleg Poldeta še sinove: Franceta, Janeza, Antona, Jakoba, Karla in hčer Frančiško.78 Hči Frančiška, rojena 5. 10. 1875, šivilja, se je 30. 5. 1897 poročila z usnjarjem Antonom Tršarjem, s katerim sta kasneje sezidala hišo v Novi vasi.79 Fantje so se prav tako ukvarjali s krojaštvom ali čevljarstvom.80 Polde, rojen 3. 10. 1883, je bil poročen z Ivano Križaj, rojeno 7. 4. 1887 v Verdu81. Bil je krojač, vendar se je precej zadolžil, zato je občina hišo prodala na dražbi. Kupil jo je Franc Šušteršič, Brlinč-kov, ki je že približno deset let stanoval v sosednji Adamičevi hiši.

f/t C t *

70. Situacijski načrt Adamičeve, Suileriičeve, Hodnikove in Lorenčkove hiše, 1882.
Franc Šušteršič je hišo podrl in leta 1939 postavil novo dvonadstropno. V pritličju spredaj so bili prostori, namenjeni za trgovino s kolesi, zadaj pa je bila ključavničarska delavnica. Po drugi svetovni vojni se je v lokal najprej naselila trgovina s čevlji Bala, nato Elektro DES in pozneje prodajalna čevljev Borovo, ki še vedno obratuje. Šušteršičevi so obdržali eno stanovanje v prvem nadstropju, v drugem je bilo stanovanje dolga leta vojaška last.
Franc in Valentina Šušteršič sta imela sinova Nika, usnjarskega tehnika, in Tineta, strojnega ključavničarja. Stanovanji v zgornjem nadstropju sta sinova prodala IUV ter si zgradila hiše Ob potoku in na Idrijski cesti. Pozneje vrnjen lokal sta prodala Jožetu Adamiču. Niko Šušteršič je imel v njem v letih 1970-1975 prvo kemično čistilnico na Vrhniki.
ADAMIČ, Stara cesta 21
71. Naslov: Vrhnika 23 (1890); Vrhnika 119
(1914); Stara cesta 24 (1934) Domače ime: Japelj (1870, 1890); Nežnik (1914);
Ne/enk; Adamič Lastniki: Johan Legath (1824,1838); Avguštin Pirnat (1870,1879); Janez Tomic (1891, 1914); Francka Pivk (1934)
Nadstropna zidana hiša je krita s strmo dvokapno streho. Strešne kapi zapira profiliran podstrešni venec. Fasade so členjene z delnim zidccm, šivanim robom, polji pod okni iz ometa. Pravokoten portal ima letnico 1868."2 Hiša je bila poznana kot Neženkova kmetija.
Posestnik Janez Tomic, rojen 29. 4. 1847 v Rovtah, se je trikrat poročil. Prvič z Nežo Jerebic iz Rovt leta 1877, drugič s Heleno Grdina iz Preval leta 1896 in tretjič z Marijo Pivk iz Zaplane leta 1900." Na domačiji so živeli še gostača z vrhniške okolice: Jurij Koprive s štiričlansko družino in Apolonija Zitko s sedemčlansko družino ter tričlanska družina Andreja Svigel iz Begunj pri Cerknici."
Janez Tomic je leta 1909 začel s prenovo svoje enonadstropne hiše."
Ko so Neženkovi pomrli, je posest podedovala Marijina nečakinja Francka Pivk (1919-2007), Mivškova iz Strmice, poroče-
na Teršan. Hišo je dajala v najem. Tako so tu stanovali Kogojevi, električar Riko Ko-kot z družino in v pritličju Franc Sušteršič z družino. Tone Pivk, Koširjevi in še veliko drugih, predvsem priseljencev z juga države. Franc Šuštcršič je v Neženkovem hlevu uredil ključavničarsko delavnico, tehnično trgovino pa v Hočevarjevi hiši. Mehanik Avgust Kogoj je imel »Pri Ne-žnk« trgovino s kolesi in šivalnimi stroji.86 Pozneje je v njegovih prostorih delovala majhna Koširjeva trgovina z zelenjavo.
Nazadnje je bila hiša prazna. Francka Teršan jo je prodala Jožetu Adamiču, ki jo je prenovil ter v njej uredil prodajalno piškotov, za hišo pa dozidal pekarno.
Na notranjem dvorišču stoji poslopje, prej namenjeno za hlev. Najprej si je Franc Šu-šteršič v njem uredil ključavničarsko delavnico. Ko pa se je preselil v sosednjo novo hišo, je stanoval v stavbi mizar Franc Molek - Polanškov. V njej je imelo sedež Društvo kmetskih fantov in deklet. Tik pred drugo svetovno vojno so bili tu jugoslovanski vojaki, po vojni pa krajevno podjetje pleskarjev in nato Obrtniški dom.
72. Naslov: Vrhnika 202 (1890); Vrhnika 121
(1914); Stara cesta 26 (1934) Domače ime: Šlosk (1870); Šlosk (1914); Nace; Kunstelj
Lastniki:)... Mazhezh (1824); Tomhas Mazhezk (1838); Valentin Maček (1870, 1890); Liza Maček (1910); Ignac - Nace Kunstelj (1934)
Nace Kunstelj je leta 1931 zgradil hišo na prostoru nekdanje Šloskove hiše, ki je bila dolga in nizka. Njena zadnja znana lastnica je bila posestnica Elizabeta - I,iza Mihevec (18. 11. 1846-8. 2. 1925), vdova Maček.'7 Njen mož Valentin Maček (13. 2. 1843-1. 8. 1899) je bil ključavničar (šlosar, 1843) tako kot njegov oče Franc Maček.88 Elizabeta je bila Valentinova druga žena. S prvo ženo Katro (letnik 1842) je Valentin imel hčer Franco (rojena 29. 10. 1870) ter sinova Franceta (11.3.1873) in Načeta (11.7.1883). V hiši so nudili prostor tudi učencu Matevžu Kobalu, rojenemu 17. 9. 1876 v Idriji.89
73. Načrt stanovanjske hiše Ignaca Kunstlja. 1931.
V novi stavbi je bila pred drugo svetovno vojno zelo znana gostilna »Pri Nacetu«, lastnika Načeta Kunstlja. V njej so se shajali vidnejši ljudje, zdravnik dr. Klepec, zobozdravnik Detter ter Katarinovcov Vinko, lovci in nekateri višji oficirji tedanje jugoslovanske vojske, ki so gradili nad Vrhniko obrambni zid. Zadaj za hišo je bilo manjše dvorišče in tako imenovana veranda, kjer so imeli letne prostore. Po pripovedovanju je mati znala zrediti debele purane in pripraviti dobre krofe. Gostilno je podedovala nečakinja Olga, ki se je poročila z Ivanom Kogejem, vendar je gostilna počasi zamrla. Hišo je podedoval
sorodnik Tone, ki je prepustil vse imetje svojim sorodnikom. V pritličju deluje kozmetični salon Rosana.
OKRAJŠEK, Stara cesta 25
74. Naslov: Stara cesta 25
Domače ime: Okrajšek; Šinkovec (danes)
Lastniki: Franc Okrajšek; Mira Šinkovec
Okrajškova hiša je bila zgrajena leta 1971 na Modlovem vrtu. Franc Okrajšek (19112005) je prišel na Vrhniko s Kalinovo usnjarno iz Mokronoga leta 1945. Napredoval je v vodjo stranske dejavnosti v IUV in bil nazadnje obratovodja ščetinarne. Bil je aktiven v družabnem življenju, posebno pri Olepševalnem društvu, pozneje Turističnem društvu, in pri gradnji vrhniškega vodovoda. Bil je velik ljubitelj starih avtomobilov - »oldtajmerjev«. Pri svojih 90. letih je bil proglašen za najstarejšega šoferja. Danes živi v hiši hči Mira z možem Ferdom Šinkovcem in s hčerko Andrejo.
75. rane Okrajšek z »oldtajmerjem« iz leta 1960,2001.
Ob Stari cesti na križišču s Krpanovo cesto je nekdaj stala kapelica s freskami Simona Ogrina.®0 Tam stoji danes lipa, ki jo je ob kapelici zasadila Nacetova mati okoli leta 1930.
76. Vrhničani pred kapelico, okoli 1930.
POPIT, Stara cesta 31
77. Naslov: Vrhnika 24 (1890); Vrhnika 130
(1914); Stara cesta 35 (1934) Domače ime: Dolenc (1870); Janez Mcrkon Be-
nedik (1890); Benedk (1914); Popit Lastniki: Matteus Kosche (1824, 1838); Maria Flachtar (1870); Marija Plachter (Flahtar) (1879); Janez Benedek (1910); Janez Benedik (1934); Franc, Lenart in Janez Popit (1969)
Ob cesti je včasih stala stara Benetkova hiša, znana po klobučarski obrti. S klobu-čarstvom se je začel ukvarjati Janez Benedik, rojen 9.12.1859 v Vincarjih 6 pri Škofji Loki, ki se je obrti učil pri KrašovcuPred
Benediki je v hiši živel posestnik Franc Su-štcršič (rojen 3. 12. 1863) z družino, ženo Marijo (rojena 9. 1. 1866) in s sinom Francetom (rojen 3. 9. 1889), z ovdovelim očetom Josipom ter dvema samskima bratoma Josipom in Janezom.92
78. Benetkova hiša.
Janez Bcncdik je bil poročen z leto dni mlajšo Marijo Golob z Gline, s katero sta najprej živela kot podnajemnika v Majerje-vi hiši.91 V zakonu so se jima rodile hčere: Justina (7. 10. 1891), Amalija (17. 7. 1893), Marija Ana - Minka (6. 9. 1900) in sin Janez (4. 6. 1904). Pred rojstvom Marije Ane so se preselili v to hišo.94 S klobučarjevo družino sta pred prvo svetovno vojno živela še dekla Franca Gostiša in Franc Mrak.95 Minka se je 14.6. 1920 poročila s trgovcem Tomažem Popitom (rojen 27. 12. 1897) z Drenovega Griča. Imela sta sinova Franceta in Lenarta. France Popit, rojen 3.8.1921, je znan slovenski politik.
Popitovi so staro hišo podrli in na meji njene zadnje stene postavili novo dvodru-žinsko v letih 1967-1969. Prvo nadstropje je pripadlo Francetu, pritličje pa Lenartu s sinom lanezom in hčerko Matejo. V hiši živi danes Lenartova žena.
79. Minka Popit pred hišo. zadaj Štularjeva hiša, okoli 1965.
ROŽMANC, Stara cesta 35
80. Naslov: Vrhnika 230 (1890); Vrhnika 134
(1914); Stara cesta 38 (1934) Domače ime: Laudonova kovačija (1870); Lav-donova kovačnica (1890); Laudanova kovačija (1914); Rožmanc Lastniki: Langemvalter (1870); Simon l.angen-walter (1879); Andrej Prelog (1910); Anton Rožmanc (1934); Helena Rožmanc - Drašler (1999); Gašper Drašler (danes)
Hiša je nastala med leti 1838 in 1870, verjetno na pobudo kovačev Langemvalter-jev, po domače Lavdatiov, ki so stanovali
na nasprotni strani ceste (danes Krainar). Nadstropna stavba je bila nadzidana leta 1888. Pritlični severni del sloni na arkadnih lokih, v nadstropju zahodne fasade je zaprt lesen gank. Ima strmo dvokapno streho in ohranjen banjast obok z oproga-mi.96 Zapuščena hiša ima spodaj kovačijo, ki je edina še stoječa na Vrhniki. Stavba, ki je zaradi nekdanje dejavnosti zaščitena, je izredno zanimiva in še v svojem propadanju lepa, zato bi bilo potrebno najti možnosti za njeno obnovo.
Prva znana stanovalka hiše je bila Marijana Srše (rojena leta 1820) s sinom Lo-rencom (rojen 1853) ter hčerama Marijo (rojena 1856) in Ivano (rojena 1864).97 Za njimi so tu stanovali podnajemniki: Jakob Vihtelič (rojen 25. 7. 1823) z dve leti mlajšo ženo Marijo in s hčerko Franco (rojena 29. 11. 1864) ter |anez Kavčič z ženo Marijo."'
Prvi pisni vir o delujočem kovaču pri hiši je iz leta 1910, ko seje kovač Andrej Prelog lotil prenove kleti v hiši in živinskega hleva.79 Andrej je stanoval tu z ženo Franco Zdešar in s sinom Andrejem, pomočnikoma Francem Bizlajem in Karlom Naratom
ter z učencem Janezom Fajfkom.'00 - *
Poslopje je od Preloga kupil Anton Rož-manc, rojen 9. 1. 1882 v Verzdencu in nadaljeval z opravljanjem kovaške obrti. V kovačiji so podkovali konje, vole, okova-li so vozove in opravili še druga kovaška dela, na primer izdelovali motikc, kladiva in sekire.101
Anton Rozmane seje leta 1907 poročil s Heleno Zvokelj, rojeno 16.4. 1886 v Zaklancu. Rodili so se jima hči Marija (4. 8. 1910) in trije sinovi.102 Najstarejši je bil Tone (rojen 8. 5.1908), kovač; drugi je bil Vencelj (rojen 26. 3. 1912), ki je bil zaposlen na železnici in se je poročil pri Sv. Duhu pri Školji Loki; najmlajši je bil Maks (rojen 9.10.1914), tudi kovač. S propadom prevozništva je zamrlo tudi delo v kovačiji. Tako sta morala Tone in Maks poiskati delo drugje.
Novi lastnik kovačije je postal Marijin sin Primož Zcleznik in jo nato prodal sestrič-ni dr. Heleni Drašler. Hišo nameravata obnoviti Gašper in Silvija Drašler.
zlbert, Stara cesta 37
81. Načrt za zidavo nove kleti in živinskega hleva ob htti Andreja Preloga, 1910.
82. Naslov: Vrhnika 25 (1890); Vrhnika 135 (1914); Stara cesta 39 (1934) Domače Ime: Gartnar (1890, 1870); Gortnar (1914); 7-ibert
Lastniki: Matteus Ableitner (1824, 1838); Joseph Siberl (1870): Jožef Žibert (1879); Janez Žibert (1910); Janez Žibert (1934)
Leta 1910 je prebival v hiši delavec lanez Zibert, rojen 30.9.1891, z očetom Josipom (1841-1917) in materjo Nežo (1844-1913), rojeno Trček. Pod svojo streho so nudili prostor tudi beračici, vdovi Mariji Vihte-lič, in usnjarju Valentinu Istenič.103
Janez Zibert je delal na žagi pri Tomšiču kot strojnik. Poročil seje z Marijo Kranjc (rojena 30. 6. 1893 v Podgori) pred začetkom prve svetovne vojne. Janeza so takoj po poroki vpoklicali na vojaško dolžnost za štiri leta. Prvorojenki Mariji, rojeni 31. 1. 1915, so sledili Ivan (rojen 6. 1. 1919), Frančiška (rojena 4. 10. 1921) in Silvester (rojen 15. 12. 1922).104
Pri hiši so imeli kravo in osla, za katera so leta 1930 zgradili nov hlev v hišnem prizidku.
4 jjji ff -*—» »Vi.^ .^v.,^., .	M tu.
LESKOVEC, Stara cesta 40
83. Načrt prizidka k hiši Ivana Žiberta, 1930.
Ivan je nazadnje delal kulise pri RTV Ljubljana, Silvo pa je bil zaposlen kot strojevodja na železnici. Doma je ostala Frančiška, šivilja. Z možem in nasledniki živi v hiši, ki je bila prenovljena leta 1982.lui
84. Naslov: Vrhnika 251 (1890); Vrhnika 139
(1914); Stara cesta 42 (1934) Domače ime: lelovskova štala (1890); Glažar; l.eskovec
Lastniki: Anton l.eskovec (1914); Anton in Karol Leskovec (1934)
Hiša je mlajšega nastanka, verjetno iz leta 1888,10,1 kar potrjuje tudi hišni portal z omenjeno letnico in črkami M. J. Konec 19. stoletja je tu stanovala podnajemniška družina Josipa Marinka (rojen 20. 2. 1830) in Marjete (rojena 12.7.1861) s šestimi otroki, to je: z Josipo (rojena 16. 4. 1882), Alojzijem (rojen 27. 5. 1883), Janezom (rojen 13. 4. 1885), Marijo (rojena 30. 11. 1886) ter dvojčicami Albino in Franco (rojeni 1. 3. 1889).107
Stavba je dobila današnjo podobo leta 1935, ko jo je lastnik Anton Leskovec, rojen 7. 5. 1869 pri Glaiarju na Vrhniki 47, dvignil za eno nadstropje.10" Pisno vlogo na vrhniško občino za prenovo hiše je vložil Anton Leskovec, prošnjo za uporabno dovoljenje iste stavbe pa njegov sin, posestnik in trgovec Karol Leskovec, rojen 26. 10.1904.IW Karol Leskovec je imel v spodnjih prostorih trgovino z mešanim blagom (1935).
Karol Leskovec je bil četrti otrok Marije, rojene Divjak, 9. 9. 1871 v Verdu, in hišar-ja Antona Lcskovca, tovarniškega delavca.
Po poroki leta 1895 sta najprej živela pri Glažarju, kjer so prebivali tudi Antonov brat Jakob Leskovec z ženo Nežo Pire z Rudnika, sestri Franca in Ivana ter sestra Lenka z otrokoma Jakobom in Marijo"0. Anton in Marija sta imela poleg Karla še hčeri Ano (rojena 9. 7. 1896) in Frančiško (rojena 4. 10. 1910, poročila 15. 10. 1912 s Frančiškom Hrenom) ter sinova Frančiška (rojen 24. 3. 1898) in Jožefa (rojen 6. 3. 1908), ki je bil prvi rojen v tej hiši.'"
V prostorih nekdanje trgovine je bila do nedavnega cvetličarna Karlove hčerke Veronike Boh. V nadstropju je stanoval Karlov sin Jože z družino.
POLANC, Stara cesta 45
86. Naslov: Vrhnika 26 (1890); Vrhnika 178
(1914); Stara cesta 47 (1934) Domače ime: Polanc (1870, 1890); Poljanka
(1914); Polanc Lastniki: Paul Simon (1824, 1838); Ignac Simon (1870); Jera Simon (1879, 1909); Marija Simon (1934)
Enonadstropna ambicioznejša zgradba je pokrita z dvokapnico na čop, kritina je bo-brovec. Ima petkoten tloris in kamnit, ločeno oblikovan portal, ki je zgoraj zaključen z ravno profilirano preklado, datiran z letnico 1837 in začetnicama P. S. Stavbo datiramo v zgodnejše 18. stoletje, o čemer pričajo kamniti baročni okenski okvirji in banjasto obokani prostori v zadnjem delu pritličja oziroma kleti. Današnji obseg hiše je nastal z združitvijo vsaj dveh objektov med leti 1825 in 1837, ko jo je takratni lastnik Paul Simon prenovil in na dvorišču zgradil prizidek. Po ustnem izročilu so se pri hiši že v 19. sto-87. Baročno okno, 2008. letju ukvarjali Z
usnjarstvom, čemur je bila prirejena tudi notranjost stavbe in prizidan dvoriščni prizidek - delavnica za predelavo kož. Kože so shranjevali v prvem nadstropju, potem ko so se posušile na podstrehi."2 Hiša je bila v celoti obnovljena v 90. letih 20. stoletja."5
Pred prvo svetovno vojno je tu živela pose-stnica vdova Jera Simon (26. 2. 1837-1. 11. 1915), rojena Verbič, s hčerjo Marijo (rojena 28.12. 1861). Sin Anton (rojen 7. 1. 1861) je odšel na Nemško."4 Leta 1910 se omenja v hiši tudi podnajemnik Franc Fefer."5
Posest je prevzela Marija Simon - Ma-rička. Pri hiši je bila kmetija s hlevom v pritličju. V nadstropju so bila stanovanja, kjer je bilo vedno veliko stanovalcev. V pritličju so stanovali Dremljevi.
Pred letom 1930 so imeli za hišo dve večji jami za strojenje kož. Ko so prenehali z
H
85. Hišni portal. 2008.
usnjarstvom, je dala Marička zasuti jami in na tem prostoru zgraditi hišo (Stara cesta 45a), ki so jo imeli v najemu Feferjevi. Franja in Tone Fefer sta se ukvarjala s pletilstvom in veščine učila tudi druge."6
Leta 1941 je Marička umrla in nepremičnino zapustila cerkvi. Po vojni je bila stavba nacionalizirana."7 Danes se v pritličju nahajata modna botiqua Škarjice in Mo-dcna.
88. Polaganje asfalta, na levi se vidijo Polancova, Porentova, Habetova in Turšičeva hiša ter na desni del Močanove, Dobrovoljčeva delavnica, Verbičeva in lapljevahiša, 1955.
BRGLEZ, Stara cesta 47
89. Naslov: Vrhnika 28 (1890); Vrhnika 179
(1914); Stara cesta 48 (1934) Domače ime: Kotnik (1890); Širok (1914); Brglez Lastniki: Pavel Zanker (1824, 1838); Blasius Cankar (1879); Matevž Širok (1908); Vinko Berglez (1934)
Najstarejši znani lastnik hiše je bil kajžar Matevž širok, rojen 28.9. 1863 v Polhovem Gradcu, poročen z let« dni starejšo Fran-čiško Sternen iz Verda. Imela sta hčere: Frančiško (rojena 7. 2. 1894), Ano (rojena 9. 7. 1896) in Marijo (rojena 17. 9. 1898). Ana je imela pri sebi tudi hčer Viktorijo (rojena 16. 6. 1917)."»
Po starejših arhivskih virih naj bi Matevž januarja leta 1899 odšel v Ameriko. Medtem sta v njegovi hiši konec 19. stoletja bivali dve podnajemniški družini z devetimi člani, France in Marija Štular s sinovoma Francem in Janezom ter Isteničevi iz Smrečja."9 Matevž se je vrnil iz Amerike leta 1908, ko se je lotil prezidave svoje hiše,120 o čemer priča ohranjeni portal z letnico 1909 in črkama M. S. V času prve svetovne vojne je v hiši prebivala Širokova družina brez očeta, ki je bil ponovno v Ameriki.121
Današnja stavba je bila zgrajena v letih 1920-1930.122 V novo hišo se je k Mariji Širok priženil poštar Vinko Brglez, s katero sta imela dva otroka, Mimi in Vinka. Mimi je ostala doma in se poročila z Ri-chardom Beuermannom. Imata sina Ri-charda, ki živi na Vrhniki.
90. Načrt prezidave hiše Matevža Široka, 1908.
PORENTA, Stara cesta 49
91. Naslov: Vrhnika 30 (1890); Vrhnika 182
(1914); Stara cesta 50 (1934) Domače ime: Šara (1870,1890, 1914); Porenta Lastniki: Johan Brentschilsch (1824. 1838); Mathias Brenčič (1870,1879); Franc Maček (1898); Ivan Oblak (1934); Marija Porenta
Velika Šarova hiša je konec 19. stoletja pod streho gospodarja Franca Mačka (rojen 18. 4. 1847) in žene Neže (rojena 10. 1. 1846) s hčerama Franco (rojena 11. 12. 1883) in Marijo (rojena 21. 1. 1887) ter sinom Antonom (rojen 1. 6. 1885) gostila: vdovo Meto Trpin ter družino Janeza Gregorka z drugo ženo Heleno Leskovec, družino Janeza in Lene Kos ter družino vdove Jere Nagode s sinom Lukom in hčerjo Franco.12' Leta 1910 so tu prebivali še slikar Matija Brenčič, rojen leta 1852, in podobar Janez Buh ter posestnica Jerica Ažman in dninarka Marija Albrecht.12*
Pred prvo svetovno vojno v hiši, ki je postala last krčmarja Ivana Oblaka, ni stanoval nihče.1"
Po prvi svetovni vojni je bila v pritličju hiše nekaj časa kleparska delavnica, v kateri je začel klepati Andrej Dobrovoljc. Kasneje seje vanjo vselil Bregar iz Ligojne in imel pražarno ječmena za kavo.
Ivan Oblak je s hišo preskrbel stanovanje
svojima hčerama l inci in Micki, rojenima pri Oblak. Micka seje leta 1924 poročila z Leopoldom Porento126, s katerim sta imela sina Dušana. Dušan Porenta je po vojni oslepel, ko so se otroci igrali z vojaškimi bombami. Pozneje je veliko igral na harmoniko in skladal za druge glasbenike. Pri tem ga je podpiral Bojan Adamič, ki je cenil njegovo nadarjenost. Micka se je drugič poročila s kapelnikom vrhniške godbe Štrucom. Po smrti obeh in tudi Tince Oblak so hišo prodali.
92. F.dino ohranjeno staro okno na hiši, 2008.
HABE, Stara cesta 52
93. Naslov: Vrhnika 31 (1890); Vrhnika 185
(1914); Stara cesta 53 (1934) Domače ime: Mlin na Galetovc (1890); Galetov
mlin (1914); Malnar; Habc Lastniki: Johan Jellouscheg (1824,1838); dediči Johan na Jelovška (1870, 1879); Toma/. Debevec (1908); Tomaž Habe (1934)
Včasih pritlična skromna stavba, nekdanji mlin, je bila pokrita z dvokapnico. V
dteJtf,
a
i " • i t f;

zadnjem delu stavbe je bilo ohranjeno mlinsko kolo. Stavba, ki je bila varovana s spomeniškim varstvom, je bila predvsem am-bientalno pomembna.127 Ohranil se je skromen portal z letnico 1898 in začetnicama T. D.
Habetova kmetija stoji ob potoku, kar je pogojevalo, da so tu postavili mlin s tremi kamni. Kot žitni mlin se omenja že leta 1824.128 Mleli so razne vrste žita, tudi koruzo za polento. Na kmetiji so redili dva konja ter več krav in prašičev.
Prvi znani lastniki stavbe Janez Jelovšek in dediči so imeli poleg Galetovega mlina v bližini v lasti več nepremičnin, npr. pri laplju (Stara cesta 48), Kosovih (danes gostilna Turšič) ter v drugih ulicah.12®
Leta 1890 so v hiši živeli gostači Josip Gu-tnik z ženo Marijo in s sinom Antonom"0. Šele v začetku 20. stoletja srečamo v dokumentih prvega Habeta, posestnika Tomaža Habeta, rojenega 18. 12. 1879 na Hribu 52. Z ženo Frančiški) Debevec (rojena 30. 4. 1881) iz Preserja sta pod svojo streho nudila prostor še tastu Tomažu Debevcu in dekli Franji Nikoleti.1"
Tomaž Debevec je konec februarja leta 1898 na vrhniško občino vloži) prošnjo za postavitev nove večnamenske stavbe - stanovanja z mlinom in s hlevi na mestu že obstoječe hiše - mlina Vrhnika št. 31. »Po načrtu naj bi hiša obsegala kuhinjo, dve sobi, mlin, klet, hlev in svinjake. Hiša naj bi bila cela z opeko krita in obrnjena proti cesti. Fasada naj bi bila v pritličju členjena s štirimi okni, v nadstropju pod streho pa s tremi. Po privolitvi soseda Franca Mačka in terenskem ogledu cestnega odbora je vrhniško županstvo gradnjo odobrilo.«"2
94. Načrt za mlin in stanovanje na že obstoječem mlinu Tomaža Debevca, 1898.
Tomaž in Frančiška Habe sta bila starša treh nadarjenih fantov: Franceta, Janeza in Stanka ter hčere Marije. Sin Pavel je umrl kmalu po rojstvu leta 1914."' Janez Habe (rojen 6. 5. 1910), zadnji mlinar, je bil zvesti član vrhniške godbe. Franc Habe (11. 1. 1909-12. 10. 1999) je bil znani speleolog in krasoslovec. Za prve korake v podzemni svet ga je navdušil vrhniški učitelj Ivan Mi-chler; z vso resnostjo pa se je posvetil Krasu, ko se je preselil kot učitelj v Postojno (tam je tudi pokopan) leta 1952. Pridružil se je pionirjem Inštituta za raziskovanje Krasa na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, leta 1964 doktoriral ter postal redni sodelavec Inštituta. Bil je aktiven član domačih in tujih jamarskih in kraških društev ter odkritja objavljal v strokovnih publikacijah, npr. Acta Carsologica. Z leti se je vse pogosteje vračal k ljubezni svojih mladih dni - mlinom in žagam na Vrhniškem, saj je bil »Malnarjev«."4 Najmlajši od treh bratov je bil profesor glasbe Stanko Habe (16.10. 1920-2003). Posebno po drugi svetovni vojni je delal kot glasbeni pedagog, voditelj številnih zborov in godbe. Dobil je zaposlitev v Domžalah, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami. S svojo dejavnostjo je navdušil tudi sina Tomaža, ki je postal odličen glasbenik in pedagog.
Tomažu I Iabetu je žena mlada umrla. Leta 1921 seje poročil z Marijo Nagode (rojena 9.1. 1892) s Stare Vrhnike, kije rodila hčeri Frančiško in Ivano."5
Kmetijo je podedoval Janezov sin Jože Habe. Trenutno se ukvarja z vzrejo prašičev. Izdeluje klobase in salame za prodajo. V pritličju trenutno deluje prodajalna barv in lakov Coloredo.
95. Naslov: Vrhnika 32 (1890); Vrhnika 186
(1914); Stara cesta 54 (1934) Domače ime: Fecki (1870); Bobek (1890; 1914); Turšič
Lastniki: Johan Nadlisheg (okoli 1838); Franc Nadi i šeg (1870); /acob Košier (1879); Jakob Košir (1890); Franc Jonke (1893,1914); Ivan Turšič (1928, 1934)
Enonadstropna ambiciozna stavba s tlorisom v obliki črke L in simetrično dvo-kapnico na čop je krita z bobrovcem. Ima kamnit pravokoten portal z letnico 1879, ki predstavlja letnico prezidave stavbe. V portal sta vklesani črki J. K. Sprednja fasada je poudarjena z biforo, ki je zgoraj pol-krožno zaključena. Nadstropji sta ločeni z venčnim zidcem, okenski okvirji pa so profilirani."6
Starost hiše ni povsem jasna, verjetno pa
je nastala pred letom 1838, saj se prvi znani posestnik Janez Nadlišek že omenja v zapisniku gradbenih in hišnih parcel iz tistega časa.157
Naslednji posestnik Jakob Košir, rojen 5. 4. 1847, poročen z Marijo Ostank, rojeno 3. 2. 1855, in z otroki Aljozijem, Francetom ter Ivano, seje odselil v Ameriko najbrž pred 21. februarjem leta 1893. Takrat je uradni lastnik postal Franc Jonke iz Ljubljane. V hiši je ostala Koširjeva tašča Marija Ostank, ki je umrla 19. 5. 1895. leta v starosti 79 let. Pri hiši sta imela sobi še učenca Lorenz Strekelj in Janez Albreht iz Hotedršice, od leta 1891 dalje pa tudi višji finančni nadzornik Simon Zigon z ženo Frančiško in hči Marija."* »Franc Jonke je leta 1896 na občinski urad naslovil »pokorno« prošnjo za postavitev dveh dimnikov na svoji hiši, enega iz sobe nad t. i. hlevom in drugega iz predsobe. Izvajalec del je bil zidarski mojster Jožef Rode s Stare Vrhnike.«,w
Leta 1910 so v hiši živeli čolnar Janez Kra-šovec z ženo Uršo, čevljar Ivan Polanc in dacar140 Janez Štrubelj z ženo Katarino ter nekoliko pozneje še trgovski zastopnik Rudolf Cotič.141 Istega leta se v stavbi omenja špecerija »Bobek«. Štiri leta kasneje je bila hiša prazna, v lasti pa jo je imel še vedno Franc Jonke.142
Za Jonkejem se je vselil strojar Ivan Turšič, ki se je strojarske obrti izučil pri usnjarju Verbiču. Doma je imel nekaj jam za vsad in izdelovanje usnja po vegetabil-nem načinu ter trgovino z usnjem. Ivan Turšič je leta 1928 predelal pritličje hiše v dva lokala tako, da je napravil v stavbi dvoje novih vrat in izložbeno okno.143 V lokalih so se poleg krojača Matka Malovrha vrstili frizerski saloni. Nazadnje ga je imela Sokačeva.
96. Turiičeva hiša. levo Cankarjeva hiša, okoli 1935.
98. Naslov: Stara cesta 54
Domače ime: Cankar
Lastniki: Cankar; več lastnikov (danes)
Nekdanji lastnik hiše Cankar je bil gozdar. Zgradil si je novo hišo na Lošci; hišo na Stari cesti pa je prodal nekemu Horjul-čanu, ki seje vrnil iz Vojvodine, kjer je bil orožnik. Z ženo Vojvodinko in otroki sta živela tu v času druge svetovne vojne in še nekaj let kasneje. Ko pa so ženini starši v Vojvodini pomrli, so se odselili na njen dom. Danes stanuje v hiši več lastnikov.
GREGA, Pri lipi 2
99. Naslov: Vrhnika 207 (1890); Vrhnika 188
(1914); Stara cesta 56(1934) Domače ime: Janez (v viru prečrtano, 1870);
Majerjeva štacuna (1890); Grega (1914) Lastniki: Johann Petaus (pred 1870); Karl Mayer (1879); Grega Stržinar; Ana Strtinar (1934)
Gregatova hiša je bila nekdaj zadnja hiša in gostilna na Stari cesti. Hiša je bila zgrajena pred letom 1869-1870, ko je bila na katastrski mapi prvikrat vrisana. V stavbi je bila trgovina z mešanim blagom trgovca Karla Mayerja, ki je stanoval v Kranjčevi hiši. Zanj je prodajal blago tudi Cankarjev oče Josip v letih 1877-1878, na kar spominja plošča na fasadi. V hiši Karla Mayerja so konec 19. stoletja gostovali: Jernej Zelene iz Zirov z ženo Ano, rojeno na Hribu, in z otroki Francem, Franco in Josipom ter deklo Marijo Narobe iz Šmartnega pod Šmarno Goro. Sin Franc
96. Osnutek za predelavo hiše Ivana Turšiča, 1928.
Ivanov sin je bil višji železničarski uradnik in se ni več ukvarjal z usnjarstvom. Vnuk usnjarja Rudi Turšič je bil profesor matematike v Dutovljah, kjer je služboval tudi kot ravnatelj osnovne šole. Še vedno živi na Primorskem, občasno pa prihaja na Vrhniko ter vzdržuje hišo.
CANKAR, Stara cesta 54
seje kot dezerter umaknil v Ameriko.1"
Kasnejši lastnik je postal krčmar Grega Stržinar (7. 3. 1869-17. 2. 1914), ki je živel tukaj z ženo Ano, rojeno Borštnik, 4. 7. 1881 v Dolu pri Bistri. V zakonu so se jima rodili otroci: Ana, rojena 11. 5. 1902, poročena z Antonom Suhadolnikom, Marija, rojena 24. 4. 1904, poročena z Janezom Cemetom, ter Janez, rojen 8. 2. 1911. Ana Borštnik je zgodaj vdovela in imela še sina Frančiška (rojen 16. 4. 1916).u5
MOKAR (danes stanovanjski blok), Cesta 6. maja 1
Gregatova hiša je bila središče dogajanj na Vasi v tem delu Vrhnike. V hiši so imeli usnjarji sedež usnjarskega ceha in tu je bil spravljen tudi njihov prapor do druge svetovne vojne.
V hiši je imel nekaj časa trgovino Jože Grom - Trevnov, ki je bil leta 1925 ustanovitelj vrhniške godbe.146 Imenovali so ga Lepi kapelnik. Godbeniki so imeli prve vaje prav v tej hiši. Po drugi svetovni vojni ni bilo več gostilne niti trgovine.
100. Polaganje asfalta pri lipi, v ozadju Gregatova hiša, 1955.
Za hišo je stalo gospodarsko poslopje, ki so ga pred nekaj leti podrli in sezidali novo stanovanjsko hišo. Novi lastnik je laka Slavec z družino.
101. Naslov: Vrhnika 240 (1890); Vrhnika 189
(1914); Kotnikova cesta 2 (1934) Domače ime: pri Mokarju 1914; Mokar Lastniki: Matevž Oblak (1890); Frančiška Opeka (1910); Mihael Opeka (1934); Ivana Opeka (1942)
Na mestu večstanovanjskega bloka je nekdaj stala majhna pritlična Mokarjeva hiša. I-eta 1879 je bilo na Vrhniki popisanih 235 hiš, torej je morala nastati kasneje. Prvi znani gospodar posesti je bil Matevž Oblak, rojen 10.8. 1861 v Prelesju pri Gorenji vasi, Skolja Loka. Z ženo Jero, rojeno 5. 3. 1867, sta imela hčeri Ljudmilo (rojena 20. oktobra 1887) in Rafaelo (rojena 20. septembra 1889). Pod svojo streho so konec 19. stoletja gostili deset članov treh najemniških družin - ovdovelih mater z otroki, Marijo Suhadolc iz Sinje Gorice z otroki Francem, Nacetom in Rezo, Lenko Kavčič z Vrhnike s hčerjo Marijo in sinom Alojzem ter učencem Janezom Leskovcem iz Petkovca in Marijo Ži-bert s Padeža s sinom Josipom. Z njimi sta v lastnih gospodinjstvih prebivali še vdova Marija Škvarca s Črnega Vrha in Katarina Nagode, rojena v Čevcih pri Logatcu.147
V začetku 20. stoletja so v hiši živeli vdova Frančiška Opeka, trgovka, ter gostač Mihael Opeka, rojen 29. 9. 1879 v Verdu, z ženo Ivano, rojeno Kenk, 24. 12. 1882 na Vrhniki. Z njimi je prebivala tudi Marija Hrovatin.14" Mihael in Ivana sta se poročila 12. januarja 1908. V zakonu so se jima rodili otroci: Marija (6. 11. 1908), Frančiška (12 2. 1910), Matilda (29. 2. 1912), Ana (28. 7. 1913), Jožef (9. 3. 1915), Mihael (29. 9. 1916), Ivana (11. 12. 1918), Stanislav (18. 6. 1921), Kristina (23. 7. 1923), Matilda (5. 3. 1925)u* in Tone. Tone je bil član mornarice. Mihael je bil v službi v Konsumu, na domu pa sta imela majhno trgovino.
Priimek Opeka je bil manj znan, pač pa se je hiše oprijelo domače ime »Pri Mokarju«.
Hiša je bila znana po različnih dejavnostih. Poleg trgovine je bil v hiši frizerski lokal, pekarna kruha Brilej ter kemična čistilnica Glušič. Ivana Opeka je leta 1942 preuredila pri svoji hiši na dvorišču gospodarsko poslopje v skladišče. Mejaša dr. Josip Buh in Anton Istcnič gradnji nista nasprotovala.150
Poleg Mokarjeve hiše je stala kapelica, za njo pa majhna hiša, v kateri je stanoval zdravnik dr. Buh. Po pripovedovanju je bil nekaj časa v norišnici, vendar, kot je bilo slišati, po krivici, ker se ga je hotela znebiti neka sorodnica. Po potrebi je dajal nasvete pacientom, ki so se zatekali k njemu.
Mokarjevo hišo so podrli nekaj let pred letom 1985, ko je na tem prostoru IUV zgradila nov stanovanjski blok za svoje delavce.
102. Mokarjeva hiša. (foto last loieta opeke)
DESNA STRAN ULICE
CERKEV SV. LENARTA
103.
Razširjeni začetni del Stare ceste ustvarja s cerkvijo sv. Lenarta in nasproti stoječo vogalno Hočevarjevo hišo ter Cankarjevim trgom zaokroženi tržni prostor. Podružnična cerkev, posvečena zavetniku jetnikov, se prvič omenja leta 1444 v času turških ujetništev. Prvotno je bila gotska kapela, na Valvazorjevi upodobitvi ima še gotski zvonik; današnjo podobo pa je dobila okoli leta 1750 po načrtih baročnega arhitekta Candida Zullianija. Majhno sakralno stavbo odlikujejo umetniška dela: freska Boga Očeta nad vhodom Simona Ogrina, glavni (1868) in stranski oltarji po-dobarja in zlatarja Franca Laha, oltarna slika sv. Lenarta Matije Koželja (1868) ter več poslikav Alojzija Gotzla in Pavla Kunla.151
Ob urejanju ceste oziroma vodovodne napeljave so pri stopnicah ob cerkvi Sv. Lenarta našli skeletne grobove.152
BERZO, Stara cesta 1
104. Naslov: Vrhnika 140 (1890); Vrhnika 95
(1914); Stara cesta 1 (1934) Domače ime: Golobček (1870,1914); pr' Froncov
mater; Ccme; Berzo Lastniki: Joseph Urbantschitsch (1824. 1838); Michacl Petrič (1870); Anton Steržinar (1879); France Steržinar (1890, 1910); Franja Znidaršič (1934)
Zidana nadstropna hiša, pokrita s simetrično dvokapnico, ima delilni zidec med etažama in polkrožni podstrešni venec. Nad kamnitim portalom z letnico 1811 in številko N. 140 na sklepniku je balkon z železno ograjo, datiran v leto 1889.155
Najstarejša znana lastnica stavbe je bila Froncova mama, sorodnica Stržinarjev (Jakcl) iz Verda. Stavba je bila znana kot gostilna »Pod klancom« Franca Stržinar-ja.154 Franc Steržinar (4. 10. 1859-21. 2. 1929), rojen v Verdu, in žena Frančiška Škof iz Sinje Gorice (3. 10. 1860-11. 3. 1905) sta leta 1890 v hiši gostila osemčlansko družino Josipa Keteja in šestčlansko družino Franceta Petrovčiča.155 Sama sta imela devet otrok, od katerih je preživela le hči Frančiška (rojena 30. 12. 1892), ki se je 20. 1. 1913 poročila z Ignacijem Zni-daršičem v Verd k Jakelnu. Franc se je po
smrti žene Frančiške drugič poročil z Marijo Hren iz Verda.154 Pred prvo svetovno vojno so v večstanovanjski hiši prebivali še krojač Ignac Verbič z ženo Pavlino in delavka Ana Oblak.157
105. berzova hiša okoli 1938, na desni stoji žena Janeza Cemeta s sinom v naročju in s hčerko Minko.
Nekaj časa je hišo imel v najemu Janez Ceme, p. d. Lakanov iz gase,15* ki je v hiši imel gostilno leta 1937-1938. Pred drugo svetovno vojno je hišo prejela Francka Žnidaršič, Frančiškina in Ignacijeva hči, kot doto ob poroki z Janezom Hodnikom - Žontovim Jankom. Janko, ki je bil že od doma izučen mesarske obrti, je tu uredil klanje živine in ob cesti mesnico. V večji sobi je ostala gostilna in zadaj kuhinja. Gornje prostore je predelal za stanovanje. Hodnikovi so zgradili novo hišo na Robovi cesti, svojo hišo pa prodali Berzovim, ki so jo preuredili v slaščičarno. Berzo je trdil, »da ni Šiptar, pač pa Turčin«.
V prostoru, ki je prej služil za mesnico, je sedaj digitalni fotografski studio Markelj. Igor Markelj ima tu tudi stalno razstavo umetniških slik.
106. Naslov: Vrhnika 139 (1890); Vrhnika 41 (1914) Domače ime: Drašlerjev hlev; Delavska
stanovanja - samski dom Lastniki: Johan Gallop (1824, 1838); Franz Gollob (1870, 1879); Ivana Ogrin (1914)
Prvi znani posestnik hiše z dvoriščem je bil Janez Golob.159 Leta 1870 je na tem mestu stalo gospodarsko poslopje Franca Goloba.140 Konec 19. stoletja je za hišo zabeleženo, da je prazna, vendar se kasneje v njej omenja stanovalka Ivana Ogrin.161 Tik pred prvo svetovno vojno je hiša v lasti Ivane Ogrin samevala.1"
Po spominu starejših Vrhničanov je bil v poslopju hlev. Najprej je bil v lasti Ko-renčanov, ki so ga prodali gostilničarju Drašlerju iz Borovnice. V hlevu so imeli nekaj svojih konj in krav, nekaj pa so jih pripeljali za zakol. V Drašlerjevi stali so kmetje puščali konje in vozove, ko so prišli na Vrhniko po opravkih, na sejem ali na sodnijo. Nad hlevom je bil senik. Ko so Drašlerjevi prenehali z gostilno, so poslopje prodali Gradbenem podjetju Gradišče iz Cerknice, ki je poslopje preuredilo v pisarne in stanovanja za gradbene delavce -samski dom.
DELAVSKA STANOVANJA, Stara cesta Ia
DRAŠLER, Stara cesta 3
r.c
Stavba je bila vedno znana kot gostilna. Njeni lastniki so se večkrat menjali. Starejši Vrhničani so rekli hiši Korenčan po prejšnjem lastniku hiše, gostilničarju in mesarju Francu Korenčanu. Franc Korenčan, rojen 15. 9. 1848 v Sinji Gorici, je kupil hišo z dvoriščem in malim vrtom od Franca Goloba s kupno pogodbo 26. februarja 1880. leta. »Hiša je bila v zelo slabem stanju, stavbi je grozil razpad ter ni zadoščala za nadaljnje bivanje«, zato je hišo še istega leta popravil.164
107. Naslov: Vrhnika 138 (1890); Vrhnika 98
(1914); Stara cesta 4 (1934) Domače ime: (S)kadrovše (1870); Skrotnik
(1890, 1914); Korenčan; Drašler Lastniki: Andrea Obrcsa (1824,1838); Franz Gollob (1870); Franc Korenčan (1880,1910); Drago Drašler (1934)
Nadstropna zidana hiša je pokrita s strmo dvokapno streho. Fasade so členjene z delnim zidcem in s šivanimi robovi v ometu. Kamnit portal v osrednji osi nosi letnico 1880 in začetnici F. K. na sklepniku. Hiša ima profilirane lesene vratnice.16'
■ -■» /v/V« ■
t«S 9• 1 i i

n
«
«■> j«
A—j	__
.„.-.—t tt../~HL*
M



/ *</* <»<»y"
" y' "it" * ¿ s M
_ „/t/"
/
X.'/t.
..— m/.

^f .. .•. Z. ^. ..rnZ. —. VM^ASt/*
IV^r^i- i- Jf/' *	..
•»	V-/.- >«...
«m. •/ «y».-	*
/A—V»-' t— f* ,, ,
' A*
/C, X ...... /
v*

ftatv
P
108. Načrt prenove hiše Franca Korenčana, 1880.
109. Prošnja Franca Korenčana za gradnjo ledenice in zeliščnega vrta, 1881.
Leto kasneje se je pogodil tudi s sosedom Antonom Steržinarjem, ki mu je dovolil za Korenčanovo hišo narediti obokano ledenico in nad njo zeliščni vrt. »Stavba je morala imeti kap znotraj svojega zidu in streho obrnjeno na čop v smeri Stržinar-jeve hiše, da slednja ni bila prikrajšana v svetlobi ...«.16S
S prvo ženo domačinko Marijo Sedlar (rojena 13. 9. 1852) sta imela hčeri Frančiško (rojena 28. 3. 1874), ki seje izselila v Ameriko, in Josipo (rojena 19.3.1881) ter sinova Franca (rojen 19. 4. 1878) in janeža (rojen 15. 8. 1882). Pri Korenčanovih sta služili tudi dekli Ana Germek iz Laz in Ivana Potrebuješ z Lesnega Brda."16 Po ženini smrti seje Franc ponovno poročil 17. januarja 1887 s Frančiško Petkovšek, rojeno 10. 4. 1865 na Vrhniki. V zakonu so se jima rodile hčere: Emilija (18. 11. 1887), Antonija (18. 1. 1890) in Danijela (7. 7. 1905) ter sinovi: Božidar (16. 12. 1888), Miroslav (5. 3. 1891), Milan (15. 2. 1893), Vincencij (29. 3. 1898) in Stanislav (rojen 19. 8. 1895).'67
Leta 1910 so v hiši poleg družine Korenčan prebivali: petnajstletni hlapec Franc Kovač, sedemnajstletni hlapec Franc Možina, štiri leta mlajši dekli Cilka Keržič ter Katarina Nikoleti, osemnajstletna dekla Ivana Hrovatin, tridesetletna dekla Tina Ravnikar, mesarski pomočnik Franc Porenta ter učenec Jakob (Karol) Suhadolnik."*
110. Korenčanov oče (rojen 1848), 1930.
Pred drugo svetovno vojno so gostilno prevzeli Drašlerji. Imela je velik promet. Njeni stalni gostje so bili sodnik, notar in šef davčne uprave, ki so imeli službe v bližini.169 Posebno živahno jc bilo ob četrtkih, ko je bil na Vrhniki sejem in na šentjan-
ževo, 27. decembra, ko so dekle in hlapci prejeli plačilo in zapuščali svoje gospodarje. Poleg gostilne je bila za hišo klavnica, kjer so klali živino, meso in mesne izdelke pa so prodajali v mesnici ob cesti. Po drugi svetovni vojni je gostilno imel v najemu Dalmatinec Jože Kordič s Korčule.
Drago Drašler je imel sina Karla in Marjana. Marjan se je izučil domače obrti, Karel pa seje zaposlil. V 30. letih seje Drago Drašler po smrti žene ponovno poročil s Kovačevo Rozi Langenwalter. V zakonu sta se jima rodila hčerka Zala in sin Alojz, arhitekt. Hišo z gostilno sta dobila otroka drugega zakona. Zala ima zgoraj stanovanje, v gostilniških prostorih je sedaj dnevni bar Viale caffe, v bivši mesnici pa izposojevalnica za video filme Vidcoccn-ter Henry.
KRANJC, Stara cesta 5
111. Naslov: Vrhnika 136 (1890); Vrhnika 100
(1914); Stara cesta 6 (1934) Domače ime: Šuštarčk (prečrtano in pripisano Mayer. 1870); Majer (1890); Mayer (1914); Kranjc
Lastniki: Jacob Kette (1824); Jacob Kette, Kobe-litsch in družabniki (1838); Johana Zvvenkcl (prečrtano in podpisano Carl Mayer, 1870); Karol Mayer (1879,1910); Matko Kranjc (1934)
Nadstropna stanovanjska hiša s členjenimi fasadami ima letnico 1822, črki J. K. in številko N. 136 na sklepniku portala. Veliko poslopje ima tudi prostorno dvorišče ter za hišo nadstropno zidano gospodarsko poslopje s pokritimi garažami in drvarnico, ki se zaključi s kaščo.170 Med Drašlerjevo in Kranjčevo hišo je majhen Kranjčev zelenjavni vrt.
Prvi znani lastnik stavbe je bil Jakob Kette. Njegov oče Anton Kette je prišel kot čevljar na Vrhniko leta 1768, se tukaj oženil in kupil hišo na Stari cesti. Jakob jo je podrl in leta 1822 postavil novo enonad; stropno. Med drugim se je ukvarjal z go-stilničarstvom. Njegov pravnuk je pesnik Dragotin Kette.171
Naslednji lastnik trgovec Karl Mayer (29. 6.1844-4.6. 1920) je bil rojen v Diendorfu v Spodnji Avstriji. V stavbi je imel trgovino na debelo, stanoval pa je v nadstropju. Poročen je bil s štiri leta starejšo Ivano Golob (25. 8. 1840-5. 11. 19125), rojeno na Vrhniki. Imela sta sina Karla, rojenega 13. 1. 1870. Z njimi pa so živeli še: služabnica Marija Narobe iz Šmartnega pod Šmarno Goro, dekla Marija Butin iz Podlipe in hlapec Janez Istenič z Vrhnike.1" Kari Majer je bil oskrbnik trga in podnačelnik cestnega odbora na Vrhniki.17' Leta 1910 so v hiši poleg zakoncev Majer prebivali še: hlapca Jernej Krašovec in Valentin Zitko ter dekla Frančiška Prah, kasneje pa še hlapec Franc Kavčič, vajenec Rajko Perko in trgovec Matko Kranjc (rojen leta 1888).174
Vsa poslopja in velik vrt »Čužo« je od Ma-jerja kupil Matko Kranjc (1888-1959). Leta 1932 je na svojem dvorišču za hišo sezidal pralno kuhinjo.175 V trgovini Matka Kranjca, znani zlasti po prodaji moke na debelo,176 je bil zaposlen trgovski pomočnik Kajetan Brence iz Podlipe. Kajetan je bil
pred drugo svetovno vojno znan po vlogi vojaka Švejka v Sokolskem domu. Trgovina je bila po vojni nacionalizirana. Nasledila jo je državna zelenjavna trgovina. Pri hiši so imeli tudi dva konja in voz za razvažanje materiala po drugih trgovinah, kasneje pa tovorni avlo. Matko je imel z ženo Mihaelo (1894-1967) sina Milana (1922-1985). Njegova žena Špela živi danes na Cuži.
112. Načrt za pralno kuhinjo Matka Kranjca, 1932.
Leta 1959 so prodali hišo z vsemi poslopji profesorici Matildi Lenarčič. Okoli leta 2005 je ta hišo podarila redovnicam dominikankam, ki se ukvarjajo s karitativno dejavnostjo in poučevanjem verouka. V pritličju se nahaja Optik Branka Jelovčan.
ROTAR, Stara cesta 7
113. Naslov: Vrhnika 135 in 134 (1879), 239 (1890); Vrhnika 102 in 103 (1914); Stara cesta 8 in 9 (1934)
Domače ime: Lahov Peter (1870); Lah (1914);
Pleško; Rotar (1947) Lastniki: Michacl Kobelitsch z družabniki (1824); Kobelitsch in družabniki (1838); Peter Lenassi (1879); Marija Pleško (1914, 1934), Rotar (1947)
Nadstropna trška hiša v L tlorisu ima členjene fasade v ometu in delni zidec med etažama. Na dvoriščni strani poteka v nadstropju vhodnega kraka lesen gank. Objekt je datiran v zadnjo četrtino 19. stoletja.177 Dokaj velika stavba je nastala z združitvijo dveh ločenih stavb, sprednje hiše in zadnjega hleva. Hlev je bil postavljen leta 1846, ko so pri njegovi zidavi odkrili kamnit rimski sarkofag z napisom na pokrovu.17" »Prvotni položaj obeh stavb lepo prikazuje situacija iz leta 1879, ko je takratni lastnik Peter Lenassi prijavil prenovo
omenjenih poslopij. Stavbi sta namreč pogoreli v požaru 12. avgusta istega leta in jeseni je Lenassi že popravil strešni konstrukciji obeh. Obenem s prenovo je nad hlevom napravil še eno stanovanje, kakor je bilo, po njegovih besedah, že pred 30-imi leti s hišno številko Vrhnika 134. Prenovi sta ugovarjala sosed Karel Majer in soseda Jera Steržinar. Slednja seje pritožila zaradi nameravanega odvajalnega žleba, ki naj bi bil iz kuhinje novega stanovanja speljan proti njeni hiši, prav tako pa ni bila zadovoljna z novim vhodom v stanovanje, ravno »vis a vis« njenemu vhodu. Po letu dni je zadeva dobila poravnavo vseh vpletenih, po kateri je prenovljena stavba, ki ni kršila gradbenega reda, lahko ostala nespremenjena.«179 Stavba, imenovana La-hova pristava, je bila leta 1890 prazna.'80 Prav tako leta 1914, ko je bil njen lastnik Davorin Šetinc.1"

/3J ~S'/jT
d. a£Je* ¿t;„j
—	lt€ «I	'	/
i
'»t

V Lenassijevi hiši je dobila brezplačno sobico vrhniška čitalnica, potem ko se je zaradi previsoke najemnine umaknila iz hotela Pri črnem orlu.'82 Predniki vrhniškega župana Petra Lenassija (rojen 22.2.1835 na Vrhniki) verjetno izvirajo iz Italije, od koder tudi hišni imeni Lahov, Lah. Vdovec Peter Lenassi je imel pri sebi hčer Marijo (rojena 1857) in sina Franca (rojen 1859), pod njegovo streho pa je živela še podnajemnica Josefa Canselotti
114. Situacija Rotarjeve (takrat Lenassijeve) in sosednjih hiš, levo Majerjeva in Medičeva, desno Kranjčeva hiša, 1879.
s hčerjo Marijo.'*' Konec 19. stoletja je nudil prostor osemčlanski gostaški družini oštirja Luka Susmana, ki seje kasneje odselila v Ameriko, potem zdravniku dr. Ivanu Maroltu (Janku) iz Planine, (Stollvertreterin ?) Johani Divjak, trgovcu Davorinu (Martinu) Šetincu in njegovima trgovskemu pomočniku Antonu Koračinu iz Novega mesta ter trgovskemu učencu Janezu Senici iz Podgorja.'** Peter Lenassi je umrl 24. 12. 1904. Velika udeležba na njegovem pogrebu je pričala, da je ljudstvo spoštovalo pokojnika in se spominjalo njegovih zaslug za vrhniško občino, saj je bil Lenassi mnogo let »pravi ljudski župan«.'*5
t
Potrti od najgloblje ialoati, Ja»t|a-mo vaem uradnikom, prijatrljrra Is znancem preialoatno veat o omrti oa-irga lak reso ljubljenega, D t po Lahnega In arino dobrega oitu, goapoda
Petra Len»ssija
blriega lopama in poooatnika
ki Ja p« kratki boleaol, preJemU a», lak rameni« u amir^|oi«, * 1'). leta arojega ii<|)«aja dane« ob pol I. ari zjutraj mirno ta t dano t Ooapodu
Trnpla predragega pokojnika a« bo » nedeljo, da* It. deeembra ob pol *. ari popoldne r kili ialoali Stara trsta bil. it. 10* areiano blagoalovilo In poten aa doiaaerm pokopališču » rodbinskem groba poloiila k aadnjemu počitka.	altM
Sr. male ladaaaire a« bodo brala r iupaiiki ia dekanijski cerkrl na Vraiki ia r LJnUiaai.
freblacega dokojoika priporočamo * pobožno molite» ia prijaaen apotuln.
V r k a i k a, doc M. decembra 1904.
Marila Plstko rdora e. kr. nad-aretnika, Mi. Ana. Ema Cirila In Mloi PlMka, rnakinje.
115. Osmrtnica Petra Lenassija v časopisu Slovenski narod, 24. december 1904.
Po očetovi smrti je hišo prevzela hči Marija, poročena Pleško. Njen mož Karel Ple-ško je bil sodnik na Vrhniki, ki je uradoval
izključno v slovenščini. Marija je bila učiteljica in je stalno bivala v Ljubljani. Imela sta hčere: Ano (18. 6. 1880-29. 8. 1920),186 Emo, Cirilo, poročeno Štebi, ter Mici. Ana, Ema in Mici so poučevale na Vrhniki.
	
	r^^^^H» ♦ «i
™ ^ i	
116. Marija Pleško s hčerami, okoli 1910.
Plcškova hiša je imela zgoraj stanovanja, spodaj pa lokale, kjer se je zamenjalo veliko strank. Na desni strani je imel pred drugo svetovno vojno pisarne odvetnik Marjan Marolt iz Verda (1932-1945). Na levi sta imela trgovino z mešanim blagom Davorin Šetinc (1902) in Ivan Kržan (1917). V Kr-žanovi trgovini so prodajali prehrambene izdelke in blago. Kasneje jo je prevzela Marija Petavs.'*7 Za njo se je vselil pek in slaščičar Vinko Kette, ki je z družino stanoval v hiši do leta 1954. Vinko Kete je imel tu prvo parno pekarno na Vrhniki (parno peč je kupil na Češkem) in že pred drugo svetovno vojno pekel kruh tudi za vojsko.
Mici Pleško, Ema Pleško, poročena Pajnič, in njena hči Marija Pajnič, poročena Rus, so leta 1947 prodale hišo pekovskemu mojstru Ignaciju Rotarju in ženi Justini s Stare ceste 16. Rotarjevi so se še istega leta vselili v hišo, pekli pa na starem naslovu do leta 1948. Vinko Ketteje nadaljeval s pekovsko obrtjo do leta 1948, ko je pekarna postala vojaška pekarna. Po drugi svetovni vojni je v hiši stanoval tudi nadučitelj Franc Pa-vletič z ženo. V zadnjem delu hiše so živeli Medici, sorodniki Medičev s Stare ceste 9, ki so bili hišniki pri Pleškovih.
Ignacij Rotar je od leta 1971 preko hotela Mantova več let v nadstropju oddajal privatne tujske sobe; Integral pa je imel v
117. Trgovina Ivana Kržana, 1917.
letih 1966-1987 najeto sobo za šoferje. V hiši je deloval še obrat konfekcije usnja IU V (1974-1984). Leta 1981 je postala lastnica hiše (ustina Rotar. Po odhodu vojske leta 1979/80 se je v prostore nekdanje pekarne vselilo AMD Vrhnika (1980-1992), nato turistična agencija COM - TAR (1992-1993), leta 1993 pa tekstilna trgovina DELTEX (1993-2002), BIROSISTEMI Bojana Čebele (1984-2002), odvetniška pisarna Lina Nagode - Gogala (1993-2000) in knjigovodski servis Aleksandre Šraj (2000-2002).
Leta 1997 sta postala lastnika posesti Anton in Milena Rotar, poročena Borštnik. Po smrti Antona Rotarja leta 2000 je postala lastnica samo Milena Borštnik in celotno poslopje leta 2002 prodala družbi OGD Inženiring d. o. o. Novi lastnik je v zgradbi uredil osem stanovanj in tri lokale; v dveh sta prodajalni tekstila Sax in Ana-tanija.
118. Naslov: Vrhnika 133 (1890); Vrhnika 104
(1914); Stara cesta 10 (1934) Domače ime: dedič Mauser (1870); Zaje (1914); Medič
MEDIČ, Stara cesta 9
Lastniki: Johan Mausser (1824,1838); Gertraud
(Jera) Steržinar (1879,1890); Franc Medič (1914);
Marjeta Medič (1917); Ignacij Medic" (1934)
Prvi znani lastniki posesti so bili Mauserji, za katere iz arhivskih virov vemo, da leta 1870 niso več bivali tu, čeprav so uradno navedeni še kot dediči."" Že devet let kasneje je v hiši živela vdova Jera Steržinar, rojena 11. 3. 1826 na Vrhniki. Bila je gospodinja in je bivala tukaj s hčerama Uršo (rojena 20. 9. 1855) in Francko (rojena 27. 9. 1867) ter z vnukinjama Marijo in Ivano Doles, rojenimi v Trstu leta 1876 in 1877.,1N
Jera Steržinar se je leta 1887 namenila popravila ograje - škarpe pred svojo hišo na meji s parcelo sosede Ane Majer. Ana Majer, vdova po Johanu Majerju, se je pritožila nad namero gospe Steržinarje-ve vrhniški županiji. Junija istega leta sta obe stranki podpisali pogodbo o prostem mejnem pasu med parcelama, ki sta ga več kot trideset let obe strani uživali kot prosto posest - brez davka. Dediči Joha-na Majerja so pridobili lastninsko pravico nad zemljiščem, Jera Steržinar in njeni nasledniki pa pravico rabiti zemljišče v svojo korist v primeru popravila škarpe. Pogodbo je podpisal tudi varuh dedičev po Johanu Majerju gospod Janez Brenčič, ki je Jeri Steržinar izplačal domenjeno odškodnino 20 goldinarjev490 avstrijske veljave.191
Leta 1910 sta v hiši živela posestnik Franc Jesenko (letnik 1860) in Josip Zelene, nekoliko kasneje pa tudi delavka Marjana
Rici192.
Leta 1914 je hišo kupil Franc Medič (rojen 16. 4. 1868 v Horjulu), preden je odšel na fronto. Umrl je kot vojak v vojaški bolnici Larici v Italiji 4. 7. 1917. leta. V hiši je ostala vdova Marjeta Medič, rojena Podobnik, 11. 7. 1870 v Sinji Gorici, z otroki. Franc in Marjeta sta se poročila leta 1895. Po
poroki sta večkrat menjala prebivališče, saj sta se prva dva sinova, Franc (rojen 27. 7. 1896) in Jože (rojen 21. 2. 1898) rodila na različnih naslovih. Po letu 1901 so živeli v Krašnarjevi hiši, kjer so bili rojeni še: Ignacij (20. 7. 1901), Anton (9. 1. 1904), Janez (10. 3. 1906), Marija (14.11. 1908) in Frančiška (13. 4. 1912).,w Marjeto Medič je leta 1929 nasledil sin Ignacij Medič, priložnostni delavec, po drugi svetovni vojni občinski kurir. Istega leta se je poročil z Antonijo Krašovec z Vrhnike. Imela sta štiri sinove, Ignacija (Nace, 1930-2003), Antona (Toni, rojen 1932), Franca (19332008) in Janka (rojen 1936). Po Ignacijevi smrti leta 1964 je hišo dobila vdova Antonija, ki jo je leta 1971 predala sinu Nacetu. Nace, strojni ključavničar, priučen kot vodovodni inštalater, se je poročil z Marjeto Malovrh, rojeno 1937 v Šentjoštu. Rodili sta se jima hčeri Andreja (rojena 1960) in Mateja (1961). Nace in Marjeta sta hišo razširila in obnovila. Sedaj v hiši stanuje vdova Marjeta Medič.
MAJER, Stara cesta 11
119. Naslov: Vrhnika 132 (1890); Vrhnika 107
(1914); Stara cesta 13(1934) Domače ime: Zatler (1870); Sotlar (1890); Sotlar
(1914); Majer ali Tirolcov Oskar Lastniki: Anton Torresan (1824, 1838); Johann Mayer (1879); Ana Majer (1877); Oskar Majer (1914,1934)
Majerji, ki so po pripovedovanju prišli s Tirolskega, naj bi se ukvarjali z lesno trgovino. Dokaj velika hiša, kasneje imenovana tudi pri Tirolcovem Oskarju, je imela klet, vkopano v živo skalo, in v nadstropju črno kuhinjo. Hiša brez dvorišča je vedno gostila veliko stanovalcev.
Vdova Ana (rojena Drašler, 19. 7. 1827 na Dolu pri Borovnici, umrla 26. 2. 1910) po možu Johanu Mayerju (1814-1870), sedlarju1*1, je preživela še svoje otroke in vnuke. Njen sin Johann Mayer (1846-1878), tudi sedlar, je bil poročen s Heleno Škerl (18511878). V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Jožef in Ivana sta umrla še kot dojenčka. Sin Janez (rojen 30.8.1874), neože-njen, posestnik, je padel kot vojak prostovoljec 16. 3. 1894. Hči Marija (rojena 14. 1. 1871) pa je odšla služit v Trst, menda k nekemu ladjarju. Ana Mayer je stanovanja v hiši oddajala. V letih 1886-1890 je tu živel krojač Josip Cankar, oče Ivana Cankarja in njegova desetčlanska družina. Od tu je Ivan Cankar odšel na ljubljansko realko. Konec 19. stoletja je gostila še vdovo Marijo Kete, Janeza Benedika iz škofje Loke z ženo Marijo ter učenca Janeza Dragarina, prav tako iz škofje Loke.""
Leta 1910 so v hiši prebivali krojač Tomaž Kunstelj in Franca, vdova Franca Trček, usnjar Jakob Verbič z ženo Frančiško, Jurij in Urša Velkavrh, dninarka Frančiška Zit-ko, nato pa tudi vajenec Karol Suhadolc in delavka, vdova Terezija Leskovec.1*6
Po pripovedovanju se je Marija jetična vrnila iz Trsta in kmalu za tem umrla. S sabo je prinesla dojenčka Oskarja Majerja, rojenega 23. 11. 1897 v Trstu.'*7 Oskar je najprej odraščal pri prababici Ani, nato pri rejnikih na Dolu in pri raznih družinah na Vrhniki. Ko je odrasel, je bival na Stari cesti. Okoli leta 1926 seje poročil s Franjo
Trpin iz Zminca pri Škofji Loki, ki je služila v Novi vasi. Priženil je hčerko Vido (rojena 1922), ki se je po drugi svetovni vojni poročila v Vicenzo (Italija). V zakonu so se jima rodili sinovi: Niko (1928), Janez (1930), Marjan (1934) in Milan (1939 ali 1940), danes že vsi pokojni.
120. Marija Majer, v Trstu 1894 (foto last Jane Majer).
Oskar Majer, imenovan Tirolcov Oskar, ni nikoli prerasel težkega otroštva. Po naravi je bil veseljak, vedno v družbi, na cesti ali v gostilni. Govoril je madžarsko, nemško, italijansko in esperanto. Ves čas je bil gasilec - trobentač. Zaposlil se ni nikoli. Sin Niko se je spominjal, da je hodil z njim, ko je v oprtnem košu za vrhniškega peka prenašal kruh na Zaplano. S tem ter podobnimi priložnostnimi deli je nekaj zaslužil. Za preživetje številne družine je v glavnem skrbela žena Franja. Prala in pospravljala je vrhniškim premožnejšim hišam in gostilnam. Na Tojnicah je obdelovala njivo, doma pa redila prašiča. Družina je živela v revščini, zato so oddajali stanovanja. Leta 1927 je Jože Brenčič z družino za 20 let najel v hiši dva prostora, kuhinjo in veliko sobo v desnem vogalu pritličja hiše.
Zaradi dolgov so skoraj izgubili hišo. Pomagal jim je ravnatelj vrhniške hranilnice, pogosti gost boljše gostilne »Pri Nacetu«, kjer je Oskarjeva žena dosti delala. Šel ji je za poroka, da je dobila posojilo in hišo kupila nazaj. Zadnji obrok je odplačala leta 1945.
grampovčan, Stara cesta 12
121. Oskar Majer (desno) s prijateljem, okoli 1925. (folo last Jane Majer)
Med drugo svetovno vojno je Oskar sodeloval z osvobodilno fronto, zato so ga okupatorske oblasti zaprle. Bil je v italijanskem taborišču na Rabu, v času nemške okupacije pa na prisilnem delu v Nemčiji. Po njegovi smrti (16. 2. 1956) je Franja po njem prejemala majhno pokojnino. V skrbi za preživetje mladoletnega sina Milana je iskala, kaj je ostalo od menda nekdaj obsežne Majerjeve posesti in našla le majhno gozdno parcelo.
Danes živi v hiši vdova po janežu Majerju, Tilka, rojena Gutnik, s sinom Bojanom ter z vnukoma	•
Miho in Rokom.
—
122. Naslov: Vrhnika 131 (1890); Vrhnika 108
(1914); Stara cesta 14(1934) Domače ime: Gramp. & Saje (1870); Grampov-
čan (1914); Grampovčan Lastniki: Nikolaj Krumpoutschan (1824); Nicolas K(G)rampou/.han (1838); Georg Grampo-učan (1879); Jurij Grampovčan (1890); Andrej Grampovčan (1914); Ivana Grampovčan (1934); Janko Grampovčan (1938)
ehy M""f yM*t/rsswr .
¿¿Ífifác/ífá fí.OUy

X I»
¿Mr
£.----X—'
7
123. Načrt za povišanje hiše Jurija Grampovčana, 1877.
Kot prvi znani lastnik hiše se leta 1838 omenja Nikolaj Grampovčan. Nasledil ga jc Jurij Grampovčan (21. 4. 1829-20. 5. 1902), ki je bil vrhniški občinski svetnik v letih 1880-1891 in vodja občinske gradbene komisije."* Jurij se je leta 1877 lotil povišanja hiše in novega ostrešja, za kar mu je risal načrte v akvarelu mojster Ogrin; pet let kasneje pa še gradnje shrambe nad živinskim hlevom in kletjo ter zamreževa-nja dveh oken proti sosedi Jeri Stržinar.|,M
Družina Jurija in Ane Grampovčan (25. 4. 1827-22. 6. 1897) jc leta 1890 štela osem članov z otroki Jurijem, rojenim 14.4.1854, Ivano, rojeno 24. 12. 1856, Antonom, rojenim 4. 6. 1859, Andrejem, rojenim 10. 11. 1865, Matijo, rojenim 13. 2. 1868, in Francetom, rojenim 21. 3. 1870.200 Jurija je nasledila hči Ivana Grampovčan.101 V stavbi je imela manjšo trgovino s petrolejem/1" Stare ženice se starejši Vrhničani še dobro spominjajo. Na svoji hiši je imela zvonec na vrvici, s katerim so radi zvonili otroci.
Pred drugo svetovno vojno je hišo po posestni prednici Ivani prevzel dr. Janko Grampovčan (1897-1974), višji pristav kontrole prihoda prometnega ministrstva, ki je živel v Beogradu. Ko se je leta 1938 preselil na Vrhniko, jc začel prenavljati hišo. »Namen preureditve hiše je bilo oddajanje trgovskega lokala, kjer je v hiši že več kot sto let... Iz higienskih razlogov se mu je dovolila tudi gradnja stranišča, ki bo prirejeno na vodno izplakovanje in ne bo širilo smradu.«20'
Dr. Janko Grampovčan je sodeloval z mnogimi znanstvenimi članki in razpravami s področja socialne ekonomije, posebno z železniškega področja, v številnih uglednih strokovnih revijah takratne Jugoslavije in bil zanje tudi nagrajen. Bil jc pobudnik uvedbe posebnega železniškega
m m
¿i
rt so
124. Načrt prenove trgovsko-stanovanjske hiše Janka Grampovčana, 1938.
novca, s katerim se mu jc posrečilo zainteresirati vse evropske, azijske in večina afriških železniških uprav, vključenih v pariški mednarodni železniški zvezi. Janko Grampovčan je imel s soprogo Antonijo Baraga (1900-1969) iz Postojne otroke: Janeza (1922-1985), Jureta (1927-2000), Marjana in Bronko. V hiši živi Juretova vdova Nada, rojena Marinčič, s sinom Anžetom. Marjan (1935-2002), novinar, je zgradil hišo na Tičnici, kjer živi vdova Olga, rojena Jereb, s hčerko Majo. Janez je kmalu umrl; Bronka, ki je bila zdravnica, pa je zgradila hišo na Lošci, kjer danes živi njen sin Aleš Sajovic.
V stavbi se danes nahaja Biro MM nepremičnine.
125. Dr. Janko Grampovčan
Foto z naslovnice knjige Dr. Janka Grampovčana, Berilo in Bearla. New Yorku 1957.
MAURI, Stara cesta 14
126. Naslov: Vrhnika 130 (1890); Vrhnika 109
(1914); Stara ccsta 15(1934) Domače ime: Pajsar (1870); Grampoučan; Mauri Lastniki: Johan Schniderschitsch (1824, 1838); Andreas Lenaršič (1870); dediči Andreasa Lenaršič (1879); Andrej Grampovčan (1908, 1914); Ivana Grampovčan (1934); Betka Verbič - Mauri (1938)
Konec 19. stoletja sta tukaj živeli dve go-staški družini. Prva je bila družina Antona in Marjete Iglič s šestimi otroki, Pavlo (rojena 19. 12. 1876), Katarino (rojena 27. 4. 1879), Ano (rojena 16. 7. 1884), Karlom (rojen 27. 2. 1886), Antonijo (rojena 8. 1. 1888) in Marijo (rojena 28. 1. 1889); v njihovo gospodinjstvo pa je sodil tudi učenec Josip Rekar (rojen 14. 3. 1876). Druga je bila družina Načeta Mlinar in žene Jere. Kot samostojni dvanajsti prebivalec se navaja Martin Pajsar i/. Podlipe.2'"
Leta 1908 se kot lastnik hiše omenja trgovec Andrej Grampovčan (10. 11. 1865-9. 7. 1923) z ženo Ivano (11. 12. 1880-24. 2. 1937), rojeno Zitko, v Verdu.205 Andrej je leta 1908 na vrhniško občinsko upravo
vložil prošnjo za prenovo svoje hiše. »Zaradi žlebov in drugih strešnih cevi, ki so gledali na sosednji svet sestre Ivane Grampovčan, se je Ivana pritožila županstvu Vrhnika. Po ogledu na terenu glede žlebov kakor tudi vodovodne napeljave iz Andrejeve v Ivanino hišo je županstvo predlagalo, naj se Ivana obrne na civilno pravno pot, ker gre v teh zadevah po 10 paragrafu stavbnega reda za osebne okoliščine, ki so stvar dogovora med strankama.«20* V prenovljeni stavbi je Andrej odprl trgovino z mešanim blagom.
jfu/	™ M	■»»!	^
dišn jrtj ^[ r,* ,,,
jkU* stu	^ ¿i /t ¿JiJ*
,+U <&/y /¡fa,
sUfl
ftU ¿P* futhrtt

«Msu ¿¿^ _ ^ lil*. A* }	'/rtrj
127. Prošnja Ivane Grampovčan, 1908.
Pred prvo svetovno vojno sta zakonca Grampovčan v svoji hiši nudila prostor še dekli Mariji Filipič, pomočniku Ivanu Ko-govšku, vajencu Vinku Zitku in kasneje vajencu Francu Pavliju.207 Leta 1914 je Andrej spremenil stavbo v skladišče za potrebe svoje trgovine, z Ivano pa sta odšla živet v Grampovčanovo hišo k Andrejevi sestri Ivani.208
Danes je hiša v lasti Mauritovih, saj je vdova Ivana Grampovčan hišo zapustila Betki Verbič, poročeni Mauri. Betka je leta 1938 nadzidala pritlično hišo za eno nadstropje.209 Njen mož Mihael Mauri je pričel s prodajo fotografskega materiala, nato pa je poizkusil še s fotografskim ateljejem v zgornjih prostorih. Pozneje je dal lokal v najem tovarni Peko za prodajo čevljev, kjer je bil tudi uslužbenec. Mauri je zapustil hišo hčerki Boži z možem Borisom. V hiši, ki se pravkar obnavlja, stanuje njuna hči.
SÍKYTA, Stara cesta 16
128. Naslov: Vrhnika 129 (1890); Vrhnika 112
(1914); Stara cesta 18(1934) Domače ime: Bec (1914); Sikyta Lastniki: Jakob Petckouschek (1824); Tomhas Petkouscheg (1838); Gregor Petkovšek (1870); Mathaus Petkovšek (1879); Martin Klemenčič (1910); Andrej Grampovčan (1913); Ivana Grampovčan (1934)
Konec 19. stoletja je bil gospodar hiše Matevž Petkovšek, rojen 29. 8. 1851 na Vrhniki. Z ženo Franco, rojeno 27. 2. 1852, prav tako Vrhničanko, sta imela hčer Marijo, rojeno 3. 8. 1876; z njimi pa je živela še gostja Marija Pišler (25. 8. 1846-30. 11. 1895).210
Pred prvo svetovno vojno so v stavbi, katere lastnik je postal mizarski mojster Martin Klemenčič z ženo Terezijo, oba rojena leta 1877, stanovali tudi vajenca, štirinajstletni Alojz Novak in petnajstletni Janez Lukančič, potem brivec Franc Cehulič ter delavec Lovro Com, kasneje pa še davčni upravitelj Josip Golob.2"
129. Načrt povišanja hiše Martina Klemenčiča za eno nadstropje, 1908.
»V gradbenih spisih iz leta 1912 je ohranjena namera Martina Klemenčiča za postavitev zidu in delnega kritja prostora na njegovem dvorišču na meji z Grampovča-novo hišo. Klemenčič kot razloge navaja, da hrani Grampovčan v svoji kleti bencin, petrolej, žveplenke in drugo gorljivo trgovsko blago, v hiši pod streho pa drva in žehtnico, medtem ko ima sam v svoji mizarski delavnici poleg obdelovalnega lesa tudi bencinski motor. Okoliščine za vnetja požara pri eni ali drugi hiši so dovolj velike in zid bi preprečil širjenje uničujočega ognja. Občinska uprava je prošnjo zavrnila, ker bi omenjena gradnja onemogočila gašenje morebitnega požara in vsipavanje snega z Grampovčanove strehe.«212
Tudi ta hiša je prešla v last Andreja Gram-povčana, ki je leta 1913 pripadajoče gospodarsko poslopje predelal v skladišče za trgovino in vrt.215
Od njega je majhno pritlično hišo kupila gospa Ivana Síkyta (1880-1917), rojena Is-tenič iz Podgore, ki je pred tem živela ob potoku Bela pod Rogljevo hišo. Njen mož je bil Ceh Jožef Síkyta (1880-1959), ki je po končanem šolanju za usnjarja moral za najmanj tri leta v tujino »v fremd«, da je spoznal življenje v svetu. Tako je prišel na Vrhniko in se tu poročil. Z Ivano sta imela dve hčeri, Francko (rojena 1911) in Ivanko (rojena 1913), ter sina Jožeta (1910-1971). Jožef je za dolga leta odšel v Ohio (Amerika) in se k družini vrnil šele na stara leta. Dve leti pred drugo svetovno vojno je češko podjetje Bata finančno pomagalo zgraditi večjo, dvonadstropno hišo pod pogojem, da bo v pritličju njena trgovina, v drugem nadstropju pa stanovanje za trgovskega poslovodjo. Bata je bila prva trgovina s čevlji na Vrhniki. Ob njeni otvoritvi so spuščali ogromno balonov, kar je bila takrat velika privlačnost.
V	prvem nadstropju je stanovala Síkyto-va družina, v drugem pa družina Avgusta Uršiča, poslovodje trgovine. Uršičev sin Branko (rojen 1933) je doštudiral medicino, mlajši Vitko (rojen 1946) pa metalurgijo. Sikytov sin Jože je bil gradbenik. Prosvetni dom, današnji Cankarjev dom na Vrhniki, je njegovo delo. Izdelal je še načrte za stanovanjski hiši na Ljubljanski cesti 27 in Sušnikovi cesti 10 v Novi vasi. Po drugi svetovni vojni je služboval kot baritonist v mariborski operi. V Mariboru se je tudi poročil in v zakonu se mu je rodila hčerka Breda. Jože Síkyta je rad sodeloval pri gledaliških predstavah na Vrhniki kot scenograf ali igralec.
V	stavbi se trenutno nahaja tekstilna trgovina Two Way - Wit Boy.
JERNEJČIČ, Stara cesta 17
130. Naslov: Vrhnika 128 (1890); Vrhnika 113
(1914); Stara cesta 19(1934) Domače ime: Pek (1870,1914); Icrncjčič Lastniki: Valentino Oblak (1824,1838); Johann Tomšič (1870); dediči lohanna Tomšič (1879); Jera Tomšič (1882); Josip Icrncjčič (1917,1934)
Nadstropna zidana hiša je iz 19. stoletja. Streha je simetrična, dvokapna z enostranskim čopom, ohranjen je polkrožni podstrešni venec. Na zahodni strani je v nadstropju lesen zaprt gank.214 Tloris velike hiše je razviden iz gradbenega spisa Jer-nejčičeve predhodnice Jere Tomšič, ki se je dne 14. novembra 1882 obrnila na vrhniško občino s prošnjo za prenovo svojega hleva, ki je pred tremi leti pogorel v požaru.
»Jera je hotela prenoviti hlev in na njem postaviti »ciniperc«. Komisijskega ogleda starega zidovja se je namesto posestnice udeležil njen zastopnik Valentin Brcnčič ter sosed Kari Kerže. V komisiji so z občinske strani sodelovali župan Peter I.e-nassi, Jurij Grampovčan, Janez Cukele in tajnik Franc Ogrin. Sklenili so, da se hlev sme prenoviti in na njem postaviti lesen nadstrešek, ki pa mora biti na koncih, če je le mogoče, v ravni vrsti s sosedovim Ker-
zetovim cimprom in mora imeti strešni žleb speljan tako, da ne bo za hlevom nastajalo močvirje, ki bi se širilo v Keržetovo hišo ali hlev«.2"
Jr—	i V.i ♦ A*-ftt «»«<


131. Situacija hiše in hleva Jere Tomšič. 1882.
Konec 19. stoletja je v hiši živelo osem podnajemniških družin: šestčlanska družina peka Janeza in Marije Kovač s pomočniki, desetčlanska družina Marije in Franceta Rcsnika, družina Janeza Žnidaršiča z Marijo, s hčerjo Ivano in z rejenko Viktorijo Istenič. Ignac Razinger je bil oženjen z Jo-sefo Mikulus, ki je v zakon prinesla sina Roberta, skupaj pa sta imela še sinove: Carla, Aleida in Luigija. Z isto pisavo se omenjata še neka Eugen in Jacob, za kate-
I
ra pa povezava z zgoraj omenjeno družino ni znana. Aleide in Josefa sta odšla živet v Trst, ostali del družine je ostal v pristojnosti vrhniške občine. Po letu 1890 so v hiši vpisane še: štiričlanska družina Jurija in Neže Formenak, desetčlanska družina Boštjana in Terezije Tavčar, šestčlanska družina strojevodje Jožefa Tomšič ter tričlanska družina usnjarke Helene Tomšič. Lorenz in Janez Razinger nista imela družine. Po pisavi sodeč je v času popisa v hiši prebivalo skupaj 26 ljudi, ostali prebivalci so se menjavali.216
Leta 1910 je v hiši živel trgovec Franc Mi-helčič z ženo Ano,217 štiri leta kasneje pa se navaja v hiši še pekarica Terezija Košir, rojena 19. oktobra leta 1844 v Borovnici.218 Nekoliko kasneje prvič zasledimo med stanovalci trgovca Josipa Jernejčiča (rojen 1880) in deklo Marijo Čepon.2"
Hiša je bila znana po trgovski dejavnosti. Lastnik trgovine z mešanim blagom je bil Josip Jernejčič; trgovino pa je vodil nečak Stanko Jernejčič, ki je tudi stanoval v prvem nadstropju. Jernejčičeva trgovina je delovala od leta 1916 do konca druge svetovne vojne, ko je prešla v državno last.
Jos.JERNEJCIt
132. Josip Jernejčič pred hišo, 1935.
Naslednikov niso imeli. V hiši je danes čevljarstvo Teodor Mikelj.
Naslednji dve hiši, Kovačinova in Klanio-va, sta bili prav tako last Josipa Jernejčiča, ki je v prvi uredil špecerijsko skladišče in v drugi skladišče tehničnih izdelkov. Kasneje je na licitaciji kupil od Janeza Molka tudi 1'arovo hišo. Tako so bile vse štiri sosednje hiše (razen Mihevčeve) njegova last.
133. Naslov: Vrhnika 127 (1890); Vrhnika 115
(1914); Stara ccsta 20 (1934) Domače ime: Kovačin (1870, 1890, 1914); Kovač in
Lastniki: Janez Krasche (1824); )ohan Kasche (1838 ); |ohann Kcrsche (po 1838): Kari Krže /Kerie/ (1879); Franc Krže (1914); Josip Jernejčič (1934)
Pri hiši je bila nekdaj majhna kmetija.220 Leta 1890 je v hiši živela družina gospodarja Karla Kržeta, rojenega 17. 10. 1840 na Vrhniki, ki je štela ženo Ano, rojeno 9. 8. 1849, sina Franca, rojenega 25. 10. 1874, in hčer Ivano, rojeno 22. 12. 1881."' Pred prvo svetovno vojno postane dedič kmetije Franc Krže z ženo Ivano, rojeno Grom, 17.2.1876 na Stari Vrhniki. V zakonu so se jima rodili otroci: Frančišek (20. 2. 1912), Marija (2. 2. 1914) in Ivana (15. 5. 1918).
Z njimi je živel še oče Karel kot užitkar, skupaj z drugo ženo Ano Sečnik (rojena 9. 8. 1847) iz Zaklanca.222 Na tem naslovu se omenja še vajenec Viljem Roter (letnik 1902).223
Leta 1934 je novi lastnik Josip Jernejčič dal pri hiši postaviti nov pločnik ob občinski cesti in enako še pri naslednji hiši, ki je bila prav tako njegova last.224
134. Podstrešna lina na Kovaiinovi hiši, 2008.
KLAMA, Stara cesta 20
135. Naslov: Vrhnika 125 (1890); Vrhnika 117
(1914); Stara ccsta 22 (1934) Domače ime: Klama (1870,1914); Klama; Ščšet (danes)
Lastniki: Primus Slabe (1824,1838); Mathias Klama (1870, 1879); Janez Pišlcr (1910, 1914); Josip Jernejčič (1934)
Konec 19. stoletja je bil lastnik hiše trgovec Janez Pišlcr (2.6.1853-23.4. 1920). Z ženo Marijo Zeleznik iz Zaplane (1. 7. 1855-8. 10. 1917) sta imela hčerko Josipino (rojena 14. 11. 1886) in sina Edvarda (rojen 16. 3. 1891).225 Skupaj s Pišlerji je bival kotar vdovec Matija Klama, prvotni lastnik hiše, s hčerama Franco in z Marijo. Franca je v Trstu rodila sina Antona (20. 10. 1880).22*
Edvard Pišler je bil vojak v prvi svetovni vojni. Dne 3. 10. 1920 se je poročil z Marijo Sedej. Skupaj sta se preselila na nasprotno stran ceste k Pišlerju (nekdaj Maklav), kamor sta prenesla tudi izdelovanje zeliščnih zdravil.227 Novi lastnik hiše je postal Josip Jcrnejčič, o čemer priča tudi napis »Jos. Jernejčič 1916 trgovina 1934« v bregu za hišo.
136. Napis za Klamovo hišo, 2008.
Danes stanuje v hiši Marinka Šešet, doma iz Verda, vdova po Stevu Šešetu, ki je bil zaposlen kot kovinostrugar na Vrhniki.
MIHEVC, Stara cesta 22
137. Naslov: Vrhnika 123 (1890); Vrhnika 120
(1914); Stara cesta 25(1934) Domače ime: Modelj (1870); Modi (1890); Modi
(1914); Mihevc Lastniki: Gregor Micheuz (1824, 1838); Gregor Mihevc (1879,1914); lanez Mihevc (1934)
Priimek Mihevc ima na Stari cesti najdaljšo tradicijo, saj zasledimo Gregorja Mihe-uza v virih že leta 1824.228 Omenjeni Gregorje imel sina Gregorja (rojen 3. 3. 1845), poročenega z Marjeto Krašovec (rojena 7. 7. 1849). Rodili so se jima otroci: Ignacij (30. 6. 1870), po poklicu vojak, Janez (11. 6. 1885), Marija (30. 8. 1887), Anton (17. 1. 1889), Ivana (13. 8. 1892) in Antonija (28. 5. 1894). Poleg njune družine je prebivala z njimi očetova sestra Liza (rojena 18. II. 1846), gostačica in vdova Marijana Klama (rojena 26. 8. 1817) s sinovoma Jožefom in Janezom, krojačem, ter gostač Janez Nagode s tričlansko družino.229 Po letu 1910 je živel tu tudi delavec Franc Kete.230
V obdobju po prvi svetovni vojni je v hiši stanovala mlada družina Janeza Mihev-ca in Marije Rozman (rojena 25. 3. 1889) iz Bevk z otroki: Frančiško (rojena 9. 3. 1909), Ivano (rojena 6. 1. 1912), Ivanom (rojen 31. 8. 1914), Rafaelom (rojen 24. 10. 1919), Ignacijem (rojen 31. 10. 1920) in Leopoldom (rojen 11. 9. 1922)."' Vsak od si-
nov se je izučil v svoji obrti, in sicer Rafael kot pečar, Nace kot pek in najmlajši Polde kot urar..
Na dvorišču Mihevčeve hiše so leta 1926 odkopali žgan rimski grob, ki je bil obložen z opekami z vtisnjenim pečatom L. B. SEC. V grobu so našli bronast novec cesarja Tiberija iz leta 22, glinast vrč, bronasto zajemalko in stekleno solznico.212 Julija 1941 je bil v tej hiši ustanovni sestanek OF na Vrhniki.
Mihevčcvi so imeli v obdobju med vojnama ob cesti lokal, v katerem je stari Modi (Janez Mihevc) prodajal usnje, krzno in nazadnje zbiral tudi krzno malih živali. Usnje so tudi sami izdelovali."' Okoli leta 1950 si je Polde v tem lokalu uredil urarsko delavnico in prodajalno. Po njegovi smrti je lokal prevzel Rafaelov sin Gabrijel, ki je tudi dober fotograf (razstava v Cankarjevem domu na Vrhniki).
PAR, Stara cesta 24
138. Naslov: Vrhnika 122 (1890); Vrhnika 122
(1914); Stara cesta 27 (1934) Domače ime: Par (1870,1914); Par; Molek; Pri
Urški (danes) Ustniki: Joseph Rode (1824, 1838); Jakob Rode (1870, 1894); Frančiška Rode (1914); Janez Molek (1934)
Prvi znani gospodar Jakob Rode (7. 7. 1848-4. 4. 1898) z ženo Ano (1847-1891) iz Hotederšice in materjo Nežo je konec 19. stoletja v svoji hiši gostil družino Matije in Barbare Krašovc s šestimi otroki, Francem, Janezom, Marijo, Uršo, Franco in Antonijo, rojenimi med leti 1880 in 1890.214 Jakobova naslednica je posestnica Frančiška Rode, rojena 15. 3. 1896. Leta 1920 se je poročila s sedlarjem Ivanom Molkom, Skorjevcevim Janezom, rojenim 10. 10. 1894 na Vrhniki. Imela sta šest otrok. Najstarejša hči Marija (rojena 5. 8. 1921) je umrla niti šestmesečna, sledili so: Pavla (rojena 20. 1. 1923)2", Tončka, Vera, Martina in Jože. Poleg Frančiške se v virih omenja tudi Janez, rojen 19. 10. 1893, kot žrtev prve svetovne vojne.25*
V pritličju hiše na levi je imel Ivan Molek svojo sedlarsko delavnico217, kjer so izdelovali komate za konje. Desno je imel Jože Igl brivnico. Leta 1924 se je Ivan lotil prezidave hiše, šest let kasneje pa še cementnega podstavka z žično ograjo.21* S svojo obrtjo ni zaslužil dovolj, zato so jim hišo prodali in jih izselili v mestno ubožnico.
Hišo je kupil Josip Jernejčič. V pritličju je uredil trgovino s kolesi in mehanično delavnico, kjer je bil zaposlen delavec Franc Skok. Josip je stanoval v prvem nadstropju. Imel je gospodinjo Urško Rozina, ki ji je tudi vse zapustil. V začetku sedemdesetih let je Urška Rozina v hiši oddajala privatne tujske sobe. Po njej se sedaj imenuje Kava bar Urška, ki ga ima trenutno v najemu Sandi Koren.
Prizidek hiše je bil v Hodnikovi lasti (glej Žontova ledenica). Za to hišo je bil prizidek z veliko sobo, v kateri je stanovala Filipina Pirčak - Fini. Ukvarjala se je s šivanjem in krpanjem jutovih vreč. Bila je znana
139. Pred Parovo hišo, z leve stojijo: sedlarjev pomočnik, sedlar Ivan Molek, |ože Igl in neznanec, pred letom 1934.
po tem, da je njuhala tobak. Po njeni pripovedi je bil mož češki oficir, zato je mesečno dobivala podporo 50 čeških kron. Pozneje se je preselila v Adamičevo hišo poleg Kogojevih.	140. Fini Pirčak.
Žontova ledenica
Matija Hodnik, Žontov, je na tem mestu leta 1894 postavil ledenico, ki so jo uporabljali do leta 1923. Tega leta jo je Ignac Hodnik preuredil v shrambo za vozove in drugo orodje ter napravil vrata proti okrajni cesti. »Prezidavi je nasprotoval sosed Ivan Molek, ki je do tedaj rabil prostor pred ledenico za razkladanje drv in drugih potrebnih stvari za svojo hišo. Po Molkovih besedah bo njegova hiša postala zaprta okrog in okrog, nova shramba za staro šaro pa tudi ne bo okras Stari cesti, ki je že sedaj v slabem stanju. Gradbena
direkcija iz Ljubljane je pritožbo zavrnila, ker je uporaba obcestnega javnega sveta za razkladanje drv in druge zasebne namene po 7 paragrafu cestnopolicijskega reda za Kranjsko deželnega zakonika iz leta 1874 prepovedana ...«JW
Shramba je v poznejšem času služila kot skladišče kož, ki jih je Žontov Lenk odkupoval za Koteks. Tu je nekaj časa Žontov lanko zbiral staro železo. Potem sta imela Iglov sin Jože in pozneje sestra Tatjana svojo frizerijo. Prav tako se danes v stavbi nahaja frizerski salon Oli.
141. Načrt za ledenico Matije Hodnika, 1894.
BRLINČEK, Stara cesta 27
142. Naslov: Vrhnika 118 (1890); Vrhnika 125
(1914); Stara cesta 30(1934) Domače ime: Brelinčk (1870); Brlinček (1890,
1914); Brlinček Lastniki: Maria Trosi (1824. 1838); Valentin Šušteršič (1870,1890); Jakob Šušteršič (1923); lanez Šušteršič (1934)
Prva znana lastnika hiše sta bila Štefan in Margareta Trošt. Njun sin Jožef Trošt, rojen 1762, se je poročil z Elizabeto Mlinar na Vrhniki leta 1785. Dne 28. 11. 1808 se jima je rodila hči Marija, ki je podedovala hišo. Prvič se je poročila dne 7. 2. 1831 z Mihaelom Bcričičem (1790-1835) iz Verda. Njen drugi možje bil Peter Šušteršič, s katerim sta imela sedem otrok.
Doma je ostal sin Valentin Šušteršič (6. 2. 1837-5.12. 1921) z ženo Jero Hrovat (26. 2. 1839-7. 1. 1924) iz Blagovice, s katero se je poročil 1861. leta. V zakonu so se jima rodili sinovi: Franc 28.9. 1861, Janez 22.6. 1863 v Špitaliču, Josip 6.4.1865 v Grisu na Štajerskem in Jakob 6.7.1877. Pod njihovo streho je živel tudi očetov brat Matevž Šušteršič. Janez Šušteršič je nekaj časa bival v Trstu in postal čevljar. Poročil se je doma, 15. 11. 1891, z Uršulo Vrhove s Stare Vrhnike. Franc Šušteršič (rojen 1861), Žagar, seje 19. 11. 1893 poročil z Ano Bcrghofer (rojena 1868), s katero sta imela otroke: Franca, Manco in Josipa.240
Janezov sin Franc Šušteršič se je izučil za ključavničarja. Najprej je opremil lokal v zadnji Hočevarjevi hiši, nato pa kupil Mačkovo hišo in tam uredil svojo delavnico ter trgovino s kolesi.
Jakob Šušteršič je leta 1923 dal na zadnji steni proti sosedu Francu Krašovcu vgraditi dvoje oken. »Okna se po navodilih vrhniškega občinskega odbora niso smela odpirati na dvorišče in so morala biti zamrežena, da jih sosed ni mogel po nesreči poškodovati. Mejaš Franc Krašovec se je pritožil na vrhniško županstvo, češ, da pozimi prav tu hrani hlevski gnoj, ki bi oviral Šušteršičevo hišo v svetlobi in zračenju. Jakob Šušteršič je v svojo bran predložil originalno kupno pogodbo iz leta 1842, po kateri je takratni posestnik Kra-ševčevc kmetije Gašper Cukale prodal Šu-šteršičevim del omenjenega dvorišča in po kateri Cukale in njegovi pravni nasledniki tudi dovolijo Šušteršiču gradnjo oken proti njegovemu dvorišču pod pogojem, da ne bodo služila za svinjski hlev.«241
Pet let kasneje so se Šušteršičevi lotili popolne prenove svoje hiše, ki je dobila nove notranje stene in stranišče, nova vhodna vrata in lepo urejeno pročelje.242
Za Janezom Šušteršičem je hišo kupil Franc Gorenc, nato pa Klančarjevi.
•		
□		—:-r □ □
-------1—		
143. Načrt prenove hiše Janeza Sušteršiča, 1928.
Po pripovedovanju je tu živel posebnež Brlinčkov Miha, ki ga opisuje Ivan Cankar v svojih delih, in je potem nekaj časa menda živel v Luknji pod sv. Antonom v Močilniku.
KRAŠOVEC, Čuža 1
1920), ki sta se poročili na Gorenjsko, sta imeli še sestro Tončko. Vinko (rojen 21. 1. 1923), prav tako mizar, še živi na Vrhniki. Doma je ostal Janez (rojen 17. 10. 1917), usnjar, trenutno najstarejši Vrhničan.245 Delal je vsepovsod, med drugim tudi v usnjarni Verbič. Ima sina Janeza, ki je zgradil hišo na Čuži, nedaleč stran..
144. Naslov: Vrhnika 119 (1890); Vrhnika 124
(1914); Slara cesla 29 (1934) Domače ime: Klobčar (1870); Tavčar (1914); Krašovec
Lastniki: Anna Klevischar (1824,1838); (ohann Cukala (1870, 1879); Gašper Krašovic (1890); Franc Krašovec (1934)
Za Brlinčkovo hišo so živeli Tavčarjevi, lastniki kmetije. Pisali so se Krašovec.
Konec 19. stoletja je bil gospodar hiše Gašper Krašovic, rojen 28. 12. 1841, poročen z Marijo, rojeno 11. 8. 1845. Imela sta sina Antona, rojenega 17. 1. 1874, ter hčeri Ivano, rojeno 17. 12. 1881, in Marijo, rojeno
24. 2. 1885.24' Pri Gašperju Krašovcu seje okoli leta 1873 učil klobučarske obrti Ivan Bcncdik.244 Na malo kmetijo se je k Ivani leta 1906 priženil Franc Krašovec, rojen 13. 11. 1881 na Vrhniki. Imela sta več otrok. Najstarejši Franc (rojen 1. 9. 1907) je postal mizar, Tone (rojen 13. 1. 1912) pa usnjar. Oba sta naredila hiši blizu Ro-senvvirta v Janezovi vasi. Hčeri Marija (rojena 12. 8. 1913) in Karolina (rojena 2. 11.
145. Naslov: Vrhnika 120 (1890); Vrhnika 123
(1914); Stara cesta 28(1934) Domače ime: Hlebe (1870); Pelkovšek (1914);
Sedej; Štelk (danes) Lastniki: (acob Petkouschek (1824.1838); lakob Petkovšek (1870,1879,1890); Gregor Sedej (1914,1934)
Štejkova hiša stoji na vrhu klanca, ki pelje na Čužo. Gospodar hiše Jakob Petkovšek, rojen 6. 7. 1819, in žena Barba, rojena 4. 12. 1836, sta imela osem otrok, in sicer Marijo (rojena 5. 1. 1842), Antona (20. 1. 1844), Lenko (18. 4. 1855), Gašperja (1. 1. 1866), Janeza (4. 5. 1869), Nežo (21. 1. 1872), Ivano (26. 5. 1875) in Franco (1. 12. 1878). Anton Petkovšek seje leta 1904 preselil v Ljubljano na Opekarsko cesto. Z njim je šla tudi sestra Marija s sinom Janezom (rojen 6. 12. 1878), ki je od leta 1903 kmetoval v Tomačevem. Anton Petkovšek je imel iz prvega zakona sina Franca (rojen 7. 10. 1883), ki se je izučil za kolarja. Za
drugo ženo vemo le, da se je pisala Marija Kavčič in je bila rojena 3. 4. 1847. leta na Spodnji Beli pri Preddvoru. Gašper Petko-všek se je izučil za zidarja in se poročil z Ivano Bartel; mlajši Janez, sedlar, pa z Ivano Švigelj.246
Kljub številni družini Petkovšek je posest po letu 1900 prešla v roke Gregorja Sede-ja (26. 2. 1871-11. 1. 1942). Gregorje prišel s Kurena nad Staro Vrhniko. Imel je majhno kobilico Muro in voz, s katerim je prevažal poštne pošiljke s stare železniške postaje po domovih. Pozimi je razvažal pošto s sanmi, ki jih je puščal pri Zala-znikovih, ker z njimi ni mogel po klancu do hiše. Denar je poizkusil služiti tudi v Ameriki, vendar seje kmalu vrnil domov.
Gregor Scdej je bil oženjen z leto dni starejšo Marijo Prestopnik (rojena 5. 7. 1870) iz Blatne Brezovice. V zakonu so se jima rodili otroci: Jernej (13. 8. 1893), Marija (15. 1. 1898), Avgust (20. 8. 1899), Ivana (4. 6. 1902), Jera (16. 3. 1904) in Frančiška (22.2. 1910). Marija, ki je služila v Bevkah, se jc poročila z Avguštinom Gabrovcem, njena sestra Ivana pa s Francem Urbasom, obe dne 9. 1. 1921. Avgust je bil vojak in se je poročil na Vransko z Amalijo Musi (?).J47 Jera je ostala doma z mamo. Že starejša se je poročila s čevljarjem Albinom Beltramom.
Po Jerini smrti je hišo kupil krojač Štefan Tivadar iz Prekmurja. Hišo je zapustil hčerki Bojani, ki še živi tu.
BRENČIČ, Stara cesta 28
146. Naslov: Vrhnika 117 (1890); Vrhnika 126
(1914); Stara cesta 31 (1934) Domače ime: Krašc (1870); Krašec (1914); Širne; Brenčič
Lastniki: Gaspar Krascouz (1824.1838); Štefan Kraiovic (1870,1879); lakob Brenčič (1890); Franc Brenčič (1923)
V breg zidana pritlična hiša je bila petero-stranega tlorisa z majhnimi okni in letnico 1888 na pravokotnem portalu. Nad vhodom je imela veliko strešno frčado.24" Po zaslugi Nika Šušteršiča se nam je ohranila njena fotografija iz leta 2007. Na njenem mestu že stoji nova hiša, zgrajena po načrtih stare.
Pred prvo svetovno vojno sta v hiši živela tretjinski kmet Jakob Brenčič (12. 7. 185226. 11. 1917) in žena, gospodinja Marija Šušteršič (rojena 6. 8. 1852). V zakonu so se jima rodili sinovi: Franc (15. 6. 1879), Jakob (28. 7. 1881), Metod (3. 4. 1891), Ciril (26. 10. 1893) in Feliks (22. 5. 1896) ter hčere: Marija (20. 3. 1883), Valentina (1. 2. 1886), Antonija (8. 6. 1888), Frančiška (15. 1. 1890) in Ana Marta (29. 7. 1898). Mladost so preživeli Franc, Jakob in Valentina.249 Nekaj časa je z njimi živela Marijina mati Urša Šušteršič (1811-1897).250
Najstarejši Franc Brenčič se jc leta 1906 poročil z Antonijo Ovsenk, rojeno 18. 5.
1884 na Vrhniki.251 Ukvarjal se je s tapetništvom (šivanje žimnic in oblazinjenje stolov), vendar je zaradi alergije na žimo moral svojo obrt opustiti. Zaposlil seje na davkariji, tapetništvo je opravljal le občasno. »Dne 30. 7. 1923 je naslovil vlogo na vrhniško županstvo za graditev podstrešne sobice v svoji hiši. Županstvo je za ta namen razpisalo komisijsko obravnavo na terenu za soboto, 4.8.1923 ob 7. uri popoldne, kamor so bili poleg lastnika in stavbenika povabljeni sosedje Franc Jereb, Franc Krašovec in Jakob Šušteršič. Ogleda sta se udeležila tudi Jože Brenčič za oskrbništvo ulice in Franc Tršar za cestni odbor.«242
Franc in Antonija Brenčič sta imela dve hčerki. Minka, rojena 28. 11. 1912, se je poročila z rajonskim električarjem Rikom Kokotom in postala po materi Antoniji lastnica hiše (1967). Imela sta hčerki Magdo in Alenko. Gabrijela (Jelka) Brenčič, rojena 28. 10. 1925, je po študiju v Ljubljani in Zagrebu postala magistra farmacije. Zaposlena je bila v več lekarnah na Primorskem. Leta 1954 je prevzela mesto upravnice vrhniške lekarne, kjer je ostala vse do upokojitve 28. junija 1985.
KUNSTFLJ, Stara cesta 29
147.
»In memoriam Jelki Brenčič« v Našem časopisu, 2008.
Januarja leta 2007 so hišo prodali gradbeniku Jerebu, ki je hišo porušil in leta 2008 postavil novo.
148. Naslov: Vrhnika 84 (1890); Vrhnika 127
(1914); Stara cesta 32(1934) Domače ime: Gaspur (1870); Gašpur (1890,
1914); Gašpur; Kunstelj Lastniki: Marija Kunstel (1824); Maria in Lucas Kunstel (1838); Michael Kunstel (1879); Franc Kunstelj (1934)
Kunstljevi so po pripovedovanju prišli iz Nemčije. Pozneje so se razcepili v dve veji; Katarinovci so se ukvarjali z lesno trgovino, Gašpurji so bili delavci in kmetje. Po spominu Vrhničanov so bili Gašpurji vsi visoke rasti.
Kunstljeva hiša stoji na vrhu strmega klanca. Imeli so krave in so le stežka prišli z vozom do hiše. Družina gospodarja Mihe Kunstla (25.9.1836-14.3.1900) in njegove žene Marije (rojena 27.8. 1842) je štela šest otrok in gospodarjevo mater, vdovo Marijo. Najstarejši sin Nace je bil poklicni vojak, sledili so mu Marija (30. 8. 1866), Liza (24. 10. 1871), France (rojen 21. 10. 1876), Neža (5. 1. 1879) in najmlajši Jakob (24. 7. 1881).2" Po Mihu je prevzel kmetijo sin Franc Kunstel. Dne 2. 2. 1903 se je poročil z domačinko Frančiško Voljč (rojena 21. 11. 1880). Rodili so se jima sinovi: Frančišek (2. 5. 1904), Maksimiljan (20. 5. 1906), Ignacij (10.8. 1908) in Ciril (24.3. 1911) ter hčere: Frančiška (28. 11. 1913), Marija (13.
9. 1916) in Antonija (Tončka, 2. 1.1920):M. Marija se je poročila na Gorenjsko, Ignac je postal duhovnik, Maksimilijan pa je v Splitu služil vojski. Franc Kunstelj je delal kot čolnar tudi v cegunci - opekarni, kjer so z velikimi čolni prevažali opeko iz vrhniških opekarn v Ljubljano.
149. Podiranje Benetkove hiše; zadaj so Jerebova delavnica in hiša ter za njima, v klancu Kunstljeva hiša, okoli leta 1967.
Zadnji dedič je bil Ciril Kunstelj, mojster v IUV, poročen z Dano Kumer. Imela sta sina Janeza, ki je postal usnjarski tehnik. Pozneje je živel na Jesenicah, kjer se je poročil z zdravnico Lucijo. Imela sta sina in hčer, ki sta v času šolanja v Ljubljani živela v hiši. Sin Andrej Kunstelj je postal kirurg v jeseniški bolnici.
Janez Kunstelj je pred nekaj leti umrl. Hiša je sedaj zapuščena in prazna. Najmlajša Tončka, poročena Zimšek, stanuje v svoji hiši v bližini.
JEREB, Stara cesta 30
150. Naslov: Vrhnika 116 (1890); Vrhnika 128
(1914); Stara cesta 33(1934) Domače ime: Dolenc (1870); Košacna (1914); Jereb
Lastniki: Johan U(0)rechar (1824,1838); Maria Plachtar (prečrtano in pripisano Anton Žerovnik,l870); Maria Plachter (prečrtano in pripisano Johanna 2erovnik, 1879); Franc Jereb (1914. 1934)
Hišni portal nosi letnico 1881 in začetnici A. Z. Hiša je v 19. stoletju hitro menjavala lastnike, od Oreharja, Plahterja /Pla-hutnik/, Zerovnika do Jereba. Leta 1890 sta v hiši prebivala gospodar hiše Anton Zerovnik, rojen 23. 1. 1843 v Stražišču pri Kranju, in žena Ivana, rojena Plahutnik 10. 5. 1836."* Ivana (Johanna) Plahutnik je v letih 1880-1881 prenovila in povečala svojo hišo, nato pa se je lotila še gradnje hleva, magazina in drvarnice na prostoru kasnejše Jerebove delavnice.1'*
Dvajset let kasneje je v hiši živel posestnik in sedlar Franc Jereb (rojen 17. 9. 1862 na Hribu) z ženo Ano (rojena 26. 7. 1862 na Stari Vrhniki) in Anino sestro Johano Mesec (rojena 1857). Pod njihovo streho so prebivali tudi vojak Friderik Jereb, pomočnika Janez Nagode in Alojz Kenda ter vajenca Ignacij Prah in Alojz Jankovič."7
....V !Sy./

•r
151. Načrt za povečanje hiše Ivane Plahutnik Žerovnik, 1880.
Franc Jereb in Ana Mesec sta se poročila 10. 2. 1890. leta. Imela sta otroke: Marijo (rojena 8. 11. 1890), Frančiško (rojena 13. 9. 1892), Frančiška (rojen 2. 9. 1894), Rudolfa (rojen 24. 5. 1897) in Ivano (rojena 20. 12. 1898). Frančiška seje poročila z Jožefom Prušnikom, s katerim sta imela hčer Stanislavo (rojena 14. 5. 1913), Frančišek s Karolino Čiperlo in Ivana z Avguštinom Kogojem.25" Hišo je po smrti očeta prevzel Rudolf Jereb - Rudi, prav tako sedlar, ki je živel tu s sestro Marijo. Rudi je bil v prvi svetovni vojni topničar.
K stanovanjski hiši je sodilo dvorišče in še majhno poslopje jerebova delavnica. Celotno posest so podedovali Kogojevi.
JEREBOVA DF.I.AVNICA, Stara cesta 30a
Naslov: Vrhnika 115 (1890); Vrhnika 129(1914) Domače ime: Dermašek (1870); Jerebova delavnica
Lastniki: Anton Melle (1824, 1838); Martin Sluga (1870, 1879)
Meletovim, ki so bili lastniki hiše v prvi polovici 19. stoletja, je sledil posestnik Martin Sluga, po domače Dermašek. Iz popisa vrhniških hiš leta 1879 je razvidno, da se je Martin preselil na Vrhniko 51, hiša pa je bila leta 1890 podrta.259
»Dne 26. junija 1880 se je na željo Ivane Žerovnik, posestnice sosednje hiše Vrhnika 116, vršil lokalni ogled vrhniške občine za gradnjo hleva, magazina in drvarnice na prostoru stare hiše Martina Sluge. Sprva se je predvidelo, da bo nova stavba krajša od prejšnje, tako da bo sosed Jakob Štular dobil več potrebne svetlobe v svoje kuhinjsko okno. Novogradnja se je izkazala za premajhno in Žerovnikovi so dovolili povečanje poslopja, ki bo nekoliko noter pomaknjeno, z opozorilom, naj bo zid pobeljen belo, da bo sosedu dajalo dovolj svetlobe in naj bo krito z opeko ter varovano pred ognjem.«260
Kasneje je bila tu sedlarska delavnica Rudolfa Jereba. Do nedavnega je bila v njej drogerija »Dična«, ki jo je vodila Vesna Kogoj. Hiša se trenutno obnavlja. Zadaj za delavnico je bil hlev za eno kravo.
ŠTULAR, Stara cesta 32
152. Naslov: Vrhnika 114 (1890); Vrhnika 131
(1914); Stara cesta 34(1934) Domače ime: Feigel (1870); Strikar (1890, 1914); Štular
Lastniki: Kasper Kraschouz (1824,1838); Jakob Stuller (1870,1879); Marija Štular (1934)
Konec 19. stoletja je v hiši živela petčlanska družina Jakoba Štularja (rojen 17. 5. 1858) in Marije Vihtelič (rojena pri Bren-čiču 12. 8. 1857) z otroki: Marijo (rojena 8. 10. 1881), Ano (rojena 6. 8. 1886) in Cirilom (rojen 22. 7. 1890).26' Preživljali so se z izdelovanjem konopljinih vrvi, kar izpričuje tudi domače ime Strikar. Marija in njena hčerka Mici sta pletli vrvi kar na pločniku ob cesti. Najprej sta pripravili prejo, potem stajo spletli v vrv. Delali sta po 30 m dolge vrvi. Mici je bila tudi babica in je pomagala na svet številnim otrokom na Vrhniki.
Micin brat Ivan je bil poročen z učiteljico Danico, s katero sta imela otroke: Matejo, Andrejo in Marka. Po Ivanovi smrti v nemškem koncentracijskem taborišču Da-
chau je hišo kupila Joža Šiberl. V zakonu z Janezom Šiberlom je imela sina Doreta. Dore Šiberl je imel z ženo Ivico tri otroke. V letalski nesreči na Korziki leta 1981 sta oba z ženo umrla in za otroke je poskrbela stara mati Joža Šiberl.
Današnjo podobo je hiša dobila po letu 1941, ko jo je Marija štular nadgradila za eno nadstropje in jo tako dvignila nad sosednje hiše.-'"
STRIČK, Stara cesta 33
153. Naslov: Vrhnika 113 (1890); Vrhnika 132
(1914); Stara cesta 36(1934) Domače ime: Strick (1870); Stričk (1914); Stričk Lastniki: Bartolomco Kautschitsch (1824, 1838); Johan Modrijan (1879); Janez Modrijan (1914); Jože Modrijan (1934)
V drugi polovici 19. stoletja je hiši gospodaril posestnik Janez Modrijan (13. 9. 1830-8. 3. 1917) iz Rovt in žena Helena Kavčič (Lenka, 12. 4. 1842-19. 9. 1895) z Vrhnike. Janez se je poročil drugič z Marijo Bezulak /Bozulak/ (17. 8. 1849-23. 2. 1914) iz Goričice. V prvem zakonu sta se rodila sinova Valentin (rojen 12. 2. 1867) in Josip (Jožef, rojen 6. 3. 1875). Valentin, poročen s Franco Maček z Vrhnike (rojena 1870), se je preživljal kot dninar. Kot pr-vorojenemu mu je pripadala hišna posest,
vendar se je odselil v Ameriko, kjer je 21. 1. 1912 umrl v Collingwoodu. Doma ga je nasledil Jožef. Tik pred prvo svetovno vojno se je poročil z Ivano Novak, rojeno 1.
7.	1884 v Veliki Ligojni. Njuna hči Marija (rojena 3. 9. 1919) se je poročila s Cirilom Žnidaršičem na Jesenice, hči Ana (rojena
8.	7. 1922) pa z Leopoldom Cestnikom v Postojno.263
Nazadnje je ostala v hiši Stričkova Mici s hčerko. Kmalu sta obe umrli, tako je hiša ostala prazna in zapuščena.
Stričkov oče, Janez Modrijan, se je ukvarjal s furmanstvom. S svojim konjem jc prevažal razno blago v Ljubljano in nazaj. Po pripovedovanju jc bil tudi Ivan Cankar večkrat njegov sopotnik.
KRAŠNAR, Stara cesta 34
154. Naslov: Vrhnika 112 (1890); Vrhnika 133
(1914); Stara cesta 37 (1934) Domače ime: Kovač (1870); Lavdan (1890);
Kovačeva stala; Krašnar Lastniki: Janez Langomoatter (1824); Johan Langemvatter (Langomoatter?, 1838); Simon I.angenvvalter (1870.1879); gospodar I.angenvalter (1890); Vinko Langenvalter (1934)
Hiša je bila v lasti Langenvvalterjev, ki so po pripovedovanju prišli iz Nemčije. Go-
spodar Janez Langenwalter (27.10. 1827-1. 8. 1892) je bil po poklicu kovač.264 Leta 1890 je v hiši živel z ženo Marijo Šimen (3. 4. 1838-2.4. 1901) in otroki: Ivano (rojena 29. 8. 1873), Nacetom (8. 7. 1877-12. 5. 1896) in Janezom (22. 12. 1879) ter teto Nežo Grom.2*5
Hišo je podedoval Janez Langenvalter z ženo Antonijo Susman z Mirk. Kmalu po poroki, 25. 11. 1901, sta se preselila na Staro cesto 138, kjer so Langcnvvalterjevi imeli gostilno »Pri Kovaču«.266 Tukajšnjo stavbo je oddajal podnajemnikom. Tako so v hiši pred prvo svetovno vojno živeli delavec Franc Mcdič z ženo Marjeto, hlapec Ignac Garafolj z ženo Marijo, Franc Bajt, delavec Franc Tavčar z ženo in delavka Reza Nikoleti s sinovoma Ivanom in Francem.267
Po prvi svetovni vojni je stavba služila kot gospodarski objekt za potrebe gostile »Pri Kovaču«. V njej so imeli hlev s konji, dve kravi ter kleti za shrambo vina in pridelkov. V prvem nadstropju so stanovali različni najemniki, med njimi Krašnarjevi in Dormiševi.
Nato je bila hiša prodana Lampetu, delavcu iz kamnoloma v Verdu. Danes je v stavbi trgovina z igračami Kocka.
155. Izložbeno okno. 2008.
ZAI.AZNIK, Stara ccsta 36
156. Naslov: Vrhnika 111 (1890); Vrhnika 136
(1914); Stara cesta 40 (1934) Domače ime: Ipavc (1870); Ipavc; Zala/.nik Lastniki: Blas Schemerl (1824,1838); Anton Zalaznik (1879,1890); Anton Zalaznik (1914); Anton Zalaznik (1934)
Pri hiši so imeli manjšo kmetijo s 6 ha zemlje. Prvi znani gospodarje bil Anton Zalaznik (rojen 16. 1. 1839), poročen z Lizo (rojena 19. 11. 1841). V zakonu so se jima
rodili trije sinovi, Anton (9. 1. 1876), Janez (13. 8. 1878) in Pavel (14. 1. 1880). Janez se je izučil za čevljarja in Pavel za kovača.268 Kmetijo je prevzel prvorojenec Anton. V zakonu s Frančiško lapelj (rojena 28. 3. 1883) z Vrhnike sta imela otroke: Franca (rojen 20. 11. 1907), Antona (rojen 1. 11. 1908), Frančiško (rojena 16. 3. 1910), Ivano (rojena 29. 5. 1912), Lucijo (rojena 13. 12. 1914), Jožefa (rojen 17.9. 1916) in Pavla (rojen 10. 1. 1924). Stari oče Anton je živel z njimi kot užitkar še leta 191426', leta 1910 pa tudi posestnica Marija Jerina.270 Kmetovali so z dvema voloma in dvema kravama v hlevu z izhodom na cesto. Ko je leta 1907 prišla k hiši mlada Frančiška Japelj, Flandrova, so za hišo začeli izkopavati jamo v hrib za novi hlev; zemljo in skale pa so odvažali v Novo vas, kjer so tedaj pričeli graditi hiše. Stari hlev so tako lahko umaknili iz hiše. Leta 1912 je Anton Zalaznik zaprosil še za gradnjo novega gospodarskega poslopja.271
MCtT G0.SP0h.AR PO-SIAP^fl
c. /ifiTORfl z/nflz.niK
HOV* VRNHIKJ1
IVUtCILL ST. 9
MČ
/ /t/*.
ZnpntMro r ikl /3
-5iTUV>lCI)fl

/\lICC
rHLALLA*
ntuulz ghojiif jMAL.
157. Načrt za gospodarsko poslopje Antona Zalaznika, 1912.
158. Zalaznikova, Kovačeva, Stričkova, Štularjeva hiša, v ozadju Kunstljeva hiša in kapelica, pred 1930.
Stari Anton Zalaznik (rojen 1839) se je ukvarjal s prevozništvom. Z voli je prevažal opeko v Idrijo, tam prenočil; za nazaj pa so mu naložili živo srebro, ki ga je peljal na železniško postajo v Logatec. S prevozništvom sta se ukvarjala tudi sin Anton in vnuk Anton.
Anton Zalaznik (rojen 1908) seje leta 1941 poročil s Frančiško Markelj (rojena 1921), s katero sta imela sina Branka in hčer Marušo. Danes živi v hiši Frančiška z vnukinjo Matejo. Frančiška je v družini prejela znanje izdelovanja medenih in ročno oblikovanih dražgoških kruhkov, ki jih ob priložnosti še vedno rada speče.
159. Naslov: Vrhnika 89 (1890); Vrhnika 137 (1914); Na klancu 31 (1934)
Domače ime: Mrovcek (1870); Mrovc (1890,
1914); Brenčič Lastniki: Mihael Vichtelitsch (1824); Michael Fichtelitsch (1838), Georg Vihtelič (1879); Antonija Vihtelič (1912); Lovro Brenčič (1934); Lado Brenčič (1958)
Prvi znani lastniki posesti so bili Vihte-liči, Jurij, Jakob in Anton. Jurij Vihtelič, rojen 14. 3. 1811, je imel ženo Marijo (rojena 18. 8. 1818) ter otroke: Jurija (20. 4. 1855-8. 9. 1906), Frančiško (letnik 1853) in Marijo (letnik 1857). Vdovec Jakob (letnik 1823) je živel tukaj s sinom Matevžem ter hčerama Ano in Frančiško. Najmlajši Anton (letnik 1826) je bil poročen z Marijo Sojer, s katero sta imela sina Jakoba in hčer Marijo. V letih 1884-1885 so tu živeli Cankarjevi.
Jurij Vihtelič starejši je konec 19. stoletja hišo dal v najem gostaču Lorencu Krašov-cu (rojen 15. 6. 1858) z družino; zase in za ženo pa si je izgovoril hišni kot. Lorenc in Marija Krašovec (13. 8. 1862-20. 8. 1895) sta prebivala tu s hčerko Marijo (rojena 10. 4. 1884) ter sinovoma Francetom (11. 10. 1887) in Antonom (18. 1. 1890)."2
Sin Jurij Vihtelič se je 18. 6. 1877 poročil z Antonijo Stular (4. 6. 1856-29. 7. 1918),
BRENČIČ, Pot k Trojici 2
s katero sta odšla živet na Vrhniko 108, v današnjo Mrovcovo hišo. Pred rojstvom tretje hčere Ane sta se ponovno preselila semkaj. Rodilo se jima je petnajst otrok, od katerih so preživeli: Janez (rojen 10. 8. 1879), Matej (Matevž, rojen 20. 9. 1885), France (rojen 11. 11. 1888), Ana (rojena 1. 8. 1895) in Lucija (rojena 4. 12. 1896). Majhni so umrli: Franc, Anton, Ivana, Marija, Ciril, Kari, dvojčici Marija in Marjeta ter mrtvorojeni sin. Sin Pavel, rojen 7. 1. 1893, je padel kot vojak v Galiciji v začetku septembra leta 1914. Ana se je poročila z Alojzijem Potrcbuješem. Lucija se je poročila s Francem Brcnčičem (rojen v Pišlerjevi hiši). Skupaj sta se preselila v današnjo Mrovcevo hišo, kjer sta sprva živela I.ucijina starša. Odrasli bratje, France, Janez in Matej (Janez in Matej sta bila poročena) so se izselili v Ameriko, tako da je Vihteličev rod na Stari cesti ostal brez potomcev.27' Leta 1910 je v hiši prebivala le posestnica in vdova Antonija Vihtelič.274
Vihteliče so nasledili novi lastniki Bren-čiči. Sem se je preselil brat Franca Brenči-ča, Lovro Brenčič, z družino. Lovro je bil znan po izdelavi mrliških krst. Imel je sina Lada, mizarja, in hčerko Lavrenci. Danes živijo v hiši potomci sina Lada.
16«. Plošča na fasadi, 2008.
kovač, Stara cesta 39
161. Naslov: Vrhnika 110 (1890); Vrhnika 138
(1914); Stara cesta 41 (1934) Domače ime: Zalar (1870); Langervalter (1890); Kovač
Lastniki: Pietro Gaspari (1824,1838); Paul Simon (1870); Bartlhma Oblak - dedič (1879); Janez i.angemvalter (1910); Antonija Langenvalter (1930); Vinko Langenvalter (1934)
Langenvvalterji se tu prvič omenjajo v popisu prebivalstva Vrhnike leta 1890. Popis našteva v hiši tri družine, gostača Franca Langervvalterja (27. 1. 1859-4. 1. 1900) z ženo Marijo (rojena 22. 8. 1861) in hčerami: Marijo (rojena 11. 9. 1884), Ivano (rojena 6. 8. 1886) in Franco (6. 12. 1890); potem gostača Miklavža Voljča z ženo Antonijo in s hčerko Jcro ter gostača Franca Steržinarja z ženo Ivano in s sinom Francetom, nekaj časa pa tudi Mino Platiša z bratom Jakobom iz Zirovskega Vrha.275
Lastništvo hiše je prešlo na posestnika Janeza Langenvvalterja (22. 12. 1879-11. 2. 1914; rojen v Krašnarjevi hiši), ki je leta 1910 živel tukaj z ženo Antonijo Susman (10. 12. 1878-28. 1. 1933) z Mirk. V zakonu so se jima rodili otroci: Vinccncij (22. 1. 1904), Antonija (10. 5. 1905), Frančišek (17. 9. 1909) in Zofija (5. 5. 191l).276
Pri hiši je bila pred drugo svetovno vojno znana furmanska gostilna »Pri Kovaču«.
dt U85. Wwfl f*|8 h U Iw tt®*.TB fr
8.Htnar¡i IÍS5 rmrí ififí-----•—"(•'-'
Cankar} st stari «K JAoh, Ser r-rf rtaMi <tm*
VtMkt. «Z1 Vr-r aSfMiUtGibtl
v t ai in,¡(>t. <»j\
Zgornji deli stavbe so bili namenjeni za stanovanje. Furmani so lahko v »Kovačevem« hlevu zamenjali konje. Antonija je še mlada postala vdova ter prevzela gostilničarske in posestniške posle. Leta 1930 se je lotila prenove gospodarskega poslopja z licem ob Stari cesti.277 Za njo je gostilno prevzel sin Vinko, po njegovi smrti pa je gostilno vodila vdova Rozi Langemvalter, ki se je kasneje poročila z gostilničarjem Drašlerjem. Gostilniško tradicijo nadaljuje bife Medeja.
LANGENVALTFR, Stara cesta 41
Stavba je prvotno sodila h »Kovačevi« gostilni, s katero si še danes deli zunanjo steno. V njej je bil hlev za potrebe gostilne. Domači sin Franc Langenvalter jo je na »podlagi stavbnega dovoljenja z dne 9. 10. leta 1933 preuredil. V prvem nadstropju je napravil stanovanje v vrednosti 15.600 din, spodaj pa brivski lokal in gospodarske prostore. Gradnja je bila zaključena marca 1934. leta. januarja naslednje leto, ko je bilo stanovanje popolnoma končano in tudi osušeno, tako da proti uporabi ni bilo zadržkov, je s strani vrhniške občine prejel za omenjeni del hiše uporabno dovoljenje in svojo številko Stara cesta 43«.17*
IIAOT DCliDMt ITAUOVAinSlílU PMJT0Í0V S.
162. Naslov: Stara cesta 43 (1935) Domače ime: Langenvalter Lastniki: Franc Langenvalter (1934)
V pritličju stavbe je delovala brivnica Franca Langcnvaltcrja z uradnim začetkom delovanja 15. december 1932. Tik pred drugo svetovno vojno so jo povečali in vgradili še ena vrata.27" Dejavnost je nekaj časa nadaljeval sin. Kasneje je obrt opustil in dal lokal v najem Novaku, ki ima v Galeriji 2 tudi prodajo in okvirjanje umetniških slik.
lAUKUVALTUt fPAlKA brinco m^ro w VDUUItfl. H. \38.
JITUAOJA C. «M
163. Načrt dozidave stanovanjskih prostorov in brivnice Franca Langcnvaltcrja, 1933.
MROVC, Stara cesta 42
164. Naslov: Vrhnika 108 (1890); Vrhnika 140
(1914); Stara cesta 44 (1934) Domače ime: Stari Smuk (1870); Mrovc; Brenčič (danes)
Ustniki: Johan Smuch - starejši (1824,1838); Ignat/. (Maria) lelovšeg (1870); Maria Jelovšek (1879); Jurij Vihtelič (1890); Valentina Jelovšek (1914); Franc Brenčič (1934)
Konec 19. stoletja je bil gospodar hiše Jurij Vihtelič (rojen v Brenčičevi hiši) z ženo Antonijo, rojeno Štular. Tu sta živela z otroki: Janezom (rojen 10.8.1879). Matevžem (ro-
jen 20. 9. 1885) in Francetom (rojen 11. 11. 1888). V njuni hiši se omenjata še šivilja Neža Kodrič iz Hrastja pri Kranju ter dekla Frančiška iz Cerkelj ob Krki.2*0
I.eta 1910 se v hiši omenja stanovalec Jakob Petkovšek, kramar, z ženo Ivano.281
Po prvi svetovni vojni je prebivala v hiši družina gostilničarja Frančiška Brenčiča (rojen v Pišlerjevi hiši 25. 11. 1893) in žene Lucije Vihtelič (rojena v Brenčičevi hiši 4. 12. 1896). Poročila sta se 19. 11. 1922, v zakonu pa se jima je rodila hči Ivana.282
»Pri Mrovc« je bila znana gostilna že iz predvojnih časov, posebno po žganjekuhi. Zganjamo in svinjsko kuhinjo so pričeli graditi leta 1928. leta 1930 pa gospodarsko poslopje. Hišo so prenovili v letih 193219342*3 in tedaj našli tram z letnico 1829. Stavba ima poleg prizidkov tudi veliko dvorišče. Gostilno je nekaj časa vodila hči Ivana, a je po drugi svetovni vojni počasi prenehala delovati.
165. Razdeljevanje hrane na Stari cesti, najbri med prvo svetovno vojno, z leve so Mrovcova, Langenvalterjeva, Kovačeva, Ipavčeva in Krainarjeva hiša, na desni l.eskovcova hiša.
Ivana se je poročila z Janezom Rodetom, čotovim z Vasi. Hči Draga se je poročila in ima hišo na verdskem polju, sin Stane pa je na domačem dvorišču pričel avto-kleparsko in ličarsko obrt. Vdova Ivana še živi v hiši.
MOČAN, Stara cesta 43
166. Naslov: Vrhnika 141 (pred 1934); Stara
cesta 45 (1934) Domače ime: Močan Lastnik: Karol Pavlovčič (1934)
V 19. stoletju in leta 1914 je bilo na tem mestu prazno stavbišče2"\ v lasti Špeharja (Jelovška), enako kot sosednji zemljišči, kjer danes stojita Dobrovoljčeva in Verbi-čeva hiša. Hiša z inicialkama P. K. in letnico 1927 nad vhodom stoji samostojno sredi parcele in ne nadaljuje kontinuitete ulične pozidave, pač pa upošteva likovno tipološko oblikovanje Stare ceste.285
167. Hišni portal, 2008.
Zgradila stajo Karol Pavlovčič in žena Bet-ka, Močanova z Vasi, ki je s sabo prinesla tudi hišno ime. Karol je nekaj časa delal v ZDA. Imela sta hčerko Betko, ki seje poročila z Markovičem iz Srbije, računovodjo v IUV. Pozneje so se preselili v Ljubljano in sedaj stanujejo tu njuni potomci.
DOBROVOLJC, Stara cesta 44
168. Naslov: Vrhnika 142 (pred 1934); Stara cesta
46 (1934) Domače ime: Dobrovoljc Lastniki: Andrej Dobrovoljc (1934); Janez Dobrovoljc
Leta 1914 je bilo na tem mestu prazno stav-bišče.2*6 Parcelo je od Jelovška kupil Andrej Dobrovoljc, Čolnarjev iz Verda, ki je stanoval pri Oblakovi Tinci na Stari cesti 49. Leta 1924 je začel postopke za postavitev nove stanovanjske hiše s kleparsko in ključavničarsko delavnico. »Stavba je morala biti najmanj 2,5 metra oddaljena od notranjega robu cestnega jarka ter 60 cm od sosednje parcele, ki je bila v lasti Valentine Jelovškove. Na strehi proti njeni parceli je moral biti sneženi držaj. Okna so morala biti zamrežena, Jelovškova pa si je tudi pridržala pravico, da so smeli Dobrovoljc in njegovi nasledniki kakorkoli rabiti svet njene parcele samo z njenim dovoljenjem.« 2,7 Andrej gradnje najbrž ni izpeljal v celoti, saj je že dve leti kasneje h kleparski delavnici prizidal še pritlično hišo.2*8
169. Načrt prizidave stanovanjske hiše Andreja Dol
Pri kleparju in ključavničarskemu mojstru Andreju Dobrovoljcu seje izučilo kleparske obrti veliko pomočnikov, ki so pozneje odprli svoje delavnice. Nasledil ga je sin Jože, ki pa je kmalu umrl. Obrt nadaljujejo njegovi nasledniki. Ob cesti se nahaja lokal z informacijskimi uslugami Jemec.
VERBIČ, Stara cesta 46
/oljca, 1926.
Hiša je bila zgrajena po drugi svetovni vojni na nekdanjem Špeharjevem svetu, ki so ga odkupili Markcljnovi. Vrhničan Karel Verbič, poročen z Valentino Mar-kelj (1915-2008) z Vrhnike, je bil priučen delavec kovinske industrije in zaposlen v Šiški. Po drugi svetovni vojni je izdeloval roževinaste glavnike in gumbe, pozneje pa lesene igrače. Pri delu mu je veliko pomagala žena. Njun sin Božo še stanuje v hiši.
170. Naslov: Stara cesta 57 (1950) Domače ime: Verbič
Lastnika: Kari in Valentina Verbič (1950)	171. Lesene igrače Karla Verbiča na razglednici.
JAPELJ, Stara cesta 48
172. Naslov: Vrhnika 241 (1890); Vrhnika 180
(1914); Stara cesta 49 (1934) Domače ime: Šinkovc (1890,1914); Kavčič; Japelj Lastniki: Terezija Šinkovec (1910); lanez (Ivan) Šinkovec (1934)
Hiša je bila zgrajena po letu 1879. Konec
19.	stoletja je bil gospodar hiše Jakob Šinkovec, rojen 27. 4. 1857 v Rovtah. Leta 1880 se je poročil z več kot deset let starejšo domačinko Terezijo (11. 10. 1846-21. 5. 1913), s katero sta imela sinova laneza (Ivan, rojen 22. 12. 1882) in Leopolda (rojen 10. 10. 1887). Pri njih so živeli še dekla Marija Možina s sinom Gašperjem Šinkovcem in učenec Anton Šabcc iz Zagorja pri Postojni.2"9
Po Jakobovi smrti leta 1897je postala lastnica hiše vdova Terezija Šinkovec. V začetku
20.	stoletja je tu živela s sinom Ivanom, sodnim uradnikom, ki seje 12. L 1907 poročil z Marijo Kete (letnik 1885).2,0
Okoli leta 1905 se je v hišo vselil čevljarski mojster in gasilec Alojzij Kavčič (18691963) z ženo Marijo Klama (1869-1946). S šestimi otroki, Marijo, Pavlo, Antonom, Frančiško, Elizabeto in Ivano, sta stanovala v dveh prostorih. Okoli leta 1925 je kupil hišo na vasi, danes Vas 10, kjer so
živeli do leta 1937. Tu je po poroki ostal sin Anton in nadaljeval čevljarsko obrt. Kasneje se je odselil v Gasilski dom. Sestri Frančiška in Ivana sta leta 1937 kupili hišo od Ivana Šinkovca in s starši so se preselili nazaj na Staro cesto. V hiši je Alojzij popravljal čevlje do svojega 90. leta, leta 1957. Frančiška, poročena s Francem Peterka, se je odselila v Ljubljano, svoje stanovanje pa oddajala, nazadnje družini vlakovodje Franca Jereba. Ivanka se je poročila z Lovrom Japljem, s katerim sta leta 1954 odkupila Peterkovo polovico hiše. Lovro )apelj je bil upravnik lesnega obrata KZ Verd »Ljubljanski vrh« in je bil od leta 1958 pogrešan. Hišo z vrtom je podedovala njuna hči Darja, profesorica angleščine, ki še stanuje tu.
OBLAK, Stara cesta 50
173. Naslov: Vrhnika 107 (1890); Vrhnika 183
(1914); Stara cesta 51 (1934) Domače ime: Luka (1870); Loterist (1914,1928); Oblak
Lastniki: Georg Hodnik (po letu 1838); I.ukas Fetrovčič (1879); Anton Delak (1890); Janez Oblak (1910); Ivan Oblak (1934)
Po podatkih učencev vrhniške osnovne šole naj bi stavba nastala leta 1876.291 Konec 19. stoletja je v hiši stanovala sedemčlanska Delakova družina. Gospodar An-
ton Delak (rojen 18. 1. 1836) se je iz Senožeč priženil k Jožefi Petrovčič (rojena 14. 2. 1843) na Vrhniko. V zakonu so se jima rodili otroci: Marijana (26.9. 1870), Josipa (7. 2. 1875), Ferdinand (12. 7. 1876), Alojzija (18. 7. 1878) in Pavlina (28. 4. 1884); z njimi pa je živela tudi Jožefina mati, vdova Neža Petrovčič (rojena 3. 1. 1814).292 Jo-žefin oče je bil Luka Petrovčič, rojen leta 1810. Poleg Jožefe sta se jima v zakonu rodili še hčeri Marija (letnik 1844) in Elizabeta (letnik 1852).293
Po letu 1900 je hiša prešla v last Oblakov. Številna družina hišarja Ivana Oblaka (rojen 9. 6. 1875) z Drenovega Griča in Marije Janša (rojena 6. 11. 1880) iz Kurje vasi pri Ljubljani je štela osem otrok, in sicer sinove: Ivana (rojen 4. 2. 1902), Frančiška (14. 3. 1903) in Janeza (19. 1. 1909) ter hčere: Marijo (Micka, rojena 17. 1. 1905), Julijano (rojena 18. 5. 1906), Ivano (rojena 16. 12. 1910), Justino (Tinca, rojena 26. 9. 1912) in Frančiško Nikolajo (rojena 30. 11. 1919). Frančišek se je poročil z Elizabeto Čuk iz Ljubljane, Janez s Francko Ravnikar iz Zaplane, Micka z Leopoldom Po-rento, Julijana z Janezom Isteničem, Ivana z Janezom Šurco, Frančiška pa je postala redovnica.294 Pri Oblakovih je stanovala tudi dekla Marija Burja.295
Hiša je bila znana po gostilni »Oblak«, ki je bila odprta leta 1902. Že pred prvo svetovno vojno so v gostilni lahko kupovali srečke in imeli posebno sobo za ljubitelje šaha. Ob ponedeljkih so se tu zbirali obrtniki in se menili o poslu.296 V gostilni so se menjali različni najemniki. Nedavno je bila v stavbi gostilna Tarantela, trenutno pa deluje v njej pizzerija Oblak. Za hišo se nahaja vinska klet, imenovana Vinarija Oblak. Poslopje, zgrajeno pravokotno na to stavbo, je bilo namenjeno za žganjekuho.
Ivan - Janko Oblak je bil znani kolesar in državni prvak. S Tomažem in Karlom Štirnom so pogosto nastopali na raznih tekmovanjih. Leta 1929 in 1930 je postal državni prvak, štirikrat pa je bil drugi.297 Po njegovi smrti so sorodniki posest prodali in novi lastniki uporabljajo hišo kot gostinski lokal.
ROZMAN, Stara cesta 51
174. Naslov: Vrhnika 106 (1890); Vrhnika 184
(1914); Stara cesta 52 (1934) Domače ime: Smrckar (1870); Fecek (1890,
1914); Feck; Rozman Lastniki: Georg Hodnik (1824. 1838); Mathias Hodnik (1870); Gertraud Hodnik (1879); Ignac Rozman (1934)
Hiša ima vgrajen portai z letnico 1876 in črkama M. H. V drugi polovici 19. stoletja je bil gospodar kmetije Matija Hodnik (rojen 1851), »Smrekar«; z njim pa so živele še mati, vdova Jera Hodnik (17. 3. 1828-7. 6. 1900) ter mlajši sestri Jera (rojena 1854) in Marija (rojena 1857).298
Z Matije je posest prešla na novega lastnika Josipa Rozmana, rojenega na Vrhniki 7. 3. 1831. Njegova žena Marija Nadlišek je bila rojena 21. 3. 1830 čez cesto pri Fecku (danes Turšič), od koder je prinesla tudi hišno ime. Pri hiši je imela izgovorjen kôt vse do smrti. Umrla je v visoki sta-
rosti 89-ih let.2'9 Rozmanova sta gostila v svoji hiši vdovo Jero Hodnik ter pastorja Franca Kosanca z Brezovice.100 Posest je podedoval sin Nace, edinec, rojen 30. 6. 1863. Poročil se je s Terezijo Suhadolnik, rojeno 3. 10. 1873 na Stari Vrhniki. V zakonu so se jima rodili otroci: Marija (20. 12. 1901), Josip (17. 2. 1903), Antonija (13.
I.	1905), Frančiška (7. 9. 1907), Karol (1.
II.	1909), Ana (4. 7. 1912), Frančišek (17. 3. 1915), Ivana (30. 12. 1916) in Ivana (30. 11. 1919). Hči Marija je imela že sina Antona, ko se je 9. 5. 1926 poročila z Antonom Ko-larjem.*"
Nace Rozman je leta 1913 dal v hiši nad kuhinjo napraviti sušilnico za meso.302 Danes na Rozmanovi kmetiji gojijo konje.
175. Hišni portal, 2008.
USTNI VIRI IN ZAPISKI:
1.	Ustni viri: Franci Dovč, Niko Šušteršič, Francka Zalaznik - Ipavčeva, in še: Milka Brenčič, Olga Grampovčan, Špela Kranjc, Jakobina I.eskovec, Jana Marija Majer, Jože Malovrh, Marjeta Medič, Franc Postružnik, Mojca Potrebuješ, Janez Žnidaršič (vsi Vrhnika).
2.	Pripoved in dokumenti Milene Borštnik, rojene Rotar, Ljubljana, 2008.
3.	Zapisi Gabrijele Brenčič o vrhniški lekarni po drugi svetovni vojni, s. d.
4.	Zapiski Maruše Černič, rojene Hočevar, o lekarniški dejavnosti njenega očeta Stanka Hočevar na Vrhniki, Ljubljana, 1997.
5.	Rodoslovni podatki ge. Kme Goričan, Stara Vrhnika 36a, Stara Vrhnika. 2008.
6.	Zapis in dokumenti prof. Darje Japelj. Stara cesta 48, Vrhnika, 2008.
7.	Ivanka Kurinčič, Vrhnika - rimsko mesto Nauportus, s. d.
8.	Pripoved učiteljice Jane Marije Majer, rojene Grmič, Vrhnika, 2008.
9.	Zapis učiteljice slovenščine in angleščine Mojce Potrebuješ, Stara cesta 6,31. 8. 2008.
10.	Podatki g. Vita Uršiča, Krožna pot 8a, Vrhnika. 2008.
SLIKOVNO GRADIVO:
1.	Fotografije hiš in detajlov: Niko Sušteršič, Tomaž Zalokar.
2.	Stare fotografije in dokumenti: Barbara Čer-nič Mali, Franci Dovč, Marija Majcr, Mojca Potrebuješ, Niko Sušteršič, Janez 2itko in Muzejsko društvo Vrhnika.
3.	Načrti: Zgodovinski arhiv Ljubljana: VRH 2 Občina Vrhnika 1867-1945, t. e. 1-14; za tisk jih je pripravila Tina Arh iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
4.	Časopis Slovenec, 29. avgust 1903, št. 199 (oglas lekarne pri »Angelu Varhu«).
5.	Časopis Slovenski narod, 27. december 1904, št. 295 (osmrtnica Petra Lenassija).
6.	Vrhniški mesečnik Naš časopis z dne 25. 2. 2008 (v spomin Jelki Brenčič)
ARHIVSKI VIRI:
1.	Arhiv Republike Slovenije (AR):
AS 176 Franciscejski kataster za kranjsko, A 108 k. o. Vrhnika:
-	Zapisnik gradbenih parcel občine Vrhnika 1838
-	Abecedni zapisnik imen vseh zemljiških in hišnih posestnikov občine Vrhnika, s. d.
AS 181 Reambulančni kataster za kranjsko, A 108, k. o. Vrhnika:
Popis hiš občine Vrhnika 1879
Mape reambulančnega katastra 1869-1870, A 108 C06.jpg
2.	Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL):
-	VRH 2 Občina Vrhnika 1867-1945, t. e. 1-14
-	VRH 16 Matični urad Vrhnika 1870-1959:
-	t. e. 5: Ljudsko štetje 1870, Vrhnika
t. e. 8: Kazalo k zapisniku o ljudskem štetju krajevne občine Vrhnika 1910
-	VRH 18 ObLO in SO Vrhnika /1882/ 19491969:
-	t. e. 68, a. e. 814 Volilna imenika KLO Vrhnika 1950
-	t. e. 85, a. e. 959 Spisi po šifrah
t. e. 109, a. e. 1185 Stalni volilni imeniki ObLO Vrhnika 1958
3.	Župnija Vrhnika (ŽV):
-	Status animarum iz leta 1914 (SA 1914)
4.	Nadškofijski arhiv Ljubljana (N&AL):
-	Rojstna matična knjiga župnije Vrhnika 1769-1784 (RMK Vrhnika 1769-1784)
Rojstna matična knjiga župnije Vrhnika 1870-1894 (RMK Vrhnika 1870-1894)
Poročna matična knjiga župnije Vrhnika 1842-1881 (PMK Vrhnika 1842-1881)
Mrliška matična knjiga župnije Vrhnika 1865-1885 in 1886-1902 (MMK Vrhnika 1865-1885, MMK Vrhnika 1886-1902)
5.	Geodetska pisarna Vrhnika:
Nova numeracija leta 1934 (evidenca)
Načrt parcele 2863/2 (Stara cesta), računalniška kopija sodobne katastrske mape
OSI AI.I VIRI:
1. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OF. Ljubljana:
Register nepremične kulturne dediščine Slovenije, 24.6. 2008 (podatke posredovala kon servatorska svetovalka Damjana Pediček)
Gradivo arheološkega oddelka (posredovala višja konservatorka Barbara Nadbath)
LITERATURA:
1.	Anžič, Sonja, Prebivalstvo občine Vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja, v: Vrhniški razgledi 5, Vrhnika 2004, str. 95-100.
2.	Anžič, Sonja, Prebivalstvo občine Vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja - 3. del, v: Vrhniški razgledi 7, Vrhnika 2006, str. 162-272.
3.	Bar Janša, Ada, Prostorski plan občine Vrhnika, II. faza, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana 1981.
4.	Bar Janša, Ada, Vrhnika, Stara cesta 45, Konzervatorske smernice. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana 1987.
5.	Bar Janša, Ada, Naselbinska stavbna dediščina in njen pomen, Ljubljana 1988.
6.	Cerkev sv. Lenarta na Vrhniki, Župnija Vrhnika, oktober 2004 (Zloženka ob slovesnosti blagoslova obnovitvenih del).
7.	Enciklopedija Slovenije 2, Ljubljana 1988, geslo denar, str. 227-233 (ES 2).
8.	Enciklopedija Slovenije 3, Ljubljana 1989, geslo goldinar, str. 259 (ES 3).
9.	Habič, Peter in Kode, Jože, Vrhnika, Vrhnika 1988.
10.	Horvat, Jana, Nauportus (Vrhnika), ZRC SAZU, Ljubljana 1990.
11.	Kos, lanez, Zapisnik gradbenih parcel in hiš ter posestnikov v katastrski občini Vrhnika 1824, v: Vrhniški razgledi 8, Vrhnika 2007, str. 177-187.
12.	Kosi, Miha, Potujoči srednji vek, Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, Ljubljana 1998.
13.	Kranjc, Andrej, dr. Franc Habe (11. 1. 190912. 10. 1999), v: Acta Carsologica 28/2, Ljubljana 1999, str. 9-10.
14.	Marolt, Marijan, Dekanija Vrhnika, topografski opis, Umetnostni spomeniki Slovenije, Ljubljana 1929.
15.	Rode, Jože, Vrhnika skozi stoletja, Vrhnika 1997.
16.	Slabe, Marjan. Vavken, luša, Bar Janša, Ada, Vrhnika, Valorizacija in spomeniški red, Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana, Ljubljana 1970.
17.	Slovar slovenskega knjižnega jezika, ASP32 računalniški slovarji (SSKJ).
18.	Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana 2004, geslo sedlarstvo in jermenarstvo, str. 526 (SEL).
19.	Slovenski pravopis, Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2003.
20.	100 let Nove vasi. Nova vas - Vrhnika 2005.
21.	Strokovne osnove za varovanje naravne in kulturne dediščine za urbanistični načrt Vrhnike, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana 1982.
22.	Šile, Jurij, Hočevarji z Zgornjega Brnika, v: Drevesa, Časopis slovenskega rodoslovne-
ga društva 14/ št. 2, Skolja Loka 2007, str. 17-26.
23.	Stukl, France, Knjiga hiš v Skofji Loki I, Skolja Loka 1981.
24.	Sumrada, lanez in Skrabec, Milan, Vrhnika, prečuden kraj, Vrhnika 1990.
25.	Veliki nemško-slovenski slovar, ASP32 računalniški slovarji (VNSS).
26.	Vintar, Igor, Urejanje Vrhnike, Vrednosti identitete širšega prostora in kontinuitete grajenih vrednot. Diplomsko delo, Vrhnika 1983/84.
27.	Zupančič, Bogo, Usode ljubljanskih stavb in ljudi, 1-24, Ljubljana 2005.
28.	Življenje ljudi med obema svetovnima vojnama na Stari cesti na Vrhniki. Zgodovinarski krožek v šolskem letu 1987/88 pod mentorstvom Nuške Železnik.
OPOMBE:
1	Stukl, 1981, str. 17 in 9 (Službene novi-ne kraljevine Jugoslavije, 25.2. 1930, št. 44-XVI, str. 401-403).
2	Habič, Rode, 1988, str. 35.
3	Kurinčič, s. d.
4	Horvat, 1990, str. 41-42.
5	Kurinčič, s. d.
6	Kosi, 1998, str. 207, 209.
7	Habič, Rode. 1988, str. 20; Vintar, 1983/84, str. 14.
8	Habič, Rode, 1988, str. 35.
9	Bar Janša, 1981, str. 27; Strokovne osnove, 1982, str. 56; Bar Janša, 1988, str. 3.
10	Marolt, 1929, str. 12.
11	Slabe, Vavken. Bar Janša. 1970. str. 8; Bar Janša, 1987, str. 3-4.
12	ZAL: VRH 2, t. e. 9, spis 1027.
13	ZVKDS: Register, 2008.
14	Slabe, Vavken, Bar Janša, 1970. str. 7-8.
15	Strokovne osnove, 1982, str. 62.
16	Slabe. Vavken, Bar Janša, 1970, str. 7-9.
17	Strokovne osnove, 1982, str. 62.
18	V matičnih knjigah se hišne številke na Vrhniki prvič pojavijo avgusta 1770 (KMK 1769-1784); podobno navaja France Stukl za Skoljo Loko (Stukl, 1981, str. 16).
19	»Pravilnik o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš« (ZAL, VRH 18, t. e. 85, a. e. 959).
20	Iz nem. der Salller - sedlar: izdelovalec konjskih in naglavnih govejih komatov, jahalnih in transportnih sedel, vprežnega jermenja, usnjenih pasov in jermenov. Obrt se je razvijala ob furmanskih poteh (VNSS; SEL, 2004, str. 526).
21	Iz nem. der Strick - vrv (VNSS).
22	Zupančič, 2005. str. 8.
23	Slabe. Vavken, Bar )anša, 1970, str. 11.
24	Anžič, 2006, str. 169.
25	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
26	Vintar, 1983/84, str. 70.
27	Sile, 2007, str. 17,21-22.
28	Register, 2008, Hiša Stara cesta 2.
29	Vintar, 1983/84, str. 70-71.
30	Anžič, 2006, str. 170.
31	ŽV: SA 1914.
32	Vintar, 1983/84, str. 70-71.
33	Register, 2008. Hiša Stara cesta 2a.
34	Anžič. 2006, str. 170.
35	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
36	ZV: SA 1914.
37	ZAL: VRH 2, t. e. 2, spis 253.
38	ZAL: VRH 2: t. e. 2. spis 252.
39	Življenje, 1987/88, str. 12.
40	Vintar, 1983/84, str. 71.
41	Anžič. 2006, str. 170.
42	ŽV: SA 1914.
43	ZAL: VRH 16. t. e. 8.
44	ZAL: VRH 2, t. e. 11. spis 1240.
45	Kolnica ali lopa za vozove (Rode, 1997, str. 39).
46	ZAL: VRH 2, t. e. 1. spis 44.
47	Register. 2008, Hiša Stara cesta 6.
48	Gostačica - stanovalka, najemnica, gostač
- stanovalec, najemnik (v: Slovenski pravopis, 2003, str. 610).
49	Anžič. 2006. str. 171.
50	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
51	Življenje. 1987/88, str. 18-19.
52	Anžič. 2006. str. 171; ŽV: SA 1914.
53	Ž V: SA 1914.
54	Anžič. 2006, str. 171-172.
55	ŽV: SA 1914.
56	ZAL: VRH 16. t. e. 8.
57	Življenje. 1987/88. str. 21.
58	Anžič, 2006, str. 172-173.
59	ZAL: VRH 16, t. c. 8.
60	ŽV: SA 1914.
61	Življenje. 1987/88, str. 17.
62	AS: AS 176, Zapisnik ..., AS 181. Popis ....
63	ŽV: SA 1914; Anžič, 2006. str. 173.
64	ZAL: VRH 2, t. e. 9, spis št. 1014, 1015.
65	ZAL: VRH 2, t. e. 9, spis 1020.
66	Register, 2008, Hiša Stara cesta brez številke.
67	AS: AS 176, Zapisnik ....
68	Anžič, 2006, str. 173.
69	ZAL: VRH 2, t. e. 2, spis 257.
70	ZAL: VRH 2. t. e. 2,3, spis 257, 259, 263.
71	ZAL: VRH 2, t. e. 3, spis 263.
72	ZAL: VRH 2, t. e. 3, spis 265.
73	Vintar. 1983/84, str. 73.
74	ZAL: VRH 2, t. e. 3, spis 269.
75	Anžič, 2006, str. 174.
76	ŽV: SA 1914.
77	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
78	Anžič, 2006, str. 175.
79	100 let Nove vasi, str. 16.
80	Anžič, 2006, str. 175.
81	ŽV: SA 1914.
82	Register, 2008, Hiša Stara cesta 21.
83	ŽV: SA 1914.
84	Anžič, 2006, str. 175-176; ZAL: VRH 16. t. e. 8.
85	ZAL: VRH 2. t. e. 12. spis 1290.
86	Življenje, 1987/88, str. 22.
87	ŽV: SA 2914.
88	NSAL; PMK Vrhnika 1842-1881.
89	Anžič, 2006, sir. 252.
90	Rode, 1997, str. 60.
91	ZAL: VRH 2: t. e. 11, spis 1269.
92	Anžič, 2006, str. 176.
93	Anžič, 2006, str. 223.
94	ŽV: SA 1914.
95	ZAL VRH 16, t. e. 8.
96	Register, 2008,1 liša Stara cesta 35.
97	ZAL: VRH 16, t. e. 5.
98	Anžič. 2006, str. 262.
99	ZAL: VRH 2, t. e. 9, spis 1062.
100	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
101	Življenje ..., 1987/88, str. 23.
102	ŽV: SA 1914.
103	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
104	ŽV: SA 1914.
105	Vinlar, 1983/84, str. 75.
106	Vintar, 1983/84, str. 75.
107	Anžič, 2006, str. 270.
108	ZAL: VRH 2, t. e. 6, spis 653.
109	ZAL: VRH 2, spis 653.
110	Anžič. 2006, str. 186.
111	ŽV: S A 1914.
112	Bar Janša, 1987, str. 3-4.
113	Register, 2008, Hiša Stara cesta 45.
114	ŽV: SA 1914.
115	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
116	Življenje, 1987/88, str. 18.
117	Bar Janša, 1987, str. 4.
118	ŽV: SA 1914.
119	Anžič, 2006, str. 178.
120	ZAL: VRH 2, t. e. 11. spis 1245.
121	ŽV: SA 1914.
122	Vintar. 1983/84, str. 76.
123	Anžič, 2006, str. 179.
124	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
125	ŽV: SA 1914.
126	ŽV: SA 1914.
127	Slabe, Vavken, Bar Janša, 1970, str. 15.
128	Kos, 2007, str. 177.
129	AS: AS 181, Popis ....
130	Anžič, 2006, str. 179.
131	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
132	ZAL: VRH 2. t. e. 1, spis 106.
133	ŽV: SA 1914.
134	Kranjc, 1999, str. 9-10.
135	ŽV: SA 1914.
136	Slabe, Vavken, Bar Janša, 1970, str. 15; Register, 2008, Hiša Stara cesta 53.
137	AS: AS 176, Abecedni....
138	Anžič, 2006, str. 179-180.
139	ZAL: VRH 2, t. e. 4. spis 420.
140	Dacar - v stari Avstriji uslužbenec, ki pobi ra davek na prodajanje tržnega blaga, /.lasti živil (SSKJ).
141	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
142	ŽV: SA 1914.
143	ZAL: VRII 2, t. c. 13. spis 1348.
144	Anžič, 2006, str. 254.
145	ŽV: SA 1914.
146	Življenje, 1987/88, str. 9.
147	Anžič, 2006, sir. 265-266.
148	ZAL VRH 16, t. e. 8; ŽV: SA 1914.
149	ŽV:SA 1914.
150	ZAL: VRH 2, t. e. 8, spis 930.
151	Marolt, 1929, str. 45-48: Cerkev sv. Lenarta .... 2001.
152	Horvat, 1990, str. 72.
153	Register, 2008, Hiša Stara cesta 1.
154	Vintar, 1983/84, str. 70.
155	Anžič, 2006, str. 225-226.
156	ŽV: SA 1914.
157	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
158	ZAL: VRH 2, t. c. 1, spis 72.
159	Kos, 2007, str. 179.
160	ZAL: VRH 16, t. e. 5.
161	Anžič, 2006, str. 225.
162	ŽV: SA 1914.
163	Register, 2008, Hiša Stara cesta 3.
164	ZAL: VRH 2, t. e. 4. spis 500.
165	ZAL: VRH 2, t. e. 5, spis 501.
166	Anžič, 2006, str. 225.
167	ŽV: SA 1914.
168	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
169	Življenje, 1987/88, str. 10.
170	Register, 2008, Hiša Stara cesta 5.
171	Rode, 1997, str. 40.
172	Anžič, 2006, str. 224; ŽV: SA 1914.
173	ZAL: VRH 2, t. e. 2. spis 257.
174	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
175	ZAL: VRH 2. t. c. 5, spis 543.
176	Življenje, 1987/88, str. 13.
177	Register, 2008, Hiša Stara cesta 7.
178	Horvat, 1990, str. 73.
179	ZAL: VRH 2, t. e. 6, spis 649.
180	Anžič, 2006, str. 265.
181	ŽV: SA 1914.
182	Rode, 1997, str. 46.
183	ZAL: VRH 16, t. e. 5.
184	Anžič, 2006, str. 224.
185	Slovenec, 27. 12. 1904, štev. 295.
186	ŽV: SA 1914.
187	Življenje, 1987/88, str. 13.
188	ZAL: VRH 16, t. e. 5.
189	Anžič, 2006, str. 223.
190	Goldinar avstrijske veljave - glavni plačilni kovanci v avstroogrski monarhiji (1 gld = 100 krajcarjev); v slovenskih deželah se je zaradi bližine Benetk pojavila za goldinar tudi posebna »kranjska valuta« (ES 2, 1988, str. 227-233; ES 3, 1989, str. 259).
191	ZAL: VRH 2, t. e. 11, spis 1212.
192	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
193	ŽV: SA 1914.
194	NAL: MMK 1865-1885.
195	Anžič, 2006, str. 222-223.
196	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
197	ŽV: SA 1914.
198	ZAL: VRH 2,1. e. 3, spis 331.
199	ZAL: VRH 2: t. e. 2, spis 198,199.
200	Anžič, 2006, str. 222.
201	ZAL: VRH 16. t. e. 8.
202	Življenje, 1987/88, str. 13.
203	ZAL: VRH 2, t. e. 2, spis 197.
204	Anžič, 2006, str. 221-222.
205	ŽV: SA 1914.
206	ZAL: VRH 2, t. e. 2, spis 194.
207	ZAL: VRH 16, t. e. 8; glej tudi Anžič. 2006, str. 222.
208	ŽV: SA 1914.
209	ZAL: VRH 2: t. e. 13, spis 1390.
210	Anžič, 2006, str. 221.
211	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
212	VRH 2, t. e. 4, spis 471.
213	ZAL: VRH 2: t. e. 2, spis 195.
214	Register, 2008, Hiša Stara cesta 17.
215	ZAL: VRH, t. e. 12. spis 1299.
216	Anžič, 2006, str. 219-221.
217	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
218	ŽV; SA 1914.
219	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
220	Vintar, 1983/84, str. 72.
221	Anžič, 2006, str. 219.
222	ŽV: SA 1914.
223	ZAL: VRH 16. t. e. 8.
224	ZAL: VRH 2. t. e. 4, spis 399.
225	ŽV: SA 1914.
226	Anžič, 2006, str. 218.
227	Vintar, 1983/84, str. 73.
228	Kos, 2007, str. 182.
229	Anžič. 2006, str. 217.
230	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
231	ŽV: SA 1914.
232	Horvat, 1990, str. 73.
233	Vintar, 1983/84, str. 73.
234	Anžič, 2006, str. 217.
235	ŽV: SA 1914.
236	ŽV: SA 1914.
237	Sedlarstvo - obrt izdelovanja opreme za konje in živino, ki sc je razvijala ob prevozništvu (SEL, str. 526).
238	ZAL: VRH2, t. e. 7, spis 799,800.
239	ZAL: VRH 2, t. e. 3, spis 260.
240	ŽV: SA 1914; Anžič, 2006, str. 215.
241	ZAL: VRH 2: t. e. 11, spis 1269.
242	ZAL: VRH 2: t. e. 11, spis 1267.
243	Anžič, 2006, str. 215.
244	ZAL: VRH 2, t. e. 11, spis 1269.
245	Rojstni podatki iz 2V: SA 1914. 216 Anžič, 2006, str. 216.
247	ZV: SA 1914.
248	Register, 2008, Hiša Stara cesta 28.
249	ŽV: SA 1914.
250	Anžič, 2006, str. 214.
251	ŽV: SA 1914.
252	ZAL: VRH 2, t. e. 1, spis 32.
253	Anžič, 2006. str. 201.
254	ŽV: SA 1914.
255	Anžič, 2006, str. 214.
256	ZAL: VRH 2, t. e. 9, spis 1027.
257	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
258	ŽV: SA 1914.
259	Anžič, 2006, str. 214.
260	ZAL: VRH 2. t. e. 9, spis 1027.
261	Anžič, 2006, str. 213; ŽV: SA 1914.
262	ZAL: VRH 2: t. e. 11, spis 1258.
263	Anžič, 2006, str. 213; ŽV: SA 1914.
264	NAL: PMK Vrhnika 1842-1881.
265	Anžič, 2006, str. 213.
266	ŽV: SA 1914.
267	ZAL: VRH 16. t. e. 8.
268	Anžič, 2006, str. 212.
269	2V: S A 1914.
270	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
271	ZAL: VRH 2: t. e. 14, spis 1440.
272	Anžič, 2006, str. 203.
273	ŽV: SA 1914.
274	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
275	Anžič. 2006, str. 212.
276	ZAL: VRH 16, t. e. 8; ŽV: SA 1914.
277	ZAL: VRI I 2: t. e. 6. spis 618.
278	ZAL: VRH 2, t. e. 6, spis 619.
279	ZAL: VRH 2, t. e. 6, spis 620.
280	Anžič, 2006, str. 211.
281	ZAL: VRH 16, t. e. 8.
282	ŽV: SA 1914.
283	ZAL: VRH 2: t. e. 1. spisi 34, 36 in 37.
284	AS: AS 181. Mape...; ŽV: SA 1914.
285	Vintar. 1983/84, str. 75.
286	ŽV: SA 1914.
287	ZAL: VRH 2. t. e. 1, spis 112.
288	ZAL: VRH 2. t. e. 1, spis 113.
289	Anžič, 2006, str. 266; ŽV: SA 1914.
290	ZAL: VRH 16, t. e. 8; ŽV: SA 1914.
291	Življenje, 1987/88, str. 11.
292	Anžič, 2006, str. 210-211.
293	ZAL: VRH 16, t. e. 5.
294	ŽV: SA 1914.
295	ZAL: VRH 2, t. e. 8.
296	Življenje, 1987/88, str. II.
297	Življenje, 1987/88, str. 9.
298	ZAL: VRH 16, t. e. 5.
299	ŽV: SA 1914.
300	Anžič, 2006, str. 210.
301	ŽV: SA 1914.
302	ZAL: VRH 2: t. e. 10, spis 1107.
Marija Oblak Čarni
»LUBI SLOVENCI«
Ob petstoti obletnici rojstva Primoža Trubarja1
176. Primož Trubar, Lesorez Jakoba l.ederleina, 1578
Versko prenovitveno gibanje v 16. stoletju na Slovenskem je del evropske verske reformacije, ki je med drugim zrastla iz krize katoliške Cerkve in reformnih zahtev znotraj nje same. Reformacijo širših razsežnosti je sprožil avguštinski menih Martin Luter (1483-1546). Po objavi tez o odpustkih v letih 1518-1519 se je Luter vedno bolj oddaljeval od rimske Cerkve. Svoje nazore je objavil tudi v knjigah. Za edini vir verovanja je postavil Sveto pismo, ki ga mora človek spoznavati brez posredovanja
uradne Cerkve. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je Primož Trubar, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika.-
Primož Trubar je bil rojen 9(?). junija 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. Oče je bil mlinar, tesar in cerkveni ključar v domači cerkvi sv. jerneja. Bil je podložnik Turjačanov.
Okoli leta 1520 so dvanajstletnega Primoža poslali v šolo na Reko, da bi si pridobil izobrazbo, potrebno za duhovnika. Dve leti za tem pa je bil že v šoli v Salzburgu, kjer je tudi pel v šolskem pevskem zboru. V Salzburgu seje seznanil z reformacijskimi idejami, najbrž prek opata samostana sv. Petra Johanna von Staupitza, ki je bil nekoč Lutrov vzgojitelj. Leta 1524 je odšel v Trst k škofu Petru Bonomu za strežnika in pevca. Izobraženi, humanistično usmerjeni Bonomo je zbiral okrog sebe učenjake in učence ter jim v nemščini, italijanščini in slovenščini tolmačil dela Erazma Rotterdamskcga, teologov, filozofov in reformatorjev. Poskrbel je za svojega učenca Trubarja in mu še pred posvetitvijo dal župnijo sv. Helene v Loki blizu Radeč. Leta 1527 je Trubar odšel študirat na Dunaj, a se je zaradi nevarnosti turškega vpada že leta 1529 vrnil k Bonomu v Trst.
Škof Bonomo je Trubarja leta 1530 posvetil v duhovnika in mu zaupal vikarsko službo v župniji sv. Martina v Laškem. Trubar je
zaslovel kot vnet pridigar in sredi 30-tih let žc prišel za pridigarja v ljubljansko stolnico sv. Nikolaja. V pridigah se je vse bolj približeval protestantskim reformacijskim
177. Tržaški škof Peter Bonomo ,(le^am ~ na"
sprotoval je romanjem, od katerih bogatijo samo trgovci in gostilničarji; bil je proti gradnji cerkve na Sv. Gori pri Gorici - zato je moral oditi. 1540. leta seje umaknil k Bonomu v Trst, kjer je bil njegov tajnik in pridigar. Bono-mo mu je prepustil tudi kaplanski bcncficij pri sv. Maksimiljanu v Celju. Proti Trubarju je tedaj začel spletkariti vplivni koprski škof in ugleden cerkveni diplomat Peter Pavel Vergerij, kasneje pristaš reformacije; zato mu je Bonomo pomagal najti novo službo. Leta 1542 je postal kanonik v Ljubljani, kjer je bil tedaj škof, reformam naklonjeni, Frančišek Kacijanar. Njegov naslednik Urban Tekstor, odločen nasprotnik reformacije, je Trubarja kot vikarja poslal v Šentjernej urejat gospodarsko zanemarjeno župnijo. Ko pa seje škof Tekstor odločil obračunati z duhovniki, naklonjenimi reformaciji, je Trubarju grozila aretacija. Zato seje skril na nekem gradu na Dolenjskem. Cerkveno sodišče v Ljubljani ga je izobčilo in mu odvzelo kanonikat, šentjer-nejsko župnijo in celjski bénéficiât. Marca 1548 je zbežal v Nemčijo, kjer je protestan-tizem že popolnoma prevladal.
TRUBAR - BEGUNEC V NEMČIJI
Prvo zavetje v Nemčiji je Trubar našel v Nurnbergu pri vodilnem evangeličanskem pridigarju Vidu Dietrichu, ki mu je kma-
lu priskrbel službo drugega pridigarja v Rothenburgu nad Taubero. Tu sije Trubar ustvaril družino. Poročil seje z Barbaro Sitar iz Kranja, ki je prišla za njim na Nemško. Njuna sinova Primož in Felicijan sta dosegla magisterij na tiibingenski univerzi in postala pridigarja.
J
178. Kothenburg, srednjeveška vrata v obzidano mestno jedro
V Rothenburgu je Trubar leta 1550 izdal prvi dve slovenski knjigi Catechismus in Abecedarium s kratkim katekizmom, ki ju je ustvaril »iz ljubezni do svojega trpečega ljudstva in iz verske gorečnosti«, saj daleč od domovine svojim ljudem s pridiganjem ni mogel tolmačiti prave evangeljske besede. S tema deloma je postavil temelj za slovenski knjižni jezik. Knjigi je napisal sam, brez sodelavcev in brez podpornikov; celo založil ju je sam, kar ga je pripeljalo v težak finančni položaj. Natisnil ju je v gotici pri tiskarju Ulrichu Morchartu v Tiibingenu. Glede jezika je izbral svoje narečje, kakor se je govorilo na Rašici. Želel je, da bi bil jezik razumljiv, zato se je izogibal narečnim besedam. Teološka podoba katekizma je zaradi dodanih pesmi in not prvi slovenski glasbeni tisk. Trubar je leta 1550 v katekizmu rojake prvič označil z njihovim sedanjim imenom Slovenci in se podpisal s psevdonimom Philopatridus Iliricus (Ilirski rodoljub), v abecedniku pa seje imenoval za »prijatelja vseh Slovencev«.
CatcrfaTmtič
C »
^n t>cr IPinDifcbenn i^pr«act>/ jjambt cmcr furgcn 2lts£lcgui!g iitijcfrtiitfTvctfj. 3rem &t< TLitau »tat vitfc cttt prcbtg vem raj»
¿cn(5Uttt*lt/0c|?cir/6ur4>
pbtlopdrrttmtn 3lUricttm»
Iftnufratfu poMJitfbwffott«' rim vfafi $l?lomf more v» itcbtipryrt.
Pjšimt.t,
KemimfctmuT c7 c»nuer i eat ur 44 Dominum unwcrfi put ttrf*,
179. Naslovna stran prve slovenske knjige KATEKIZEM iz leta 1550 (CATECHISMUS In der Win-disehen Sprach ... Anu kratku poduuzhene s katerim vsaki zhlouik more v nebu pryti.)
Spomladi 1553 se je Trubar preselil v Kempten, kjer je bil samostojen župnik v cerkvi sv. Manga. Tu je pripravil tudi svoj cerkveni red. V tem času je prišlo do ponovnega srečanja z nekdanjim koprskim škofom Petrom Pavlom Vergerijem. ki je prestopil v protestantsko vero, pribežal na VViirttemberško, kjer je postal svetovalec vviirttemberškega vojvode Krištofa v Tu-bingenu. Vergerij je skušal Trubarja pridobiti za sodelovanje pri prevajanju Biblije v nekakšen slovanski ali vsaj južnoslovanski jezik. Pri tem ga je podpiral teolog Jakob
IfrccSumro
i?n& &cr fkttt Crtfcctnfmud 3» ixr TPmt>if4>cit Sprdcfc.
2lrti 33uqutcc / i» rtl> fc ty (iOUt&t "tu prcproflt ©icucnct MKgo Ubfu vtrcrfim jbafu brati iMuujbttt t *£)rtb fo tubi
«7 vxjfbr tc fftf$b<»nff< %>ere 111» <me (Dolycu* / tc fo prcpifmtc oi> am» ¿a peryattU vfet?
©Uucnjow»
Rom. x/j//.' Ktol» lingua coafitebitur Deo.
180. Abecednik, 1550. naslovnica z dvojezičnim naslovom (Ane bukvice, iz katerih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahku v kratkim času brali navučiti. V tih so tudi ti veii ituki te keričanske vere inu ane molitve, te so prepisane od aniga perjatila vseh Slo-veneov.).
Andreae, pa tudi drugi protestantski sodelavci. Tezo o enotnem slovanskem jeziku je npr. zagovarjal hrvaški teolog Matija Vlačič Ilirik. Odločilen je bil sestanek v Ulmu januarja 1555, ko je Trubar vztrajal pri prevajanju v slovenski jezik in je misel o enotnem prevodu za več slovanskih ljudstev zavrnil, saj je bil njegov ideal Cerkev slovenskega jezika. Celo prevajanja Biblije v slovenščino se je zaradi nepoučenosti o hebrejščini sprva branil; nazadnje pa je nalogo sprejel in obljubil poskusiti z Evangelijem sv. Matevža. Vcrgeriju je obljubil sodelovanje pri prevajanju sv. pisma v hrvaščino s pogojem, da mu bo ta zagotovil strokovno in finančno pomoč.
181. Cerkev sv. Manga v Kemptenu
Leta 1555 je Trubar s finančno podporo vojvode Krištofa izdal štiri knjige: prevod Matejevega evangelija, prevod Vergerijeve molitve ter dve manjši knjižici, spet Katekizem in Abecednik, ki ju je močno potrebovala cvangcljska skupnost v slovenskih deželah. Prvič je bil natisnjen del sv. pisma v slovenščini. Novost vseh štirih knjig pa je latinična pisava (bohoričica), ki je postala izhodišče nadaljnjega razvoja slovenske pisave.
Trubarje v Tiibingenu dal natisniti prvi del Nove zaveze (Ta prvi dejl liga Noviga testamenta) (1557). Prevajal je s pomočjo dveh latinskih, dveh nemških in ene italijanske verzije Erazmovih Annotationes. Ob sebi je imel tudi grški izvirnik Nove zaveze. Napisal je obsežno posvetilo v nemščini. Knjiga ima več delov, večinoma z lastnimi naslovnimi listi in različnima letnicama: kratek pouk o bibliji z naslovom »Ta summa«, koledar, pojasnjevalni uvod kot teološko razlago njegovih nazorov, osrednji del z evangeliji po Mateju, Marku, Luki in janežu ter Apostolskimi deli (brez posebnega naslovnega lista), kazalo nedeljskih in prazničnih evangelijev ter kratko razlago evangelijev.
Lubi Slouenei.
VOmum nomu	& Irfi M&4
tUmemkj beffeiddeftbmd,f(U SU• hnskmi,tamah le U Cratutkd Srrm+iami ptMubt}p/[dU.U tgi tftkimare miditi, it rutlrt*tffi*e um Totmcjnujne {)ar ntmdi m prtdfebo o btmgd Ndioiiotab EtempU) lit HdpermJtrdAufbj.ObtutkMiuterim, letu lusbc perm irUm ,fc al» popehomd ne tijJifmuL kmufirnodn	iar premo f
De (ledni Uzhrtig k Tefibtk um nepopd. nem ■ Kifmojlug HeijiofU fmniicmJi, >1 um puinbtibt to tusbo befjed« bt mogli prt», po tri Ortbcgrdphy,fbulout tMfdfbpmptf» fiti iebt preufhkH pubshtabou oli ConftHtm* ton lom fiitb* neuauit, koker tj Ptmt am irugidao, kdttru it prdu uidut. Tik» mi ncfmomog1! nLu uadtbt ftftopaojh drigat* uui,Temah de fe UH-fd C HJd V.ft ptd F. pifibeto mu pcftxmoAn* it fcty $'ymo*a Um nkofo tbegi ndfingd lefigd.vtiuubi.ftiuM tdy,ft td ndih 1 eftg , fuftb XLa/».kj*t pJa* tbtdinfe more prou,biku uut f.fbprm ptffdii mubrdtumu idi Irfm Cnfhu fuo mhft,Td*
k» MU
Z 3 EVAKk
182. Evangelij sv. Matevža, drugi kratki predgovor »Lubi Slovenci«
V predgovoru v prvi del Nove zaveze je Trubar razložil in utemeljil svoje prevajanje. Poudaril je, da v njegovem delu ni nič krivoverskega ali neskladnega z veljavno luteransko doktrino. Dokazoval je, da je zaradi turškega ogrožanja slovenska knjiga nujno potrebna. V predgovoru med drugim piše: »In tole pripovedujem na dolgo v nemškem jeziku (ki ga ne znam posebno dobro) na začetku slovenske knjige prvič zato, da bi oblasti in nadzorniki tiskarn, ki ne razumejo našega slovenskega jezika, dobili s tem jasno in resnično poročilo, da nismo ne zdaj ne prej in tudi v prihodnje ne bomo dali ali hoteli tiskati lahkomiselnih, nekori-
sinih stvari ...« in na drugem mestu: »In ker je gospod Bog tako poskrbel in dopustil, da se naš slovenski jezik šele v teh poslednjih časih čedalje bolj tiska, upam, da boste odslej pošiljali v šolo in dali poučevati v branju in pisanju ne samo tiste vaše mladine, ki jo nameravate poslati v tuje dežele, ampak tudi tisto, ki jo obdržite doma.« Zelo pomembna v tem uvodu je Trubarjeva razlaga o slovenskem jeziku, v katerega prevaja. O tem pravi: »Pri prevodu sem se potrudil glede besed in sloga, da bi ga utegnil z lahkoto razumeti vsak Slovenec, bodisi Kranjec, Spodnještajerec, Korošec, Kraševec, Istran, Dolenjec ali Bezjak. Zaradi tega sem ostal kar pri kmečkem slovenskem jeziku, kakor se govori na Raščici, kjer sem se rodil. Nenavadnih in hrvaških besed nisem hotel primešavati niti se novih izmišljatiV
V tem času se je razšel z Vcrgerijem, ker si je le-ta lastil avtorstvo njegovih prevodov. Leta 1559 je bil ovaden pri vojvodi Krištofu, češ da so v njegovih knjigah zmote in krivoverski nazori. Vojvoda Krištof je povprašal na dvoru reformaciji naklonjenega češkega kralja Habsburžana Maksimiljana II. Njemu je pisal tudi Trubar in mu razložil svoje delo. Ker so bili njegovi spisi na Maksimiljanovem dunajskem dvoru dobro ocenjeni, je lahko nadaljeval prevajanje Nove zaveze. V letih 1560 in 1561 je izdal tri Pavlova pisma. Natisnil je v posebni knjižici še nemški register in pregled svojih slovenskih knjig (Register und summarischer Innhalt.... 1560). Finančna sredstva za izdajo Nove zaveze so zbrali plemiči in meščani v slovenskih pokrajinah.
BIBLIJSKI ZAVOD V URACHU
Iz Trubarjevih del je razvidno, da je želel, da bi novo vero sprejeli tudi »južnoslovan-ski bratje po krvi«. Konec leta 1559 se je povezal z Ivanom Ungnadom (1493-1564),
nekdanjim štajerskim deželnim glavarjem, ki se je zaradi protestantskega prepričanja prostovoljno odpovedal oblasti in se preselil v mesto Urach. Tam je ustanovil Biblijski zavod, ki naj bi prevzel zalaganje slovenskih in hrvaških protestantskih knjig. Tiskali naj bi jih predvsem v glagolici in cirilici. Trubarje leta 1560 postal ravnatelj tega zavoda in je po Ungnadovem prizadevanju dobil tudi uraško župnijo. Tja se je z družino preselil aprila 1561.
183. Iran Ungnad (1493-1564). nekdanji štajerski de žclni glavar, ustanovitelj Biblijskega zavoda v Urachu
Preden je tiskarna tehnično zaživela, sta bili leta 1561 prva in druga hrvaška knjiga Katekizem in Tabla za dicu (Abecednik) v glagolici tiskani v 'Ilibingenu, jeseni istega leta pa obe knjigi v cirilici tiskani že v Urachu. V marcu 1562 je bila v 2000 primerkih v glagolici natisnjena kot najpomembnejša knjiga biblijskega zavoda Trubarjev Prvi del Novega testamenta. Kot avtorja hrvaškega prevoda sta navedena Anton Dal-
184. Trubarjev kip v Urachu, delo akad. kiparja Kur ta Graberta. Postavili so ga leta 1986.
mata in Štefan Konzul. Trubarjev delež pa je dvojen. Njegov slovenski prevod iz leta 1557 je Hrvatoma služil kot ena temeljnih predlog, poleg nemškega in latinskega besedila. Obsežen in večstransko pomemben pa je tudi njegov nemški predgovor, ki opisuje položaj Hrvatov, Bosancev in Srbov pod Turki; govori o jezikovnih, verskih in kulturnih navadah Slovencev; poudarja pomen svojih knjig za vero in osnovno izobrazbo; ošteje papeške duhovnike in še posebej zaostalost, lahkovernost in izprijenost pobožnjakarjev. V prvi polovici leta 1562 so bili natisnjeni Trubarjevi Artikuli ali pravi deli te vere krščanske. To je bil prevod augsburškc veroizpovedi z naslonitvijo na \vurtemberško in saško veroizpoved. Trubar je delo zasnoval kot veroizpoved Cerkve slovenskega jezika. V uvodu pa je podal še zgodovino reformacije. Konzul in Dalmata sta Artikule prevedla. V cirilici
in glagolici so izšli še istega leta. Naslednje leto je izšel v hrvaščini še drugi del Nove zaveze v glagolici in celotna Nova zaveza v cirilici. Začeli so s pripravami za prevajanje Stare zaveze, a zaradi spletk in nesoglasij s Konzulom je Trubar nehal sodelovati pri hrvaških izdajah. Ko je leta 1564 umrl glavni podpornik Ungnad, je zavod razpadel.
V	štirih letih delovanja je bilo v Biblijskem zavodu natisnjenih okrog 30 000 knjig v hrvaščini, italijanščini in slovenščini, v glagolici, cirilici in latinici.
TRUBAR - SUPERITENDENT V LJUBLJANI
Škofa Urbana Tekstorja je po njegovi smrti nasledil tolerantnejši Peter Seebach. Zmernejšo usmeritev v vrhu ljubljanske škofije so protestantskemu stališču naklonjeni kranjski deželni stanovi sklenili izkoristiti.
V	začetku leta 1561 so povabili Trubarja, naj se vrne v domovino kot superitendent reformirane Cerkve. Trubar je povabilo sprejel. Junija 1561. leta je pripotoval v Ljubljano, kjer so ga slovesno sprejeli. Na Slovenskem je v tistem času protestantska reformacija prehajala v protestantizem, oblikovala se je organizacijska struktura in ideološka podoba reformirane Cerkve. Za pridigarsko cerkev so Trubarju določili staro špitalsko cerkev, kjer je z uspehom pridigal v slovenskem in nemškem jeziku. Zaradi skrbi za delovanje Biblijskega zavoda seje po nekaj tednih vrnil v Urach. Pozimi 1561/62 je tam s težavo pripravljal prevod augsburške veroizpovedi, ker je hudo zbolel, šele junija 1562 se je lahko vrnil v Ljubljano in začel z urejanjem Cerkve. Na zaslišanjih pri škofu Secbachu je izpovedal svojo privrženost protestanti/mu. Lotil se je ustanavljanja javne šole v Ljubljani, ki bi učence pripravljala za nadaljnje šolanje in univerzitetno izobraževanje. Pridigal
i'
afc-S . •
ZADAJO NEDELJO V NOVEMBRU LETA 1563 JE NA TEM MESTU . ' GOVORIL MNOŽICI PRIMOŽ TRUBAR
KRAJANI KS VIPAVSkl KRIŽ 1986
i
|,|U UC It C
185. Plošča v Vipavskem Križu v spomin na Trubarjev obisk novembra 1563, delo Marka Pogačnika. Postavili so jo leta 1986.
CERKOVNA
OR D NIN GA.
' N A praua cch Ordn/nga oli Naredba pmfalftr Krrf-I CíHcouiu.ftoy netuczh vshtyrili rizhch i>*-nJufc, «/"< r. • olí shtukih . Ncrpoprci, dc k » cda Bo. xh (•['<>"" c" shia bcttda , tu ic, ta Poftaua , It «•"£ f™ uidiinu ta	£
1 ou. ozhytu,prou ini ftftoprui pryAgM" ¿„^. , _	nemi,ra S. Kerfl, » S. Vczhrria ( Cjr
Criftufaja ,prou dik inu icitik, i^j jc fc w prauu Pry« diganr.G udilcu shaza, dershi inu ohrani, ^ uf^, Kcrf< zhanrtui. Sakii Bug ie od fazhetka, to (uoio slxgo inu volo, uti negi Podili inu vtim Euangdiu tei Cetqui, dual nafrare • Inu hozhc talcu skuii inu ftafcim Pridi« ganem, po neg J vdiki dobruti inu milofti.t» vdofui* ga lubiga Syn.i Irfufa Criftufa, fcbi eno Cctkou, b vfch thlaht ludi, ukupe sbratt inu perprauiu, de nega prou Ipofna, ;hifry, Ixiali, na nega Idizhe, moli, inu de ne* mu upraui polcorszhmi fuciftu sluíi. Satu Bug hozhe ti> lot ozliitu poshtMu ukupe hoyene inu sbranc tih ludi tv« lim funtu imeiti, inu de ty mi, tim ludem imuo to ce« b befledo Uoshyo, to Poftauo inu u Eujngdi,ozhi' tu prydigati, Inu te S. Sacramente diluí, koker od t i* ga lam Criftus Matli:, s. gouori, kir praui hrim lo * grom , Putdite ni tiakai tnu vuzhite u¿ ludi, inu nce Kerftite , vttmimeni nga Ozheta, Synu inu S. Duha, Inu vuzhite nee dm lun iifr m, kar ičm ieft uom iapoue» dal • Inu Mar: i(■ praui, Prydiguite ta Euangdi ufi
A ftuari
186. Primož Trubar, Cerkovna ordninga, 1564, naslovna stran. V njej je Trubar zapisal tudi programska načela in svoje poglede na šolanje. »Obena detela ne mejstu ne gmajna ne mogo prez iul, prez iularjev inu prež vuienih ljudi bili, ne deželskih ne duhovskih riii prov rovnati ne obdržati...»
je v Ribnici in Kamniku. Zelo odmevno pa je bilo njegovo potovanje na Goriško novembra 1563, kjer je pridigal v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Med vračanjem z Goriškega seje ustavil v benediktinskem samostanu v Sv. Križu in imel nedeljsko pridigo. Baje seje tam zbrala cela Vipavska dolina.
Ob objavi njegove Cer-kovne ordninge pa je prišlo do zapletov. Trubar jo je zasnoval kot statut Cerkve slovenskega jezika. Urejala je razmerja v njeni hierarhiji in določala oblike obredov. Tak cerkveni pravni dokument bi lahko izdal le deželni vladar, ki pa je bil takrat v notranje-avstrijskih deželah katoličan, nadvojvoda Karel, ki mu to ni moglo biti po volji. Poleg tega je bilo s stališča tedanjih pravnih norm nenavadno tudi to, da je Trubar želel uveljaviti svoj cerkveni red v vseh pokrajinah s slovensko govorečim prebivalstvom. Ni se oziral na zgodovinske meje dežel. »Cerkev božjo slovenskega jezika« si je zamislil kot naddeželno institucijo. Ob natisu je nadvojvoda Karel Cerkovno ordningo zasegel in Trubarja dal izgnati. Kranjski deželni stanovi so lahko dosegli le podaljšanje roka za njegovo izselitev.
Konec junija 1565 je Trubar z družino in s študentom Jurijem Dalmatinom zapustil domovino. Knjižnico je pustil v Ljubljani. Svojo hišo je kasneje, ko ni bilo več upanja na vrnitev, prodal. Knjižnico pa je podaril deželnim stanovom.
TRUBAR - ŽUPNIK V DF.RENDINGE-NU
Trubar se je zatekel najprej na Württem-berško v Tübingen, kjer mu je pomagal vplivni in vselej mu naklonjeni vojvoda Krištof. Leta 1566 je postal župnik v La-uffenu ob Neckarju. še isto leto pa se je preselil v Derendingen, kjer je kot župnik deloval do smrti.
187. Cerkev sv. Gala v Derendingcnu Kljub težavam ni prenehal s pisanjem. Tudi v času drugega izgnanstva je (tako kot v času prvega) vneto literarno ustvarjal. K temu so ga očitno silile primerjave
razmer doma z onimi v novem okolju. V poldrugem letu je izdal kar pet knjig. Leta 1566 je izdal svoj prevod starozaveznih psalmov, naslednje leto pa še mali katekizem s slovenskim in nemškim besedilom, del Pavlovih pisem, polemično pesem proti Turkom ter drugim sovražnikom vere ter pesmarico.
188. IAKOB ANDREAE (1528 1590) Pomemben nemški luteranski teolog, profesor teologije in kancler tubingenske univerze, soavtor Formule Concordiae in drugih ključnih veroizpovednih besedil. Prizadeval si je za enotnost med luterani ter skušal vzpostaviti stik med protestantsko in pravoslavno Cerkvijo. S Trubarjem se je spoznal že zgodaj ter ostal njegov prijatelj in sodelavec vse življenje. Ob Trubarjevi smrti je sestavil biografski nagrobni govor, ki je izšel v knjigi. Leta 1588 gaje prevedel in izdal Matija Trost iz Vipave.
Junija 1567 je na pobudo Andreaeja še po-slednjič obiskal domovino. Poiskal in prinesel naj bi zanesljiva obvestila o »turški veri«, ki naj bi jih dobil od ujetih vojščakov osmanskega sultana, zaprtih na Kranjskem. Na ljubljanskem gradu se je srečal z zaprtim pašom Usraim begom iz Bosne. Turške voj-
ščake je poiskal še v Ribnici in se ustavil tudi v Črnomlju. V Ljubljani pa se je v Kreljevi hiši srečal s protestantskimi somišljeniki.
V	Derendingenu si je Trubar uredil gospodarstvo in skrbel za študente, ki so prihajali iz slovenskih dežel študirat na univerzo v Tübingen. Tudi pisal je še. Leta 1574 je vnovič izdal Katekizem, predvsem za duhovniško uporabo. 1579. leta je končal prevajanje Nove zaveze (začel je 1555) in dal natisniti njen poslednji del. 1579 je izdal psalm s polemičnimi verznimi razlagami.
V	letih 1579-1582 je še zadnjikrat posegel v razmere na Slovenskem. Protestante na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem je z veliko truda in diplomatske spretnosti pridobil za pristop k Formuli concordiae. šlo je za potrditev pripadnosti notranjeavstrij-skih protestantov k augsburški veroizpove di in evangeličanski Cerkvi, ki je izšla iz nje. A šlo je pri tem tudi za izražanje skupnega stališča vseh slovenskih pokrajin, za idejo, ki je bila pri Trubarju prisotna ves čas.
V	letih 1581-1582 je Trubar dal natisniti svoje največje delo, to je prevod cele Nove zaveze »Ta celi Novi testament« v dveh delih. Tu so med drugim 4 evangeliji in Apostolska dela, kratek pouk (Ta summa), koledar, pisma apostolov in Janezovo razodetje. Prvič je natisnjen Trubarjev portret iz leta 1578, ki ga je vrezal znameniti umetnik Jakob Lederlein. To je bila zadnja knjiga, ki je izšla za časa Trubarjevega življenja. Tega se je Trubar zavedal, zato se je v posvetilu vojvodi Ludviku ozrl na svoje življenje, predvsem na čase, ko ni bilo »nobenega pisma, ne registra, nikar knjige v našem slovenskem jeziku«. Tudi slovenski predgovor v Ta celi novi testament je njegov obračun. Obrača se na Slovence s pretresljivimi besedami, kot so: »Trüber od Slouenou slouu iemle«, ali pa da te bukve daje zdaj na sve-
tlo ob odhodu s tega sveta »h ti muji odhu-dni iz tiga sveta«.
V njegovi zapuščini je ostal rokopis prevoda Lutrove hišne postile, ki ga je pripravljal do zadnjih dni svojega življenja. Za natis tega dela posthumno je 1595 poskrbel njegov sin Felicijan.
Trubar je umrl 28. junija 1586 v Derendingenu, kjer je tudi pokopan.
Umrl je spoštovan in z zavestjo, da je izpolnil svoje poslanstvo. Doživel je izdajo Dalmatinovega prevoda Biblije 1584, v katerem se z laskavimi besedami govori o njegovem delu, in Bohoričeve slovnice (Arcticae horulae, 1584), ki je kodificirala njegov knjižni jezik. Ob grobu mu je govoril kancler tiibingenske univerze in mestni prošt Jakob Andreae, eden najuglednejših luteranskih teologov tistega časa.
189. Trubarjeva spominska plošča v koru derendin-genske cerkve. Na plošči, visoki dva in pol metra, je slika Kristusovega vstajenja, pod njo je slika Trubarjeve družine in latinski verzi Martina Crusiusa (1526-1607).
SOVRKTOV PRFVODCRUS1USOVIH VERZOV:
V	grobu počiva le-tem, mož sveti, Slovenec po milu, Primoi, ki Kristusu bil zvest je klicdr in glasnik. Prvi prepojil je on Ljubljano s poboinostjo pravo.
V	Njega imenu izgnan mnogo prebil je nadlog. Rothenburg Tauberski v njem našel je zvestega slugo,
V	Kemptenu mož je učil z glasom donečim Boga. Urach od tod ga je dobil, v wiirttemberiki deieli, Lauffen učitelja imel, dlje Deredingen nato.
Svete prevedel je knjige iui matere jezik domači, nauk je božji sejal daleč na jutrno stran. Oče ubogim je bil, neizkušenim ščit in zavetje, koliko vreden časti živel do sivih je let! Dobri je boj bojeval, svoj tek dokončal po razumu, vero ohranil zvesto, kakor ji bil je dolžan. Z velikim Pavlom zato zdaj nosi že krono nebeško, nikdar ji čas noben bleska utrnil ne bo!
(Cvelnik naše reformacijske misli, 1951, str. 85)
Trubarjevi najpomembnejši sodelavci, ki so nadaljevali njegovo delo, so bili: Jurij Dalmatin (Krško, ok. 1547 - Ljubljana, 1589). Bil je pridigar v Ljubljani, nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta. Pripravil je prevod Biblije (1584). Adam Bohorič (Brestanica, ok. 1520 - Nemčija, 1598), vodja šole v Krškem, ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Napisal je slovnico slovenskega jezika z naslovom Arcticae horulae (v latinščini, 1584). Sebastjan Krelj (Vipava, 1538 - Ljubljana 1568), bil je pridigar in za Trubarjem je postal superitendent slovenske protestantske Cerkve v Ljubljani. Napisal je Otročjo biblijo in Postilo slovensko (1568).
VELIČASTNA TRUBARJEVA ZAPUŠČINA
Reformacija na Slovenskem, ki je izšla iz evropske, predvsem nemške reformacije, je dobila z delom Primoža Trubarja in drugih slovenskih reformatorjev svojstvene črte. Trubarju je bilo pri reformatorskem delu slovensko ljudstvo v ospredju. O njem govori kot o ubogem, preprostem,
dobrosrčnem ljudstvu. Zanj so rojaki »lu-beznivi bratje« in »lubi Slovenci«. Hotel jim je pomagati do prave vere in jih dvigniti iz zaostalosti, zato je zanje prevajal in izdajal knjige. Izdal je prek 30 knjig in napisal vrsto posvetil za glagolske in cirilske protestantske knjige. S književnostjo in knjižnim jezikom je bila zopet vzpostavljena vez, ki je združevala slovensko ljudstvo na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Z reformacijo so se ustanavljale šole, ki naj bi služile zahtevi, da vsak vernik bere Biblijo; odpravljale pa naj bi tudi kulturno zaostalost. Pomembne so bile protestantske stanovske šole v glavnih mestih dežel, ki so dosegle stopnjo gimnazij in so odpirale pot na univerze.
S protestantskim knjižnim delom lahko povežemo tudi nastanek tiskarne v Ljubljani, kjer je v letih 1575-1582 deloval tiskar Janž Mandcljc. V plemiških in meščanskih hišah so nastajale knjižnice. Imeli so jih tudi pre-dikanti. Knjižnica pri deželnih stanovih v Ljubljani je imela značaj javne knjižnice.
V času reformacije smo se močneje povezali z evropskim prostorom, saj smo bili odprli za idejne tokove tedanjega časa, jih sprejemali in sebi prilagajali. Protirefor-macija, ki seje končala leta 1628, je uničila skoraj vse njene sadove - ostal je le prevod Biblije za potrebe katoliškega bogoslužja.
191. Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta (VViirttcmbcrg 1584)
ODNOS SLOVENCEV DO TRUBARJA
Kmalu po Trubarjevi smrti so njegovi nasprotniki storili vse, da bi ne bilo ne sledi njegovega dela ne spomina nanj. Sežgali so njegove knjige in oblatili njegovo ime. Po stoletjih pozabe ga v svojih delih omenja slavist, filolog in publicist Jernej Kopitar (1780-1844). Konec 19. stoletja je začel Trubarjevo delo raziskovati prvi pastor nove nemške evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani Iheodor Elze (1823-1900), ki je objavil Trubarjeva pisma. Njegovi »lubi Slovenci« pa so Trubarju začeli popravljati krivico ob 400-letnici njegovega rojstva. Leta 1904 je pesnik Anton Aškerc objavil epsko pesnitev Primož Trubar4, leto za tem je Trubarjev portret v olju upodobil Ivan Grohar5. Njegove reprodukcije naj bi po slovenskih hišah obudile spomin
nanj. O njem je spregovoril Ivan Cankar leta 1907 v Trstu v predavanju »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura«, kjer je povedal, da sta Trubar in Dalmatin s svojim knjižnim delom postavila »prvi in veličasten spomenik slovenski kulturi«, in da veliko gibanje v 16. stoletju ni bilo samo versko gibanje, ampak si je v njem »dalo duška znamenito in v množici ljudstva dremajoče hrepenenje po svobodi«.''
Ob prizadevanjih in podpori tedanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja so Trubarju v Ljubljani ob 400-letnici rojstva postavili spomenik7, delo kiparja Bernc-kerja. Praznovanje leta 1908 pa je potekalo v velikih protislovjih", kajti katoliški krogi so ostro nasprotovali slavljenju protestantskega duhovnika Primoža Trubarja.
É192.
Fran Bernekcr (1874-1932), spomenik Primoža Trubarja v Tivoliju v Ljubljani (1909)
V naslednjih desetletjih so nove generacije prinesle nove in poglobljene raziskave protestantskih knjig, jezika in arhivskih virov. Nastala so dela Ivana Prijatelja, Franceta Kidriča in Mirka Rupla, če omenimo le najpomembnejša. Leta 1951 ob 400-letnici izida prve slovenske knjige (tedaj še leto 1551) smo dobili drugi Trubarjev zbornik s prispevki uglednih jezikoslovcev in zgo dovinarjev. Trubarjeva rodna Rašica pa je dobila spomenik. Njegovega odkritja se je udeležilo veliko obiskovalcev, med njimi
193. Spomenik na Rašici, delo arhitekta Glanza. Visok je 5,60 m. Slovesno so ga odkrili 9. septembra 1951. Na slovesnosti, kjer se je zbralo več tisoč ljudi, je govoril tedanji podpredsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister Edvard Kardelj.
veliko pomembnih politikov. Rašica je postala zelo obiskana slovenska kulturna lokacija. Ob 400-letnici smrti leta 1986 je nastal tretji Trubarjev zbornik, v katerem so poleg domačih tudi prispevki tujih avtorjev. Trubarjev življenjepisec Jože Javoršek je zapisal: »Po štiristo letih šele lahko ugotovimo, da najbrž ni Slovenca, ki ne bi priznal Trubarju genialnosti in edinstvenosti v naši kulturni zgodovini«y. Razmahnile so se raziskave in pisanje o Trubarju in njegovem delu. Njegovo življenje prikazujejo: romani, gledališke predstave in filmi. Akademski in neaka-demski slikarji ustvarjajo platna, medalje in značke z njegovimi portreti. Upodobljen je tudi na denarju.
V letošnjem letu ob 500-obletnici rojstva Primoža Trubarja smo se s številnimi knjižnimi izdajami, razstavami in simpoziji poklonili spominu na »očeta slovenskega jezika in slovenske knjige«. Ko ga spoznavamo in se poglabljamo v njegovo delo, začutimo, da je njegovo sporočilo »lubim Slovencem« aktualno tudi za današnji čas.
OPOMBE
1	Razstava z naslovom "LUBI SLOVENCI - Ob petstoti obletnici rojstva Primoia Trubarja" je bila v organizaciji vrhniškega Muzejskega društva, Cankarjeve knjižnice in Zavoda Ivana Cankarja, Vrhnika odprta 10. junija 2008 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Pripravili so jo: Marija Oblak Carni, Igor Berginc in Suzana Potočnik. Sodelovali so: |anez Kos, Marija Malovrh in Svetopisemska družba Slovenije; oblikovala jo je Milena Oblak Erznožnik. Razstava je v organizaciji Svetopisemske družbe gostovala oktobra 2008 v Ljubljani, decembra 2008 pa sta Društvo Razmetano podstrcije iz Vipave in Lavričeva knjižnica iz Ajdovščine njeno postavitev pripravili v Vipavi.
2	Uporabljena literatura: Mihael Glavan, Trubarjev album (Mladinska knjiga, Ljubljana 2008); Primož Trubar, katalog ob petstoti obletnici rojstva Primoža Trubarja (Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2008); Jože Javoršek, Primož Trubar,
3. izd. (Ljubljana 2008); Bogomil Gerlanc (ur.) Cvetnik naše reformacijske misli (ob 400-letnici slovenske knjige, DZS, Ljubljana 1951); Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva Republike Slovenije, katalog (Ljubljana 1987); Ivan Hribar, Moji spomini, 1. del (Slovenska matica. Ljubljana 1983); Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod. Jubilejna izdaja ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja (Svetopisemska družba Slovenije, ljubljana 2008). Časopise citiram sproti.
3	Glavan, Trubarjev album, str. 81.
4	Književnost in umetnost. Slovenec, 24. december
1904.
5	Komedija s Trubarjem, Slovenec, 21. februar
1905.
6	Predavanje Ivana Cankarja v Trstu, 24. aprila 1907. Cvetnik naše reformacijske misli. str. 44.
7	Ivan Hribar, Moji spomini I, str. 305.
8	Izlet v Rašico, Slovenski narod. 9. junij 1908; Trubar in njegovi častilci, Slovenec, 10. junij 1908; Pravi namen Trubarjevega slavja. Nekaj, česar Hribar ni povedal slovenskim časnikarjem, Slovenec, 8. september 1908; Slavnostna akademija v proslavo 400 letnice Trubarjevega rojstva. Polaga nje temeljnega kamna Trubarjevemu spomeniku, Slovenec, 9. september 1908. Glej še pod op. 4 in 5.
9	Javoršek, Primož Trubar, str. 14.
Igor Berginc
120 LET DELOVANJA OLEPŠEVALNEGA
DRUŠTVA VRHNIKA - SEDANJEGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA BLAGAJANA
UVOD
Ljudje so že v davnih časih iz različnih vzrokov potovali iz kraja v kraj. Potovali so trgovci, ki so na svoji poti prodajali svoje blago; potovali so romarji, ki so iz verskih vzrokov obiskovali svete kraje; premikale so se vojske; potovali so plemiči, študentje, ki so odhajali študirat v večja mesta; potovali so bolniki, ki so iskali zdravje v zdraviliščih, in posamezni avan-turisti, ki so hoteli spoznati tuje kraje in ljudi. V prometnem smislu potovanja ima Vrhnika pomembno mesto že v prazgodovini, a imamo o teh davnih potovanjih in popotnikih le malo virov. O njih pričajo legende in redki zgodovinski zapiski. Za Vrhniko sta zagotovo najpomembnejša legenda o Argonavtih in zapis rimskega zgodovinarja Strabona o rečnem pristanišču, ki je obstajalo na Vrhniki že v času, ko je to območje zasedalo keltsko pleme Tavriskov (okoli 2. st. pr. Kr.). Ko so to območje zasedli Rimljani (l.st. pr. Kr.), pa je Vrhnika - Nauportus postalo pomembno pristanišče med zahodnim in vzhodnim delom rimskega imperija.
Z razvojem prometnih sredstev in izgradnjo cest so postala potovanja hitrejša, udobnejša, zato je število potnikov naraslo. O začetku turizma v pravem pomenu
te besede lahko začnemo govoriti v drugi polovici 18. in 19. stoletja. Slovenija je bila zaradi naravnih lepot in gostoljubja domačinov že od nekdaj zanimiva dežela. Vrhnika pri tem ni bila izjema. Ker je že stoletja živela od prometa in trgovine, je znala že od nekdaj poskrbeti za popotnike in goste, ki so jo obiskali zaradi trgovine, njene zanimive naravne okolice, zaradi zgodovinskih znamenitosti, romarske cerkve Sv. Trojice in drugih romarskih cerkvic na okoliških hribih. Tako najdemo Vrhniko že v vodiču za popotnike po slovenskih pokrajinah iz leta 1827.' Vodič
----\J
>
Sftiijrrift JlUticn «MM. «**>-•
194., 195. Das Königreich lllyrien nach seiner neu sten Entheilung; Ein Taschenbuch für Reisende, Laibach 1827 (naslovnica in predlist)
jo predstavi kot kraj z dobrimi prometnimi povezavami - posebej omenja odlično grajeno cesto, ki pelje na Vrhniko iz Idrije - in njeno bogato in zanimivo zgodovino.2
4«
O > t r • tai i o <&, (Bfrtmta), Warf I, niratit trt llrfprimgrt (*r taibai), wo t«; aift Naaportinn gtjlanbf« bab« («II, uiti imt^rt Nr ®((dii<Hfifctnbfi ■Strabo alf ein« XnfitMung btt Z u r i i F (r an tor äu|ftff<n ffiblt^oi ®t«ttj« Ki «orlfumi txr jfi^Brt. D«r Ward bat <int feHMNpfim, fin Vojtamt, utib nijrt fitb rem Itarfm &p«t>iffonHan»rI.
196. Oher-I.aihach, (Verhnika), trg, nedaleč od izvira Ljubljanice, kjer naj bi stal stari Nauportus, ki ga je zgodovinar Strabo označil kot naselbino Tauriskov na skrajni južni meji Norika. Trg ima dekanijo, poštni urad in živi od močne špedicijske trgovine.
197. Hotel »Črni orel«, ki ga je leta 1850 zgradil Jožef Kotnik.
USTANOVITEV DRUŠTVA IN DELO DRUŠTVA DO I. SVETOVNE VOJNE
V drugi polovici 19. stoletja seje z izboljšanjem prometa zelo povečal izletniški turizem v kraje z lepimi in zanimivimi naravnimi danostmi.' Važno vlogo pri tem so imele gostilne, ki so izletnikom nudile hrano in prenočišče, toda turisti so si želeli več. Pomembna je bila tudi urejena okolica, parki, razgledne točke, zlasti pa snaga in red v turističnih krajih in njihovi okolici. Tako se je vedno bolj kazala po-
treba po organiziranem delu za lepši videz kraja. Nastajala so olepševalna in turistična društva. Turistične dejavnosti v državi je podpirala tudi tedanja država Avstro-Ogrska, saj je videla v turizmu pomembno gospodarsko panogo, ki je prispevala k razvoju posameznih krajev in območij. Na Vrhniki so leta 1888 ustanovili Društvo za olepšavo trga Vrhnike in njegove okolice, ki je bilo peto ustanovljeno društvo, in sicer za Celjem, Kranjem, Mariborom in Postojno, od triintridesetih, kolikor so jih ustanovili na slovenskem ozemlju do prve svetovne vojne. Ustanovili so ga desetletje pred tem, ko je na Vrhniko pripeljal prvi vlak. Trg je takrat že imel dobre cestne povezave in možnost prevoza po Ljubljanici. V tistem obdobju je Vrhnika doživljala gospodarski razcvet s hitro se razvijajočo industrijo in eno prvih domačih posojilnic na Slovenskem. Ta lokalni ekonomski razvoj so vzpodbujali in ga vodili premožni in izobraženi domačini, ki so bili tudi med ustanovnimi člani Olepševalnega društva Vrhnika. Med njimi je potrebno omenili: Frana Kotnika, veleposestnika in industrialca, ki je imel pred svojo hišo v Verdu ambiciozno zasnovan park z redkimi drevesi in najrazličnejšimi rožami; Gabrijela Jelovška, posestnika, trgovca in dolgoletnega vrhniškega župana, znanega po prizade-
198. Pran Kotnik (1828-1890). veleposestnik in industria lee, politik
199. Gabrijel Jeloviek (1858-1927), posestnik, trgovec, vrhniški župan, politik
vanjih za lepo podobo Vrhnike in njene okolice, posebej Je za ureditev naravnega parka v Močilniku. Gotovo je bila pri usta navijanju Olepševalnega društva pomembna njegova povezava z ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem, ki je v Ljubljani v tistem ¿asu skrbel za urejanje sprehajališč, parkov, drevoredov in razglednih točk.1
Pra¥iia
društva za olepšavo trga Vrhnika in njegove okolica.
i «•
Na«r« ia prtmiral« Jraitr*
Jrvilra }* nlrplara trtC- Vrfenjk« ta iijr-
ROH ofcolk» t lA^jHHjMI JfMM 1B' dragi»! rttil priwri«i oapmvaai.
i »■
PrMaoiAnje drvtiiafte nt k jMNkat 4nitt*aA», i/ Is pralamJjaik ilMNle,.
I »■
\Vll utlMrlt» drnitr«
DnlilT« u utMHrt ■ imatavaljaia prntopo« a do*.
IVaimai udj. m. a) aatMATBiki t« aa Mi ki pAlf	doeMk*
1 ([M. darajago v AraMva*i aMn*n rafcral a vaaUj aaj
mig 10 |U.
200. Pravila Olepševalnega društva, potrjena 17. avgusta 1888 (iz zbirke MDV)
V pravilih društva je bilo zapisano, da je namen društva »olepšava trga Vrhnike in njegove okolice z nasajevanjem dreves in drugimi tej svrhi primernimi napravamii«. Tako je društvo skrbelo za ozelenitev državne ceste, ki je peljala skozi Vrhniko (danes Tržaška in Ljubljanska cesta). Ob njej so zasadili divje kostanje, ki so jih kasneje, ko so se posušili, nadomestili z lipami. Drevored so vsako pomlad očistili in drevesa obrezali. Postavili so nekaj klopi ob državni cesti in eno na pešpoti proti kolodvoru. Poskrbeli so za ureditev naravnih parkov v Močilniku in na Sv. Trojici. V Močilniku so postavili leseno lopo in preko izvirov Ljubljanice zgradili
dva lesena mostička. S peskom so posipali pešpoti. Na Sv. Trojici so skrbeli za nasade ter urejali poti in ob njih postavljali ograje. Leta 1907 so na Sv. Trojici postavili spominsko obeležje Ivanu Grudnu (18421906), »zaslužnemu članu Olepševalnega društva«, ki je društvu podaril zemljišče na Sv. Trojici.
201. Spomenik Ivanu Grudnu na Sv. Trojici (iz zbirke MDV)
V	tem času se je razvijal predvsem izletniški turizem. Ko so leta 1899 odprli železniško progo med Vrhniko in Ljubljano, je ta imela poleg gospodarskega pomena tudi velik turistični vpliv na Vrhniko.5 Z vlakom so prihajali številni Ljubljančani, ki jih je privabljala Vrhnika in njene naravne lepote. lega so se najbolj veselili vrhniški gostilničarji.
V	letih do I. svetovne vojne se v društvu že ukvarjajo z načrtom o postavitvi razglednega stolpa na Sv. Trojici (1909), a to misel zaradi prevelikih stroškov opustijo. Sodelujejo pri pripravi nasada dreves proti Sinji Gorici po zemljišču Karla Jelovška (1910), kupijo Šloskov laz (1910) in pripravljajo dela za pešpot do kolodvora Verd (1910-1911).
202. Močilnik - slavje ob otvoritvi železnice l.jubljana-Vrhnika 28. 7. 1899 (iz zbirke MDV)
203. Drevored ob državni cesti, Vrhnika 1901 (J. Šumrada, M. Hkrabec, Vrhnika preči,den kraj)
MED OBEMA VOJNAMA
Prva svetovna vojna je prizadela tudi Vrhniko. V trg so se zatekli številni begunci. Skozenj je šlo veliko število vojakov ter vojnih ujetnikov in se v njeni tudi zadrževalo. Kronist v šolski kroniki že junija 1914 zapiše, da »je trg dobil vojaško lice«. Končana vojna je za seboj pustila veliko škodo, ki je ni bilo mogoče hitro popraviti. Po vojni so sledile še velike politične spremembe. Slovenija je postala del kraljevine SHS. Spremembam državnih meja je prepisati obisk velike skupine srbskih maturantov na Vrhniki, poleti leta 1919, ki naznani, da v novi državi lahko pričakujemo goste tudi od drugod kot nekoč. Društvo tega obiska posebej ne registrira. V šolski kroniki pa beremo, da jih je na okrašenem kolodvoru sprejelo mnogo ljudi v narodnih nošah. Govoril jim je Gabrijel Jelovšck, pred Rokodelskim domom pa dr. Debevc in gimnazijec Marijan Marolt.
f «*> JiJ^ ji th,	.L-in K hLil
Juti JU hu J^tjL/Jlej^fLm' *	J
jllpj, >f LM iir^L
'JM.Z iikilJ^L^l,


jL^JJjLL LiritU. »¿Ut JtUpL ■
204. Del zapisnika prvega občnega zbora Olepševalnega društva po vojni, dne 31. 3. 1921 (dokumentacija Turističnega društva)
-■t/"
K*l
RAČUN
«h
i , AtaA
T~
nn h <i* -
v/ -
s -
TSVff

205. Račun za robnike na tratoarju (pločniku), 1928 (ZAL)
Olepševalno društvo se je sestalo 31. 3. 1921 na prvem občnem zboru po vojni. Predsednik Gabrijel Jelovšek je poročal, da med vojno ni bilo občnih zborov, vendar je stari odbor prevzeto delo društva vodil naprej. Delo je tudi poslej potekalo kot pred vojno, le priprava kresa za Vidov dan je bila novost. Imenovali so oskrbnike za Močilnik, Sv. Trojico in za trg. Od leta 1923 so imenovali tudi odgovornega za propagando in za razne objave v časopisih. Društvo je še naprej urejalo drevorede, postavljalo klopi in kažipote k Sv. Trojici, Lintvcrnu in v Močilniku. S predsednikom Cestnega odbora, Tršarjem, so se dogovorili za izdelavo »trotoarja« ob Kolodvorski cesti. Gospodarski odbor pa so zaprosili za razsvetljavo Kolodvorske ceste (namestitev dveh luči). V Močilniku so popravili kip Sv. Antona in ob kapeli postavili varnostno ograjo. Postavili so table o prepovedi vožnje s kolesom ob nedeljah. Na Sv. Trojici so leta 1923 zgradili lično leseno kočo »Lepi razgled«, namenjeno gostinski dejavnosti. Večji del stroškov za-
206. losip lelovšek, predsednik Olepše valnega društva v letih 1922-1923 in 1927, po smrti Gabrijela Jelovška (iz zbirke MDV)
207. Koča na Sv. Trojici »Lepi razgled« (iz zbirke MDV, SI. 626)
njo je poravnal Josip Jelovšek, tedanji predsednik društva. Prva je imela tam veselico Obrtna zadruga, ki je dobiček namenila obnemoglim članom. Obnovili so tablo s Cankarjevimi besedami: »Vrhnika, preču-den kraj«. Postavili so jo na Kurenu, kjer so postavili tudi nekaj klopi za izletnike. Izkrčili so nove pohodne poti s Planine do Kurena in od Lokve skozi Jelovškov gozd k Lintvernu. Popravili so pot od Blatnega dola do Lintverna in od Litverna do Starega dola. Očistili so Lintvern. Postavili so dve tabli o omejitvi hitrosti vožnje skozi Vrhniko, in sicer na 15 km. Omejitvi so postavili pred Globusom in pri Tomšiču. O tem pa so obvestili sreskega glavarja. Na oskrbništvo trga Vrhnike so poslali prošnjo, naj škropi proti prahu cesto od Tom šiča do Globusa. Sodelovali so pri popravilu mostu v Retovju.
Po 40. letih obstoja je društvo prvič predlagalo dopolnila k društvenim pravilom. Dopolnili so določila o sklepčnosti in na-
logah občnega zbora ter nalogah odbora in razsodišča. Osnovne naloge društva so ostale nespremenjene. Nova pravila je potrdil Veliki župan ljubljanske oblasti 15. 5. 1928. Občni zbor društva je dne 29.4.1929 sprejel sklep, da Olepševalno društvo pristopi v članstvo Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, in da vloži prošnjo na ravnateljstvo Železniške direkcije za »nedeljski tujski vlak Ljubljana -Vrhnika po znižani ceni«.
Ob včlanitvi društva v Zvezo za tujski promet društvo začne širiti svojo dejavnost. Ne le da je želelo čim lepšo Vrhniko v zadovoljstvo »svojih članov in občanov«, ampak je vse bolj želelo privabiti in zadovoljiti tuje goste. V društvu so med drugim pripravili seznam prostih sob, ki bi jih lahko ponudili turistom in letoviščarjem. S svojo dejavnostjo skušajo na Vrhniko in okolico privabiti čim več gostov.
V tridesetih letih, v času gospodarske krize in brezposelnosti, je pri delu društva znatno pomagal vrhniški župan mag. Stanko Hočevar, ki je dal na razpolago del fonda za javna dela. Za opravljena dela na paviljonu na Sv. Trojici, mostičkov v Močilni-ku, pešpoti in klopi je društvo predložilo račun županu. Tako je bilo v tistem letu plačanih preko 300 delovnih dni iz občinskega fonda za brezposelne.
Leta 1930 so se posebej posvetili urejanju Močilnika in Sv. Trojice. To leto je bilo posebej slovesno, saj so 10.8. 1930 slavnostno odkrili spomenik rojaku Ivanu Cankarju. Na odprtju seje zbrala velika množica ljudi iz Slovenije in zamejstva (Amerike). Vrhniški amerikanci so prispevali denarna sredstva za spomenik in domačini so poskusili domač kraj prikazati v čim lepši luči. Jeseni 1931 so v Beli, Lintvernu, Jelovcu in Starem malnu posadili blizu 2000 čebulic
208. Svečana Vrhnika na dan odkritja Cankarjevega spomenika. tO. avgusta 1930 (F. Dobrovoljc, Cankarjev album)
narcis, ki so jih kupili na Jesenicah (z Golice). Želeli so, »da bi se udomačile po naših brdih in planinah«. Na kolodvoru so postavili reklamne table, v trgu pa kažipote na Sv. Trojico, Močilnik, Retovje, Star maln in Zaplano. Na predlog Gregorja Novaka so pripravljali ustanovitev fotoamaterskega kluba, ki bi preko fotografij kraja ponesel v svet lepoto Vrhnike in njene okolice. Trgovec Davorin Šetinc je predlagal ustanovitev Odseka za tujski promet, v katerega bi se morali vključiti vsi gostilničarji in trgovci. Društvo dovoli (1931) Mariji Jerina in Mariji Susman (proti odškodnini 100 din), da v Močilniku odstranita paviljon Olepševalnega društva in na istem mestu Jeri-nova postavi svoj novi paviljon. Sodelujejo s Kotnikom pri gradnji mostu na Mirkah. V tem času se društvo trudi, da bi zgradili javno kopališče, ki naj bi privabilo domače in tuje letoviščarje, smučarsko skakalnico na Strmici za domače Smučarsko društvo in razgledni stolp in kočo na Planini. Vse to bi obogatilo turistično ponudbo.
A,
v JL
209. Davorin Šetinc (z družino), trgovec, predsednik Olepievalnega društva. 1929- 1930 (iz zbirke M D V, it. 1077)
210. Ciril Ma-lavašič (prvi z leve), trgovec, predsednik Olepševalnega društva 1933 1935
211. Josip Lenarčič, veleposestnik, irulu strialec in priznan gospodarski strokovnjak, predsednik Olepševalnega društva v letih 1930-1933
212. Stanko Hočevar, lekarnar, vrhniški župan od konca leta 1931 do 1. 12. 1935, predsednik Olepševalnega društva v letih 1935-1937
Leta 1933 so označili vse važnejše izletniške točke z znakom Planinskega društva, vsako pot z drugo barvo. Januarja istega leta so na predlog tajnika Ivana Cemeta in odbornika Jožeta Jelovška sprejeli sklep o postavitvi razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko. Društvo je še istega leta kupilo 1500 m2 zemljišča. V programu za leto
Kupna pogodba
.....* M, '¿mL* jtiM-Ž+v
/■"v**	tu iwm./>ts
Ttinvt-*	>
> v/"*
*■	t wmt jmfm rrmvkmmm m
f" i /

1 fLr*. fant"¿Mi*
avojo hitro n%v/r«.1	ffiO

213. Pogodba o nakupu zemljišča na Planini 29. 5. 1933 (ZAL)
Visoki razglednik nad Vrhniko bo jutri otvorjen
17 metrov visoki razgledni «tolp na Planini nad Vrhniko bo izročen javnosti Jutrišnjo nedeljo. 7.e drcvi se bo zasvetilo s Planine bengalično solnce. Vrli člani vrhniškega Olepševalnega društva bodo prenočili na Planini, da bodo pravočasno In akrb-no pripravili vso za nedeljsko alovcsnj otvoritev in piknik. Nekateri izletniki bodo odšli gotovo žo dopoldne z Vrhnike, da bodo uživali lahko io lepoto nedeljskega jutra z vrha Planine. Prvi vlak iz Llub-Ijane prispe ob 8. na Vrhniko. Prihodnji pa odpelje i/ Ljubljane ob 11.53 in bo n» Vrhniki ob 12.24. Vrnete se z Vrhnike lahko ob 17.29 ali pa šele ob 21.36 z Verda.
Skupni odhod na razgledni stolp bo ob 13. Izpred Cankarjevega spomenika. Priporočam, da sc temu pohodu priključijo vsi oni, ki pridejo s prvim popoldanskim vlakom nn Vrhnikol Otvoritev stolpa se bo izvrgla takoj po prihodu glavno skupine na Planino. Po otvoritvi sc bo razvila vesela, svojevrstna zabav* v senčnatem bukovem gozdu, v katerega bodo kukali zadnji, topli žarki jesenskega solnca. Za dobro in zadostno okrepčilo bo skrbelo Olepševalno društvo. To pot bo občinski tajnik g. Jorl-na odložil pero in snel strogo uradno ms-sko; opasal bo bel predpasnik in z zadovoljnim obrazom bo kuhal kranjske klobase. Mojster Kek bo odložil ostro britev in zavihtel bo poln bokal rujnega rinca. skratka; vso svojo skrbi bomo pustili na Vrhniki, na Planini pa bomo vsi dobre in žitlane volje.
Praznovali bomo dopolnite* težavnega dela. ki bo ostalo premnogim v žabam In v razvedrilo po vsakdanjem trudu. Tu dol» bo gledal marsikdo Vrhniko, brstečo kakor nevesto v pomladnem cvetju, smejočo se v poletnem solncu, vso bogato obdarovano v jeseni in bliičečo se v tisoč kristalih v mrzli zimi. Da bi ne zalesketala v njenih velikih in vernih očeh nikdar grenki solza!... Pridite vsi, ki si želite lepega In hvaležnega izleta, vsi, ki vas vežejo spomini na Vrhniko in na naiega Ivana s klanca, ln vsi ki cenite nesebično delol
Vrhniki župan mr. Hočevar
214. Stanko Hočevar, Visoki razglednik nad Vrhniko bo jutri otvorjen (družinski arhiv Hočevar Černič).
1934 društvo načrtuje zgraditev razglednega stolpa in če bodo dopuščala finančna sredstva še planinsko kočo. Z delom so začeli takoj. Tajnik je kupil potreben hrastov les, vrhniške upokojence so povabili na neplačano delo (kuluk), predsednik pa je prevzel nabiralno polo za pobiranje prosto-
215. Razgledni stolp 1934. razglednica (lasi /. lilka)
voljnih prispevkov. Konec poletja 1934 je bil stolp zgrajen. Slavnostno odprtje je bilo 23. septembra 1934. Na predvečer odprtja so stolp umetno osvetlili in spuščali rakete. Odprl ga je podpredsednik društva, župan Stanko Hočevar. V svojem govoru je orisal pomen stolpa za tujski promet in napredek vrhniške okolice. Sledila je vse-Ijudska veselica. Vrhniški fotograf Ivan Tischler je stolp fotografiral. Natisnili so 300 razglednic, ki so jih prodajali po vrhniških gostilnah. Na ljubljanskem kolodvoru so kasneje obesili reklamno orientacijsko tablo Vrhnike z okolico s povečano sliko razglednega stolpa.
Po odprtju stolpa se je delo na Planini nadaljevalo. Ze naslednje leto so postavili poleg stolpa klet, vodnjak in zasilno kočo. Poskrbeli so tudi za žig za obiskovalce. Notar Anton Mejačje leta 1937 Olepševal-
nemu društvu podaril gozdno parcelo v izmeri 8000 m2 v vrednosti 2500 din. Društvo je sklenilo, da se parcelo proda in kupi ustrezno zemljišče. Pri Lint-vernu so leta 1937 postavili klopi in mizo za izletnike. V Močilniku so pri točilnici zgradili nov most s pomočjo delavcev, ki so jih plačali iz občinskega brezposelnega sklada. Na Sv. Trojici so urejali park in obnovili spomenik Ivana Grudna. Dekanijskemu uradu so poslali dopis za popravilo kapelic pri Sv. Trojici. Leta 1939 so posekali precejšen kompleks gozda, delno zaradi lubadarja, delno zato, ker je zakrival razgled na vzhodno stran vrhniške okolice. Zasadili so ga s sadikami listavcev iz domačih gozdov. Urejali so tudi drevorede v trgu. Leta 1938 so začeli urejevati Star maln in njegovo okolico. Gospodarski odbor trga Vrhnika je istega leta podaril društvu barako, ki je stala na lelovcu v času gradnje vodovoda. To barako so postavili v Starem malnu, jo na novo prekrili, uredili okolico in postavili klopi. Na vodi so zgra dili nov, višji jez in od jeza naprej poglobili strugo. Od l.ore Jelovšck so odkupili zemljišče, ki je segalo do jezu. Dogradili so manjše kopališče (dimenzij 30 x 8 x 2 m) in uredili studenček s pitno vodo. Maja 1940 so razpravljali o načrtu večjega kopališča, za katerega je načrte pripravil ing. Korda. Predračun za gradnjo je bil previsok, zato se zanj niso odločili. V zraku se je že čutila prihajajoča II. svetovna vojna, ki je v naslednjih letih uničila mnogo dotedanjega društvenega dela.
216. Anton Mejač, notar, predsednik Olepševalnega društva 1938-1939

217. Anton Jeršinovec, usnjar, predsednik Olepševalnega druživa 1939-1945
218. Kopališče v Starem malnu, razglednica (iz zbirke MDV)
jici so se naselili italijanski vojaki in jo spremenili v vojašnico in utrdbo.
Po osvoboditvi se je občni
219. Italijanski vojaki so se utaborili v cerkvi na Sv. Trojici.
II. SVETOVNA VOJNA IN POVOJNO OBDOBJE DO LETA 1960
Po napadu Nemčije in Italije na Jugoslavijo aprila 1941 je Italija okupirala del slovenskega ozemlja do vključno Ljubljane in ga priključila Italiji kot tako imenovano Ljubljansko provinco. Po Mussolinijevem dekretu, 3. maja 1941, so med drugim ukinili vsa društva, tudi olepševalna in društva za tujski promet, ter ustanovili turistično organizacijo po italijanskih zakonih, tako imenovano Pokrajinsko poverjeništvo za tujski promet.6 Kljub temu dekretu se vrhniško Olepševalno društvo ni ukinilo, kar se vidi iz denarne knjige. Ohranjena sta tudi zapisnika iz 24. septembra 1941 in 6. februarja 1942, ki dokazujeta, da je društvo bilo aktivno vsaj v začetku okupacije. Več niso dovoljevale vojne razmere. V cerkvi na Sv. Tro-
zbor društva prvič sestal 24. oktobra 1945 v gostilni Lovec. Prisotni so bili: Janez Ceme, Anton Stanovnik, Peter Habič, Pavel Smrtnik, Zmago Nusbek, Ignac Rotar in predsednik krajevnega ljudskega odbora Marko Šetinc. Za novega predsednika društva so izvolili Antona Stanovnika. Ceme je na tem sestanku poročal, da je na zahtevo okupatorja posekano vse drevje na Sv. Trojici; okupatorje uničil tudi paviljon na Sv. Trojici; porušeni so: stolp, vodnjak, klet in lesena baraka na Planini. Sklenili so, da bodo na Sv. Trojici ponovno posadili drevje in postavili porušene objekte ter
»da bo potrebno postoriti marsikaj, da se pridobijo tujci v naš okoliš, ter s tem povzdignejo blagostanje kraja. Zato moramo pa z združenimi močmi prijeti za delo, da dosežemo tozadevne cilje.« Načrtovali so preurediti Vrhniko, urediti osrednji trg in javni park na Klisu. Društvo je do poletja 1947 delovalo pod imenom Olepševalno društvo, nato kot Tujsko-prometno društvo in leto kasneje kot Turistično društvo Slovenije - podružnica Vrhnika. Leta 1955 se društvo osamosvoji kot Turistično društvo Vrhnika in deluje pod okriljem Turistične zveze Slovenije.
220. Vpisi izdatkov v "Denarni knjigi" društva od julija 1941 do aprila 1945. Prejemkov za ta čas v knjigi ni vpisanih.
lil
■	221. Anton
I	predsednik Olepševal-
I ^K^^^^^H nega ■iH^I 1945-1947
222. Društveni paviljon "Lepi razgled" na Sv. Trojici. Na fotografiji je najemnik Ivan Ceme (iz zbirke MDV).
Po vojni vse do leta 1960 se društvo ukvarja z obnovo turističnih objektov, ki so bili med vojno uničeni ali poškodovani. Obnavljajo predvsem z udarniškim delom. Nekaj denarja so dobili od prodaje hiše na Klancu, ki so jo kupili z izkupičkom od prodanega lesa. l.e-ta je bil med vojno posekan na zahtevo italijanskega okupatorja.
Na Sv. Trojici obnove park, na novo posadijo mešano listnato drevje in prepovedo pašo živine. Park poimenujejo Cankarjev gaj. Leta 1952 naslovijo na vojaške oblasti na Vrhniki prošnjo, naj vojska vojaške vaje prestavi s Sv. Trojice na Tičnico. Na
»M	. -

i*-V
t Vi i r. v
U
Mv| -
jC-A h •
čsr t
fM.J, «at >
fM*u ■ * i
<3 U. v	s
J
i« -La f t
jii t 11 tk—i
Jo. O-fi T^Ji ¿Z % H
fthfe . U*	'1
fifit	■'v
... .....
or it 'TE^r'» if
■ tofvZ.^f, «t..* //
s» -	
H*	|
if-	
liu	
MM	i - j
)l0f Ji	
li/lr ti	
w	
J»¡iS	t
*K 10	
6P-	v-
»i	
	
	
Site	
¿fii	
	
ioe -	
z H u	
¿t-	
Skf»	
X to	*
S9--	
i-1 -	4*.
	
1*0 ~	
V -	M
*«-	•
/rt	
¿f/tftt- ftf »T ■
./ HtHU'_
metih S* ti or /
cerkvici na Kurenu poskrbijo za popravilo strehe, ki je puščala, zato je dež močil freske v cerkvi. Društvo da pobudo za odkup hiše, ki stoji na mestu, kjer je stala pred požarom rojstna hiša Ivana Cankarja na Klancu. Prijavijo se kot agrarni interesenti za zemljišča, primerna za tujsko prometne »naprave«. Dajo pobudo, da Krajevni ljudski odbor v trgu uredi javno razsvetljavo, zlasti na Stari cesti, da se zgradita otroško igrišče in javni park.

223. Močilnik - gradnja paviljona
V Močilniku z udarniškim delom popravijo poti, obnovijo most in škarpo, kapelico sv. Antona, klopi in kažipote. Odstranijo ruševine starega paviljona in postavijo (leta 1949) novi paviljon po načrtih arhitekta Kobeta. Planinci in člani društva želijo, da bi se obnovil razgledni stolp na Planini. Leta 1952 začnejo obširne priprave za postavitev novega stolpa na Planini. Najprej so pripravili načrte in potreben gradbeni material. Stolp je postavilo Gradbeno podjetje Vrhnika. Teren za postavitev stolpa so pripravili člani društva z udarniškim delom. Stolp so slavnostno odprli ob koncu turističnega ledna, 22. maja 1955. Predsednik društva Franc Okrajšek je v otvoritvenem govoru kratko orisal zgodovino društva, težave pri načrtovanju in gradnji stolpa. Ob tem pa seje zahvalil »vsem forumom naše oblasti, organizacijam, podjetjem in ustanovam in
224. Razgledni stolp na Planini iz leta 1955
slehernemu članu, ki je kakorkoli pomagal in prispeval k izvršitvi del«. Na koncu govora je dodal: »Morda se bo kdo od vas vprašal, čemu stolp, Močilnik, parki, steze, ceste itd. V prvi vrsti je to okras Vrhnike in naše okolice, drugo pa to, da vabi turiste od drugod v naše kraje. To pa še ni vse, glavni smoter turistične dejavnosti je slehernega delovnega človeka privabiti v naravo z namenom, da se po končanem delu v industriji odpočije in razvedri. Za delovnega človeka je zdravo in koristno, da čim več prostega časa porabi za sprehode in izlete v naravo. K temu načinu življenja želimo vzgojiti našega človeka...«
Jgffifr Turistično društva
VRHIMIKA
225. 2ig Turističnega društva Vrhnika
226. Ivan Janez Cerne, predsednik društva 1947-1949
227. Bernard Malava šič, predsednik društva 1949-1951
230. Franc Okrajšek, predsednik društva leta 1953-1960
228. Peter Reven, predsednik društva 1951-1952
229. Viktor Demšar, predsednik društva 1952-1953
Vrhnika je v tem času od Turistične zveze priznana za turistični kraj. Spet se odpre problem tujskih sob, ki jih na Vrhniki ni. Društvo leta 1954 sporoči, da v Zaplani deluje gostišče, ki je v lasti društva in bi prišlo v poštev za tujski promet.
Po odprtju stolpa na Planini se društvo posveti obnovi Starega malna. Dokupijo 15 arov zemljišča od Janeza Stanta z Vrhnike. V letih 1957 in 1958 urejajo kopališče in dokončajo gradnjo koče; leta 1960 pa zgradijo klet, cementni zid okrog bazena in stopnice ter namestijo mize in klopi okrog točilnice. Vsa našteta dela društvo v večini opravi z udarniškim delom, plačuje s svojimi finančnimi sredstvi in z delno podporo Občinskega
ljudskega odbora na Vrhniki. Vrhnika v tem času dobiva prva priznanja s strani Turistične zveze Slovenije. Leta 1956 prejmeta bronasti znak Turistične zveze Slovenije Janez Ceme in Franc Okrajšek; leta 1958 pa bronasti znak Bernard Malavašič, Franc Pavletič in Pavel Smrtnik ter srebrni znak Janez Ceme in Ignacij Grom.
Leta 1960 je društvo izdelalo turistični zemljevid Vrhnike in okolice. Namestilo ga je na avtobusno postajo pri gostilni Man-tova. Istega leta je že bilo na razpolago šest ustreznih tujskih sob z desetimi ležišči. V začetku 60. let je društvo kupilo nekaj parcel v Močilniku, da bi omogočilo širjenje turistične ponudbe.
STARMALN 1904-2004
.•UfvpiMhihmnlrifi	- «¿A-¡-"i-cH- '
Vaii f» kinu *nf pj* kftMi» K ¿fcMn.	¿ijaaM*^«.
231. Jubilejna razglednica, motiv Starega malna je delo Marjana Smrtnika, 2004.
232. Obnovljena točilnica v Močilniku

asa**
PO LETU 1960 - TUJSKI PROMET RASTE
Meseca marca 1961 Turistično društvo skle nc služnostno pogodbo z Antonijo Kotnik z Mirk za pešpot v Močilnik. Leto kasneje podrejo staro točilnico v Močilniku in zgradijo novo, ki je večja in enonadstro-pna. Društvo sklene pogodbo z Mantovo, da ta prevzame delovanje novozgrajene točilnice v Močilniku. V drugi polovici leta 1963 je bil zgrajen hotel Mantova. Istega leta je v hotelu Mantova prenočevalo 3.161 gostov, od tega 2.080 tujcev, v zasebnih sobah pa je bilo 200 nočitev. Skupaj je bilo 3.361 nočitev. Te številke dokazujejo, kako potreben je bil hotel na Vrhniki. Naslednje leto statistika nočitev zabeleži naslednje podatke: hotel Mantova 7.534 nočitev, tujci 4.191, privatne sobe 390 nočitev, skupaj 7.924 nočitev. Istega leta društvo podpiše pogodbo s Kmetijsko zadrugo Vrhnika za pisarniški prostor - Turistični biro na
Cankarjevem trgu 5. Že naslednje leto društvo zaposli uslužbenko, ki v biroju opravlja turistično-informativno delo za turiste. Pisarna je v popoldanskem času opravljala storitve tudi za hotel Mantovo in podjetje Ljubljana Transport. Leta 1964 društvo odstopi Planinskemu društvu Vrhnika razgledni stolp na Planini, ki od takrat dalje skrbi za stolp in kočo na Planini. V letu 1967 društvo sodeluje s Počitniško zvezo pri ustanavljanju avto-kampa ob kopališkem bazenu, zgrajenem leta 1952. V Turističnem vestniku leta 1968 med drugim zapišejo o turizmu na Vrhniki naslednje: »... Ko so v TD Vrhnika analizirali letošnjo turistično sezono, so ugotovili, da beležijo tako porast domačih kot tujih prenočitev v družbenem in zasebnem gostinstvu, kakor v avto - campu. Realizacijo iz preteklega poslovnega leta so presegli pri menjavi tujih valut, pri prodaji sob itd. Le črnobele turistične razglednice Vrhnike v pretekli turistični sezoni niso šle
dobro v promet, zato so sklenili, da bodo v prihodnosti tiskali barvne. Tudi priprav za izdajo lastnega prospekta so se lotili zelo resno, saj je prospekt Ljubljana z okolico, ki ga pripravlja Ljubljanska turistična zveza za celotno območje občine Vrhnika, vse premalo. Sklenili so, da se bodo v prvi vrsti angažirali pri zbiranju sredstev. TD Vrhnika se močno angažira tudi pri pripravah za proslavo 50. obletnice Cankarjeve smrti.« Tujski promet na Vrhniki je vse živahnejši in raste iz leta v leto. l.eta 1969jcvMantovi prenočevalo 18.561 turistov, od tega je bilo tujcev 13.408, v privatnih sobah, za katere je vodila receptorska dela Mantova, je prenočevalo 4.701 turistov, z lastno recepcijo pa 1.173 turistov, v avtokampu pa 5.714 (z otroki) turistov. Skupaj je bilo 42.048 gostov, kar je za 11 % več kot leta 1968. Cankarjevo spominsko hišo je to leto obiskalo 11.898 oseb (254 iz drugih jugoslovanskih republik). Leto 1970 je v Mantovi prenočevalo 22.120 gostov, v privatnih turističnih
sobah 7.556 in v avtokampu 2.607 gostov. V prizadevanju društva za čim večjo število privatnih sob za namestitev turistov je bilo društvo uspešno, saj v letih 1971 že 70 lastnikov oddaja sobe turistom.
Proti koncu 60. let začne društvo z organizacijo večjih javnih prireditev. Tako poleti 1969 organizira Dan domače obrti, na katerem so sodelovale klekljarice, tkalci, pevci, godba in vozniki vozov. Društvo skrbi za izdajanje turističnih razglednic. Leta 1971 je na voljo 11 različnih razglednic Vrhnike in njene okolice. Leta 1975 je bilo društvo odlikovano s častnim znakom Turistične zveze Slovenije za nesebično in uspešno delovanje pri pospeševanju turizma.
Z izgradnjo avtoceste in zaprtjem avto-kampa (leta 1974) se je turistični promet preusmeril mimo Vrhnike. Zaradi tega delovanje Turističnega biroja počasi za-
233. Avtokamp na Vrhniki, razglednica
mira. Zaprli so ga leta 1977. Šele leta 1983 društvu uspe dobiti nov prostor za svojo dejavnost v Črnem orlu. Ves ta čas društvo skrbi za urejanje parkov in izletniških točk. Tako je skupaj s Komunalnim podjetjem Vrhnika postavilo 93 klopic po parkih. Uspešno je delovala tudi Komisija za ocenjevanje urejenosti hiš, saj je vsako leto podelila priznanja lastnikom najlepše urejenih hiš na Vrhniki in okolici.
Zaradi predvidenega zajetja vode v bližini Starega malna je društvo razmišljalo, da bi demontirali in prestavili kočo iz Starega malna v Močilnik ali Retovje. Temu načrtu zajetja vode se je odločno zopersta-vil ljubljanski regionalni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. S tem je preprečil zajetje Lintverna, ki je prvorazreden naravni spomenik.
l.eta 1973 začne v občini Vrhnika izhajati lokalni časopis Naš časopis. V njem so se začeli pojavljati članki o dejavnosti Turističnega društva. Iz časopisa tako izvemo, da je društvo leta 1974 poskusilo s pomočjo vrhniških tabornikov oživiti Star maln. Leta 1976 bralce Našega časopisa društvo podrobneje seznani s stroški in potekom obnove gostinskega objekta v Močilniku. V istem časopisu društvo v letih 1984 in 1986-1990 objavi svoje programe z natančnim finančnim ovrednotenjem del in nalog.
1. maja 1987 društvo organizira prvomajsko srečanje v Starem malnu. Naslednje leto s pomočjo delovnih organizacij v Star maln pripeljejo elektriko. V decembrski številki časopisa leta 1990 predsednik Dane Velkavrh predstavi kratko zgodovino društva. Na koncu članka med drugim pravi: »... vse delovanje društva pa mora strmeti za večjim izkoriščanjem naravnih danosti našega okolja v dobro občanov in turistov, da bomo v sedanjih kriznih časih
omogočili rekreacijo in izlete v našo lepo in ohranjeno naravo...«
234. Danilo Velkavrh (predsednik društva 1960 1964, po letu 1970 večkratni predsednik)
2 J6. Mlinsko kolo v Starem malnu
PRIREDITVE, SODELOVANJE, PRIZNANJA, 1990-2008
Tudi v 90. letih društvo skrbi za urejanje okolice. Preko javnih del vzdržuje park na Sv. Trojici in v Močilniku, izdaja nove razglednice z motivi Vrhnike in njene okolice, ureja informativne table in kažipote ter obnovi mlinsko kolo v Starem malnu, spodbuja prebivalce za lepo ureditev hiš in blokov. V tem času se je v društvu izoblikovala pobuda, da bi Retovje in Močilnik razglasili za naravna spomenika. Društvo s študenti fakultete za arhitekturo v Ljubljani, pod mentorstvom profesorjev Igorja Kalčiča in Lojzeta Drašlerja, začne delovati s projektom Celostna ureditev turističnih točk Vrhnike in njene okolice. Leta 1992 se na novo formira društvena komisija za urejenost okolja, ki jo vodi Mirjam Suhadolnik. Komisija podeljuje priznanja Blagajana za urejenost hiš in okolice. Društvo posveča pozornost gostinski ponudbi v občini. Tako so leta 1997 na svoj občni zbor povabili pet gostincev z Vrhnike in okolice, da predstavijo svojo gostinsko ponudbo.
V tem obdobju začne društvo z organizacijo prireditev, ki so družabnega značaja.
Leta 1992 organizirajo na Stari cesti t. i. Argonavtski sejem, ki postane tradicionalen, saj se kasneje razvije v večdnevno prireditev Argonavtski dnevi. Le-ti se uspešno razvijejo v množično prireditev. Ob tem je društvo navezalo stike z veleposlaništvom republike Grčije. Veleposlanik ali njegov namestnik je redni gost na vsakoletni julijski otvoritvi Argonavtskih dnevov. Prireditev ima korenine že v preteklosti delovanja društva, saj so podobno prireditev s tematiko Argonavtov na Vrhniki organizirali že leta 1939. Na občnem zboru Turističnega društva Vrhnika, 15.3. 1993, se društvo odloči, da svojemu imenu doda ime Blagajana. Od tega dne se društvo imenuje Turistično društvo Blagajana, Vrhnika. Konec leta 1993 društvo prvič organizira skupaj s hotelom Man-tova silvestrovanje na prostem z velikim ognjemetom.
V 90. letih in kasneje se je društvo začelo vključevati v turistične akcije, ki so jih organizirala druga mesta v državi ali Turistična zveza Slovenije. Tako se društvo leta 1995 vključi v akcijo Moja dežela, lepa in čista Turistične zveze Slovenije. Leto kasneje na tekmovanju Moja dežela
237. Argonavtski sprevod na Vrhniki leta 1939
238. Tomaž Grom odpira Argonavtski sejem, 1992.
- lepa, urejena in čista osvoji tretje mesto v kategoriji manjših mest. Dobitnike teh priznanj je maja 1997 sprejel predsednik države Milan Kučan. To priznanje in sprejem je bilo veliko priznanje društvu in občini Vrhnika za njihovo delovanje na področju turizma. Leta 1994 se društvo udeleži sejma Alpe-Adria v Ljubljani, kjer se predstavi z Malim placcm, zadnjim naravnim ostankom Ljubljanskega barja. Naslednje leto sodeluje tudi na Gostinsko turističnem sejmu v Mariboru z lepo oblikovanim razstavnim prostorom.
V letu 1998 društvo praznuje 110. letnico delovanja. Na občnem zboru, 3. marca 1998, društvo izvoli novega predsednika Viktorja Razdrha. Na tem občnem zboru podeli Turistična zveza Slovenije društvu priznanje 7. zlatim znakom Turistične zveze Slovenije za 110-letnico delovanja društva. Trem zaslužnim članom: Francu Okrajšku, Jožetu Otrinu in Danielu Velkavrhu so podelili listino Častni član društva. Na občnem zboru je spregovoril župan Občine Vrhnika Vinko Tomšič. Poudaril je pomen društva za
239. Novi predsednik društva Viktor Kazdrh, stari predsednik Tomaž Grom in župan Občine Vrhnika Vinko Tomšič, leta 1998
občino v njegovem 110 letnem delovanju na področju turizma. Leta 2002 društvo podeli priznanje Častni član društva dolgoletnemu predsedniku društva Tomažu Gromu. Istega leta dobi društvo status društva, ki dela v javnem interesu. Na občnem zboru leta 2003 so bila podeljena priznanja dolgoletnim aktivnim članom društva, in sicer:
zlati znak Turistične zveze Slovenije sta dobila: Vinko Tomšič in Marjan Smrtnik;
srebrni znak Turistične zveze Slovenije sta dobila: Franci Pišek in Janez Sodja;
bronasti znak Turistične zveze Slovenije sta dobila: Mirjam Suhadolnik in Uroš Jereb.
240. Jazon in Medeja s spremstvom, Argonavtski dnevi, leta 2005
1. januarja 2006 začne delovati na Vrhniki Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem, Vrhnika, ki ga je ustanovila Občina Vrhnika. Turistično društvo Blagaja-na prenese del svojih dejavnosti na zavod, ki začne organizirati Argonavtskc dneve, decembrske sejme in podobno. Zavod pod svoje okrilje prevzame tudi Turistično-in-formativni center (TIC), ki je do konca leta 2005 deloval v okviru Turističnega društva Blagajana. Tako se lahko društvo začne bolj ukvarjati z dejavnostmi, za katere je bilo v preteklosti tudi ustanovljeno. Na občnem zboru leta 2008 izvolijo novo predsednico društva Mirjam Suhadolnik, ki v svojem mandatu obljublja večjo pozornost urejanju okolice, medsebojnemu druženju in spoznavanju prebivalcev vrhniške občine in gostov. V mesecu juniju leta 2008 je društvo v Starem malnu organiziralo srečanje »starih Vršnčanov in priseljenih Vrhničanov«, ki so ga poimenovali Tu smo doma. Tako se že uresničuje geslo olepševalnega društva: »NA VRHNIKI MORA BITI LEPO ZA NAS IN ZA OBISKE!«
V letu 2008 praznuje Turistično društvo Blagajana 120. obletnico delovanja, zato so skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja, Vrhnika, v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki, 2. septembra 2008, odprli razstavo, na kateri so predstavili 120 let delovanja Olepševal nega društva, ki se danes imenuje v Turistično društvo Blagajana.
5. septembra 2008 pa so v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki organizirali slavnostno prireditev, na kateri spregovorijo poleg predsednice Mirjam Suhadolnik, župan dr. Marjan Rihar in predstavnik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Društvo podeli svojim zaslužnim članom priznanja, in sicer: Viktorju Razdrhu, Lojzetu Kosu, Franciju Pišku, Francu Gromu in Planinskemu društvu Vrhnika. Turistična zveza Slovenije je na tej prireditvi podelila TD Blagajana posebno priznanje Turistične zveze Slovenije. Društvu je podelila priznanje Z zlatim znakom za 120 let uspešnega dela pri razvoju turizma.
241. Srečanje »Vršnčanov« - starih prebivalcev Vrhnike in priseljenih »Vrhničanov«, I. junija 2008 v Starem malnu na prireditvi Tu smo doma
242. Otvoritev razstave, 2. 9. 2008 ob 18. uri v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki (z leve: Marija Oblak Čarni. Mir jain Suhadolnik. Igor Berginc in župan občine Vrhnika dr. Marjan Rihar)
243. Dobitniki priznanj TD Blagajana na slavnostni prireditvi, 5. 9. 2008 ob 20. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 120-le-tnici delovanja društva (z leve: Franci Pišek, Viktor Razdrh. Lojze Kos, Franc Grom in Roman Novak - predsednik PD Vrhnika) in podeljevalka priznanj Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana
244. Predstavnik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič izroča priznanje Z zlatim znakom Turistične zveze Slovenije predsednici TD Blaga jana ob visokem jubileju delovanja društva.
245. Posebne pozornosti na slavnostni prireditvi sta bila deležna častna člana društva: |ože Otrin in Liane Vclkavrh.
Fotografije: Simon Seljak
PREDSEDNIKI IN ČLANI ODBOROV DRUŠTVA, 1888 2008
1888 ustanovijo društvo: Ivan Koprivni-kar, Kari Obreza, Fran Kotnik, Ivan Gruden, Gabrijel Jelovšek, Josip Lenarčič in Karol Kotnik.
Za čas od 1888 do 1907 nI podatkov o sestavi odborov.
1908: Gabrijel Jelovšek - predsednik, Josip Lenarčič - podpredsednik, Ivan Tomšič -gospodar, Fran Jurca - tajnik in blagajnik, Martin Šetinc in Valentin Košmerl - pre-gledovalca računov.
Občni zbor, 20. 3. 1909: Gabrijel Jelovšek
-	predsednik, Jakob Hočevar - podpredsednik, Ivan Tomšič - gospodar, Josip Jurca
-	tajnik in blagajnik, Josip Lenarčič in Valentin Košmerl - odbornika.
Občni zbor, 21. 7. 1910: Gabrijel Jelovšek, Josip Lenarčič, Ivan Tomšič, Anton Komo-tar, Jakob Hočevar, Valentin Košmerl, Josip Jurca, pregledovalca računov: Komotar in Perne.
Občni zbor, 8. 4. 1911: Gabrijel Jelovšek -predsednik, Jakob Hočevar - podpredsednik, Ivan Tomšič - gospodar, Fran Jurca - tajnik in blagajnik, Viktor Pernc, Kari Matajc.
Občni zbor, 29. 5. 1912: Gabrijel Jelovšek. Viktor Oroszy, Ivan Tomšič, Anton Komotar, Jakob Hočevar, Valentin Košmerl, pregledovalca računov: Anton Komotar in Valentin Košmerl.
Občni zbor, 5. 3. 1914: Gabrijel Jelovšek
-	predsednik, Jakob Hočevar - namestnik predsednika, Ivan Tomšič - gospodar, Fran Jurca - tajnik in blagajnik, Fran Pernc, Anton Komotar, Viktor Oroszy.
Občni zbor, 31. 3. 1921: Gabrijel Jelovšek
-	predsednik, Avgust Leitgcb - namestnik, Fran Jurca - tajnik in blagajnik, Ivan Tomšič - oskrbnik za Močilnik, Franc Dolenc
-	oskrbnik za Sv. Trojico, Josip Jurca -oskrbnik za trg, dr. Franc Šabec - odbornik (Društvo šteje 62 članov.).
Občni zbor, 20. 5. 1922: Josip Jelovšek -predsednik, Karl Mayer - namestnik, Fran Jurca - tajnik in blagajnik, Ivan Tomšič
-	oskrbnik za Močilnik, Fran Dolenc -oskrbnik za Sv. Trojico, Josip Jurca - oskrbnik za trg, Gabrijel Jelovšek - odbornik.
\
Občni zbor, 9. 5. 1923: Gabrijel Jelovšek
-	predsednik, Josip Jelovšek - namestnik, Fran Jurca - tajnik in blagajnik, dr. Avgust Leitgcb - oskrbnik za Močilnik, Franc Dolenc - oskrbnik za Sv. Trojico, Anton Komotar - oskrbnik za trg Vrhniko, Kari Mayer - za propagandni in veselični odsek (društvo šteje 85 članov.).
Občni zbor, 30. 6. 1924: Gabrijel Jelovšek
-	predsednik, Josip Jelovšek - namestnik, Fran Jurca - tajnik in blagajnik, dr. Avgust Leitgeb - oskrbnik za Močilnik, Anton Komotar - oskrbnik za Vrhniko, Fran Dolenc st. - oskrbnik za Sv. Trojico, Walter Detter
-	propagandni in veselični odsek, Josip Lenarčič in Anton Komotar - pregledovalca računov (Društvo šteje 93 članov.).
Občni zbor, 9. 7. 1925: Gabrijel Jelovšek -predsednik, Josip Jelovšek - podpredsednik, Fran Jurca - tajnik in blagajnik, Walter Detter
-	oskrbnik za Močilnik, Karl Mayer - oskrbnik za Vrhniko, Fran Dolenc - oskrbnik za sv. Trojico, Slavko Vuk - propagandni in veselični odsek, račune pregledata Josip Jelovšek in Slavko Vuk (Društvo šteje 92 članov.).
Občni zbor, 8. 5. 1926: Gabrijel Jelovšek
-	predsednik, Josip Jelovšek - podpredsednik, Kompare Valentin - tajnik in blagajnik, Detter Walter - gospodar za Močilnik, Mayer Karl - gospodar za Vrhniko, Dolenc Franc - gospodar za sv. Trojico, Stanko Hočevar - propaganda itd., Matija Pečkaj in Stanko Hočevar - pregledovalca računov (Društvo šteje 85 članov.).
Občni zbor, 12. 10. 1927: Gabrijel Jelovšek
-	predsednik, Josip Jelovšek - podpredsednik, Kompare Valentin - tajnik in blagajnik, Detter Walter - gospodar za Močilnik, Josip Kumer - gospodar za Vrhniko, Dolenc Franc - gospodar za Sv. Trojico, Stanko Hočevar - propaganda, Matija Pečkaj in Stanko Hočevar pregledovalca računov (društvo ima 84 članov.) Po smrti predsednika Gabrijela Jelovška, 4. 12. 1927, prevzame predsedniške posle podpredsednik Josip Jelovšek.
Občni zbor, 7. 7. 1928: dr. Stanko Brcgar
-	predsednik, Davorin Šetinc - podpredsednik, Matija Pečkaj - tajnik in blagajnik, Ivan Tischler - I. gospodar (Močilnik), Franc Dolenc st. - II. gospodar (Sv. Trojica), Slavko Vuk - III. gospodar (drugi kraji), Ciril Malavašič - IV. gospodar (propaganda), Emil Šifrer in Hinko Leban
-	pregledovalca računov (Društvo ima 84 članov.).
Občni zbor, 29. 4. 1929: Davorin Šetinc -predsednik, Franc Tršar - namestnik, Ivan Tischler - tajnik in blagajnik, Ivan Skvarča in Josip Kumer - revizorja, Josip Lenarčič, Edvard Pišler, Hinko Leban, Ciril Malavašič, Miha Jerina - odborniki (Društvo šteje 95 članov.).
Občni zbor, 3. 5. 1930: Josip Lenarčič -predsednik, Franc Tršar - podpredsednik, Ivan Tischler - tajnik in blagajnik, Mihael
Tomšič, Anton Komotar, Fran Jurca, Davorin Šetinc - odborniki, Jože Jernejčič in Hinko Leban - revizorja (Društvo šteje 81 članov.).
Občni zbor, 14. 8. 1931: Josip Lenarčič -predsednik, Mihael Tomšič - podpredsednik, Ivan Tischler - blagajnik, Franc Tršar - tajnik, Franc Brenčič, Pavel Smrtnik, Janko Voljč - odborniki, namesto odsotnih revizorjev, Jernejčiča in l.ebana, izvolijo za pregled računov Franca Tršarja in Miho Tomšiča (Društvo ima 95 članov.).
Občni zbor, 6. 2. 1932: Josip Lenarčič -predsednik, Mihael Tomšič - podpredsednik, Ivan Tischler - blagajnik, Franc Tršar - tajnik, Franc Brenčič, Pavel Smrtnik, Janko Voljč - odborniki, Fran Jurca in Ciril Malavašič - revizorja (Društvo ima 95 članov.).
Občni zbor, 23. 1. 1933: Ciril Malavašič -predsednik, Stanko Hočevar - namestnik, Ivan Ceme - tajnik, Pavel Smrtnik - blagajnik, Ivan Turšič, Franc Brenčič, Jože Jelovšek - odborniki, Jože Jernejčič in Franc Jurca - revizorja.
Občni zbor, 25. 2. 1934: Ciril Malavašič
-	predsednik, Stanko Hočevar - podpredsednik, Ivan Ceme - tajnik, Pavel Smrtnik
-	blagajnik, dr. Klepec, Peter Habič, Alojzij Kck, Jakob Stržinar - odborniki, Franc Jurca in Jože Jernajčič - revizorja (Društvo ima 96 članov.).
Občni zbor, 12. 3. 1935: Stanko Hočevar - predsednik, Alojzij Kek - podpredsednik, Ivan Ceme - tajnik, Peter Habič
-	blagajnik, Pavel Smrtnik, Miha Jerina, Pavel Birtič, Anton Jeršinovic - odborniki, Ivan Skvarča in Jožko Hočevar - preglednika (Društvo ima 123 članov.).
Občni zbor, 10. 2. 1936: ponovno je izvoljen stari odbor (Društvo ima 123 članov.).
Občni zbor, 22. 3. 1937: ponovno je izvoljen stari odbor (Društvo ima 87 članov.).
Občni zbor, 18. 1. 1938: Mejač Anton -predsednik, Alojzij Kek - podpredsednik, Ivan Ceme - tajnik, Peter Habič - blagajnik, Pavel Smrtnik, Mihael Jerina, Pavel Birtič, Anton Jeršinovec, Franc Malavašič
-	odborniki, Josip Gunstek in Jožef Zelene
-	nadzorni odbor, Ciril Malavašič - namestnik (Društvo ima 89 članov.).
Občni zbor, 2. 3. 1939: Anton Jeršinovec
-	predsednik, Ciril Malavašič - podpredsednik, Ivan Ceme - tajnik, Peter Habič
-	blagajnik, Zmago Nusbek - gospodar, Pavel Smrtnik, Miha Jerina, Pavel Birtič
-	odborniki, Janko Mesec in Jakob Celarc
-	nadzorni odbor (Društvo ima 105 članov.).
Občni zbor 11.3. 1941: Odbor ostane isti, odstopi le Pavel Birtič, zato izvolijo Vinka Kunstlja (Društvo ima 98 članov.).
Seja odbora, 26. 10. 1945: navzoči (Ceme, Stanovnik, Habič, Smrtnik, Nusbek, Rotar in predsednik KNOO Šetinc) izvolijo za predsednika Antona Stanovnika.
Redna skupščina Olepševalnega društva, 6. 2. 1946: Anton Stanovnik - predsednik, Pavel Smrtnik - podpredsednik, Ivan Ceme
-	tajnik, Josip Jurca - blagajnik. Zmago Nusbek - gospodar, Josip Jcrnejčič, Franc Zitko, Karel Drašler ml., France Dremelj, Josip Nagode, Ignac Rotar - odborniki, Franc Pavle-tič, Vinko Kette, Anton Krašovec - namestniki odbornikov, Peter Habič, Drago Murovec
-	nadzorni odbor, Ivan Ceme - delegat.
Seja društva (tedaj se imenuje Tujsko prometno društvo) 29. avgusta 1947: Ivan Ceme - predsednik in delegat, Janez Ver-bič - tajnik, Mate Kordič - blagajnik, Zmago Nusbek - gospodar, Ignacij Grom, Karel Šurca, Franc Okrajšek - odborniki; na naslednjih sejah so med odborniki še: dr. Zoltan Zekš, Franc Jurca, Franc Pavletič, Pavel Smrtnik, Drago Murovec in Bernard Malavašič; na seji 29. 10.1948 tajnika Janeza Verbiča zamenja Franc Pavletič.
V naslednjih letih so bili predsedniki društva (sestava odborov ni podrobno raziskana):
1947-1949, Ivan Ceme 1949-1951, Bernard Malavašič
1951-1952,	Peter Reven
1952-1953,	Viktor Demšar
1953-1960,	Franc Okrajšek, predsednik še 1964-1969 in 1973-1984
1960-1964 Danilo Velkavrh, predsednik še 1969-1973 in 1984-1992
1992-1998, Tomaž Grom
1998-2008, Viktor Razdrh
2008, Mirjam Suhadolnik
VIRI:
OPOMBE:
Dokumentacija Turističnega društva Blagajana,
Vrhnika.
1.	Zbirka Muzejskega društva Vrhnika.
2.	Arhiv uredništva Našega časopisa (1973-2007).
3.	Zgodovinski arhiv Ljubljana.
4.	Cankarjeva knjižnica Vrhnika.
5.	Informacije za zgodovino društva TD Blagajana do leta 1945 je pomagala zbirati in urejati Marija Oblak Čarni.
LITERATURA:
1.	Olga Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, Turistični veslnik, 1968.
2.	France Dobrovoljc, Cankarjev album, Maribor 1972.
3.	Janez Sumrada in Milan Škrabec: »Vrhnika, prečuden kraj«, Vrhnika 1990.
4.	Lipov list, jubilejna številka, september 1995.
5.	Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejavnosti, XVII. posvetovanje ADS, zbornik referatov, Koper 1996.
6.	Planinsko društvo Vrhnika, Razgledni stolpi na Planini nad Vrhniko, 1930-2008, Vrhnika 2008.
• Razstavo z enakim naslovom so 2. septembra 2008 odprli v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Pripravili so jo: Turistično društvo Blagajana, Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja. Vrhnika. Avtorji razstave so bili: Marija Oblak Čarni. Igor Berginc, Mirjam Suhadolnik, Lojze Kos, Viktor Razdrh, Helena Živkovič, Mira Šinkovec, Dragica Pelan, Niko Šušteršič, Franci Dovč, Janez Zilko, Marija Malovrh, Simon Seljak, Miro Malneršič.
1	Das Königreich lllyrien nach seiner neusten F.ntheilung. Hin Taschenbuch fur Reisende, Laibach 1827.
2	Ober Laibach, (Verhnika) trg, nedaleč od izvira Ljubljanice, kjer naj bi stal stari Nauportus, ki ga je zgodovinar Strabon označil kot naselbino Tauriskov na skrajni južni meji Norika. Trg ima dekanijo, poštni urad in živi od močne špedicij-ske trgovine.
3	Olga Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem. Turistični vestnik, Ljubljana 1968.
4	Ivan Hribar, Moji spomini L, Ljubljana, Slovenska matica, 1983. Poglavje: Vprašanja tujskega prometa in olepšava mesta. str. 276-283.
5	»Le na Vrhniko!« predavanje dr. Oblaka na planinskem večeru, 26. marca 1904. Objavljeno v prilogi Slovenskega naroda, št. 75, 2. aprila 1904. in poročilo o izletu na Vrh k Sv. Trem kraljem v Slovenskem narodu. 6. junija 1904.
6	Vekoslav Sršen. Okupacija in vojni čas. Lipov list. Slovenska turistična revija, 9/1995. jubilejna številka, str. 55.
*
Tatjana Hojan
MARIJA PLEŠKO
(1888-1964)
246. Marija PleSko, učiteljica
Preden pričnem z opisom življenja in dela vrhniške učiteljice Marije Pleško, naj opozorim, da je imela nekaj let še dve soimenjakinji. Če pogledamo Stalež uči-teljstva iz leta 1914-1915, vidimo, da je ena od njih učila v Čadramu na štajerskem, druga v Čezsoči in naša v Nadanjem selu. Druga je imela celo zelo podobni letnici rojstva in mature kot naša, in sicer 1887 in 1907, tako da ni čudno, če lahko pride do zamenjave. To seje pripetilo tudi gospe Minki Pahor, ki je obravnavala učiteljstvo
na Primorskem in pri naši Mariji Pleško zapisala, da je poučevala na Sv. Duhu. Tam je poučevala učiteljica, ki je leta 1914 učila v Čezsoči.1
Ded Marije Pleško je bil dolgoletni vrhniški župan Peter Lcnassi, ki je bil lastnik hiše na Stari cesti št. 7. Po njegovi smrti je hišo prevzela njegova hči Marija Lenassi, poročena Pleško. Marija Pleško je bila njena najmlajša hči, poleg nje je imela še tri. Bila je učiteljica, ki je leta 1877 končala ljubljansko učiteljišče, vendar se je kmalu poročila in opustila svoj poklic.
O njenem možu Karlu Plešku je zapisal slovenski dnevnik leta 1881, da je »jeden izmej istih redkih sodnijskih uradnikov, kateri pod najhujšim pritiskom Auersperg-Lasserjeve vlade nikedar ni zatajil svoje narodnosti. Na Vrhniki, kjer je prej kot sodnik služboval, uradoval je vedno slovenski in upeljal slovenske tiskovine.«2
Vse štiri hčere so bile učiteljice in od teh so Ana, Ema in Marija poučevale tudi na Vrhniki. Tudi hči Cirila, poročena štebi, je bila učiteljica in zelo delavna socialna delavka. Po smrti matere so hišo na Vrhniki prevzele hčere in še leta 1947 so kot lastnice vpisane: naša Marija Pleško, njena sestra Ema Pajnič in nečakinja Marija Paj-nič, poročena Rus.1
Marija Pleško je bila rojena 15. avgusta 1888 v Ljubljani. Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri ljubljanskih uršu-linkah, osmi razred pa je v šolskem letu 1902/03 obiskovala na dekliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu. Med letoma 1903 in 1907 je obiskovala ljubljansko učiteljišče in maturirala 6. julija 1907. Med 15. septembrom 1907 in 15. julijem 1909 je poučevala na zasebni šoli na Dunaju. 17. novembra 1909 je opravila strokovni izpit za šole s slovenskim in z nemškim učnim jezikom in še posebej za poučevanje petja. Tudi med 10. septembrom 1909 in 1. avgustom 1912 je zasebno poučevala. Od 5. julija do 19. oktobra 1912 je bila začasna učiteljica v Nadanjem selu, od tedaj pa do 12. avgusta 1921 stalna učiteljica.
Po letu 1918 se je pričela izobraževati na področju gospodinjstva. Zato je imela med šolskima letoma 1918/19 in 1920/21 večkrat študijski dopust. Tako je bila v šolskem letu 1918/19 hospitantka na gospodinjski šoli pri uršulinkah v Ljubljani, naslednje šolsko leto pa je od 1. oktobra 1919 do 30. maja 1920 obiskovala kmetijsko šolo v Rožnovu na Moravskem in 30. junija prejela spričevalo. Nato je bila tri mesece (med 31. marcem in 30. junijem) na praksi v si-rarskih šolah v Strebovcu in Kromefižu na Moravskem in prejela spričevalo Društva za pitanje goveda 21. avgusta 1920.
Obiskovala je seminar za kmetijsko-gospo-dinjske učiteljice v Marijanišču na kmetij-sko-gospodinjski šoli, in sicer med 5. oktobrom 1920 in 15. julijem 1921.
Na 18. seji Višjega šolskega sveta, ki je bila 11. in 12. avgusta 1921, je bilo sklenjeno, da pride Marija Pleško na osnovno šolo Vrhnika. Službo je nastopila 12. avgusta 1921 in tudi tu nadaljevala z nadaljnjim izobraževanjem na področju gospodinj-
stva. Ze 15. septembra 1921 je nastopila študijski dopust, ki ga je imela vse do 30. junija 1922. Vodila je tečaje za učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol, in sicer: v Doleni, na Ptujski gori in Verlovleku pri Ptuju.
Izpit za kmetijsko-gospodinjsko učiteljico je opravljala 17. julija 1923. Za pisni del izpita je imela dve nalogi, in sicer: Kako se prehranjuje rastlina v dobi kalitve, rasti in zoritve in katere hranilne snovi potrebuje v svojem življenju ter Kako je podati gojenkam učno snov o molži z ozirom na ustroj vimena na večjo mlečnost in na čistočo mleka. Ocene pri ustnem izpitu so bile: Gospodinjstvo in poljedelstvo prav dobro ter živinoreja in mlekarstvo ter vrtnarstvo in sadjarstvo dobro.
Na vrhniški šoli je v šolskem letu 1922/23 učila l.a razred ter od 3. razreda dalje srbohrvaščino, dokler ni prišla na šolo Ljudmila Sirnik. V šolskem letu 1923/24 je učila 2.a razred, v šolskem letu 1924/25 je učila 3.a razred ter ženska ročna dela in gospodinjstvo. V šolskem letu 1931/32 je v začetku šolskega leta nadomeščala odsotno učiteljico Marijo Stroj in poučevala l.a razred. V šolskem letu 1934/35 je od 4. razreda dalje v vseh b oddelkih poučevala ženska ročna dela in teoretično ter praktično gospodinjstvo. Bila je tudi razredničarka 4.b razreda. V šolski kroniki je posebej navedeno, da so 31. oktobra 1934 učenke pod njenim vodstvom okrasile s cvetjem in z zelenjem ter z lučmi grobove v vojni padlih in pokojnih učiteljev na Vrhniki.
Od 1. novembra 1925 do 31. aprila 1926 je vodila gospodinjski tečaj na Vrhniki. Sprejetih je bilo 26 deklet med 16. in 18. letom starosti.
247. Gospodinjski tečaj na Vrhniki, ki ga je vodila Marija Plosko, (v prvi vrsti tretja z leve). (Folo last: Niko ŠuiteriH.)
Učenke 4. razreda višje narodne šole sta v šolskem letu 1933/34 poučevali v praktičnem gospodinjstvu Marija Pleško in Marija Petkovšek. Pouk je bil v prostorih ubožnice na Novi, kasneje Tržaški cesti, vsak četrtek med 10. in 17. uro. V šolski kroniki piše, da so bili starši deklet, ki so šolo obiskovale, zelo zadovoljni, »posebno matere so radostno pozdravile in pripozna-le vso skrb in težo dela učiteljici - voditeljici Mariji Pleško.« Na koncu šolskega leta so gojenke gospodinjske šole pokazale svoje znanje in spretnosti s čajanko, ki so jo priredile materam.
12. in 13. marca leta 1925 se je Pleškova udeležila vrtnarskega tečaja v Zalogu.
Med 10. septembrom in 6. oktobrom 1928 je vodila tečaj za učiteljice kmetijsko nadaljevalnih šol v Mostah v Ljubljani.
Vodila je tudi gospodinjsko nadaljevalno šolo na Logu pri Brezovici, ki je delovala med 13. in 27. marcem 1930 in 22. oktobrom in 10. aprilom 1931.
Med 17. avgustom in 15. septembrom 1931 je potekal v Mali Loki gospodinjski tečaj za učiteljice. Udeležilo se ga je 20 učiteljic in ena poštna uradnica. Delo je bilo razdeljeno na tri skupine: prva je kuhala, druga je opravljala hišna dela, tretja pa se je ukvarjala z mlekarstvom in vrtnarstvom. Tečaj je vodila Marija Pleško, »kije ponovno dokazala, da je strokovnjakinja na polju gospodinjsko nadaljevalnih šol ter udeleženkam najboljša tovarišica«, kot je zapisala udeleženka tečaja Andreja Grum.4
Podobno je bilo tudi na tečaju v Šentjurju, kije potekal med 6. in 31. avgustom 1934. Udeležilo se ga je 24 učiteljic »od vseh strani: od skrajnega severa, Dravograda in Li-belič, pa do solčnega Semiča, od ponosnih Lesc in visoke Sonce, pa do Ivanjkovcev in Kapce v Panonski ravani«. Udeleženke so se posebej spominjale »strokovnjaških in zanimivih predavanj«, med predavatelji pa omenjajo tudi »našo umno posredovalko in svetovalko gdč. Pleškovo«.5
V kroniki šole piše, da je bila »z ukazom
kraljevih namestnikov dne 17. decembra 1935 premeščena po prošnji s te šole« in da je zapustila »službeni kraj 20. januarja 1936 in odšla na licejsko narodno šolo v Ljubljani«. Prvega decembra 1935 je predsedstvo vrhniške občine odpovedalo nadaljnjo uporabo prostorov za pouk gospodinjstva v občinski ubožnici, ker se je takrat odprla Občinska ubožnica. Gospodinjstvo so nato poučevali le teoretično. Plcškovo je nasledila učiteljica Pavla Buh.
Zelo zanimiv je zapisnik seje učiteljskega sveta, ki je bila 12. decembra 1935. V njem ni zaslediti, da bi Plcškova zapustila vrhniško šolo. Na seji je namreč povedala naslednje: »Ukinitev praktičnega gospodinjskega pouka je za našo šolo velika izguba. Obstoji nevarnost, da se iztrga praktični gospodinjski pouk iz rok narodne šole, oziroma učiteljstva, ki je ta pouk začelo in uspešno vodilo. Šola razpolaga z dvema za to usposobljenima učiteljicama, ki bi prihodnje šolsko leto polega gospodinjske šole za učenke IV. razreda višje narodne šole otvo-rile tudi gospodinjskonadaljevalno šolo za odrasla dekleta. Predlagam nabavo inventarja in ureditev prostorov za pouk praktičnega gospodinjstva, najbolje na naši šoli.« Ostali člani so se z njo strinjali, Pleškova pa je povedala o težavah, ki jih je imela z ustanovitvijo gospodinjske šole že od prvega leta svoje službe dalje. Šele v zadnjih treh letih se ji je posrečilo to akcijo izvesti v zadovoljstvo učenk, še posebej njihovih mater, ki so ji ob vsaki priložnosti izkazale hvaležnost in priznanje. Pritrdili staji kolegici Petra Petrovčič in Marija Petkovšek. Pleškova je nato predlagala, da bi nabavili iz preostalih 48 000 dinarjev iz prejšnjega proračuna inventar za gospodinjsko šolo, da bi tako pokazali, da si te šole ne pustimo vzeti. Pri odprtju ubožnice so zaposlene šolske sestre, ki si laste pravico poučevanja v gospodinjskih šolah, šolski
upravitelj Franc Pavletič se je zavzel za gospodinjsko nadaljevalno šolo, vendar je pristavil, da o vsoti 48 000 dinarjev odloča »šolski svet z akceptom kr. battske uprave«. Sam pa se bo za to zavzel.
Čez nekaj dni je Marija Pleško že dala odpoved. V začetku leta 1936 je bilo objavljeno v Učiteljskem tovarišu, da so Marija Pleško, Helena Kelhar in Franja Golmajer Sušnik dodeljene na novoustanovljeno go-stilničarsko šolo v Ljubljani."
Na seji učiteljskega sveta na Vrhniki, 23. januarja 1936, je v zapisniku zapisano, da se šolski upravnik zahvali »Mariji Pleškovi za ves trud in lepe uspehe, kijih je dosezala na našem zavodu ter ji želi na novem učnem mestu enakih uspehov«.
Šola za gostilničarskc gospodinje je bila v Ljubljani na Privozu 11. Spadala je pod kmetijski oddelek Dravske banovine. Marija Pleško je postala ravnateljica. V šolskem letu 1936-1937 je bil na šoli en razred. Imeli so: 5 učilnic, 3 strokovne učiteljice in 12 učenk; naslednje šolsko leto je bilo že 7 učilnic, učenk pa 14, prav tako tudi v šolskem letu 1939/40.7
Na prvem občnem zboru Društva gostil-ničarska šola za gostilničarske gospodinje, ki je bilo aprila 1937, je predsednica tega društva Minka Kroft med drugim povedala: »Šola bo nedvomno velike važnosti za razvoj vsega našega gostinstva, zlasti ker namerava vodstvo zahtevati, da se v bodoče podeljuje gostinska obrt le onim, ki imajo zares strokovno izobrazbo.«*
V reviji Ženski svet lela 1939 je v rubriki Naše žene pri delu tudi kratko poročilo o občnem zboru te šole, ki je bil sredi novembra. Poročila na tem zboru kažejo na težko, smotrno in uspešno delo odbora,
uprave in vodstva te ustanove, »ki izpolnjuje v našem zanemarjenem strokovnem šolstvu veliko vrzel. Slovenija je izrazito tujsko-prometna pokrajina, a ji je v vseh gostinskih obratih manjkalo strokovno in novemu času primerno izobraženih gospodinj.« Posebej se na šoli posvečajo go-jenkam, ki izhajajo iz gostilniških družin. Dopis še dodaja: »Šola je združena z internatom. Obe ustanovi se borita s težkimi finančnimi vprašanji. Zanimivo je, da kažejo za ta zavod privatniki večje razumevanje kot oblast in ga velikodušno podpirajo.«"
iMarija Pleško je na šoli delovala do ukinitve šole v šolskem letu 1947/48.
Srednja šola za turizem in gostinstvo je bila odprta 12. decembra 1945. Proslave, ki je bila ob desetletnici te šole, se je udeležila tudi Marija Pleško.10
Med službovanjem na Vrhniki je bila Marija Pleško tudi zelo aktivna v Udruženju jugoslovenskega učiteljstva - poverje-ništvo Ljubljana in v Društvu oziroma kasnejši Zadrugi učiteljic. Poverjeništvo UJU je pripravilo med 25. in 30. avgustom 1927 prvi učiteljski samoizobraževalni tečaj z bogatim programom v Ljubljani. Tečaj je pripravil predvsem Osrednji odbor za samoizobrazbo v šolskem letu 1927/28, v katerem je bilo šest učiteljev in pet učiteljic, med njimi tudi Marija Pleško.
28. decembra 1928 je Poverjeništvo UJU sklicalo posvetovanje učiteljic o gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu, ki jo je vodil Andrej Skulj. O pomenu gospodinjsko nadaljevalnih šol je predavala tudi Pleško-va. V poročilu o tem sestanku piše: »Tov. Pleškova je kot druga referentka na osnovi svojih bogatih izkušenj podala praktična navodila in migljaje glede učnega in vzgojnega postopka, izbere in obravnave učne
snovi in opozorila na težavnost in odgovornost, pa tudi hvaležnost naloge, ki jo ima učiteljica na tej šoli ter na potrebo vsestranske pripravljenosti za uspešno njeno vršitev.«" Odgovarjala je tudi na vprašanja posameznih učiteljic.
Odsek za nadaljevalno šolstvo UJU je imel tri odseke; med njimi je bil gospodinjski, v katerem je bila članica.
Leta 1930 sta se oblikovala odbora vodij kmečko in gospodinjsko nadaljevalnih šol. Glavni organ tega odbora je bilo delovno občestvo, izvršilni organ pa odbor vodij teh šol. Na prvem zboru učiteljic oktobra 1930 je bila v odboru občestva za podpredsednico izbrana Marija Pleško, od leta 1935 dalje pa je vodila tudi delo ožjega odbora. Ves čas je bila stalna zastopnica gospodinjsko nadaljevalnega šolstva pri JUU sekciji Ljubljana.12
Na delovnem občestvu za voditeljice in voditelje gospodinjsko nadaljevalnih in kmečko nadaljevalnih šol v Celju, 15. novembra 1931, je imela Pleškova predavanje o ročnem delu v gospodinjsko nadaljevalni šoli. Po njenem je v teh šolah umestno krpanje, mašenje in ročno šivanje, kajti to mora znati vsaka kmečka gospodinja. Še vedno jih je veliko, ki tega ne znajo, pač pa imajo polno hišo zaprašenih in umazanih vezenih prtičkov. Avtorica članka je zatem napisala še: »Iz referata tov. Pleškove veje globoko spoznavanje kmetskih razmer in velika praksa v omenjenem predmetu.« Na tem zborovanju je bila izvoljena za tajnico odbora." Članek je bil tudi objavljen v Prosveti, dne 28. aprila 1932.
Na seji odbora za vodje gospodinjsko nadaljevalnih šol, ki je bila 8. maja 1932 v Celju, je Pleškova poročala o praktičnih tečajih za učiteljice. Na podobnem sestanku, ki
je bil 23. marca 1935 v Celju, je predavala o namenu gospodinjsko nadaljevalnih šol in dosedanji praksi v zvezi s tem. Razlagala je, kako je treba na teh šolah razporediti delo, kjer poučuje ena ali dve učiteljici in kako pri celodnevnem ali poldnevnem pouku.M
Skupaj z voditelji kmečko nadaljevalnih šol je bila Plcškova skupaj s kolegicama Marto Plavšak in Andrejo Grum na sestanku 5. marca 1935. Na njem so razpravljali o tem, da bi ustanovili svoje glasilo. Skupaj s predstavniki ožjega odbora učiteljev kmečko nadaljevalnih šol, Josipom Gosakom, Alfonzom Inkretom, Francetom Ostankom in Titom Grčarjem, so odšle k banu, kjer so mu predstavili svoje delo. Ta jim je obljubil pomoč."
V Prosvcti leta 1935 sta objavljena kar dva njena članka, verjetno pa je sodelovala tudi v prispevkih o gospodinjsko nadaljevalnih šolah, ki so podpisani Odbor.
Prvi članek je Razdelitev dela v gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Odvisno je od tega, ali uči le ena učiteljica ali dve, ali je pouk celodneven ali poldneven. Sicer pa je poleg kuhanja, serviranja in pospravljanja po kosilu treba poučevati: pranje perila, preprosto likanje, krpanje perila, odpravljanje najobičajnejših madežev, pranje volne, črnine in svilenih rut, čiščenje lesa, stekla, porcelana, pohištva, kovin, krtač in glavnikov, temeljito pospravljanje stanovanja ter nega bolnika.'6
Drugi članek je obsežnejši. Imenuje se Učni minimum in maksimum na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. V njem je navedla nekatere stvari iz prejšnjih predavanj in opozorila na brošure, ki jih je začel izdajati Odbor učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol.17
Prva taka brošura je bila Prehrana, Kuhanje in je izšla leta 1934.0 kuhanju je pisala Marjeta Prašnikar, o prehrani pa Marija Pleško. Najprej piše splošno o prehrani, živalskih in rastlinskih živilih in nazadnje o shranjevanju živil. Že naslednje leto je bilo prodano 811 izvodov, zato je bila brošura kmalu razprodana. Odbor se je odločil za drugo izdajo, ki je izšla leta 1940. V knjigi je bilo precej dopolnjeno poglavje o mleku, opis ravnanja z njim in mlečnimi izdelki."
V	sekciji JUU leta 1939 so sklenili, da se pri sekciji ustanovi poseben stalni odsek za kmečke in gospodinjske nadaljevalne šole. Za predsednico odseka je bila izvoljena Marija Pleško."
Aktivna je bila tudi v lokalnem učiteljskem društvu. Tako je na zborovanju Učiteljskega društva za ljubljansko okolico - zahodni del, kamor je spadala tudi Vrhnika, 5. oktobra 1929 kot edina ženska sodelovala v razgovoru o poročilu pokrajinske skupščine. Izvoljena je bila tudi v odbor in dobila največ glasov, od 89 vo-lilcev kar 80.20
Leta 1938 je bilo objavljeno vabilo na zborovanje društva, na katerem je predavala o domu učiteljic.21 Takrat je bila že zaposlena v Ljubljani. Zal pa ni poročila o tem zborovanju.
V	Društvu učiteljic je bila leta 1927 pover-jenica za Ljubljansko okolico. Tega leta je 14. maja na zborovanju društva predavala o gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Izvoljena je bila v odbor, ki je sestavil predloge o izobrazbi učiteljic. Z njo sta bili v odboru še Vita Zupančič in Marija Sodnik. Več o tem je v brošuri, ki jo je društvo izdalo ob 30-letnici: »Izmed raznih predavanj je posebej omeniti predavanje tov. Marije Pleško O potrebi kmetijsko-gospodinjske izo-
brazbe učiteljic, ki je temeljito iti izčrpno podano rodilo resolucije, ki so se poslale ministru prosvete.«•" Predavanje je objavila tudi pedagoška revija Popotnik. V njem najprej razloži, zakaj je večina učiteljic v službi na deželi nezadovoljna. Vzgojene so bile za službovanje po mestih in trgih, sedanji učni načrti po pripravnicah jih ne pripravljajo za službo na kmetih. Tam vidijo vse slabo, lepega pa ne in tako zazija med njimi in prebivalci prepad. Vendar pa bi na gospodarskem in socialnem področju lahko naredile ogromno v zadovoljstvo sebi in zlasti kmečkim ženam ter dekletom. Zato je predlagala ministrstvu prosvete naslednje: »Ker je na učiteljišču sedanji pouk o gospodinjstvu primeren le za učiteljice mestnih in trških šol, naj bi ministrstvo prosvete nastavilo že letošnjo jesen izprašano strokovno učiteljico kmetij-sko-gospodinjske šole z večletno prakso na kmetih, če le mogoče tako, ki je na kmetiji doma. Ta naj poučuje teoretični del kmetijsko-gospodinjske tvarinepo vseh letnikih po dve uri na teden, in sicer sledeče predmete: Nauk o živilih in prehrani, Hišno in splošno gospodinjstvo, Vrtnarstvo, sadjarstvo in praktično uporabo sadja, Mlekarstvo v zvezi z živinorejo in perutninarstvo, Travništvo, Gospodinjsko knjigovodstvo.
To bi bila podlaga, ki pa zahteva še praktičnega tečaja. Ker našemu naraščaju ni potrebna izobrazba za strokovne učiteljice gospodinjske šole, bi zadostoval 2-3 mesečni praktični tečaj v mesecih april, maj, junij ali pa maj, junij, julij, in sicer na kaki državni gospodinjski šoli. Ti meseci bi bili najugodnejši, ker se takrat obdelujejo vrtovi in njive; v juniju je že prvo sadje in zelenjava na razpolago, po sveži krmi mnogo mleka za izdelovanje sirov.
Delo bi se razdelilo v 3 skupine: 1. Kuhanje. 2. Hišna dela. 3. Dela na vrtu, polju, trav-
niku, v hlevu. Teorije bi se učilo le, kolikor je manjka pri kuhanju ali če je drugje potrebna poglobitev, ponovilo.«33
Na seji razširjenega odbora Društva učiteljic, 5. januarja 1930, je Pleškova predlagala, da društvo dobi seznam učiteljic, ki bodo poučevale na kmetijsko nadaljevalnih šolah. Na dopolnjevalne tečaje bi potem sprejeli le resne kandidatke, ki bi jih predlagalo Društvo učiteljic."
Na sestanku društva, 9. junija 1930, je poročala o gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu. V poročilu je razložila, kako je JUU Poverjeništvo od leta 1927 dalje delovalo na področju kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol. Spodbuja učiteljice, ki jih delo na teh šolah zanima, da pridejo na sestanke voditeljic teh šol, ko bodo poročale o svojem delu. Tako bodo spoznale, ali bi bile pripravljene poučevati na teh šolah in se za to usposabljati na tečajih.25
Znana slovenska publicistka in učiteljica Angela Vode je zapisala, da je bila Marija Pleško zelo priljubljena predavateljica in strokovnjakinja za gospodinjska vprašanja. Na občnem zboru Društva učiteljic, ki se je takrat že imenovalo Zadruga učiteljic, je 26. marca 1937 predavala o delu učiteljice za povzdigo tujskega prometa. Vodetova je še dodala: »Podala je toliko konkretnih nasvetov, da je vsaka učiteljica odnesla nekaj za sebe in za svoj službeni kraj.h26
Delovala je tudi v drugih društvih na Vrhniki. V Sokolskem društvu je bila od leta 1930, v podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda in Jadranski straži je bila od leta 1933. Od leta 1934 do odhoda z Vrhnike je bila podporna članica Občinskega odbora Rdečega križa, v letu 1935 pa je bila v društvu Branibor.
Umrla je leta 1964. Pokopana je na ljubljanskih Žalah.
Ivanka Malavašič, rojena Cukale, je v vrhniško osnovno šolo pričela hoditi v šolskem letu 1926/27 in tu končala vseh osem razredov. Spominja se učiteljice Pleško. Bila je bolj majhne, močnejše postave, skupaj z učiteljico Marijo Petkovšek sta poučevali gospodinjstvo. Pleškova je poučevala kuhanje, ostalo pa Petkovškova. Slednja je bila precej stroga, pri Pleškovi pa so se učenke zelo dobro počutile. Rada se je pogovarjala z njimi in jim pripovedovala razne zgodbe.
OPOMBE:
1	Minka Lavrenčič Pahor: Primorski učitelji 1914-1941. Trst, 1994, str. 316.
2	Slovenski narod 1881, (5. 11.), it. 252, str. 3.
3	Podatek iz članka za Vrhniške razglede, št. 9, v pripravi Polone Roblek: Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo.
4	Andreja Cirum: Praktični tečaj za učiteljice nagospodinjskonadaljevalnih šolah na Mali Loki. Učiteljski tovariš 1931/32. (1. 10.). št. 9, str. 1-2. Podpis: And.
5	lulka Čander: Štiri tedne v gospodinjski šoli. Učiteljski tovariš 1934/35, (13.9.), št. 7, str. 2. Podpis: |. Č.
6	Osebne zadeve. Učiteljski tovariš 1935/36, (2. L), št. 22-23, str. 2.
7	Podatki iz Statističnega pregleda šolstva in prosvete v Dravski banovini 1938, 1939, 1940 in 1941.
8	Šola za gostilničarske gospodinje. Slovenski narod 1937, (22.4.), št. 91, str. 2.
9	Naše žene pri delu. Ženski svet 1939, št. 12, str. 269.
10	10 let gostinske šole. Gostinstvo 1956, (12. L).
11	Anketa učiteljic o gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu. Učiteljski tovariš 1927/28, (12. L), št. 26. str. 1.
12	Tatjana Hojan: Delo odbora vodij kmečko- in gospodiniskonadaljevalnih šol med letoma 1930 in 1940. Šolska kronika 1996, str. 119120.
13	Andreja Grum: Delovno občestvo za gospodinjske nadaljevalne šole v Celju. Učiteljski tovariš 1931/32, št. 16. str. 2. Podpis: And.
14	Delovno občestvo učiteljic gospodinjsko-na-daljevalnih šol. Učiteljski tovariš 1934/35, (28. 3.). št. 34. str. 2.
15	Tatjana Hojan: Delo odbora vodij kmečko- in gospodinjskonadaljevalnih šol med letoma 1930 in 1940. Šolska kronika 1996, str. 115.
16	Marija Pleško: Razdelitev dela v gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Prosveta 1935, str. 28-29.
17	Marija Pleško: Učni minimum in maksimum na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Prosveta 1935, str. 76-78.
18	Odbor učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol: Gospodinjskonadaljevalno šolstvo. Plc-ško-Prašnikar: Prehrana - kuhanje. Učiteljski tovariš 1940/41, (24. 10.). št. 10, str. 3.
19	Poročilo o delu in položaju sekcije 1UU v poslovnem letu 1939/40, (27. 6.), št. 44-45, str. 5.
20	Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico - zahodni del. Učiteljski tovariš 1929/30. (24. 10.), št. 11, str. 5.
21	|UU sresko društvo Ljubljana okolica zahodni del. Učiteljski tovariš 1937/38,12. 5.). št. 40, str. 4.
22	Marija Sodnik - Milka Umberger: Delovanje »Društva učiteljic« od svetovne vojne do danes. Poročilo ob 30-letnici Društva učiteljic v Ljubljani. Ljubljana. 1929, str. 11.
23	Marija Pleško: O nujnosti izobrazbe učiteljic v kmetijsko-gospodarskem oziru. Popotnik 1927, str. 24-26.
24	Arhiv Društva učiteljic, Slovenski šolski muzej, fascikel 96, Zapisniki sej razširjenega odbora.
25	Pokret učiteljic. Poročilo o zadnjem sestanku društva učiteljic. Učiteljsko tovariš 1929/30, (26.6.). št. 44. str. 2.
26	Zbrana dela Angele Vode: Spol in upor. Prva knjiga. Ljubljana, 1998, str. 277-278.
Tatjana Hojan
LJUDMILA SIRNIK
(1891-1967)
248. Ljudmila Sirnik. učitelji«
Rojena je bila 11. novembra 1891 v Ljubljani. Njen oče Franjo je bil sodni uradnik, mati Alojzija je bila rojena Hofmann.' V osnovno šolo je hodila na mestno dekliško šolo pri Sv. Jakobu, za tem pa odšla na Višjo dekliško šolo, kjer seje šolala med letoma 1906 in 1909. V sklopu Višje dekliške šole je bil tudi pedagoški tečaj, ki ga je obiskovala in končala leta 1911.
Na ljubljanskem učiteljišču je nato opravila maturo 8. julija 1911. V maturitetnem spričevalu je imela prav dobro iz lepopisja, dobro iz specialne metodike in praktičnih vaj, nemščine, zemljepisa, aritmetike in geometrijskega oblikoslovja, prostoročnega risanja in ženskih ročnih del in zadostno iz verouka, pedagogike, slovenščine, zgodovine, telovadbe in prirodopisa.
Med šolanjem je obiskovala tudi strokovni tečaj za klavir na Glasbeni matici v Ljubljani.
Njena prva služba je bila na novoustanovljeni enorazredni šoli v Zapotoku, hribovski vasi 25 km od Ljubljane. Nastopila jo je 11. oktobra 1911.
Čez dve leti, 19. novembra 1913, je opravljala tudi strokovni izpit za učiteljico osnovnih šol s slovenskim in z nemškim učnim jezikom ter za poučevanje ženskih ročnih del na osnovnih in meščanskih šolah. Poseben izpit je opravila tudi za poučevanje verouka. V njenem spričevalu učne usposobljenosti za obče ljudske šole je zapisano: »Vs/ed rezultata posebnega izpita iz veronauka, je kandidatinja z odliko usposobljena za subsidiarično poučevanje veronauka njene veroizpovedi na ljudskih šolah.« Spričevalo sta podpisala predsednik izpitne komisije Fran Leveč in član komisije Anton Črnivec.
Kljub opravljenemu strokovnemu izpitu pa je šele 22. novembra 1917 postala stalna učiteljica. Do 3. oktobra 1919 je poučevala v Zapotoku, zalem v Novem Sadu od 16. oktobra do 15. novembra 1919, nato pa je bila nastavljena na rimsko katoliški osnovni šoli v Somboru od 16. novembra 1911 do 18. oktobra 1920. Prestavljena je bila v Čavolj, kjer je bila od 19. oktobra
1920 do 20. avgusta 1921, nato pa je učila še na šestrazredni osnovni šoli v Sekiču v Bački, in sicer od 21. avgusta 1921 do 31. avgusta 1923.
Verjetno se je Sirnikova oglasila na poziv Višjega šolskega sveta, ki je bil objavljen v Učiteljskem tovarišu 25. junija 1919. Ta se je glasil: »Po naročilu poverjeništva za uk in bogočastje z dne 14. junija 1919, št. 2818, poživlja višji šolski svet vse one učitelje in učiteljice v območju deželne vlade za Slovenijo, ki bi hoteli iti s prihodnjim šolskim letom službovat v Srbijo, naj se takoj prijavijo višjemu šolskemu svetu.« V opombi je uredništvo Učiteljskega tovariša še dodalo: »Želimo, da bi šlo kar največ učiteljev in učiteljic na pomoč bratom Srbom. Mi si bomo že na kak način pomagali. V Srbiji si pa ne morejo, ker ni učiteljstva. Vojna ga je zatrla.«1
1. septembra 1923 je bila dodeljena za učiteljico srbohrvaščine na osnovni šoli Vrhnika, službo pa je nastopila 3. septembra. 5. maja 1924 je opravila izpit za pouk srbohrvaščine na meščanskih šolah. Na Vrhniki je predvsem poučevala v 3. in 4. razredu osnovne šole srbohrvaščino, prav tako pa tudi v vseh štirih razredih višje osnovne šole. Vendar pa je zaradi premajhnega števila učiteljstva poučevala tudi druge predmete in bila razredničarka posameznih razredov. Tako je v šolskem letu 1935/36 poučevala v 3. razredu višje osnovne šole zemljepis, dokler ni 15. februarja 1936 prišla na šolo Ana Gaber. V šolskem letu 1938/39 pa je morala prevzeti razredni pouk v 3.a razredu, čeprav je bila predmetna učiteljica.
Sodelovala je pri šolskih proslavah, tako na proslavi Petra Petroviča Njegoša, 21. septembra 1925. V šolski kroniki piše, da je »v vznesenih besedah prikazala velik
njegov pomen v kulturnoprosvetnem ozi-ru.« Prav tako je predavala tudi na šolski proslavi ob prazniku Sv. Save, 27. januarja 1936. Na seji, ki so jo imeli na šoli 12. decembra 1935, je predlagala, da bi nabavili ob tem njenem predavanju skioptične slike o potovanju Sv. Save iz Jeruzalema v Bolgarijo, vendar jih ni dobila.
Od šolskega leta 1927/28 dalje je vodila šo-larsko knjižnico. Poskrbela je, da je bil v vsakem razredu na vidnem mestu seznam knjig, ki so na razpolago učencem tistega razreda.
Njeno delo na šoli je bilo do šolskega leta 1928/29 ocenjeno prav dobro, od tega leta dalje pa vseskozi odlično. V obširnejši oceni piše, da sodeluje pri vseh šolskih narodnih in dobrodelnih prireditvah, da je zavedna Jugoslovanka, marljiva, točna, vestna in ima odlične učne uspehe. le miren, ustrežljiv, odkrit značaj, stroga, resna, materinsko obzirna, stremi za lepo vzgojo mladine. Metodično je povsem usklajena in strokovno odlično usposobljena in se posveča nadaljnjemu študiju sodobne strokovne literature.
Takoj po osvoboditvi 1945 je bil na šoli ustanovljen zbor mladih pionirjev in pionirk, ki ga je vodila Sirnikova. Upokojena je bila 1. aprila 1947. V šolski kroniki so zapisali, da je »ves čas z uspehom delovala na šoli in zunaj nje«, in da je službovala 36 let, od teh večino na Vrhniki.
Delovala je tudi v različnih društvih. 2e prvo leto prihoda na Vrhniko je bila članica podružnice Jugoslovanske matice na Vrhniki in Slovenskega planinskega društva, prav tako tudi Sokolskega društva, kjer je bila med letoma 1923 in 1933 članica društvene uprave. Članica odbora podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda je bila med
letoma 1929 in 1933, od 1934 pa v društvih Jadranska straža, Branihor in v občinskem odboru Rdečega križa. Leta 1935 se Je včlanila tudi v Olepševalno društvo na Vrhniki. Bila je tudi v odboru Učiteljskega društva za ljubljansko okolico - zahodni del.
Umrla je leta 1967 in je pokopana na ljubljanskih Žalah.
Dr. Matija Seliger je pričel hoditi v vrhniško osnovno šolo leta 1931 in tu opravil pet razredov. Spominja se, da so bili sošolci zelo povezani med seboj, saj so celo praznovali petdesetletnico dneva, ko so pričeli hoditi v šolo, kar je zelo redko. V nižjih razredih so otroke vodili na izlete na bližnje točke, tako v Močilnik, na Sv. Trojico in v Stari »malen«. V četrtem razredu pa so odšli peš na Žalostno goro, kar je bilo precej daleč. Že na prvem postanku v Bistri so pojedli vse, kar so jim doma dali za malico. Nazaj grede so imeli srečo, da je kmet peljal prazen voz v Borovnico in jih tako vzel na voz. Ker je bil med najboljšimi učenci, gaje učiteljica Sirnik pošiljala v trgovino, da je zanjo kupoval kruh. Skupaj s še eno odlično vrhniško učiteljico Petro Obersnu Petrovčič sta ga spraševali, kako bo nadaljeval šolanje. Ko je odvrnil, da bo odšel na meščansko šolo, sta ga obe prepričevali, naj gre raje v gimnazijo. Vendar ga je že od malega zanimala elektrika, zato je takoj po meščanski šoli odšel na Srednjo tehnično šolo. Kot desetlctnik je v Ljubljani kupil brošuro Zmagoslava Pipana Kako smo delali radio in skupaj s prijatelji izdelal detektor. Učiteljica Sirnik se je za to zelo zanimala in se o tem večkrat pogovarjala z njim.
Ljudmila Klun, rojena Hojan, je hodila v vrhniško osnovno šolo štiri leta, in sicer od 1932 do 1936, nato je odšla v Ljubljano. Učiteljice Sirnikove se spominja kot zelo
249.Ljudmila Sirnik. učiteljica kakor se je spominja učenka.
drobne, z očali in zelo stroge. Pri pouku je vedno imela vrbovo paličico, s katero je včasih katero nemirno učenko tudi udarila po prstih. Morda so ji prav zato rekli »srbska krevljica«.
Da so Sirnikovi rekli »krevljica«, se spomni tudi Marija Beucrmann, rojena Brglez. Njen brat Vinko je bil pri njej enkrat zaprt, čeprav je bil prepričan, daje bil priden. Zato je hlinil omedlcvico, učiteljica pa je bila vsa iz sebe, poklicala je šolskega vodjo in kolege. Ni se hotel zbuditi, oni pa so bili vsi zaskrbljeni tudi zato, ker so vedeli, da je imel težave s srcem. Pripeljali so ga domov. Hoteli so poklicati zdravnika, takrat pa se je prebudil. Sirnikova mu je vsa skrušena obljubila, da ne bo nikoli več zaprt.
OPOMBE:
1	Podatki v članku iz gradiva: Zgodovinski srhiv, Ljubljana, VRH 48. Osnovna šola (ane/.a Mraka Vrhnika.
2	V Srbijo! Učiteljski tovariš. 1919. (25.6.), št. 26, str. I.
Tatjana Hojan
FRANC STOJEČ (1845-1917)
Rojen je bil leta 1845 v Ljubljani. Med letoma 1854 in 1860 je obiskoval vzorno glavno šolo1 v Ljubljani, nato pa dveletno preparandijo- in leta 1863 postal učitelj. leseni tega leta je nastopil prvo službo v Radečah, kjer je ostal do leta 1866. Nato je v letu 1866 do oktobra poučeval na glavni šoli v Vipavi. V letnem poročilu šole je o njem zapisano: »Fran Stojic, začasni učitelj in načelnik I. razreda, je učil vse predmete v I. razredu, krasopis v 3., krasopis in risa-rijo v 4. razredu, petje v 2., 3., 4. razredu in iz Blaže in Nežica najvažnejših reči v dopoldanskem dekliškem oddelku nedeljske šole, 25 ur in 'A na teden.«}
Jeseni 1866 je bil prestavljen na enorazrc-dnico v Kranjsko Goro, kjer je ostal do leta 1878. Tam je začel pisati in tudi objavljati v Učiteljskem tovarišu. Leta 1869 je pisal o »šolskem spraševanju«, ki je bilo 25. avgusta. Otroci, ki so redno hodili v šolo, so dobro znali. Pritožil se je nad slabim šolskim obiskom na deželi, tega pa so krivi predvsem starši. Tudi nov šolski zakon o osnovnih šolah, ki je izšel maja tega leta, še ni povsod v veljavi. Dokler starši ne bodo spoznali pomembnosti šolanja in dokler se zakon ne izpolnjuje, obisk ne bo boljši/
Proti koncu leta 1869 je spet pisal v ta list. Obžaloval je, da več ne objavlja pesmic z
napevi. Tudi on ima nekaj pesmic z nape-vi in bi jih prav rad poslal v Učiteljskega tovariša. Dobro bi bilo tudi malo povišati naročnino za list, da bi ta lahko izhajal trikrat mesečno. Urednik Učiteljskega tovariša Andrej Praprotnik mu je odgovoril, da se njegovi želji pač ne da ustreči. Učiteljski tovariš bi moral zato imeti vsaj 500 naročnikov.'
Naslednje leto je Učiteljski tovariš objavil nekaj pesmi z napevi in med njimi tudi Stojčevo Te Deum, ki jo je priredil za moški zbor. Objavljena je bila prav na koncu leta. Je pa urednik v Listnici uredništva že 15. februarja odgovoril Stojcu, da »Te Deum čaka v tiskarnici, da pride na versto«.6
Leta 1869 je tudi Zgodnja Danica objavila njegovo pesem Brezmadežna - moje tolažilo.
Leta 1872 je napisal obsežno poročilo o zborovanju učiteljev radovljiškega okraja. Zborovanje je bilo 16. maja 1872 v Gradu (Bled). Na dnevnem redu so bila razna vprašanja, na primer: Kako naj učitelj ravna z učenci prvega razreda, da se bodo naučili enako uspešno brati in pisati, Kako naj se ravna z berilom v ponavljalni šoli. Volili so tudi odbor za učiteljsko društvo radovljiškega okraja in volitev odbora za okrajno učiteljsko knjižnico.
O prvih dveh vprašanjih je največ povedal Stoječ. Menil je, da »sedanje stenske table ne zadostujejo namenu, ker so premajhne in prenatlačeno tiskane. V velikih šolskih sobah jih otroci težko ali celo nič ne razločujejo, ter oči koljejo. Naj bi se za naprej omislile drugačne table, in sicer v tako primerni velikosti tiskane, da jih brez truda morejo otroci tudi v daljavi razločiti; naj bi za vsako znamenje bile posebne table, se ve da, kakor sedaj s pismenkami in tisnikami.«
O drugem vprašanju pa je Stoječ dejal, da Slomškovo berilo »Ponovilo« ne zadošča, ker ima premalo gradiva za nedeljsko šolo. Menil je, da bi morali sestaviti berilo »ktero bi obseglo kaj iz domačega življenja, kako živinoreje, čebeloreje, sadjereje, pa tudi o natoroznanstvu, zemljepisji i. t. d.«.
Leta 1872 je bil Stoječ izvoljen v odbor novoustanovljenega učiteljskega društva za radovljiški okraj. Po zborovanju so odšli učitelji obedovat. Med obedom je Stoječ pozdravil navzoče in povedal, da je ta dan zelo pomemben zanje, saj je ustanovljeno novo učiteljsko društvo.7
6. junija istega leta je imel odbor za okrajno učiteljsko društvo svojo prvo sejo. O društvu so sklenili, da člani plačajo vpisnino do 1. julija 1872, da vabijo vse nečlane in šolske prijatelje, da društvo podpro. Okrajnega šolskega nadzornika Feliksa Stcgnarja so imenovali za častnega člana društva. Odbor društva bo imel sestanke vsak prvi četrtek v mesecu.
Razpravljali so tudi o ustanovitvi učiteljske knjižnice, za katero so naročili že nekaj pedagoških in mladinskih revij.®
Učiteljsko društvo je imelo 9. aprila 1874 občni zbor, na katerem je bilo 8 učiteljev, predsednik pa je bil Stoječ. Skupaj z uči-
teljem Janezom Pezdičem je bil izvoljen za predstavnika radovljiškega okraja na deželni šolski konferenci, ki je bila v Ljubljani 21. septembra 1874.
Poleti je objavil dopis, v katerem je opisal življenje in delo umrlega učitelja Gašperja Floriana, ki je 32 let poučeval na Fužinah. Pogreb je bil 1. avgusta, od učiteljev se ga je udeležil samo on, sicer pa je bilo mnogo duhovnikov, uradnikov in drugih domačinov.9
Bil je tudi član in poverjenik leta 1872 ustanovljene Glasbene matice.
V	Kranjski Gori seje Stoječ tudi poročil.
15. decembra 1877 je bil v Učiteljskem tovarišu objavljen naslednji razpis: »Na 4-razre-dni ljudski šoli na Verhnikije spraznjena 3. in 4. učiteljska služba z letno plačo 450 gld in 400 gld. Prošnje do 6. januarja 1878 pri krojnem šolskem svetu na Verhniki.«10
V	poročilu s seje c. k. deželnega šolskega sveta, ki je bila 10. januarja 1878, je podatek, da je »France Stoječ, učitelj v Kranjski gori, odbran za učitelja na Verhniki, bil potrjen in dekret mu je bil poslati«."
Stoječ je bil nastavljen na Vrhniki za drugega učitelja, poleg njega je spomladi leta 1878 prišel na šolo še Primož Ušeničnik, ki pa je služboval tu le do oktobra istega leta.
7.e istega leta zasledimo njegovo ime pri poročilih o okrajni učiteljski skupščini za ljubljansko okolico, ki je bila 24. julija v Ljubljani. Pregledal je račune za učiteljsko knjižnico. Naslednje leto je na okrajni učiteljski skupščini L avgusta že predaval »o poučevanju v zgodovini domovine z ozi-rom na izobraženje značaja in domovinske ljubezni.«'2

250. Franc Stoječ, Cankarjev učitelj (F. Dobrovo!je, Cankarjev album, Maribor 1972, sir. 30)
26. julija 1880 je bila učiteljska skupščina na Vrhniki. Na njej je učitelj Stoječ prikazal pouk jezika 11 dečkom in 4 deklicam. Pojasnil jim je »gole in s prilastki razširjene stavke«. Obravnaval je tudi berilo »Pastir« iz Drugega berila
Tudi v naslednjih letih je bil aktiven na učiteljskih skupščinah. Večkrat je bil namestnik predsednika in izvoljen tudi v komisijo, ki bi izdelala seznam za šolsko knjižnico primernih knjig. Na učiteljski konferenci, 2. julija 1883, ki je bila v Šentvidu pri Ljubljani, je poročal o izboru šolskih knjig za šolsko leto 1883-1884. Njegov predlog so sprejeli.14
V šolskem letu 1884/85 je v tretjem razredu poučeval tudi Ivana Cankarja. On je učencem povedal zgodbo o Petru Klepcu.1 Cankar, ki je zapisal, da je bila šola njegov najhujši sovražnik, je o tem zapisal:
»Zgodbo o Petru Klepcu nam je povedal v šoli učitelj, povedal pa jo je slabo, iz veselega junaka je napravil cmeravo mevžo. Učitelj je rekel, da je Peter Klepec izvrval drevo, zato da bi razkazal svojo moč in svoje junaštvo. Kakšna moč in kakšno junaštvo pa je, če človek izruje drevo tam na lepem, ko mu tega še treba ni? Kaj pa bi s tem drevesom? Ali naj si ga zatakne za klobukP Junaštvo je in Petra Klepca vredno, če zamahne z roko, da bi odpodil muho, pa izpuli mimogrede kar ves gozd, ves temni Raskovec ter se začudi: »A tako! Nikar ne zamerite...«"
Stoječ je nastopal tudi na veselicah, ki so jih v korist učiteljskega društva Narodna šola, ki je učencem nudilo šolske knjige in učne pripomočke, priredili na Vrhniki.
Poučeval je tudi na »ekskurendni« šoli v bližnjih Bcvkah, kjer je bil pouk le dvakrat
tedensko, in sicer v četrtek in nedeljo. Poučeval je v letu 1884, nato pa med letoma 1886 in 1890. Skupaj z načelnikom krajevnega šolskega sveta Ivanom Perkom se je v Učiteljskem tovarišu zahvalil društvu Narodna šola za »obilico raznovrstnega šolskega blaga«, ki je podarilo šoli v Bevkah."
Tudi leta 1889 sta se s predsednikom krajevnega šolskega sveta zahvalila društvu Narodna šola. Ta je šoli v Bevkah poslala: »280 raznih zvezkov, 1 ducat tablic, I škatljico pisal, 1 škatljico peres, 2 ducata svinčnikov, 2 ducata radirk in 50 peresnih držal.«16
Na učiteljski skupščini 2. avgusta 1886 v Ljubljani je bil med poročevalci o vprašanju Zadostuje li obstoječi učni načrt o realističnem pouku postavi z dne 2. maja 1883. 1. in pa krajnim razmeram (zahtevam) tukajšnjega šolskega okraja, in ako ne, kaj naj bi se v tem načrtu sploh pre-drugačilo in izpremenilo.17
Na Vrhniki je Stoječ z ženo Ano in otrokoma Josipom in Marijo stanoval na Hribu št. 62, v hiši, ki je bila last Janeza Krištofa. V isti hiši je takrat stanoval tudi nadučitelj Vinko Levstik.
Hči Marija je bila rojena leta 1882 in je umrla 10. novembra 1900."
Nadučitelj vrhniške osnovne šole Vinko Levstik je 9. novembra 1902 praznoval 40-lctnico službovanja. Fran Stoječ je ob tej priložnosti opisal njegovo življenjsko pot in težavno službovanje v dobi konkordata. Nazadnje je povzdignil čašo »na čast svojemu ljubljenemu voditelju v imenu zbranega učiteljstva in prisotne gospode ter mu zakliče: »Na mnogaja leta!«19
Vinko Levstik se je upokojil 1. avgusta
1903, od tega dne je začasno šolo vodil Fran Stoječ. 9. septembra 1903 pa gaje deželni šolski svet imenoval za nadučitelja in vodjo šole. 3. oktobra 1903 je tudi Stoječ dopolnil 40. leto poučevanja, od tega na Vrhniki 28 let. Poslovil seje od učencev in se zadnji šolski dan, 29. julija 1905, upokojil. Vodstvo vrhniške šole je za tem prevzel učitelj Robert Ziegler.20
7. septembra 1903 je bil na seji krajevnega šolskega sveta izvoljen za odbornika.
Med službovanjem na Vrhniki je bil tudi član Učiteljskega konvikta, društva, ki si je prizadevalo za postavitev dijaškega doma, v katerem bi stanovali otroci učiteljev, ki bi se šolali v Ljubljani.
Vinko Levstik in Fran Stoječ sta bila med petnajstimi učitelji, ki jim je kranjski deželni svet priznal predčasno šest petletnic in jih nakazal za plačilo. Vendar se je deželni odbor kranjski na to pritožil, češ da deželni svet ni upravičen do tega. Upravno sodišče je pritrdilo deželnemu odboru in učitelji, ki so bili večinoma že upokojeni, so morali te petletnice vračati. Zanje se je zavzel deželni zbor in na seji 22. novembra 1905 sklenil, da se zneski na preveč prejetih petletnicah navedenim petnajstim učiteljem odpišejo in se tiste vsote, ki so že vrnjene, izplačajo.21
Šele leta 1908 pa je Stoječ prejel častno svetinjo za 40-letno delo v šolstvu."
Stoječ tudi po upokojitvi ni miroval. Leta 1908 je objavil v Učiteljskem tovarišu naslednjo prošnjo: »Vse velecenjene gospe in gospodične koleginje in gospode kolege s Kranjskega, ki so že v pokoju, prosim, da mi v svrho statistike, ki jo hočem sestaviti, izvolijo poslati sledeče date zanesljivo do 31. maja t. /.: 1. ime in priimek s pristav-
kom (rtadučitelj, učitelj); 2. sedanje bivališče; 3. dan, mesec in leto sposobnostnega izpita; 4. koliko časa v pokoju; 5. koliko znaša pokojnina.»-'-*
Nisem našla statistike, ki naj bi jo Stoječ sestavil, zelo verjetno pa je v zvezi s pripravo Društva upokojenega učitcljstva, ki je bilo ustanovljeno leta 1911. Z vrhniško šolo je bil povezan tudi po upokojitvi. .Šolska kronika navaja, da je šolski knjižnici večkrat podaril knjige, na začetku šolskega leta 1910/11 pa je »na maši iz prijaznosti orgljal.«24
Nazadnje je živel v Verdu št. 116. Ob njegovi smrti je bil sin Josip notarski kandidat, žena pa je bila že pokojna. Stoječ je umrl 15. novembra 1917, pogreb pa je bil 17. novembra na vrhniškem pokopališču sv. Pavla. Pogreba se je udeležila vsa vrhniška šola, namesto venca je šola darovala 20 K za trške reveže.2''
OPOMBE:
I	France Dobrovoljc: Cankarjev album. Maribor. 1972. str. 242.
II	Ivan Cankar: Moje življenje, /.brani spisi XVII. Ljubljana, 1934, str. 205.
1	Vzorna glavna šola (nem. Musterhauptschule) je bila vadnica za učitelje. Te šole so delovale samo v večjih mestih.
2	Preparandija se je imenoval dveletni pedagoški tečaj za izobraževanje učiteljev. Leta 1869 jo zamenja štiriletno učiteljišče.
3	Letno sporočilo očitne glavne šole ipavske 1866. V Ljubljani, 1867, str. 7.
4	Iz Kranjski gore. Učiteljski tovariš 1869, str. 279.
5	Iz Kranjske gore. Učiteljski tovariš 1869, str. 357.
6	Andrej Praprotnik: Listnica. 1870, str. 64.
7	lz Kranjske gore. (Zborovanje učiteljev v ra-doliškem okraji.) Učiteljski tovariš 1872, str. 170-172.
8	Hran Stoječ: lz Kranjske gore. Učiteljski tovariš 1872, str. 188. Podpis: S.
9	Hran Stoječ: Iz Kranjske gore. Učiteljski tovariš 1874, str. 254. Podpis: Barovški.
10	Razpis učiteljskih služeb. Učiteljski tovariš 1877, str. 384.
11	Iz seje c. kr. dež. š. sveta, 10. januar 1878. Učiteljski tovariš 1878, str. 46.
12	Okrajna učiteljska skupščina za ljubljansko okolico ... Učiteljski tovariš 1879, str. 253.
13	Učiteljska skupščina za okolico Ljubljane na Verhniki... Učiteljski tovariš 1880, str. 269.
14	lz Ljubljanske okolice. Učiteljski tovariš 1883, str. 223.
15	Ivan Perko-Fran Stoječ: Iz Bevk. (Zahvala.) Učiteljski tovariš 1886, str. 14.
16	Ivan Perko-Fran Stoječ: Iz Bevk. Učiteljski tovariš 1889, str. 128.
17	Matija Rani: Z Dobrove. Učiteljski tovariš 1886, str. 223.
18	Sonja Anžič: Prebivalstvo občine Vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja. 4. del: Hrib. Stanje 31. 12. 1890. Vrhniški razgledi. Vrhnika, 2007, str. 228.
19	Robert Ziegler: Z Vrhnike. Učiteljski tovariš 1902, str. 260. Podpis: R. Z.
20	fanez Kos: Iz kronike ljudske šole na Vrhniki 1900-1920. Vrhniški razgledi 2005, str. 51.
21	Petletnice. Učiteljski tovariš 1905, str. 419.
22	Slovenski šolski muzej, dokumentacijska zbirka, mapa šole laneza Mraka na Vrhniki.
23	Fran Stoječ: Prošnja. Učiteljski tovariš 1908, (22. 5.), št. 21. str. 6.
24	Zgodovinski arhiv Ljubljana, VRH 48, Osnovna šola laneza Mraka na Vrhniki, Šolska kronika ,tehn. enota 1.
25	lanez Kos: Iz kronike ljudske šole na Vrhniki 1900-1920. Vrhniški razgledi 2005, str. 57.
Janez Kos
TOMAŽ STERNEN IZ VERDA
Tomaž Sternen in njegovi sovaščani v Verdu pri Vrhniki, kmetje in kajžarji, so bili 1824. leta s svojim zemljiškim imetjem podložni zemljiškemu gospostvu Bistra.
Imetnik gospostva Bistra je bil dolga stoletja kartuzijanski samostan v Bistri1 vse do 1782, ko ga je cesar ložef II. skupaj z drugimi samostani razpustil in njegovo gospostvo izročil v upravljanje kranjskemu verskemu skladu. Gospostvo Bistra je 1826 kupil ljubljanski trgovec in posestnik Franc Galle. Gospostvo Bistra je od Sternena in njegovih sosedov pobiralo denarne in gmotne dajatve, zahtevalo tlako, odvetščino; pobralo pa je tudi od njih dve tretjini desetine od pšenice, rži, ječmena, ovsa, prosa in graha; tretjino desetine pa je pobralo vrhniško župnišče. Poleg teh obveznosti so Verjani plačevali davke še državi. Višino teh so državne oblasti določile na osnovi popisa in izmere posesti, na osnovi katastra iz leta 1824, in cenitve kakovosti zemlje, vrst in obsega pridelkov ter njihove cene po oceni katastrskega dohodka na spodnjea-vstrijskem oralu njiv, travnikov, pašnikov, velikih in malih vrtov ter gozdov, ki so jih razvrstili v več kakovostnih razredov.
Območje katastrske občine Verd, merila je 3801 dolenjeavstrijskih oralov in 1554,83 kvadratnih sežnjev ali 2167 hektarjev, je obsegalo naselje: Verd, Mirke, Podgoro in Bistro.2
Tomaž Sternen je imel v katastrski soseski 618 soseščanov, 285 moških in 333 žensk. Ti so živeli v 125 družinah. Poprečno je v vsaki hiši živela poldruga družina oz. v vsaki hiši poprečno 7 prebivalcev. Na podlagi tega poprečja in po številu hiš smemo sklepati, da je na samem Verdu bilo 1824. leta kakih 322 prebivalcev. V verdski katastrski soseski je od kmetijstva živelo 48 družin, od obrti 64 družin, od kmetijstva in od obrti pa 13 družin. Med družinami, ki so se preživljale s kmetijstvom in z obrtjo oz. z obrtjo je bilo 52 kajžarskih družin, med katerimi je bilo gotovo tudi nekaj gostaških družin, ki so bile brez vsake posesti, zato so živele v tujih hišah kot najemniki. V katastrski občini Verd je bilo 34 gruntarjev. Eden je imel celo kmetijo (hubo), dvanajst jih je sedelo na polovičnih, devetnajst na tretjinskih in dva sta obdelovala četrtinski kmetiji. Kajžarji so imeli le kajžo, običajno postavljeno na skupno posest soseske, in prav malo zemlje, največkrat mali vrt ali njivico. Zanje pravi cenilni operat, da se deloma preživljajo z obrtjo deloma pa z dninami (»žr-nado«) na gruntarskih kmetijah. Gotovo so mnogi mogli kaj zaslužiti tudi z delom na žagah in v opekarni, pa tudi v pristanu na Ljubljanici s prelaganjem blaga z voz na ladje in z ladij na vozove.
V Verdu so bili na Ljubiji in na Ljubljanici ter Bistri štirje mlini in šest žag.* Bistra je
gnala še eno kolo kovaškega kladiva. Žage na Ljubljanici v Retovju in na Ljubiji ter v Bistri so žagale, kadar je bilo dovolj vode. Letno so sežagali v deske, ki so jih prodajali v Trst, 16.000 hlodov. V Trst in Ljubljano so vozili tudi drugi razrezani les; v Ljubljano so ga vozili tedaj za gradnjo Gruberjevega kanala. Žage so bile 1824 v posesti Jurija Kotnika, Jere Smrekar, Jožefa Petkovška, Martina Trohe in bistriškega gospostva.4
V Verdu je bila blizu glinokopa na desnem bregu Ljubljanice, na ledini Okopanica (na Okopaj nc, v katastrskih spisih imenovana tudi »Kopainiza«), opekarna, ki sta jo posedovala Verjana Jurij Kotnik in Jakob Kette.5 Opekarna je imela dve peči, v katerih je 15 do 20 delavcev od pomladi do jeseni v šestih do desetih pekah letno na-pekla 100.000 do 150.000 zidakov in strešnikov. Za kurjavo peči je opekarna letno porabila 60 do 80 kubičnih sežnjev lesa.
Lega žag ob vznožju bogatih gozdov - v katerih je v nižjih legah rasla predvsem rdeča bukev, v višjih legah pa smreka - in ob bistrih ter plovnih rekah je bila za kupčijo z lesom in opeko ugodna. Ugodna je bila tudi bližina velike cesarske ceste med Ljubljano in Trstom. Bukov les za kurjavo ter opeko so z ladjami vozili naprodaj na Ek ( Trnovski pristan, Ljubljana). Vožnja po cesti v Ljubljano je z volovsko vprego trajala 6 ur; vprega za pot v Trst pa je potrebovala dva dneva. Žage in opekarna so dajale zaslužek 30 do 40 opekarjem in Žagarjem in poleg še drvarjem ter prevoznikom, čolnarjem in furmanom, če predpostavljamo, da so za vožnje po veliki cesti vpregali v voz par konj ali volov, in daje vodil vsako vprego furman, potem je verdska soseska mogla biti udeležena v prometu na cesti med Ljubljano in Trstom z 20 konjskimi vpregami in 90 volovskimi ter morda s 110
furmani, saj so Verjani okoli leta 1830 imeli skupaj do 40 konj ter 181 volov.
V seznamih zemljiških posestnikov in stavb so v Francovem katastru poleg kmetov in gospostva Bistra posebej imenovani le: poštni mojster Gašper Pajsar, ki pa je bil doma v Podlipi; čevljarja Hren in Božič iz Verda in »>posidente« Ljubljančan Anton Schreitter, ki je imel v občini dve zemljišči in poslopje, imenovano »portico«.
Velika kmečka gospodarstva so zaposlo vala po dva, tri hlapce, dve dekli, pastirja. Domnevati smemo, da je Tomaž Sternen najbrž zmogel hlapca in deklo.
Katastrska občina Verd je 1824. leta obsegala 147 hektarjev, 55 arov in 74 m2 njiv; 293 hektarjev, 53 arov, 61 m2 travnikov; 10 hektarjev, 90 arovin 26 m2 malih in velikih vrtov; 98 hektarjev, 2 ara, 59 m2 pašnikov; 1591 hektarjev, 84 arov in 70 m2 gozdov ter 3 hektarje, 2 ara in 68 m2 stavbišč. Za ta zemljišča je bil ocenjen katastrski donos v višini 6.428 goldinarjev in 46 krajcarjev. Vodne površine, pota in pustote niso bile obdavčene.
Na območju katastrske občine Verd je bilo 1824. leta 86 hiš. V Verdu je bilo po seznamu 46 hiš in cerkev, na Mirkah 15, v Podgori 6 in v Bistri 7 in grad. Jurij Kotnik iz Verda št. 28 je imel v Verdu 4 hiše in 6 gospodarskih poslopij, na Mirkah pa še 2 hiši (št. 8 in brez št.) ter gospodarsko poslopje. Vse hiše so bile grajene iz kamna, leseni sta bili le dve. Tudi gospodarska poslopja so bila zidana, bilo jih je 106 (od teh 27 hlevov), lesenih je bilo le 16. Z opeko je bila pokrita podružnična cerkev sv. Antona Puščavnika v Verdu, grad v Bistri in še kakšna hiša; večina pa je imela slamnato streho. Proti požaru je bilo pri neki zavarovalnici v Trstu zavarovanih le nekaj hiš.
HIŠE, HLEVI IN DRUGA GOSPODARSKA POSLOPJA V VERDU:
IME IN PRIIMEK	Poslopje	hišna številka	parcelna številka
Mihael Žitko	hiša	I	79
Jurij Kotnik	najemna hiša	3	3
Jernej Hren	hiša	4	81
	leseno gospodarsko poslopje		82
	hlev		84
Andrej Božič	hiša	5	90
Jožef Petkovšek	žaga		17
Jurij Hrovatin	hiša	6	87
	hlev		86
	leseno gospodarsko poslopje		85
	hlev		88
Štefan Hren6	hiša	10	65
	najemna hiša		66
Matevž Kosi	hiša	11	63
Luka Furlan	hiša	12	57
	gospodarsko poslopje		56
	hlev		58
Tomaž Sternen	hiša	13	48
	gospodarsko poslopje		47
Jožef Žitko	hiša	14	43
	gospodarsko poslopje		21
	gospodarsko poslopje		44
	gospodarsko poslopje		45
	leseno gospodarsko poslopje		46
Matija Urbančič	hiša	15	42
	leseno gospodarsko poslopje		39
	gospodarsko poslopje		35
Tomaž Žitko	hiša	16	36
	najemna hiša		37
	gospodarsko poslopje		38
	hlev		40
	leseno gospodarsko poslopje		41
Martin Troha	hiša	12	12
	hlev		8
	gospodarsko poslopje		11
HIŠE, HI.F.V1 IN DRUGA GOSPODARSKA POSLOPJA V VERDU:
	žaga		14
Lovrenc Rihar	hiša	18	9
	leseno gospodarsko poslopje		10
	gospodarsko poslopje		13
Marko Hren	hiša	20	5
Mežnarija	hiša	21	33
Jakob Kette7	hiša	22	49
	gospodarsko poslopje		50
	hlev		51
Štefan Furlan	hiša	23	55
	gospodarsko poslopje		53
	gospodarsko poslopje		54
Andrej Petkovšek	hiša	24	59
	gospodarsko poslopje		22
	gospodarsko poslopje		52
Pavel Petrič	hiša	25	78
	hlev		77
	gospodarsko poslopje		80
	hiša		141
	gospodarsko poslopje		142
	leseno gospodarsko poslopje		153
Lovrenc Japelj	hiša	27	76
Jurij Kotnik"	hiša	28	64
	žaga		15
	mlin		30
	najemna hiša		60
			
	gospodarsko poslopje		61
	hlev		62
	hlev		68
	leseno gospodarsko poslopje		70
	gospodarsko poslopje		146
	najemna hiša		147
Jurij Petrič'	hiša	29	69
Jurij Kristan	hiša	30	148
	hlev		149
Jera Smrekar	hiša	31	96
	žaga		16
HIŠE. HLEVI IN DRUGA GOSPODARSKA POSI.OPIA V VERDU:
	leseno gospodarsko poslopje		71
Simon Žitko	hiša	32	94
	hlev		95
Jernej Umck	hiša	33	92
	leseno gospodarsko poslopje		72
	gospodarsko poslopje		91
	gospodarsko poslopje		93
Pavel 1 Iren	hiša	34	74
	hlev		73
	gospodarsko poslopje		75
	hiša		7
Jernej Petrič	hiša	35	24
	hlev		23
Jurij Kotnik	hiša	36	25
	gospodarsko poslopje		26
v Pod Ciori	gospodarsko poslopje		152
Jakob Dobrovolc	hiša	37	32
	gospodarsko poslopje		31
Martin Leve	hiša	38	28
	gospodarsko poslopje		27
	hlev		29
	gospodarsko poslopje		143
	gospodarsko poslopje		144
Valentin Opeka	hiša	39	145
Andrej Nagode	hiša	45	156
Primož Krajnc	hiša, hlev	46	155
Matevž Drašler	hiša, hlev	47	154
Jakob Turšič	hiša (di proprio uso)	49	18
Jakob Kavčič	hiša	50	34
Jožef Žitko	hiša	61	6
Valentin Novak10	hiša		20
Matevž Oblak"	hiša		19
na Mirkah
ime in priimek	Poslopje	hišna številka	
Martin Furlan	hiša, hlev	2	151
	gospodarsko poslopje		116
	gospodarsko poslopje		117
HIŠE, HLEVI IN DRUGA GOSPODARSKA POSLOPJA V VERDU:
	gospodarsko poslopje		118
	gospodarsko poslopje		121
Primož Susman	hiša	3	108
	gospodarsko poslopje		103
	gospodarsko poslopje		104
	gospodarsko poslopje		105
	hlev		106
	hlev		107
	gospodarsko poslopje		113
Janez Nagode	hiša	4	150
	leseno gospodarsko poslopje		99
	hlev		109
	gospodarsko poslopje		110
	gospodarsko poslopje		111
	gospodarsko poslopje		112
	gospodarsko poslopje		122
	gospodarsko poslopje		123
	gospodarsko poslopje		124
Jurij Hrovatin	hiša	6	125
	leseno gospodarsko poslopje		100
	gospodarsko poslopje		126
	gospodarsko poslopje		128
Andrej Petrič	hiša	7	119
	gospodarsko poslopje		120
Jurij Kotnik	hiša (gostilna pri mostu preko l.jubljanice)12	8	98
	gospodarsko poslopje		101
	gospodarsko poslopje		102
	najemna hiša		114
	gospodarsko poslopje		115
	gospodarsko poslopje		127
Jožef Maček	hiša	9	97
	hiša		129
I.uka Dobrovolc	hiša	41	132
	gospodarsko poslopje		131
	hlev		133
	gospodarsko poslopje		130
Jurij Hren	hiša	42	134
Gašper Tomšič	hiša	43	137
HlSF.. HLEVI IN DRUGA GOSPODARSKA POSLOPIA V VERDU:
	gospodarsko poslopje		138
Jožef Bizjak	hiša	44	140
	gospodarsko poslopje		139
Peter Dobrovolc	hiša	56	136
Katarina Krajnc	hiša	58	135
Sternene najdemo v Verdu že sredi 18. stoletja. Oče Tomaža Stcrnena, Gregor Stcr-nen, se je v Verd, št. 13, priženil letal768. Tomaž Stcrncn se je poročil z Jero Kolar (rojeno 1802). V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Marjeta (1823), Frančišek (1833), Johana (1835), Anton (1837), Johan (1839) in Jakob (1842). Domačijo je prevzela Marjeta. Najbrž se je poročila pred 1844 (tega leta je rodila zakonsko hčer) z enako starim Lovrencem Osvaldom iz Logatca. Lovrenc se je ukvarjal z lesno kupčijo. Zaradi dolga sta domačijo izgubila. Dvaindvajsetletni Johan se je 1861. leta poročil z leto dni starejšo Marijo Šivic iz Preserja. Imela sta trinajst otrok: sedem sinov in šest hčera. Zadnji sin se jima je rodil, ko sta bila stara preko 40 let. Lc prva hči, Frančiška, se jima je 1862. leta rodila v očetovi hiši, Verd, št. 13, po domače pri Jernejovc. Po njenem rojstvu seje družina do 1881 petkrat selila. Torej je v dvajsetih letih družina kot najemnica prebivala v šestih hišah, zato je gotovo užila vse grenkobe in težave gostačev. Njun šesti otrok Matej se je rodil 20. septembra 1870 v hiši dedovega soseda Jakoba Ketteja, Verd, št. 22, v kateri je preživel le dobra tri leta, kajti njegov brat in sestra, dvojčka, sta se leta 1874 že rodila v hiši: Verd, št. 63."
Matej Sternen je znameniti slovenski impresionistični slikar in restavrator likovnih del. Tomaž Sternen je bil torej slikarjev stari oče. V ljudskem spominu seje Tomaž ohranil kot velik stiskač, ki sinovom ni nikoli dal denarja; morali so le delati. Zato
so vsi odšli od doma in si našli zaposlitev.
Številne družine niso bile tedaj nobena posebnost. Tako je Verjan Jurij Kotnik imel v dveh zakonih 16 otrok.14
Tomaž Sternen je imel hišo s tlorisno površino 32 kvadratnih sežnjev (115 m2) in 10,50 kvadratnih sežnjev (37,6 m2) veliko gospodarsko poslopje, gotovo hlev. Ob hiši in hlevu je bilo dvorišče ter t. i. veliki vrt (sadovnjak), ki je meril 14 arov, 96 m2, in še dva mala vrtova v skupni izmeri 26 arov, 48 m2. Na njih je raslo nekaj jablan, hrušk in češpelj. Imel je 15 njiv v skupni izmeri 2 hektarja, 56 arov, 68 m2; poleg tega še 16 travnikov v skupni izmeri 5 hektarjev, 38 arov in 77 m2, ter 4 pašnike v skupni izmeri 22 arov, 69 m2. Skupaj je njegova zemljiška posest brez hiše in hleva merila 8 hektarjev, 59 arov in 58 m2.
Njive in travnike so cenilci katastrskega donosa razvrstili v štiri razrede, pašnike pa v dva. Dolenjeavstrijski oral (5.700 m3) njive prvega razreda naj bi letno vrgel 27 goldinarjev in 9 krajcarjev; oral drugega razreda 21 goldinarjev, 58 % krajcarja; oral tretjega razreda 13 goldinarjev in 50 V* krajcarja; njiva četrtega razreda pa le 8 goldinarjev in 9 krajcarjev katastrskega dohodka. Od orala travnika prvega razreda je bilo letno 10 goldinarjev, 27 krajcarjev katastrskega dohodka; od ora la drugega razreda 7 goldinarjev; od orala tretjega razreda 3 goldinarje in 12 krajcarjev; od orala travnika četrtega razreda
pa le 24 krajcarjev. Vrtovi so bili ocenjeni tako kot najboljše njive. Od orala pašnika prvega razreda so računali 2 goldinarja in 12 krajcarjev letnega dohodka; od pašnika drugega razreda pa 1 goldinar in 6 krajcarjev. Od orala najslabše njive je bilo letno le goldinar in 9 krajcarjev več katastrskega donosa kot od orala travnika drugega razreda.
Pri njivah so letni katastrski donos računali na osnovi štiriletnega kolobarjenja na dolenjeavstrijskem oralu. Na oralu njive prvega razreda, ki so ga prva tri leta gnojili s hlevskim gnojem (njive na močvirnem svetu - »na marostu« - tudi s pepelom), so prvo leto sadili krompir ali sejali proso; drugo leto pa pšenico in rž ter na strni-šču še ajdo; tretje leto pa oves in ječmen z
deteljo, ki je ostala na njivi še četrto leto. Na oralu njive drugega in tretjega razreda so prvo leto posadili krompir in posejali proso; drugo leto ozimno pšenico in ozimno rž ter po strnišču ajdo; tretje leto so sejali jari ječmen in oves z deteljo, ki je na njivi ostala še četrto leto. Deteljo so sejali, ker je z njo zemlja dobila dušik, zato se je njena rodnost povečala. Na njivah četrtega razreda so v dvoletnem kolobarju prvo leto posadili krompir in sejali jari ječmen; drugo leto pa ozimno rž. Poleg navedenih poljščin so Verjani sejali še: korenje, repo, lan in sadili fižol ter zelje.
Travnike prvega in drugega razreda so kosili dvakrat; tretjega in četrtega razreda pa le enkrat. Le na travnikih prvega razreda so kosili sladko seno in otavo, na
251. Verd na Francovem katastru, 1824, (Arhiv Republike Slovenije, A 204)
vseh drugih travnikih pa le kislo seno in kislo otavo. Računali so, da na oralu dobrega travnika letno nakosijo 17 centov sladke mrve in 8 centov sladke otave; na oralu travnika drugega razreda naj bi letno nakosili 13 centov kisle mrve in 6 centov kisle otave; na oralu tretjega razreda 8 centov kisle mrve in na travniku četrtega razreda 5 centov kisle mrve. Cent sladkega sena je bil ocenjen s 27 krajcarji; cent sladke otave z 21 krajcarji; cent kislega sena s 24 krajcarji, kisle otave pa z 18 krajcarji. Za pašnike so računali, da na njih kose sladko seno po 33 krajcarjev za cent.
Tomaž Sternen je imel 71 arov in 98 m2 njiv prvega razreda; 74 arov, 71 m2 njiv drugega in 1 hektar, 9 arov in 99 m2 njiv tretjega razreda. Travnikov prvega kakovostnega razreda je imel 32 arov, 72 m2; tretjega razreda 2 hektarja, 63 arov in 98 m2; travnikov četrtega razreda pa 1 hektar, 92 arov in 59 m2. Njegove najboljše njive so bile v sklopu njiv v delcih - imenovali so iih Dolge njive. V tem sklopu so imeli svoje najboljše njive tudi vsi drugi Verjani. Njivo najboljše kakovosti in vrt (zelnik) je imel še v celku blizu izvira Ljubije. Druge njive slabše kakovosti je imel v celkih ob poti v Sacopogna in Pialze. Najboljše travnike je imel na koncih njiv (na ozarah) na Dolgih njivah; štiri travnike tretjega razreda je imel na travniških delcih na Sno-žetih; druge pa na celkih ob njivah ob poti v Sapogne in Pialze.
Cenilna komisija je Tomažu Sternenu odmerila za obdelovalne površine njegove posesti letni katastrski donos v višini 91 goldinarjev in 46 krajcarjev ter 66 dena-ričev. Od njiv prvega razreda mu je izračunala 21 goldinarjev, 21 krajcarjev in 3 denariče katastrskega dohodka; od njiv drugega razreda 16 goldinarjev, 56 krajcarjev in 13 denaričev; od tretjega 13 gol-
dinarjev, 48 krajcarjev in 10 denaričev. Od travnikov prvega razreda so mu odmerili 11 goldinarjev, 54 krajcarjev in 17 denaričev katastrskega dohodka; od travnikov tretjega razreda 10 goldinarjev, 17 krajcarjev in 10 denaričev; in od travnikov četrte ga razreda 4 goldinarje, 44 krajcarjev in 2 denariča. Za pašnike so mu izračunali 30 krajcarjev in 6 denaričev katastrskega dohodka; za tri vrtove pa kar 12 goldinarjev, 16 krajcarjev in 5 denaričev. Od njiv so mu odmerili dvakrat večji katastrski dohodek kot od travnikov.
Če primerjamo Stemenov katastrski do hodek z dohodki njegovih najbližjih sosedov: Jožefa Zitka (ki je imel skupaj 18 hektarjev in 2 ara zemlje in od nje odmerjen katastrski donos 136 goldinarjev, 1316 krajcarjev in 67 denaričev), Tomaža Žit-ka, Luka Furlana, Štefana Furlana, Jakoba Ketteja in Andreja Petkovška, po domače Veharja (očeta slikarja Jožefa Petkovška)15, vidimo, da Sternen ni sodil med največje posestnike. Največji posestnik je bil Jurij Kotnik.
V cenilnem operatu je navedenih 34 kmečkih posestev: ena cela kmetija, velika 28 oralov, 12 polovičnih, velikih od 10 do 26 oralov, 19 tretjinskih, velikih od 4 do 6 oralov, in 2 četrtinski, ki sta merili le od 1 do 3 oralov. Toda te kmetije v navedenem operatu niso bile razvrščene le po obsegu zemljišča, temveč tudi po obsegu dobrih in slabih obdelovalnih površin, torej po svojih gospodarskih zmogljivostih, saj je polovična kmetija lahko merila le 2 orala manj kot cela. V urbarju samostana Bistra iz 1659. leta je v Verdu navedenih 16 polovičnih kmetij, na Mirkah pa ena cela in dve polovični. Njihova delitev seje nadaljevala tudi v 19. stoletju, ko pa se je na drugi strani začela tudi koncentracija zemljiške posesti v rokah posameznih dru-
žin. Primer take družine so bili Kotniki, ki so 1824. leta imeli v svoji posesti že več teh enot. Na območju verjanske katastrske občine je bilo 1824. leta skupaj 13 celih in polovičnih kmetij, tretjinskih in četr-tinskih pa je bilo skupaj 21. Na območju katastrske občine Verd je torej tedaj prevladoval sloj malih kmetov in kajžarjev, saj je obojih skupaj bilo 73!
Za ilustracijo male zemljiške posesti naj navedeno nekaj primerov. Peter Bizjak iz Verda je imel vrt, travnik in pašnik v skupni izmeri 35 arov, 61 m1; Anton Karlo pa njivo 29 arov, 78 m2; Janez Dobrovolc je imel 2 njivi in 2 pašnika, v skupni izmeri 35 arov, 34 m2. Peter Dobrovolc je bil lastnik vrta s sadnim drevjem, velikim 4 are. Matevž Drašlcr je imel 2 njivi, ki sta merili 87 arov, 88 m1. Čevljar Marko Hren je imel tri njive in pašnik, v skupni izmeri 34 arov, 82 m2. Štefan Hren, Jurij Hren in Janez Korcnčan so imeli le kajžo. Jakob Kavčič je imel skupno 30 arov in 47 m2 zemlje; čevljar Andrej Božič pa le 2 ara, 68 m1, Katarina Kraje je imela 37 arov in 75 m2. Na Mirkah je npr. imel Janez Nagode 11 arov in 8 m2 veliko posest. Navedene posesti so bile ocenjene od 1 krajcarja in 15 denaričev do 3 goldinarjev, 40 krajcarjev, 6 denaričev katastrskega dohodka. Kajžarska posest je bila slabše kakovosti, saj je bila izkrčena v času tako imenovane notranje ali kajžarske, imenovane tudi rovtarske kolonizacije, ko so bile za obdelavo dobre površine že zdavnaj razdeljene.16 V jedru vasi Verd ni bilo kajžarskih hiš. Bile so zlasti pod cerkvijo sv. Antona Puščavnika.
Svoje njive je Tomaž Sternen s parom živine enkrat zoral in pobranal v 11 dneh. V cenilnih poročilih piše, da je zemlja težka in da jo je orač v enem dnevu zoral in pobranal komaj pol orala (2.350 m2). Oral je
z navadnim plugom, branal pa z brano s kovinskimi zobmi. Ozimna žita je posejal v začetku oktobra, jara žita pa v začetku aprila. Na oral je posejal 5 '/i mernika (169 litrov) pšenice ali 6 mernikov ovsa ali 5 mernikov ajde. Zanjica je dnevno požela le kakih 160 kvadratnih sežnjev. Na oralu dobre njive so naželi 780 do 840 snopov, ki so jih zložili v 13 do 14 kop; na oralu slabše njive pa le 480 do 540 snopov. Snope so zlagali v kope, da seje žito posušilo in daje bilo primerno za mlačev. Kozolca Sternen ni imel. Štirje mlatiči so dnevno omlati-li 720 snopov pšenice ali 840 snopov rži ali 960 snopov ječmena ali ovsa. Ozimna žita so poželi sredi julija in jara najpozneje proti koncu avgusta. Če je Sternen hotel pokositi vse svoje travnike v enem dnevu, je moral najeti 8 koscev, saj je eden mogel pokositi v enem dnevu oral travnika. Travnike, ki so jih kosili dvakrat, so prvič kosili sredi junija, drugič pa konec avgu sta; tiste travnike, ki so jih kosili samo enkrat, pa so kosili v drugi polovici julija. Delavcu, delavki, ki bi ju Tomaž morebiti najel, bi moral po splošni krajevni postavki plačati 30 krajcarjev dnine, dninarici pa 20 krajcarjev, če jima ni dal hrane.
Koliko živine je imel Tomaž Sternen, koliko prašičev je redil, ne vemo. Po popisu živine 1830. leta so v katastrski občini Verd skupaj imeli 40 konj, 181 volov in 109 krav, soseščini odborniki pa so našteli le 35 konj, 160 volov, 93 krav, 30 mladega goveda (»Zungrinder«) in okoli 10 svinj. Velika kmetija je redila 3 do 4 konje ali 3 pare volov, 3 krave, 3 »Zungrinder« in 5 do 6 svinj. Z dokajšnjo verjetnostjo smemo računati, da je Tomaž Sternen imel par konj ali morda par volov in dve kravi in morda 3 svinje. Konji so bili srednje deželne rasti in so jih kupovali. Vpregali so jih za prevoze blaga po veliki cesarski cesti, manj pa so jih uporabljaliza poljedelska
dela. Krmili so jih s senom in slamo, izjemoma z ovsom. Vole so deloma vzrejali sami, deloma pa so kupovali velike vole štajerske vzreje. Vpregali so jih za delo na kmetiji. Krave so bile majhne domače vzreje. Živino so pasli vse do 1. novembra. Pozimi so jih krmili z mešanico prosene, ovsene in ječmenove slame in sena; živini so pokladali tudi nekaj detelje. Nastiljali so ji z ajdovo slamo in listjem, ki so grabili v graščinskih gozdovih. Teleta so deloma prodali, nekaj pa so jih poklali za domače potrebe. Redili so svinje štajerske vzreje. Krmili so jih z zelenjavo, raznimi odpadki, z nekaj detelje in s korenjem. Klali so jih za domačo porabo.
Hiša Tomaža Sterncna še vedno stoji v Verdu in izpričuje, da so jo zgradili dobri gospodarji.
OPOMBE:
1	Sedem kmetij v Verdu je 1260 daroval samostanu kartuzijancev v Bistri njegov ustanovitelj Ulrik III. Spanheimski. Desetino pri njih in na Mirkah je samostan pridobil 1408.1.eta 1652 je pobiral desetino od 16 ih Verjanov in 4-ih Mir-čanov (lože Mlinaric, Kartuzija Bistra, Družina, Ljubljana 2001, str. 40,95,438; Rafael Ogrin, Dajatve bistriških podložnikov, Kronika XI1/3, 1964. STR. 165-168; ponatis: Vrhniški razgledi
I (1996), str 175-179).
2	Vir podatkov, ki niso posebej navedeni, so mapa in protokol I rancovcga katastra ter cenilni operat 1824 katastrske občine Verd (A 204), ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Del protokola je spisan v italijanščini, mapo pa je narisal Facchinetti Antonio geomet. di Prava.
3	V bistriškem urbarju so 1659 navedene 3 žage.
4	Stavbne parcelne številke: 15, 16,17, 14 in 170.
5	Kot lastnik opekarne je bil 1837 zapisan samo Jurij Kotnik. Kettejev delež je najbrž pridobil že lurijev oče ložef Kotnik (Nataša Oblak: Veliki ljudje v malem kraju. Zgodovinski razvoj in pomen Kotnik-Lenarčičevega posestva v Verdu, Vrhniški razgledi, leto 4, Vrhnika 2003, str. 29).
252. Verd, Miklčeva kašča. za njo Sternenova hiša, 2005
6	Obe hiši sla kmalu po letu 1825 prešli v posest Jurija Kotnika (Nataša Oblak, n. d., str. 29).
7	Kmetija s poslopji je 1878 prešla zaradi dolgov v posest Kotnikov, ki so hišo dajali v najem (Nataša Oblak, n. d., str. 37).
8	Sin Jožefa Kotnika, Jurij Kotnik, (rojen 1775) je 1798 s poroko štirinajstletne Mice Borštnik priženil pol grunta z zgradbami s parcelnimi številkami 62,64,68. Žaga je bila ob mostu v Retovju ob levem bregu Ljubljanice, mlin pa na Ccglarjevem studencu. I liso s parcelno številko 60 in poslopje s parcelno številko 61 je Jurij pridobil s tem, da je izplačal dolgove Matevža Varška (Nataša Oblak, n. d., str. 27,29).
9	Stavba je pod eno streho združevala stanovanjski del in hlev; lela 1880 je prišla v Kotnikovo posest (Nataša Oblak. n. d., str. 37).
10	Novak je prebival na Hribu v hiši, št. 57.
11	Oblak je prebival na Hribu v hiši, št. 19.
12	Nataša Oblak, n. d., str. 27. Gostilno je Jurij Kotnik (sin Antona Kotnika, rojen 1752) 1746
priženil z |ero Maček, druga poslopja pa njegov sin Jožef, 1772 leta.
13	Podatke o družini Tomaža in Johana Sternena mi je ljubeznivo posredovala Marija Oblak Čarni. Johanovi otroci so se rojevali v hišah, ki so bile 1825 v posesti Jakoba Kavčiča (Verd, št. 50). Martina Trohe (Verd, št. 17), Jakoba Ketteja (Verd, št. 22) in še v dveh hišah (Verd, št. 63, Verd, št.75).
14	Nataša Oblak, n. d., str. 69.
15	Petkovškova domačija je 1900 prišla v Kotnikovo posest (Nataša Oblak, n. d., str. 41).
16	V urbarju samostana Bistra 1659 je bilo v Verdu in na Mirkah navedenih 10 kajžarjev. O kajžarstvu glej v: Nace Voje, Kajžarstvo v logaškem gospostvu, Zgodovinski časopis (Kosov Zbornik), letnik VI-VI1. leto 1952-1953, Ljubljana 1953, str. 650-662. Za primer rasti števila kajžarjev navajam Vojetovo ugotovitev, daje bilo 1496 na območju logaškega gospostva na Vrhniki in Stari Vrhniki 31 kajžarjev, leta 1718 pa že 139.
Nr».	D es Hi u/M«? e nrtiümm			i)iT 11 M»rr mid CAiruit			
in drr Map;«	Vor und Zunam».	*: Stand.	Wohnort.	Nt»	(MltUlli	Ar..I JuLtlt ■aH JiUiefri d#f H«fr»urnr	
	•	1,- 1 -		.		3-.. M».	Jitrfi
	K'm - %/<-></		v/M,	/č			Af
¿Is		A	4	'f			la,
				a		A	
	S "		1		MS*		M
¿s		\				/	tf;
		•					
*/					/.--'S' / ' ^ S'J/>		
/«r		4		/4		«__	Si
* -	S/sv. II			XX.	>	-	.—
253. List iz zapisnika lastnikov hiš Prancovega katastra, kjer je pod štev. 47 in 48 zapisan Tomaž Slemen, kmet, županstvo Verd, gospostvo Bistra, [hišna) štev. 13, gospodarsko poslopje 10,5 kvadratnih sežnjev in hiša 32 kvadratnih sežnjev.
Tatjana Oblak Milčinski
KULTURNO ŽIVLJENJE VERDA IN VERJANOV V 20. STOLETJU
Verd pri Vrhniki je kraj z bogato preteklostjo, kateremu je prav gotovo dalo svoj pečat tudi Prostovoljno gasilsko društvo, ustanovljeno leta 1883.
Tako tedaj kot danes je gasilce združeval pogum in volja do pomoči sočloveku, saj so podivjane sile narave mnogokrat lahko usodne.
254. Člani Ognjegasnega društva Verd 1895. leta pred Kotnikovo hišo:
I.	vrsta: Tone Vidmar. ?, Franc Zalokar, lakob Sušter-šič, Zeleznik (Podončan), Jerebic (Žirovec);
II.	vrsta: Pavel Oblak, Anton Vrhovec (Kovač). ?. Anton Tomšič (Kovač), ?, ?, Treven (Dobrovoljc);
III.	vrsta: ?, ?, ?, Jakob Koderman (Čuk), Luka Kotnik (Antonče). (Vir: Tatjana Oblak Milčinski.)
Pred več kot sto dvajsetimi leti pa niso prevzeli le skrbi za splošno varnost kraja in ljudi, pač pa tudi za duhovni razvoj družbe. Ljudem pod temnimi obronki Javorča in Ljubljanskega vrha so tako ali drugače širili obzorja kulture in razveseljevali njihov in svoj vsakdan.
255. Gasilske vrste 1910. leta pred Domom gasilnega društva.
I.	vrsta: Ignac Znidaršič (laklnov). Anton Vrhovec (Kovačev, Klcmenčk), Ivan Roscnvvirth (mojster pri Kotniku), Janez Dobrovoljc (Mežnarjev), Karel Jelo-všek (Marjančnkov), Jože Jelovšek (Marjančnkov), Jakob Šušteršič (Majstr), Janez Furlan (Miklčcv). Anton Furlan (Miklčcv, Birt), Jakob Koderman (Čukov);
II.	vrsta: Janez Molk (Ponkarjev), Franc Mesec (Me-delenčenkov). ?. Ignac Knapič (Homanov), Jože Vidmar (Mačkov), Janez Kenk (Balantinovc, Jurjev), Franc Stajer (Mihov), Anton Opeka (Kržajev), Janez Maček (Matjažev), Franc Kržič (Migovcov), Avgust Pirnat (Japljev);
III.	vrsta: Janez Zitko (Lukcov), Tomaž Hren (Krn-cov), Anton Žitko (Štefinov), Franc Petrovčič (Marti-novcov), Anton Nagode (Samcov), Janez Dobrovoljc (Čovnarjev), Jakob l.ukančič (Terezinov), Martin Pe-trič (Maklavov);
IV.	vrsta: Ivan Leveč (Saftičov), Jože Molk (Anton-četov), Jakob Susman (Andrejčkov). (Vir: Urban ¿i-rovnik.)
Kadarkoli nanese beseda na nekdanje čase, ki se jih nekateri domačini še živo spominjajo, se slej kot prej omenja gledališka dejavnost in mnogotera druga kulturna in
športna druženja v prvi polovici 20. stoletja. In nosilec tedanjega kulturnega življenja v kraju je bilo prav Gasilsko društvo.
v 19. stoletju so se tedaj pismeni člani srečevali v čitalnici v Črnem orlu. V zimskem času so nato v gostilni sredi Verda organizirali tečaj, na katerem so učitelji iz vrhniške osnovne šole naučili pisati in brati tudi starejše gasilce. Tečaj je plačal Karel Kotnik.
V Verdu so se, zbrani kot orli, takoj lotili tudi dramskih iger. Med obema vojnama so s sokoli, z rokodelci in s prosvetarji z Vrhnike kar tekmovali, kdo bo postavil na oder več težjih iger.
Večina predstav se je odvijala v dvorani Rokodelskega doma na Vrhniki, nekaj pa tudi v letnem gledališču Matjažcvka v Rc-tovju. Predstavi, odigrani na prostem (Moč teme in Divji lovec), sta bili tako odmevni, da so za gledalce iz Ljubljane 1938. leta organizirali prevoz z izrednim vlakom.
256. PGD Verd, leta 1935:
I.	vrsta: lanez Leveč, lanez Koderman. lakob Susman, Martin Dobrovoljc, Anton Petrovčič, Ivan Tomšič, Anton Vrhovec, Martin Petrič;
II.	vrsta: Janez Opeka, lakob Lukančič. laka Koderman, Ludvik Tomšič, Pavel Dobrovoljc, Matevž Dobrovoljc, Danijel Furlan, Ivan Tomšič;
HI. vrsta: Ferdinand deležnik. Maks Albreht, |ane/. Pirnat, Anton Nagodc, Anton lapelj. (Vir: Urban P.irovnik.)
257. Revček Andrejček, pred 1930. letom. Ob Jožetu Furlanu v naslovni vlogi so nastopali tudi laka Susman, Vinko Čepon. lanez Sterilen, Francka Dobrovoljc, Alojz Dobrovoljc, Minka Čcpon, Janez Čepim. Janez lapelj, Nace Furlan, 2an Kenk, Martin Dobrovoljc ...
(Vir: Muzejsko društvo Vrhnika.)
258. Izpod Golice, 2. 2. 1935. Režija: Gregor Mali. Med igralci: lanez Čcpon, Elizabeta Dobrovoljc, Minka Jerina, Janez Krašovec, France Nagode, Vencelj Rožmanc, Franc Vidmar, Andrej Zalar ... (Vir: Muzejsko društvo Vrhnika.)
259. Moč teme, pred 1935. letom.
Vaja s konjsko vprego. (Vir: Majda Drašler.)
260. Divji lovec, 18. 8. 1935. leta.
Lovro Japelj in Nace Furlan. (Vir Darja lapelj.)
261. Divji lovec, 18. 8. 1935. V ospredju Lovro lapelj. (Vir: Darja lapelj.)
262. Divji lovec, 1936.
V vrhniških nošah - kostumih so fotografirane igralke pred Matjaževo hišo v Verdu: Matjaževa mama -Frančiška Remžgar, Frančiška Znidaršič, Hrenova Jelca. Černelova mama - Ivanka Hren, Fani Marolt. (Vir: Štefka Cunder.)
263. Divji lovec, 1935.
Scena v Matjaževki. (Vir: Darja lapelj.)
264. Scenski elementi iz Divjega lovca so bili po voj ni uporabljeni tudi v igri Njegova pesem. (Vir: Darja lapelj.)
265. Tugomer, »krog leta 1956. Režija: Marijan Marolt. Med drugimi igrajo: Mici Dobrovoljc, lože Furlan. Marija Kestner, F.la Kestner, Hana Petrič, Vilček Rode, Ivanka Zaubi... (Vir: fote Rode.)
266. Mala pevka (morda Kralj Matjaž?) pred 1937. Režija: kaplan Franc Studen.
I. vrsta: Zinka Košir, Štefki Knapič, Slave Reven, Helena leršinovec, Ivan Nikoletti... II. vrsta: lanez lapelj (»Martinčkov«), Marjana Ogrin, Mici »Sklepcova«. Rezi Verbič, Jože Sykita, Franc Stražišar, Minka Vidmar, dekan Kette, kaplan Kraljič, Stanko Oražem; HI. vrsta: kaplan Studen, organist Koprivnikar, Zdravka Rožmanc, Martina Com, Ivana Grom, Feferjeva. Belka Trček. Stanko Fefer. ?, Štefka Knapič: IV. vrsta: Klo Turk, l ina Martinšek, Ivanka Koler, Ela Dobrovoljc, Francka Corn, Jelka Nilcoletti, Štefka Beltram, Mici Japelj, Anica Markelj, Mici Zalar, Ivanka Leveč; V. vrsta: ... Alenka Hren ... Tončka Jurjevčič ... Ančka Markelj... (Vir: Mici Metelko.)
Po letu 1938 je bil zgrajen nov Prosvetni dom, danes im. Cankarjev dom. Med drugo svetovno vojn« so ga zasedale razne vojske (Italijani, Nemci, Rusi), po vojni pa so se tja vrnile tudi številne gledališke predstave.
Manjše predstave in prireditve, ki so jih pripravljali Verjani, so se v povojnih letih odvijale tudi v prostorih mladinskega društva nad Maroltovim hlevom, ali na Državnem posestvu (nacionaliziranem Kotnikovem-Lenarčičevem posestvu), kasneje pa na odru Zadružnega doma (nekdanje gospodarsko poslopje Marjančnkove domačije).
Zadnja predstava, uprizorjena v Matjažev-ki, je bil Divji lovec, leta 1954.
Mnoge predstave so pripravili povsem sami, velikokrat pa so igrali tudi v predstavah, ki so jih pripravljala vrhniška društva.
Vsako leto so največkrat v zimskem času odigrali dve drami in eno komedijo v pu stnem času. Po drugi svetovni vojni so ponavljali večino predvojnih iger in iska li tudi nova besedila. Pred postavitvijo na oder so največkrat vadili pri »Miklčevih« ali »Markocovih«.
267. Divji lovec, 1954. Režija: Franc Furlan.
I.	vrsta: Ludvik Oblak, Tine Seljak, Verjanko Furlan, Avguštin l'irnat, Janez Petrič, Ivan Žibert;
II.	vrsta: ?, Marjan Seljak, Metka Masten, Tine Hren, Pepca Japelj. Jože Vrhovec, Helena Hren, Meta Gruden;
III.	vrsta: Matevž Dobrovoljc. Malči Nagode, Franc Stražišar, Jakob Susman, Majda Drašler, JanezČepon, Mici Semrov, Lovro Japelj, Janez Sternen;
IV.	vrsta: Ciril Nagode,Tone Knapič, Metka Mele. Marjan Kermauner, Majda Petrič, JožeTclban, Malči Nago de, Marjan Ahčan, Marinka Petrovčič, Vinko Čepon, Francka Tclban, Jože Tomšič, Jože Nagode, Ione Japelj;
V.	vrsta: Ivanka Petrič, lože Vcrbič, Spela Furlan, Matevž Remžgar, Bara Nagode, Marko Furlan, Metka Kna-pič, Franc Tclban, Ančka Koler, Franc Drašler, Štefka Remžgar;
VI.	vrsta: ?, Francka Leveč, Minka (»ruden, France Leveč ?. lulka Nagode. ?, Anton Japdj. (Vir: Šlejka Cunder.)
268. Divji lovec, 1954.
Meta Gruden in Darja Japelj, najmlajši
igralki v predstavi. (Vir: Darja lapelj.)
269. Divji lovec, 1954. l.ovro Japelj kot Tonček. (Vir: Darja lapelj.)
270. Divji lovec, 12. 9. 1954.
Sedijo: Janez Petrič, Lovro, lanez in Tone Japelj. Stojijo: Vinko in Janez Čepon, Franc Stražišar, Stanko Istenič, lanez Sternen, Matevž Dobrovoljc, Jakob Susman. (Vir- Majda Drailer.)
271. Divji lovec, 12. 9. 1954.
Metka Nagode, Štefka Cunder, Francka Telban in
Majda Drašler. (Vir: Majda Drašler)
Arhiv Gasilskega društva so med drugo svetovno vojno požgali Italijani, prav tako ni ohranjen arhiv Rokodelskega društva in seznam predstav, ki so se igrale tedaj, zato je prispevek oblikovan na podlagi pričevanj, fotografij in plakatov, ki niso izginili v viharnih medvojnih letih ali povojnem času.
Fotografije, repertoarji, vabila in plakati se v večjem številu na žalost niso ohranili, se pa posamezniki spominjajo še večine predstav oziroma se spominjajo pripovedi svojih staršev in celo starih staršev. Na podlagi njihovih pripovedovanj (podatki o letnicah, naslovih in režiserjih niso povsem točni) je nastal naslednji (približni) kronološki pregled igranih del, ki so jih tako ali drugače ustvarjali tudi Verjani:
AVTOR DELO REŽIJA LETO (približno) in ŠTEVILO UPRIZORITEV __* tudi vrhniško društvo Svoboda
Anton Pavlovič Čehov: Tri sestre	1910*
F. S. Finžgar: Naša kri	1919*
Jakob Sket/Jakob Špicar: Miklova Zala	1920*
Jakob Špicar: Pogumni Tonček	1922*
Josip Jurčič/Vladislav Cegnar: Deseti brat	1929*
Ivan Cankar: Bela krizantema • Ivan Tišler	1930*
Johann Nepomuk Nestroy: Lumpacij Vagabund	1931"
Fran S. Finžgar: Divji lovec • Franc Furlan	1931
Ivan Cankar: Hlapci • Franc Furlan	1932
Lev N. Tolstoj: Moč teme • Franc Furlan (Premierna upr. v Blatni Brezovici)	pred 1932 (5)
Nikolaj grof Zrinski	-1933*
Jules Verne/Anton Ratajec: Carski sel	-1933*
Collalto-Mattiuzzi/A. Cristoforo. Beneški trojčki • Marijan Marolt	1933*
Janez Evangelist Krek: Tu rški križ	1934*
Moliere: Namišljeni bolnik	1934*
Jakob Sket/Jakob Špicar: Miklova Zala • Marijan Marolt	1934
Josip Jurčič/Vladislav Cegnar: Deseti brat • Marijan Marolt	1934*
Slavko Slavinšek : Izpod Golice • Gregor Mali	1935*
Ivan Cankar: Kralj na Bctajnovi • Ivan Tišler	1935*
Henry Rider Haggard: Dekle z biseri • Marijan Marolt	1935*
Klabund: Praznik cvetočih češenj • Marijan Marolt	1936*
Josip Jurčič: Rokovnjači • Marijan Marolt	-1936*
Josip Jurčič: Tugomer • Marijan Marolt	~ 1936* Pavelčkova piščal • Gregor Mali (Marijin vrtec na Vrhniki) ~ 1936* Mala pevka (Kralj Matjaž ?) • Franc Studen (Marijin vrtec na Vrhniki) -1937*
William Shakespeare: Hamlet • Marijan Marolt	1936/37
Fran S. Finžgar: Razvalina življenja	1936/37
Oton Župančič: Veronika Deseniška • Marijan Marolt	1938 CD
AVTOR DELO REŽIJA	LETO (približno) in ŠTEVILO UPRIZORITEV
______________*: tudi vrhniško društvo Svoboda, CD: igrano te v novem Prosvetnem domu
Ivan Tavčar/Marija Vera: Visoška kronika • Marijan Marolt	1938
Fran S. Finžgar: Divji lovec • Franc Furlan	(Matjaževka) 1938
Lev N. Tolstoj: Moč teme • Franc Furlan	(Matjaževka) 1938
Schurek: Pesem s ceste • Tone Pirnat	1939
William Shakespeare: Othello • Marijan Marolt	1939*
Ivan Cankar: Bela krizantema • Franc Furlan	1939
Fran S. Finžgar: Naša kri • Franc Furlan	1939
Ksaver Meško: Gobavi vitez Henrik • Marijan Marolt	-1939" Franc Weiser: Luč z gora • France Kunstelj (Dijaški krožek »Vrhnika«) 1939"
F. S. Finžgar: Naša kri • Franc Furlan	pred vojno
lakob Sket/Jakob Špicar: Miklova Zala • Marijan Marolt	1940 CD
Ivan Cankar: Hlapci • Franc Furlan	1947 (5)
Ivan Cankar: Hlapci • Franc Furlan (četrto dejanje)	1947 (3)
Ivan Cankar: Bela krizantema • Franc Furlan	1947 (4)
Bertolt Brecht: Kavkaški krog s kredo . Slavko Vuk	19474
F. S. Finžgar: Naša kri • Tone Pirnat	1947
Maksim Gorki: Mati • Albina Zakrajšek/Jože Tiran	1947* (4)
Fran S. Finžgar: Razvalina življenja • Tone Pirnat	-1947
William Shakespeare: Hamlet • Tone Pirnat	-1947
Ivan Cankar: Martin Kačur • 'Ione Pirnat	-1948 (5)
Maurice Maeterlinck: Stilmondski župan • Ivan Tišler	1948 (5)
Marin Držič: Dundo Maroje • Minka Podbregar/Jože Tiran	1952*
Niccolo Machiavelli: Mandragola • Minka Podbregar	1951/52 (5)
Fran S. Finžgar: Naša kri • Tone Pirnat	1952 (4)
Hermann Knittel: Via mala • Tone Pirnat	1952 (5)
Bratko Kreft: Velika puntarija • Minka Podbregar/Jože Tiran	1952/53 (6)
Ivan Tavčar/Marija Vera: VisoSka kronika • Ione Pirnat	1953 (3)
Branislav Nušič: Gospa ministrica • Minka Podbregar	1953* (5)
AVTOR DELO REŽIJA	LETO (približno) in ŠTEVILO UPRIZORITEV
_' tudi vrhniško društvo Svoboda
Matej Bor: Raztrganci • Minka Podbregar	1953 (6)
Fran S. Finžgar: Veriga • Tone Pirnat	1953 (3)
Matej Bor. Težka ura • Tone Pirnat	1954 (4)
Ivan Potrč: Krefli • Tone Pirnat/Jože Tiran	1954* (3)
Josip Jurčič/Vladislav Cegnar: Deseti brat. Slavko Vuk	1954" (6)
Anton P. Cehov: Striček Vanja « Tone Pirnat	1954 (4) F. M. Dostojevski/C. Debevec: Bratje Karamazovi. Minka Podbregar/ Jože Tiran 1954 (4)
Klabund: Krog s kredo • Minka Podbregar	1954 (4)
Alexander Dumas. Dama s kamelijanii. Edo Rebolj	(brez premiere) 1954
Fran S. Finžgar: Divji lovec . Franc Furlan	(Matjaževka) 1954
Lev N. Tolstoj: Moč teme • Franc Furlan	-1954
Fran S. Finžgar: Razvalina življenja . Jože Rode	1954/55* (3)
Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodov	1955* (5)
Anton P. Čehov: Snubač. Tone Pirnat	1955* (5)
Bratko Kreft: Celjski grofje • Minka Podbregar/Jože Tiran	1955/56 (10)
Maksim Gorki: Na dnu • Minka Podbregar	1956* (4)
Klabund: Praznik cvetočih češenj • Minka Podbregar	1956 (2)
F. M. Dostojevski: Zločin in kazen • Minka Podbregar/Jože Tiran	1956
Curt Goetz: Hiša v Montevideu • Minka Podbregar/)ože Tiran	-1956 (12)
Klabund: Krog s kredo • Tone Pirnat	1957*
Ivan Cankar: Bela krizantema • Franc Furlan	1957 (3) Collalto-Mattiuzzi/A. Cristoforo. Beneški trojčki • Minka Podbrcgar/Jože Tiran 1957* (5)
Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina • Janez Smrtnik	1957 (10)
Ciril Brglez: Njegova pesem • Ciril Brglez	(Matjaževka 6) 1957/58 (3)
Ciril Brglez: Njegova pesem • Ciril Brglez	(Matjaževka) 1957/58 (6)
Ivan Cankar: Hlapci • Franc Furlan	1957
Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi • Franc Furlan	1958 (4)
Branislav Nuiič: Žalujoči ostali • Tone Pirnat	1958* (5)
AVTOR DELO REŽIJA	LETO (približno) in ŠTEVILO UPRIZORITEV
_' tudi vrhniško društvo Svoboda
Trška gora • Tone Pirnat	-1958	(5)
Marin Drzič: Tripče de Utolčc • Minka Podbregar	1958	
George Axelrod: Sedem let skomin • Jože Rode	1958/59'	
Bertolt Brecht: Kavkaški krog s kredo • Minka Podbregar	1959*	(3)
Norman Krasna: Draga Ruth • Ciril Brglez	1959/60	
Branislav Nušič: Sumljiva oseba • Janez Smrtnik	1960*	
Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika • Tone Pirnat	-1960	(3)
William Shakespeare: Vesele ženske Windsorske	1961/62*	
Josip Jurčič/Ivan Česnik: Domen • Minka Podbregar	1962	(4)
Cvetko Golar: Vdova Rošlinka . Tone Pirnat	1962	(3)
Slavko Grurn: Dogodek v mestu Gogi. Janez Smrtnik	1963*	(3)
William Shakespeare: Beneški trgovec • Tone Pirnat	1964*	
Arthur Miller: Pogled z mostu • Ione Pirnat	-1964	(4)
Edward Albee: Kdo se boji Virginije Woolf • Minka Podbregar	1965*	(3)
Moliere: Namišljeni bolnik • Tone Pirnat	*	
Moliere: Skopuh	*	
Moliere: Šola za žene • Minka Podbregar	*	
OPERETE:		
Ralph Benatzky: Pri belem konjičku • Marijan Marolt	1935*	
Ralph Benatzky: Pri belem konjičku • Marijan Marolt	1938* CD	
Mala pevka • Franc Studen (Marijin vrtec)	1938*	
A. M. Willner/Heinz Reichert: Pri treh mladenkah • Marijan Marolt	-1937*	
Ralph Benatzky: Pri belem konjičku • Albina Zakrajšek	1947/48*	
Radovan Gobec: Planinska roža	-1953	
Jara Benei: Pod to goro zeleno . Minka Podbregar	-1954	
p
? ;o i i . u ! : J. I i . titt t » f. :
1 t p r i f p »'i na grabiloa, a.II.1929 t Sokolakaa 4oau TtlllU|I|
•plMl 8obir«k
UlftCO..............?traliia* /T*ua
I t I t T O ) < . ^ .	J«>»1J «erro
K * B L ......"r-.	Starsan Jaas*
A	.......»rhmro .¿uka
rj, _ liti..........SwB«n i-iltei. ■
t 0 I £ i D.......lun»
I Oll . I I ....	.'nas
f»«paroa>> rmtopA, pri fcltatcl T Rokolak«
¿o» m Trh^lkl K Babam, olSol igri tI^uAuo ▼ a b t a a .
t
272. PROST. GASILSKA ČF.TA VF.RD vprizori na Svečnico, 2. II. 1939 v Sokolskem domu veseloigro PESEM S CESTF,, spisal Schurek. OSEBE: Miško ... Stražišar Franc; Krištof ... Japelj Lovro; Kari ... Sternen Janez; Ana ... Vrhove Min-ka; Kati... Susman Milka; Konrad ... Susman Jakob; stražnik ... Nagode Franc. Predprodaja vstopnic pri hišnici v Sokolskem domu na Vrhniki. K zabavni, miini igri vljudno vabimo. (Vir. Štejka Pirnat.)
273. Othello, 1939. Režija Marijan Marolt.
I.	vrsta: ?, ?, Maks Rožmanc, Andrej ?, ?;
II.	vrsta: Lovro Japelj, ?, Janko Čepon, ?, ?, Minka Jerina, Fink. ?, Jaka Susman.
(Vir: Darja lapelj.)
274. Othello. 1939. Lovro lapelj. (Vir: Darja lapelj.)
275. Othello. 1939. Minka Jerina (por. Podbregar).
(Vir: Darja Japelj.)
Urban Zirovnik - Miklčev Ban (1928) se spominja:
Veleposestnik Kotnik, doktor Marolt in Karel Jelovšek so leta 1890 plačali učitelja, kije ob nedeljah na Vrhniki po tri ure opismenje-val tudi starejše ljudi. Okrog 1905. leta pa so začeli tudi z dramskimi igrami; pobudniki so bili Ivan Tomšič - Žnidarjev, pa Jelovšek in kmetje so se nad temi kmečkimi igrami takoj navdušili. Med režiserji sta bila najbolj zagnana domačina dr. Marijan Marolt in Franc Furlan (Markocov očka).
Med štirinajstim in osemnajstim letom je bila tišina, po končani prvi svetovni vojni pa je gledališko in kulturno udejstvovanje postalo množično. Včasih je bila vsako nedeljo redno po ena predstava v Rokodelskemu domu na Vrhniki. Na podstrešju je bila velika dvorana z manjšim odrom, ob strani so bili garderobni prostori za nastopajoče, na drugem koncu pa stena z obešalniki za obiskovalce. Spredaj, pred odrom, so v lampijonih gorele sveče; oder pa je bil osvetljen s posebnimi reflektorji.
Še otrok sem bil, ko so tam Verjani igrali Miklovo Zalo; to je bilo verjetno štiriintridesetega leta. Turki so odpeljali Zalo, zato je cela dvorana žalostna jokala; še otrokom, ki so sedeli na privzdignjenem prostoru, so tekle solze... no, pa je nekdo v prvi vrsti ravno tedaj glasno »enega spustil« in cela dvorana, z Miklovo Zalo vred, je planila v krohot.
V Verdu so večkrat igrali tudi Moč teme, in sicer s štiridesetimi, petdesetimi sodelujočimi. A igra je bila za tiste čase pohujšljiva, nemoralna, zato je vrhniški dekan Kette tista dekleta, ki so nastopale v njej, izključil iz Marijine družbe. Dekleta Marijine družbe so ob zaobljubi, da bodo nedolžne pričakale zakon, dobile velike svetinjice okrog vratu. Nosile so jih pri maši kakor medalje na srebrni verižici.
276. Gobavi vitez Henrik, okrog leta 1939. Režija: Marijan Marolt. Med igralci tudi Jaka Su-sman, Mici Rosenwirth, France Stražiiar, Mici Nagode, Janez Slemen, Angela Zaubi... (Vir: Muzejsko društvo Vrhnika.)
278. Igra, v kateri so nastopale: 1. vrsta: Francka Leveč, ?, Hana Petrič, Anči Dobro-voljc, ?; II. vrsta: Tončka 2aubi, ?, ?, l rancka Zitko, Minka Čepon, ?, Betka Dobrovoljc; III. vrsta: ? IV. vrsta: ?, Mici Leveč. (Vir: Muzejsko društvo Vrhnika.)
V tej igri je moja mati igrala mater Matr-jono. To je ruska igra. Matrjona je imela sina edinca, morda celo nezakonskega, in bila je potovka - ženska, ki pohaja naokoli. S svojim sinom je občutila hudo revščino. Tam blizu pa je bila ogromna kmetija z zelo starim, bolnim gospodarjem in z mlado ženo. Pa hčer je imel ta »gosudar«. Možak je kašljal, Matrjona pa je rekla sinu: »Reci, da bi delal: vi ne morete, ste zanič, bom jaz pomagal ...Ko bo umrl, boš pa ti gospodar - saj ima mlado ženo!«
In je nagovorila tudi mlada žena svojega moža, da si mora omisliti pomoč - in prišel je ta Nikita. Potem je ljubimkal hkrati z ženo in še s hčerjo, pred smrtjo pa mu je možakar prepisal vse imetje. Nekega dne pa je z njim zanosila hčerka, zato so ji povijali trebuh; po porodu pa je Nikita po Matrjoni-nem nasvetu umoril otroka.
Kasneje ga je pekla vest in neprestano je jokal materi: »Mati, lastnega otroka ... kosti so hreščale ...«, ona pa: »Bee, bee, bee; en otrok sem ali tja!«Zato dekan te igre ni dovolil uprizarjati na Vrhniki. Tako so premi-ero odigrali v Gasilskem domu v Blatni Brezovici, ponovili pa ne vem kolikokrat, tako zanimanje je bilo med ljudmi. Cela Vrhnika in iz mnogih drugih krajev so hodili na ponovitve.
Igrali so jo tudi v Matjaževki. Ohcet se je na oder pripeljala z dvema paroma konj! To je bilo seveda vse na prostem. Izredno! To je bilo osemintridesetega leta. Režiral je Fur-lan Franc. Na ogled te igre je ljudi pripeljal iz Ljubljane poseben vlak! Igro smo potem ponovili okrog leta 1954.
Scenografske elemente je ustvarjalo več mojstrov; na Vrhniki tudi slikar Simon Ogrin, za nas pa Nande Zeleznik, Jezeršek, Jože Molk, Tone Pimat, Vilček Rode ... Zanimivo, ku-
lise so shranjene v Maroltovi šupi (na mestu današnje Rizmanove hiše) nepoškodovane dočakale tudi povojne predstave! Franc Fur-lan pa je veljal za najboljšega režiserja naše gledališke skupine. Preštudiral je vsa Cankarjeva dela: Kralj na Betajnovi, Hlapci, Martin Kačur, Pohujšanje v dolini šentflor-janski - to so bile igre, ki smo jih velikokrat ponavljali. Hlapce smo nazadnje odigrali na prvi občinski proslavi 6. maja 1947. Takrat nas je presenetilo močno sneženje...«
279. Franc Furlan -Markocov; 18. september 189528. avgust 1995. (Vir: Majda Orailer.)
Dni, ko so »postavljali Hlapce«, pa se je leta 1992 spominjal tudi režiser, Franc Furlan -Markoc (1895-1995):
»Predno sem se jih lotil, sem režijo ponudil našemu kaplanu Bertonclju, pa me je zavrnil, češ, da Cankar zasmehuje duhovščino. Med prigovarjanjem sva se na koncu spo-rekla, pa mi kasneje ni bilo žal, saj sem jaz na vse skupaj gledal precej drugače. Sploh pa sem imel tak ansambel, da je po prvem dejanju v dvorani na premieri kar grmelo! »Fantje, dobro podajamo!« sem jim rekel. Prej so Vrhničani dvomili, kdo bo Cankarja sploh razumel, pa smo jih Verjani presenetili že s popolnoma nabito dvorano.
Drugo dejanje se je odvijalo že na odprtem odru ... in tam, ko reče Komarju: »Počakaj, da ne boš zamudil večernice! Sedaj pregledujemo protireformatorje; takrat so pri nas pobili polovico poštenih ljudi, kar pa je ostalo, je smrdljiva drhal!« je dvorana znova zagrmela. Pri odprtem odru!
Že v tistih dneh, ko sem ie v telovadnico hodil in prišel oh enajstih zvečer domov, sem potem bral do štirih zjutraj. Ko je šel oče h konjem, sem hitro ugasnil luč in eno uro še malo podremal. Veliko sem bral, pa tudi na tečaju šminke in maskiranja sem bil.
Cankarja sicer nisem osebno poznal, videl sem ga pa mnogokrat, ko je prišel k Hrene. Še kropit sem ga šel, ko je umrl! V Narodnem domu je ležal.
Našemu očetu ni bil všeč, ker je preveč pil, jaz pa sem prebral vse njegove stvari.«
Mici Metelko, roj. Japelj (1923) pripoveduje: »Po premieri Hlapcev je do Furlana stopil vpliven mož tedanjega časa in mu ponudil serijo gostovanj po številnih odrih, če s scene umakne razpelo v učiteljevi sobi. Furlan na to seveda ni pristal in tako smo Hlapce ponovili le še dvakrat...«
280. Hlapci, 1947.
Režija: Franc Furlan, Državno posestvo v Verdu. Igrajo: Vinko Čepon, Majda Furlan, Lovro Japelj, Mici Japelj, Mici Leveč, Ivanka I.evec, Žan Kenk, Franc Korčc, Boži Masten, Vinko Nučič, France Pe trič. Stane Petrič. Lojzka Rihar, Franc Stražišar, Jaka Susman, Mici Svigelj, Tone Tomšič, Silva Zirovnik, Urban Zirovnik ... (Vir Mici Metelko)
Furlanova hči, Majda Drašler (1932), se spominja dni, ko jo je oče »dal prvič na oder«: »Bilo je v Rokodelskem domu, v Društvu. Bila sem še čisto majhna in vsega preveč se mi je zazdelo naenkrat. Tam za odrom se
281. Hlapci, 1947.
Režija: Franc Furlan. Državno posestvo v Verdu.
V	ospredju: Jaka Susman, Vinko Nučič, Franc Stražišar in France Petrič. (Vir. Mici Metelko.)
je skrival berač, in ko je prišel izza zavese, sem začela vpiti, se dreti. Take stvari si zapomniš za vedno, saj te prizadenejo! Oče pa me je pograbil in mi jih doma naložil; tako mi je povedala kasneje mama.
Kasneje, še pred vojno, smo igrali ob mi-klavževanju. Sykita je bil Lucifer in je prepeval, jaz in Meta Hrenova sva bili med angeli, Miklavža je igral Marijan Marolt. Ja, imenitna miklavževanja so bila takrat. Parkeljni so prepevali: »Mi smo parklji, mi smo parklji, naš vladar je Lucifer ...« Tako so peli, mi -angeli smo peli pa spet drugače.
V	igri Moč teme sem igrala duševno prizadeto Akulino, hčer iz prvega zakona. To igro smo igrali na Vrhniki. Stražišarjev je bil hlapec, Čeponov oče je bil gospodar, Podbre-garjeva je bila druga žena. Hlapec je najprej ljubimkal z gospodinjo, potem pa še z mano, tako da sem bila noseča. Nato so mi umorili otroka.
Nazadnje sem igrala v drami Hlapci. Takoj po vojni smo posebej za neko prireditev na Državnem posestvu postavili pa le 4. dejanje Hlapcev...«
Urban Žirovnik se spominja tudi drugih režiserjev: »Tudi Ivan Tišler, vrhniški foto-
graf, je bil izreden režiser, le da se v Cankarja ni poglabljal toliko kot Furlan. Ta pa ga je poznal do obisti, vživeti se je znal v vsako vlogo posebej. Pa Cankar je težak!
Pred vojno je veliko režiral tudi Marijan Marolt. Ena zadnjih njegovih predstav je bila leta 1939. Imenovala se je Pri treh mladenkah. Tam je igrala in pela tudi odlična pevka, Verjanka Japljeva Mici, poročena Rode. Gorenjskega slavčka med vojno Italijani že niso dovolili odigrati...«
282. Pri treh mladenkah, 1939.
Režija: Marijan Marolt. (Vir: lože Rode.)
l'r<><<> )■><• drall«! am 1. .«IUI	f»l»»»' «r»«JI#
	.. R. In
Pri treh	■»y.U«r • <i ■■■■!
mladenkah	»>.«■• i. l^v*. ■.»...
	
sex	¿r— cs
	ta.
• M «H Mk * «J MIKI M » P»« ■'—1	«M*
283. Pri treh mladenkah.
V sredini Mici Rode, roj. Japelj. (Vir. lote Rode.)
281. Prosvetno društvo na Vrhniki vprizori na Belo nedeljo 16. aprila 1939 ob 3. uri popoldne v dvorani Prosvetnega doma Pri treh mladenkah. Spevoigra v treh dejanjih. Spisala dr. A. M. Vv'illner in Heinz Re-inehert. Uglasbil po Schubertovih motivih Heinrich Berte. Spremlja: Orkester iz Ljubljane. Režiser: M. Marolt.
Franc Schubert ... Sykita; Baron Schober, pesnik ... Rode; Moriš pl. Schwind, slikar ... Hren; Kupelwi-eser, risar ... Türk; J. M. Vogl, pevec dvorne opere ... Oblak; Kristjan Tschöll, dvorni steklar, oie treh mladenk ... (urjevčič; gospa Marija Tschöll ... Mr-lakova; tri mladenke: Haiderl ... Gromova, Hcdcrl ... Pirčeva. Hannerl ... Rodctova; Demoiselle Lucia Grisi, pevka dvorne opere... Bratetova; grof Scharn-torff... danski poslanik na Dunaju ... Marolt; Novo-tny, špicelj... Fink; Ferdinand Binder, poštar Mr-lak; Andrej Bruneder, sedlarski mojster ... Brenčič ml.; gospa Braumetzberger, hišnica ... Stržinarjeva; gospa Weber, stranka v 1. nadstropju ... Gostiševa; Mici, služkinja pri Tschöllovih ... Gromova; Roza, služkinja pri Grisi ... Jerinova; Zane, pikolo ... Cu-kale; pevci in muzikantje: Mesec, Jerina, Markelj, Brenčič st.; otroci, dekleta, dame, gospodje in dva grenadirja.
1. dejanje se godi na dvorišču Schubertovega stanovanja, II. dejanje v salonu pri Tschöllovih, III. dejanje na malem trgu v Hietzingu. Začetek ob 3. uri popoldne, konec po 6. uri. Vstopnice po din 10.8,6,4; dobijo se v predprodaji pri g. Jezeršku. (Vir: lote Rode.)
Na zadnji strani zgornje slike - plakata predstave Pri treh mladenkah pa je režiser Marijan Marolt natipkal pismo igralki Mici Rode in ostalim igralcem:
P. n. Rode-tova
Preko ovir in težav bomo vendarle prišli do tretje predstave »Mladenk«. Po prevdarjanju
in razmišljanju je končno vendarle - Hvala Bogu - rezultat ta, da se vrši naš tretji nastop na belo nedeljo točno ob 3 uri popoldne.
Igralci, vedite, da je bilo precej skrbi radi tega. Namreč vprašanje glede plačila klavirja je zahtevalo zadovoljive rešitve. Kje dobiti sicer tisočak? Amerika nam ne bo nič dala, če ne bomo mi vse prej s trudom poskusili. Novi dom pa zaenkrat še nobenih tisočakov ne izdaja. Igralce imamo torej samo domače in nam ne bo treba skakati po Ljubljani za njimi. Boga prosim, da se ta teden ne bo pojavila nova ovira. O Vas sem zdaj končno prepričan, da bo z vaše strani vse narejeno in da boste tudi zelo dobro znali svoje uloge na pamet. S tem je uspeh zasiguran.
Pred nastopom je pa treba še ta teden temeljite vaje, z g. režiserjem vse igralce zelo resno vabiva k vajam v novo dvorano na oder. Če kdo misli, da že vse zna in da mu je vsaka vaja odveč, potem naj malo potrpi in naj pride zaradi drugih; kajti če le eden manjka, potem že trpi celota. To prav lahko vsakdo razume.
Zato sva z g. režiserjem določila vaje takole: Torek, I. dejanje Sreda, II. dejanje Četrtek, lil. dejanje Petek, generalka h kateri pridejo Godbeniki iz Ljubljane
Začetek vaje je vsakokrat ob 8 uri. Pridite zagotovo ob določeni uri, da ne bo zapravljanja časa. Čakanje drug na drugega je nekaj strašnega. V torek in sredo je vaja brez pevskih točk, ker sem jaz v Emavsu. V četrtek bodo pevske partije za vsa dejanja in podrobnejše III. dejanje obdelano. V petek pridite dosti pred 8 uro, da ne bodo Godbeniki nas čakali, ampak mi nje. Otroci
pridejo v petek h generalki. Če se takole resno zavzamemo bo šlo v nedeljo. Še enkrat: GOSPODA - na pamet!
Vabila razpošljemo vsej bližnji in daljni okolici. Torej bo odziv? Ravnajte se prosim točno po gornjih navodilih, saj Vam je sedaj razumljivo. Z igralskim pozdravom! Marolt l. r„ Studen l. r.
V poljudno znanstvenem listu, ki ga je leta 1940 pod uredništvom Franceta Kunstlja izdajal dijaški krožek »Vrhnika«, pa lahko preberemo, kako so zbrani dijaki in študentje proslavili Dijaško akademijo 8. septembra 1939:
»Misel, naj bi igrali »Luč z gora«, je na Vrhniki že več let tlela. Menda so se za to igro večkrat resno pripravljali, ali na oder je kar niso spravili. Zato smo se pa zanjo ogreli študentje, vedoč, da ni igre, ki bi bila za nas in za naš čas bolj prikladna kot ta.
Obenem z igro smo nameravali združiti tudi lepo akademijo, s katero bi se predstavili vrhniški javnosti in tako zbudili zanimanje za društvo. Režijo igre je imel tov. Kunstelj France, kije določil tudi igralce.
Dolge tri tedne smo se zbirali k skušnjam za igro in akademijo. Čim bolj seje bližal naš dan, tem bolj smo se učili in več je bilo dela. Zadnji teden smo bili zaposleni ves dan. Eni so risali velike plakate, ki so občinstvo opozarjali na naš nastop z živimi barvami, drugi so pripravljali sceno na odru itd. Velika vabila smo razobesili na vseh pomembnejših točkah Vrhnike in okolice. Za občinstvo smo dali tiskati manjša vabila, ki smo jih sistematično raznesli po vseh znanih vrhniških lokalih. Tudi v časopise smo poslali opozorilo, naj pride na Mali Šmaren vsakdo, ki so mu študentje kaj pri srcu, v Prosvetni dom na Vrhniko.
Dekleta, ki so prevzela veliko skrb s pred-prodajo vstopnic, so mnogo pripomogle k uspehu naše prireditve. Zadnji dan je vsak skrbno pregledoval svojo vlogo in jo ponavljal. Tov. režiser je še vedno z neverjetno potrpežljivostjo pilil in gladil jezik, skupinske nastope ter tu in tam še okorele gibe posameznih igralcev. Pa je le prišel težko pričakovani večer. Velika dvorana se je napolnila do zadnjega prostora. Kako tudi ne - saj je vsak že slišal o lepi igri!
Druge je zanimalo, kaj znajo in zmorejo vrhniški študentje, tretje pa je privedlo k igri dobro razpoloženje.
Zastor se je dvignil in pod košatim drevesom smo zagledali skupino, ki je zapela nekaj prijetnih narodnih pesmi, kar je gledalce takoj spravilo v dobro voljo. Druga točka akademije je bila še lepša: pet članov je dovršeno podajalo zborno deklamacijo »Slovenska zemlja« (Pogačnik). Zatem so izvajale članice simbolično vajo, fantje pa so zapeli pesem »Na dan, Slovan«, ki je globoko vplivala na občinstvo. Petje je vodil vrhniški organist, g. Koprivnikar.
Z igro smo začeli nekoliko razburjeno, vendar je stekla gladko in se razživela v resničnost. Vsem gledalcem je najbolj ugajal ljubki Otonček, kije doživel marsikak aplavz. V igro se je res vživel predvsem tov. Umek, ki je ostal vsem v spominu. Ne smemo pa pozabiti tudi na junaka igre - Hinka, ki sije utrl pot do srca slehernega gledalca. Vse je presenetil prizor v šolski sobi, kjer smo podali pravo podobo srednješolskega razreda z vsem veseljem in žalostjo (študent je pač najlepši v svojem elementu!) Tov. MalavašiČ je vlogo profesorja zgodovine sijajno izpeljal, a tudi profesor verouka je dobro nastopal. Zadnja slika je bila najlepša - še danes jo vidimo pred seboj: v ozadju se dvigajo krasne tirolske gore, ožarjene z večernim soncem, pred
nami lezi v živi barvi in luči konec vasi, iz oddaljenega zvonika pa venomer zvoni, zvoni ponesrečenemu Hinku, mlademu katoliškemu dijaku - luči z gora!
Z igro in akademijo smo uspeli. Javnosti smo z uspehom predstavili in pokazali, kaj smo in kaj hočemo.« (Vir: Ivanka Leveč)
Urban Zirovnik nadaljuje: »Albina Zakrajšek, učiteljica iz Blatne Brezovice pa je 1946. leta skupaj s svojim možem organizirala tudi Dramski tečaj. V glavnem smo vadili govor in nekajkrat nas je kot predavatelj obiskal tudi režiser Rebolj. Maks Furjan in Polde Bibič pa sta nas 1956/57 v Cankarjevem domu naučila šminkanja in maskiranja.
Dober masker, pa tudi režiser je bil učitelj Stanko Vuk, kasneje pa tudi učitelj Tone Pirnat; ta je režiral Trško goro. Verigo, Na meji, Visoško kroniko ..., učitelj Janez Smrtnik pa je večkrat nastopal, recimo kot Friderik v Celjskih grofih. Kot režiser pa se je med drugim v letih 1956/57 lotil tudi Krčmarice Mirandolitie, ki smo jo večkrat odigrali v Cankarjevem domu in na raznih gostovanjih.
Opereto Pri belem konjičku smo igrali leta 1938, obnovili pa tudi po vojni.
Učiteljica Minka Podbregar je prav tako večkrat režirala, pri Celjskih grofih pa je bila asistentka Jožetu Tiranu. Komaj ga je prepričala, da sem kljub svojim sedemindvajsetim letom sposoben igrati petinosem-desetletnega starca. Tekst sem se naučil kar med vožnjami lesa iz gozda; tam na Dolgih talih sem tako tulil, da so bili drugi kmetje, ki niso vedeli, da vadim vlogo Hermana, prav prestrašeni. Tirana sem prepričal in na koncu me je vabil celo v redno službo igralca
v Mestno gledališče ljubljansko! Celjske grofe smo igrali leta 1955 in 1956, premierno pa v Cankarjevem domu na Vrhniki.
V tistih letih smo pod režijo gospe Podbregar igrali tudi Hišo v Montevideu. Tekst nam je iz mariborskega gledališča prinesel Sykita, njegova žena je naredila prevod... in igraje postala velika uspešnica. Z njo smo vsaj dvanajstkrat gostovali, in sicer: v Solkanu, Horjulu, Podpeči, Polhovem Gradcu, Logatcu, Postojni... Ko pa smo izvedeli, kakšne težave imajo zaradi avtorstva v Mariboru, smo s to igro seveda takoj prenehali nastopati.«
287. Draga Ruth. 1956.
Režija: Ciril Brglez. Urban Zirovnik in Jana Pirnat. (Vir: Urban Zirovnik.)
285. Janez Smrtnik (poleg Marija Gregori, Marta Kline, Aleš l enosa, Ana Soper, Mira Vahen, Alfonz Zaje) na seminarju za režiserje, ki so ga v Kopru od 9. do 23. avgusta 1955. leta vodili: Marjan Belina, Mirko Zupančič in Mile Korun. (Vir: Belka Smrtnik.)
286. Krčmarica Mirandolina,1957. Režija: Janez Smrtnik. Spredaj: Jože Verbič, Marinka Petrovčič, Tine Petrič; Zadaj: Janez Smrtnik, Jana Pirnat, Urban Zirovnik, Nada Novak, Boštjan Zirovnik, Meto da Japelj, Slavko Česen. (Vir: Betka Smrtnik.)
288. Draga Ruth, 1956.
Režija: Ciril Brglez.
Andreja Zirovnik, Nada Novak in Urban Zirovnik. (Vir: Urban Zirovnik.)
289. Janez Smrtnik (za predstavo Krog s kredo) na tečaju nuskiranja, ki ga je leta 1956 na Vrhniki vodil Maks Furjan. (Vir: Betka Smrtnik.)
DPI) .SVOBODA* • VRHNIKA
t«irwli « nnlrl»m .In. 31	r* (,t> 21 v •"•"'»n^«*' '»«•»•
KROG S KREDO
290. PDV »Svoboda« VRHNIKA priredi v nede lio. dne 10. marca 1957 ob 20. uri v Cankarjevem domu Klabundovo igro KROG S KRF.DO. Režija: Pirnat Tone. Osebe: Čang-Haitang ... Ravbar Jelka; Čankgovka, njena mali ... Podbregar Marija; Čang Ling, njen brat... Oblak Ivan; Tong. zvodnik ... Podbregar Bojan; Pao, princ ... Herman Janko; Ma, mandarin ... Zirovnik Boštjan; Yii-Pei, njegova žena ... Kokot Magda; Cav, tajnik na sodišču ... Smrlnik |anez;Ču-Ču, višji sodnik... Elsner Evgen; babica ... Rijavec Jana; pesnik ... Verbič Emil Sodni uradniki, kuliji, policisti, cercmonijar, ljudstvo, dete.
Godi se: prvo dejanje v čajnici, drugo na vrtu pri Maju. tretje na sodišču, četrto v cesarski palači. Vstopnice v prodaji v trgovini »Na križišču«. (Vir Stejka Pirnat.)
Ione Pirnat je režiral od leta 1939 in do 1972. leta. Prvi predstavi Pesem s ceste je sledilo še osemintrideset gledaliških iger za odrasle in otroke. Poleg tega je ustvaril tudi veliko proslav in recitalov.
DPP SVOBOr A VRHNIKA
V	nedflia lo. decenhra m*p ,V> al uri
V	CANKARJEVEM DOMU
CELJSKI GROFJE
drama v petih defant&J
StatJ Dr Oranj frrft OSf^ftf' '

t.,.. III,la, Hi.alMM. «rt.1 .|.lt
mm a ■ M n«	Mam i
Spomine na gledališče opisuje tudi učitelj, igralec in režiser Tone Pirnat (1914-1994): »Dramatski tečaj sem obiskoval pri takrat najboljšem režiserju prof. Ostanu Šestu in tečaj šminke pri igralcu in maskerju Maksu Furjanu.
Prvič sem igral kot šestletnik pri Rozi Jelod-vorski, kjer je glavno vlogo igrala moja sestra Mici. Potem sem bil palček pri Sneguljčici... največ znanja pa sem pridobil na učiteljišču. Vzor sta mi bila sošolca Stane Sever in Tič, ki meje privabil k statistom v Dramo. Tako sem leta 1934 odigral vlogo francoskega gre-nadirja v drami Orlič. Kot opazovalec sem se pri tej igri ogromno naučil; videl sem, kako poteka režija, kaj se dela na odru, za odrom, kako steče premiera...«
291. PDB Svoboda Vrhnika v nedeljo 16. decembra 1956 ob 20. uri v Cankarjevem domu CELISKI GROFJE, drama v petih dejanjih. Spisal dr. Bralko Kreft.
Osebe: Herman II., grof celjski... Žirovnik Urban; Friderik, njegov sin ... Smrtnik Janez; Barbara, kraljica ogrska, njegova hči... Grom Rezka; Ulrik, sin grofa Friderika iz zakona z Elizabeto Frankopanko ... Majer Janez; Veronika, druga žena Friderikova ... Ogrič Milada; Jošt von Halfenstein, poveljnik celjskih čet... Vuk Slavko; P. Gregor, minorit, Hermanov dvorni kaplan ... Rode Vilček; Eneas Silvi-us Piccolomini, osebni tajnik državnega kanclerja Shlincka ... Bermež Janko; sodnik ... Žirovnik Boštjan; pravdač ... Kogoj dr. Slavko; orožar... Kranjc Franc; padar ... Opeka Jože; pekovski mojster ... Grom Viktor; trgovec ... Česen Slavko; gvardijan celjskih minoritov ... Podbregar Bojan. Godi se v celjskem gradu. Vstopnice od 80 din navzdol, predprodaja v trgovini »Na križišču«. (Vir Betka Smrtnik.)
292. Celjski grofje, 1956.
Režija: Minka Podbregar in Jože Tiran, Cankarjev dom Vrhnika. (Vir: Jože Rode.)
293. Sedem let skomin, 1959. Režija: Jože Rode. Spredaj: Miro Miklavčič.
V sredini: Jože Jurca, ?, Miro Pivk, Lojzka Frbežar, Jože Arhar, Urban Zirovnik, Jana Rijavec, Slavko Česen, Marija Miklavčič, ?.
Zadaj: Jože Rode, Andreja Zirovnik, Ela Verbič, |a nez Oblak, Jože Bricelj. (Vir: Urban Zirovnik.)
Prostovoljna gasilska društva, ki so vzni-kala koncc 19. in v začetku 20. stoletja, so torej prevzela skrb in odgovornost za splošno varnost po vseh naših krajih. PGD Verd pa je bilo tudi nosilec družabnega in kulturnega življenja v širšem vrhniškem prostoru do 60., 70. let 20. stoletja. Te čase slikovito opisuje Urban Žirovnik:
»Matjaževka je bila dobro pripravljena za gledališče in kot športno igrišče še v predvojnih letih. S konjskimi vpregami in z lojtr-niki smo gasilci, pa tudi drugi, zvečer vozili žaganje s Kobijeve žage z Brega, pa s Petri-čeve žage v Borovnici, parketarne in Zadružne žage v Verdu. Opolnoči smo pripeljano žaganje nasuti v opažen oder, ga namočili, spredaj pa zabetonirali nizek zidec. Koliko let po vojni je bil tam še tisti kup žaganja!
Gledališko zaveso smo sešili iz rjuh; več kot trideset metrov dolga je bila obešena na žico, razpeljana čez celo Matjaževko. Gori po bregu so bili pa reflektorji, ki so osvetljevali dolino. In to kako!? Danes je to vse avtomatsko, takrat pa so nasuli v lonec vode sol, pa skozi napeljali tok in tako zmanjševali luč. Mojstri! Elektriko so vlekli pa vse od Matjaža.
Res smo bili iznajdljivi. Pri Divjem lovcu je pravi kovač - Kovačev Matevž koval konje na odru in potem vklenjenemu lovcu, ki je prišel dol čez rob, presekal verige, da je lahko ušel.
Ko smo igrali Njegovo pesem, smo posadili lipo. S konjem smo jo šli požagat na Mirški vršič, zadaj pripravili ročice in jo previdno naložili, da se veje niso vlekle po tleh. To je bila kar petintrideset centimetrov debela lipa. Postavili smo jo v več kot meter globoko jamo in jo zalivali, da je bila sredi poletja tri tedne zelena! Tri nedelje in tri sobote smo igrali, in to šest predstav. To je bilo organizirano vse preko gasilcev.
Med eno od predstav je nenadoma na nas začelo padati kamenje in skale. Kamnolomski delavci so se pijani vračali domov. Z zgornje poti so zagledali osvetljeno dolino in nas v raznoraznih kostumih: »šta se tu dogada, neki se bogu mole, neki bogomoli!« In na nas se je vsulo kamenje in skale. K sreči sta bila tu dva miličnika in z nekaj streli v zrak rešila nas in samo predstavo. Imeli smo imenitno sceno, krasne kulise - celo vas s cerkvijo vred!
Takoj po drugi svetovni vojni so se ustanavljala razna društva: športna so se imenovala Partizan, kulturno umetniška pa Svoboda. Tudi v Verdu smo imeli svoje društvo Svoboda, pa tudi Bistra je imela svoje društvo. Na koncu vrtnarije so imeli majhno dvorano, pa precej so igrali kakšnih deset let po vojni. Društva Svoboda so bila skoraj v vsaki vasi: in to v Blatni Brezovici, Bevkah, malo kasneje tudi v Podlipi... Takrat šele se je pravzaprav kulturno udejstvovanje začelo ločevati od gasilskega dela.
V tistih letih smo imeli tudi folklorno skupino, kije večkrat plesala na raznih prireditvah in proslavah. Mentorica je bila Mici Šemrov.«
293., 284. Folklorna skupina Verd je 1947. leta nastopila tudi na Kmetijski razstavi na Državnem posestvu v Verdu.
Spredaj: Ivan Nučič, Pepca Tomšič. Zadaj: Katarina Hren, Nace Otrin, Valentina Jakopič, Stane Petrič, Minka Ogrin, Ivan Drašler, Mici Ja-pelj. Tone Petrič. Lojzka Rihar. Urban Zirovnik, Jelka Drašler. France Petrič. (Vir Urban Zirovnik in Mici Metelko.)
Štefka Cunder, roj. Remžgar (1931), se spominja: »Zadnja igra v Matjaževki je bila 1954. leta Divji lovec. Tam je igral praktično cel Verd, režiral pa je Franc Furlan. Igrali smo v poletnem času in po vajah se je po Verdu še dolgo v noč razlegalo petje. Med pevci so bili glavni Ceglarjevi bratje - Tone, Janez in Lovro Japelj, pa Stražišarjev Fran-celj, Ceponova Janko in Vinko, Maslar z Mirk... in ko smo šli na Triglav, so vsi obne-
mali, ko so oni povzdignili glas in je pesem kar donela iz Triglavske koče naokoli...«
Prepevanje je bil nujni del tudi vsake gledališke predstave. Na občnem zboru Gasilskega društva leta 1920 pa je prvič zapel tudi domači moški pevski zbor. Vaje so imeli ob sobotnih večerih in ob nedeljah po maši.
Pevci iz Verda so nastopali tudi v drugih zborih, npr. v mešanem pevskem zboru, ki ga je na Vrhniki vodil Stane Habe.
295. Vrste zbora, ki ga je po vojni vodil Stane Habe, so polnili tudi številni pevci iz Verda.
I.	vrsta: Cilka Novak, ?, ?, Mici Rode, liana Tomšič -Turk, Stanko Habe, lončka Svigelj, Resnikova, Dana Kunstelj, Marija Nagode. Miklavčičeva.
II.	vrsta: Volkova, Zekševa, ?, Gromova, Ida Zalokar, Ančka T, Loti Detter, ?, Maurijeva, ?, ?, ?.
III.	vrsta: ?, Tone Molek, Vilček Rode, ?, ?, )anez Mesec, Kukec, ?, lulka Nagode, ?.
IV.	vrsta:... predzadnji Zalarjev.
V.	vrsta: Lovro Japelj, Jo že Modrijan, Janez Japelj, Stanko Istenič, Stanko Rudi, ?. ?. Vinko Ogrin.
(Vir. Darja lapclj.)
Ivanka I.evec (roj. 1917) pa se spominja Petetarjcv: »Tako smo imenovali kvintet, ki je med obema vojnama prepeval in nastopal na raznih prireditvah, nekajkrat tudi v cerkvi, mnogokrat pa so zapeli tudi kot podokničarji. Med Petetarji so bili Janez Japelj, France Stražišar, Janez Sternen, Jaka Susman, Stanko Istenič, občasno pa tudi France Nagode z Mirk.«
296. Nekoč se je po Verdu večkrat razlivala ubrana pesem. Za nekdanjo kapelico na robu Kotnikovega parka so zapeli: Jaka Susman, France Nagode, Matevž Kavčič z Mirk, Janez Sternen. France Stražišar, Ione in Lovro lapelj in še nekaj drugih. (Vir: Darja lapclj.)
Nekaj desetletij kasneje, v sedemdesetih letih so se fantje, zopet večinoma Vcrjani, združili v oktetu Kašča. Poimenovali so se po znameniti Miklčevi kašči sredi Verda.
V oktetu seje izmenjalo več odličnih pevcev, med drugimi: Borut Drašler, Janez Drašler, Jernej Drašler, Tone Jurjevčič, Ione Furlan, Bojan Kukec, Bojan Martinšek, Tomaž Mesec, Franc Modrijan, Cene Še m rov, Slavko 2ilavec, Matjaž Zirovnik, Urban Zirovnik mL...
297. Nastop okteta Kašča, okrog leta 1975. (Vir: Urban Zirovnik.)
1973. leta so Verjani in pevci še iz nekaterih zborov (Svoboda, Josip Vidmar Luka) pod vodstvom Toneta Jurjevčiča nastopili ob 100-letnici Parketarne Verd. Nov zbor se je poimenoval po tovarni, ki je nastala iz stare parketarne - Moški pevski zbor LIKO. Ubrano petje in trdo delo je kma-
301. Ena izmed predvojnih tamburaških skupin iz Verda. Sedijo: Franc Vidmar, Jože Vidmar, janež Sušteršič, Karel Kržič; Stojita: Jože Gruden. Lovro Japelj. (Vir: Darja Japelj.)
Iz gasilskih vrst so izhajali tudi znani orodni telovadci. Janez Pctrič in Tone Tomšič sta bila 1926. leta v olimpijski vrsti za olimpijado v Rimu, ki pa je bila s strani slovanskih dežel nato bojkotirana zaradi fašističnih izgredov na Primorskem.
lu obrodilo sadove; zbor je na proslavah, koncertih, gostovanjih in tekmovanjih ši-rom po Sloveniji prejel številna priznanja in pohvale. Po letu 1988 je zbor kot zborovodja prevzel Mitja Drašler.
298. Moški pevski zbor L1KO, leta 1983. (Vir: Koncertni list ob 15-letnici zbora.)
Med obema vojnama je bilo zelo priljubljeno tudi igranje na tamburice. Na Vrhniki in okolici je nastopalo vsaj šest tambura-ških skupin, tudi v samem Verdu je bilo nekaj tamburaških zasedb. Gasilci v Verdu so svoj dvanajstčlanski orkester ustanovili leta 1930. Nakup inštrumentov sta omogočila Josip Lenarčič in župan Nace Hren. »Drajtarji«, kot so jih klicali, so imeli več nastopov, igrali so po veselicah - vse do Novega mesta. Med drugo svetovno vojno je orkester razpadel, večino inštrumentov pa je zaplenil okupator.
299. »Drajtarji« iz Verda so igrali tudi v tambura škem zboru Lošca, 2. oktober 1927. Sedijo: Tone Tomšič, ?, Nande Zeleznik. Stojijo: Ivan Tomšič, Vinko Vencelj, ?, Karel Knapič, Francelj Mren. (Vir: Kronika PGD Verd. ¡983-2003.)
300. Tamburaška sekcija PGD Verd, aprila 1931: Nande Zeleznik. Ivan Tomšič, Ludvik Tomšič. (Vir Kronika PGD Verd, 1983-2003.)
302. Orli iz Verda in z Vrhnike v Močilniku, leta 1923.
I. vrsta: Matevž Dobrovoljc, ?, Matevž. Nagode. ?, Dobrovoljc. Dane Tomšič, lože Furlan, ?, ?; II. vrsta: Ignac Petrovčič, ?, Andrej Dobrovoljc, Franc Petrovčič, Franc Furlan, ?, Tomaž Furlan, lanez Šušteršič, Tone Tomšič, ?, Tone lapclj; III. vrsta: Tone Kržič, ?, ?, Nace Furlan; IV. vrsta: ?, ?, Nace Hren, Janez Hren (pod zastavo) ... Ivan Tomšič. V ozadju še: Marijan Marolt (v črnem), Janez lapelj (na balkonu, od zastave levo tretji), Franc Stražišar (na balkonu, desno ob zastavi)... (Vir: Urban Zirovnik.)
303. Orlice iz Verda in z Vrhnike v Močilniku, leta 1923.
I.	vrsta: ?, Marija Nagode, l.ili Marolt, Tončka Zaubi, Hana Furlan, Terezija Furlan, ?, ?;
II.	vrsta: ?, Angela Zaubi.....Mici por. Nagode. Ivanka Zaubi... (Vir: Jote Rode.)
308. Orli iz Verda, slikani 20. marca 1927. Sedijo: Nace Furlan, Janez Japelj, Franc Nagode, Nace Hren.
Stojijo: Janez Petrič, Franc Hren, Jože Semrov, Jaka Susman, Janez Čepon, Andrej Dobrovoljc. (Vir: Urban Žirovnik.)
Urban Žirovnik se spominja: »Orli so imeli telovadna srečanja v Grogar-jevem dolu in v Farovški dolini pod cerkvijo. Danes je zasuta zaradi nove ceste, prej pa je bila večja. Tam je telovadila mladina, večinoma tako imenovane proste vaje. Ob nedeljah so pripeljali drog in bradlo. Sokoli so imel prostor za občinsko zgradbo, kjer danes stoji vrtec. Tisti svet je bil Lavrenči-čev, saj je bil Lavrenčič tudi sam iz sokolskih vrst. Gospoda je bila sploh vsa sokolska, s Kotnikom vred.Imam tudi sliko z vrsto iz Verda: Furlan Franc - Markocov očka, Majstrov Janko - Šušteršič, Tomšič Tone -Žnidarjev. Tu so v telovadnih oblekah imeli tudi pohodne uniforme; kape, črne srajce, suknjič, na pol ogrnjen, na eno ramo obešen, pa peresa so imeli na kapi. Peresa so imeli (za razliko od pokončnih sokolskih) orli postrani. Uniforme obeh društev so bile sicer enake. So pa vedno nastopali ločeno, eno nedeljo orli, drugo sokoli.
Med telovadci so bili tudi dvigovalci uteži; vzdigovali so 50-kilogramske ročke. Markocov očka, ki je imel iz 1. svetovne vojne prestreljeno roko, je petkrat dvignil tisto ročko! Križajev pa menda celo dvajsetkrat!
304. Nastop ¿lanic orlovske srenje v Zaplani, dne I. 4. 1924. (Vir: lože Rode.)
306., 307. Zbor orlov na katerem so verjetno sodelovali tudi orli iz Verda, (kraj in čas neznana). (Vir Urban Žirovnik.)
305. Srečanje orlov v Ljubljani: v III. vrsti so fantje iz Verda: Franc Furlan, Tomaž Furlan. Andrej Dobrovoljc, Karel Hren, lanez Petrič, Nace Furlan in Tone Opeka. (Vir: Kronika PGD Verd, 1983-2003.)
Ključavničar Kržič je v Borovnici vrh cerkve na križu naredil stojo, ko so na novo prekrivali zvonik. Vmes mu je iz žepa padla ura. Župnik Jerina je šel k urarju na Vrhniko in mu kupil novo. Vsi telovadci so bili tudi gasilci. To je bilo takrat vse eno z drugim.
Koliko let po drugi vojni so bila v Matja-ževki še postavljena telovadna orodja! Še trideset let nazaj ... vse, vse; drog, bradlja, krogi na visokih kostanjevih drogovih. Na tleh je bilo nasuto žaganje, ki je ublažilo udarce pri padcih. Najprej so izginile vrvi, počasi pa je vse skupaj propadlo.
V novi Jugoslaviji je med ljudmi zanimanje za orodno telovadbo in tenis vidno usihalo. S Cerarjem se je stanje malo popravilo, a tako množično, kot je bilo pred vojno, ni bilo nikdar več. Prej pa so telovadili tako rekoč po vseh vaseh.
Na Vrhniki je bila telovadnica v Cankarjevem domu, v današnji Mali dvorani. Prostor je bil nižji, strop lesen, stene so bile obložene z vatiranim usnjem. Markelj Marjan, eno leto starejši od mene, šofer, je vrtel na drogu veletoč (to pomeni, da se vrtiš okoli stegnjene noge, potem pa prestaviš roke). Strašna moč je - ustaviti se med vrtenjem; roko ti kar odtrga stran. Danes imajo posebne rokavice, včasih pa so imeli telovadci le magnezijev prah.
Pa Turkov France - ta je mimogrede naredil stojo. Po rokah je šel od vrhniške Mra-kove šole do doma. Po rokah čez Lošco, čez most, prav do Konjskega klanca, kjer so takrat živeli. Platnen nahrbtnik mu je nesel pa sošolec. Pa Kolerjev Ivan je telovadil; pa Drašlerjev Ivan je tak veletoč vrtil v Ma-tjaževki, da je dvajset metrov stran odletel! Ko smo bili mladinci, smo imeli dvakrat tedensko zvečer telovadne vaje...
Najprej telovadba, potem sestanek, recitacija, pa malo kulturne vzgoje.«
309., 310., 311. Telovadni nastopi in igre orlov in orlic v Matjaževki sredi 30. let 20. stoletja. (Vir: Darja lapclj.)
312. Orli v Matjaievki, 20. 6. 1926. V vrsti čakajo na nastop tudi Janez Japclj, Franc Furlan in Zan Kenk. (Vir: Majda Riliar.)
313. Veliko članov PGD Verd je bilo vključenih v klub Fsperanta, ki je na Vrhniki deloval od leta 1921 do začetka II. svetovne vojne, 10. 10. 1926. (Vir: Kronika PGD Verd. 1983-2003.)
Več kot štirinajst gasilcev iz Verda seje udeleževalo tudi tečaja esperanta, ki je potekal na Vrhniki od leta 1926 do začetka vojne.
Vedno pa so izkušeni starejši skrbeli tudi za podmladek. Učitelj Tone Pirnat je uspešno združeval poklic učitelja in vrsto svojih ljubiteljskih dejavnosti: »Leta 1945 je bil še Miklavžev sprevod in obdaritev otrok. Miklavž je bil Stane Volk. Naslednja leta pa je bil samo še Dedek Mraz. Za ta dogodek sem pripravljal igrice z velikim uspehom: Triglavska roža, Mogočni prstan, Trnjulči-ca, Sneguljčica, V bratskem objemu, Rdeča kapica ... včasih sem še sam napisal scenarij. Otroke sem učil besedila, naredil načrte oblek in sam izdelal posamezne scene. Pri šivanju so mi pomagale učiteljice: Stana
Šušteršič, Vera Peterca in Bojana Arigler, pri šminkanju pa Stanko Vuk. Z ročnim reflektorjem sem ustvaril lepe optične efekte.
Vse igrice so bile spremljane s petjem in plesi: pri petju so mi pomagali učitelji petja: Stane Habe, Drago Bitenc in Tone lurjevčič. Po več mesecev sem učil otroke in zelo zelo radi so igrali. Gostovali smo tudi v sosednjih šolah in občinah, Domžalah, Sežani ...pa tudi na Vrhniki smo igrice večkrat ponavljali.
Med najlepšimi je bila gotovo igrica Tr-njulčica. Nekaj posebnega je bil pogreb. Pri Hrene so imeli majhno otročjo kočijo. V celoti sem jo preoblekel v srebrn stanjol papir. Potem sem kupil barvast stanjol: rdeč, moder, zelen in rumen. Tega sem zgubal in v presledkih nalepil na kočijo; izgledalo je, kot da bi bili diamanti. Kolarju sem dal napraviti polža. Njegova hiša je bila v premeru meter široka. Polža sem vpregel v kočijo, na ojnico pa privezal vrv. Nekdo je na drugi strani vlekel polža in seveda za njim še kočijo. Sprevod palčkov je šel počasi za kočijo preko odra. Palčki so za zaveso ponovno stekli na konec vrste, na drugo stran, in znova sklenili kolono. Tako je bil pogreb videti dolg več kilometrov.
Ob igrici Frana Milčinskega - Mogočni prstan pa sem se spomnil sošolca Marjana Pliberška, kije bil zaposlen v operi kot scenarist. Pot pod noge in v Ljubljano!
Zmenila sva se, da mi do velikonočnega ponedeljka, ko sem načrtoval premiero, naredi posamezne scene, saj ima igra štiri dejanja in sem pomoč dejansko potreboval. Na veliko soboto pa mi sporoči, da je hudo bolan in da s sceno ne bo nič! Mislil sem, da bom ponorel! Pa mi šine v glavo - po fante grem -sedem na kolo in se odpeljem k njim: Tonetu Leskovcu, Marku Gromu, Janezu Končanu in Jaku Petkovšku. Fantje, takoj v šolo, na-
230 vrhniški razgledi
redili bomo sceno! Material sem imel že pripravljen v šolski telovadnici: raztegnili smo papir in izrezali 6-krat 6-metrske kvadrate. Vzel sem srednje velik čopič, zmešali smo barvo v škafu in naredili obrise prve slike. Fantje so z velikimi pleskarskimi čopiči barvali, da je bilo veselje gledati.... v nedeljo popoldne smo scenske slike že lahko pritrdili na rampo...
Ukvarjal sem se tudi z lutkami. Lutkarski tečaj, ki sem ga obiskoval, je vodil g. Kovač. Tam sem se naučil, kako se napravi in opremi oder, postavi rekvizite in kako se vodi marionete in ročne lutke. Mara Kraljeva pa nas je naučila iz lesa in papirja izdelovati same lutke. Lutke sem nato iz papirne mase izdelal sam, oder mi je po načrtih naredil mizarski mojster, obleke pa prav tako po načrtih dekleta pri pouku gospodinjstva. Igrali smo različne igrice. Najlepša pa je bila žogica Marogica...«
314. Pavelčkova piščal, pred 11. svetovno vojno. Režija: Gregor Mali. Otroci iz. Verda so pred vojno igrali tudi v župnijskem Marijinem vrtcu.
I.	vrsta: ?, Janez Martinšek, Matjaž Hren, Alenka Hren, Malči Knapič, Štefan lapelj. Tone (apelj, Ivan Drašler;
II.	vrsta: Milka Oražem, Meta Hren, Štefka Knapič, Marta Drašler, Barbara Hren, Jože Ogrin, Gregor Mali, Janez (apelj. Majda Hren, Katarina Hren, Mici Japelj, Tina Martinšek, Mana Leveč;
III.	vrsta: Janez Knapič, Lojzka Rihar, Ivka Istenič, Štelka Kunstelj, Elo Turk, Jelka Drašler, Ivanka Koler, Štefka Masten, Isteničeva, Jože Leveč;
IV.	vrsta: Mina l.evec, Marjanca Ogrin, Ivanka Turk. (Vir: Mici Metelko.)
Lavrenka Kržič, roj. Balančič (1950) pripoveduje: »Vsako leto ob prihodu Dedka Mraza smo imeli predstavo; igrala sem v Janku in Metki, Sneguljčici, Pepelki... nekatere igre smo čez par let ponovili. Vodili sta nas Dana Marolt in Mila Jelene, Ivanka Hren je poskrbela za kostume. Ob vsakem pomembnem prazniku pa smo pripravili krajše recitale.«
315. Pred izložbo Zadružne trgovine sredi Verda se je leta 1958 ustavil Dedek Mraz z junaki iz pravljice Janko in Metka.
I.	vrsta: Andreja Vučenič, Pavla Oblak, Peter Knapič, Dušan Metelko, Tone Zakrajšek, Jože Petrič, Lavrenka Balančič;
II.	vrsta: Minka Rodič, Ivanka Oblak, Polona Gruden, ?, Marjetka Zirovnik. Nada Knapič. Damjana Dobrovoljc, Meta Gruden;
III.	vrsta: Milka Albreht, Meri Furlan, Dedek Mraz, Marija Knapič. (Vir: Urban Zirovnik.)
316. Dedek Mraz se je iz Zadružnega doma v Verdu podal na mnoge poti, v mnoga podjetja, na mnogo domov; leta 1962 je s stoloma obdaril tudi dva dečka na Vrhniki. (Vir: Urban Zirovnik.)
Urban Zirovnik zaključuje spomine na nekdanje igre: »Otroke je še pred vojno, pa tudi po njej, vodila tudi Dana Marolt, takoj po vojni tudi Valentina Suhadolnik.
Igrali so številne igrice: Revček Andrejček, Sirota, Rdeča kapica, Sneguljčica, Lev in miš .... pa tudi mi, odrasli..., kadar nismo igrali resnih iger, smo pa, recimo, ob novemu letu, miklavžu ali pustu ušpičili kakšno krajšo.
Zadnjega Miklaža sem igral v Domu armije 1947. leta. 22. decembra sem bil nato že Dedek Mraz. Navajen sem bil spraševati otroke veraučna vprašanja in neki deklici sem rekel, katerih je 6 božjih resnic; zadnji hip sem vprašanje obrnil v: koliko je 6 krat 5...
Nikdar ne bom pozabil, kakšne burke sta pod Pirnatovo režijo uganjala ob pustu Antonče (lože Molk) in Maklavov (Petrič) lanez; najprej sta bila pogrebca, pa jima je dec padel s ploha in sta vsega trdega prislonila kar ob zid... potem sta bila brivca in sta jedla tisto peno, ki je bila v resnici smetana ... kaj vse so si izmislili!
)a, nekoč je bilo igranje in kultura del nas in življenja same vasi. Rilo je enostavno lepo! Enkratno! Neponovljivo!«
318., 319. Brezjansko polje, 1981. Igrajo: Janez Bolha, Mojca Cepon, lanez Dobrovoljc, Mojca Dobrovoljc, Elo Hladnik, Magda Japelj, Stane Kržič, Stane Malovrh, Mirko Oblak. Zvone Skof, Bojan Šurca, lanko Vidmar, Igor 2ilavec, Matjaž Zirovnik, Tone Znidarii i. (Vir: Matjai Zirovnik.)
317. Pust na Vrhniki. 20. februarja 1966. V Brdavsa našemljeni Urban Zirovnik. (Vir: Urban Zirovnik.)
320. Človek s tisočerimi dolžnostmi.
Matjaž Zirovnik in Magda lapelj. (Vir: Matjai Zirovnik.)
321. V začetku 80. let so mladinci iz Verda in z Vrh nike skupaj pripravljali predstavo Veronika: Dragan 2ivadinov, Cvetka Friderik, Matjaž Žirovnik. (Vir: Matjaž Žirovnik.)
V	sedemdesetih letih so mladinci kot Gledališka skupina Verd, nekajkrat združeni pa tudi z vrhniško gledališko skupino, na odru Zadružnega doma v Verdu, v Cankarjevem domu na Vrhniki in gostovanjih uprizorili še nekaj predstav: Miklova Zala, Trije tički, Rožmarin, Veronika (Franček Rodolf), Dama Škrat (Pedro Calderón de la Barca), Lizistrata (Aristófanes), O, ne, ščuke pa ne (Tone Partljič), Brezjansko polje (Željko Kozinc), Robinzon in dekleti (Sergej Mihalkov), Človek s tisočerimi dolžnostmi (Marjan Marine), Komedija o komediji (Marjan Marine), ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja pa recital: V areni življenja sem stal (dramaturg: Jože Rode, režija: Jože Vozny).
V	80. letih je kot zadnji prežitek vsemogočih nekdanjih dejavnosti nova generacija mladih Verjanov organizirala še nekaj vsakoletnih proslav, recitacij, komemo-racij in otroških gledaliških predstav ob različnih praznikih, in sicer: 8. marca ob dnevu žena, 27. aprila ob dnevu osvobodilne fronte, ob dnevu mrtvih in 29. novembra ob dnevu republike (pod vodstvom Ksenje Petrič, Mirka Oblaka, Marinke Dobrovoljc, Tatjane Oblak, Nataše Oblak, Darje jare...).
Danes pripravijo v novem Gasilskem domu otroške igrice le še konec decembra, ob prihodu Dedka Mraza. Zadružni dom, na odru katerega so se odvijale igre in ra-znorazni nastopi, se je v 90. letih prelevil v disko klub, danes je prezidan v privatna stanovanja. V novem Domu krajevne skupnosti, ki je hkrati tudi Gasilski dom, odra in dvorane ni.
Na nekdanje čase, ko so generaciji za generacijo zgoraj opisane dejavnosti krajšale čas in širile obzorje, spominja le še udor-na dolina Matjažcvka pred Retovjem; po dolgih letih zaraščenosti je danes redno košena in negovana.
322.1 .eta 2007 se je v Matjaževki lik poleg komaj še slutenih ostankov nekdanjega žagovinastega odra zopet odvijala krajša predstava: učenci 4. razredov OS Ivana Cankarja Vrhnika so pod vodstvom učiteljice Lidije Rajer uprizorili nekaj odlomkov iz zbranih pripovedi Svi šle tvakapavat turlca na Mah. Na fotografiji je odlomek iz Bele žene, zapisane po pripovedovanju Urbana Zirovnika. (Vir: Tatjana Oblak Miliinski.)
OSTALI INFORMATORJI:
Marina Kunstelj, Majda Rihar, Roza Riz-man, Ivanka Tušar, Metka Verbič, Francka Zakelj, Mari Žirovnik.
OPOMBA:
nekateri podatki (letnice, imena, naslovi) morda niso povsem točni, ker je članek nastal na podlagi ustnih virov.
Roman Pust
KRONIKA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA STARA VRHNIKA
Od nastanka Prostovoljnega gasilskega društva na Stari Vrhniki, ki se je zgodilo 31. maja 1908, je minilo že sto let. Tajnikom in zapisnikarjem društva gre zahvala za vestno zapisovanje dogajanja v društvu skozi vsa leta delovanja1, saj si na podlagi teh zapisov danes zlahka ustvarimo vtis takratnega časa.
Na ustanovnem zboru je 26 izvršujočih članov izmed sebe izvolilo Ivana Mesca za prvega načelnika društva ter sklenilo kupiti potrebno gasilsko opremo. S tem je bilo ustanovljeno eno izmed prvih gasilskih društev v občini Vrhnika. Vsaj dvajset let kasneje pa so se pričela ustanavljati gasilska društva tudi po sosednjih vaseh.
V prvih zapisih občnih zborov razberemo, da so na zemljišču, ki ga je daroval načelnik Ivan Mesec, gasilci postavili prvi dom za gasilsko orodje. To je bila mala hišica, ki pa sojo čez nekaj let dozidali in povečali. Gasilcem delovne vneme ni manjkalo, saj so s svojim zagnanim delom prispevali k postopnem razvoju gasilskega društva. Kmalu so razvili in slavnostno blagoslovili svoj gasilski prapor, društvo je pristopi-
k-csclica, 1922, foto: I. Tischler (Joto hruni: Fmu Goričan).
lo k električni zadrugi na Vrhniki, gasilci pa so prirejali gasilske vrtne veselice ter se tudi sami v velikem številu udeleževali raznih prireditev in bili priča pomembnim dogodkom. Med pomembnešimi dogodki so zagotovo komemoracija za blagopokoj-nim Veličanstvom kraljem Aleksandrom I. ter odkritje spomenika pisatelju Ivanu Cankarju in spominske plošče na njegovi rojstni hiši na Vrhniki. Leta 1924 so za namen gasilske veselice izdali tudi list z imenom Podkuranski vestnik, ki pa ga žal niso veliko prodali, zato je gasilce odvrnil od misli o morebitnih naslednjih izdajah.
V teh mladih letih so bili starovrhniški gasilci tudi kulturno dejavni. V letih od 1921 do 1933 so prirejali komedije (A nje-
ga ni, Begunka, Koroški tihotapci. Kovačev študent, Maks v škripcih, Na sodnji dan, Velcturist, Za tretjo goro), tragedije (V valovih bolesti), operete (Študentje smo) in burke (Skopuh, Utopljenca). Večinoma so jih odigrali v vrhniškem Sokolskem in Rokodelskem domu. Kulturno udejstvovanje pa je zahtevalo svoj davek. V gasilskem delu je bilo vedno manj napredka. Vodstvo ni imelo več idej, kako gasilsko delo ponovno prebuditi. Tudi gasilna oprema je bila slaba. Brizgalna je bila zastarela,
324. Gledališka predstava Za tretjo goro. 1924 (foto: last F. Caserman).
325. Blagoslov obnovljenega gasilskega doma Stara Vrhnika, 1930 (foto: last I. Školč).
cevi so pokale, moštvo pa tudi ni imelo pretiranega veselja do gasilskega dela.
Leta 1938 je staro dolgoletno vodstvo zamenjalo novo, ki je napravilo nekaj odločilnih korakov, tako da je delo društva ponovno spravilo v pogon. Društvo je namreč kupilo novo motorno gasilno črpalko ter prvi avtomobil za prevoz črpalke in moštva, kar je zopet privabilo v društvo tako stare kot tudi nove člane. V vasi je ponovno zraslo veselje do gasilstva. Vzpon je bil tako strm in mogočen, da se je društvo leta 1938 udeležilo kongresa Gasilske zveze v Ljubljani in na tekmovanju zasedlo tretje mesto. Gasilci so natreni-ranost z velikim veseljem razkazovali tudi na požariščih, saj so ponekod prišli zadnji na po-žarišče, vendar so zavoljo odličnega rokovanja z opremo ter poznavanja gasilskega dela med prvimi oddali vodo. V tem času seje pojavil tudi prvi zametek prve pomoči v društvu - edini pomoč nudeči človek samarijan. To so bila leta, ko je srce utripalo, da je pokalo po šivih od vznemirjenja, energije in volje. Vse to veselje pa je na žalost prekinila vojna.
326. Razvitje novega prapora. 1931, foto: Ivan Tischler (folo: lasi Ivanka Skok).
Po vojni so sc gasilci ponovno zbrali in poskušali spraviti gasilsko društvo nazaj v zagon. Bilo je težko. Italijan, ki je živel v gasilskem domu, je večino orodja in opreme med vojno razprodal, dom pa skoraj popolnoma razdejal. Le srčnost in vztrajnost gasilcev je počasi spravila stvari zopet nazaj na svoje mesto. Ker so bili gasilci hkrati tudi prebivalci Stare Vrhnike, so s svojim delom pomagali tudi pri razvoju vasi, kar je bilo gotovo razvidno na raznih delovnih akcijah. Leta 1954 je bil eden izmed pomembnejših podvigov tudi gradnja »Lope« - zadružnega doma na Stari Vrhniki.
Gasilci sc lahko pohvalijo, da so bili na sprejemu indijskega predsednika Nehruja leta 1955. Zabeležena je tudi ena večjih poplav na Vrhniki, ki se je zgodila leta 1965, kjer so starovrhniški gasilci pomagali s črpanjem vode iz hiš.
Vendar pa je bil povojni čas težak za vse, ne le za gasilce. Gasilska zveza in razni skladi v občini so s svojimi denarnimi prispevki pomagali ubraniti propad društva. Pa se tako ni godilo le gasilcem na Stari Vrhniki! Tudi ostala društva so bila v slabem stanju. Zanimiv je dogodek iz leta 1968. Gasilski avto je bil star in neuporaben. Aloščenkov Francelj je takrat že imel svoj osebni avto. Njegova ideja je bila, da v primeru akcije pridrvi z avtom do gasilskega doma, zapreže avtomobilsko prikolico z naloženo gasilno opremo in skupaj s člani odhiti na požarišče. Tako se je nekega dne zgodilo, da se je Francelj ravno odpravil z avtom na Vrhniko, ko je zagledal gost črn dim, ki se je valil iz Sinje Gorice. Takoj je obrnil vozilo, spotoma na domu pobral Toneta Homovca, s katerim sta potem skupaj v gasilskem domu priključila prikolico, nanjo naložila potrebno gasilno opremo in odhitela v Sinjo Gorico.
_S.*l
327. Gasilci, pred gasilskim avlomobilom ¿namke liat (Joto: last Franci Caserman).
Tja sta prispela kot prva prva gasilca!
Časi zares niso bili rožnati. Tudi z avtomobili je bil križ. Avto je bil v garaži, vendar so se z njim večinoma ukvarjali mehaniki in serviserji. To je spel počasi načenjalo voljo do gasilskega dela. Člani društva so raje počenjali kaj drugega, kot pa da bi se ukvarjali z gasilstvom. Peščica članov pa je vztrajala. Ni zavrgla tistega malo, kar je ostalo. Opremo in dom pa je vedno bolj načenjal zob časa. Vendar pa se je v sedemdesetih letih povrnilo nekaj volje, saj se je pred gasilskim domom položil asfalt, gasilci so izdelali lesene mize in klopi, ki so še vedno uporabne na gasilskih veselicah, s pomočjo Gasilske zveze Vrhnika pa je društvo dobilo tudi novo motorno brizgalno Roscnbaucr. V tem času se je pokazal še dodaten problem, to je oskrba z vodo. Obstoječa infrastruktura ni bila kos vse večji porabi vode, zato jo je v poletnih
kupljenim od poklicnih ljubljanskih gasilcev, 1951
mesecih večkrat zmanjkalo. Gasilci so se proti temu borili tako, da so skrbeli za vodnjake in za dostop do vodnih zajetij na vasi. Vendar pa uporabe vode iz vodnjakov niso mogli kar prepovedati in jo hraniti za požarno vodo, saj je bila voda potrebna za gospodinjstva in napajanje živine. Zato je bilo v sušnih mesecih res težko.
Vodstvo gasilskega društva je vseskozi poudarjalo, da je potrebno privabiti mladino, saj bo prišel dan, ko bodo morali za delo poprijeti drugi, mlajši. Vendar pa to ni bilo lahko. Nekaj pionirjev in mladincev se je včlanilo v društvo, toda velikega napredka s tem ni bilo zaznati. V sedemdesetih letih se je stanje gasilskega doma že močno poslabšalo. Gasilci so se odločili, da se korenito lotijo popravila, kar pa je pomenilo tudi rušenje zgornjega dela doma. Požrtvovalno so nabirali prostovoljne prispevke in gradbeni mate-
rial za obnovo. Vrsto let so se borili, da bi gasilskemu domu spet vrnili prvotno podobo. In jim je uspelo! Sicer delno, vendar vzpodbudno. Dom so pozidali, postavili novo streho, potem pa je delo zastalo. Po letu 1986 večjih aktivnosti gasilskega društva ni bilo več zaznati. Sem ter tja se je še kaj slišalo o gasilcih, drugače pa je vladalo mrtvilo.
Prve spodbudne novice se pojavijo leta 1992. V Lopi, kjer se je zbirala vaška mladina, je prišlo do pobude, da se nazaj obudi gasilsko društvo, da poprimejo za delo gasilcev mladi Starovrhničani. Povžarji so izmed sebe izvolili Borisa Remžgarja za predsednika in Simona Bizjana za poveljnika. Vse je kazalo, da bo ideja o ponovni oživitvi društva uspela. Vendar pa je moralo preteči še nekaj časa, da je prešlo od besed k dejanjem. Mladina je najprej odkrila, da imajo n3 vasi zapuščeni gasilski dom, kjer so se pričeli zbirati ob večerih. Sčasoma pa so se pričeli spoznavati tudi z gasilsko opremo, ki je ležala vsepovprek. Le rosenbauerca je pridno čakala na novi avtomobilski prikolici. Z živahnostjo v gasilskem domu se je začenjalo tudi gasilsko življenje. Bizjanov Marko je na vrhniški Gasilski zvezi predstavil nove perspektivne mlade člane in vodstvu naznanil novo dobo gasilstva na Stari Vrhniki. Na občnem zboru leta 1994 mlada gcncraci-ja gasilcev tudi uradno prevzame krmilo društva v svoje roke.
Gasilska zveza je z veseljem spodbujala ponovni zagon gasilskega dela na Stari Vrhniki in je kmalu pomagala izvesti nakup TAM-čka, katerega so gasilci s skupnimi močmi predelali v prvo orodno vozilo. Pričeli so tudi z urejanjem in obnavljanjem notranjih prostorov gasilskega doma. Začeli so tam, kjer je pred leti delo končala prejšnja gcneracija. Ves svoj pro-
sti čas so namenili obnovi doma. Delali so vse sobote, čez počitnice; zunaj je snežilo, za njih pa ni bilo zime. Delali so brezkompromisno in do konca. Dokončali so obnovitev doma in se pričeli izobraževati za izprašanega gasilca. V Podlipi so doživeli tudi pravi gasilski krst, saj so jih na mokri vaji podlipski gasilci dodobra ošpricali. Mladi gasilci so želeli na svojo prisotnost na gasilskem področju še dodatno opozoriti, zato so pod okriljem Gasilske zveze Vrhnika uspešno priredili nočno gasilsko vajo na Stari Vrhniki, kjer so bila udeležena vsa gasilska društva občine Vrhnika. Gasilska desetina seje tudi vneto pripravljala na gasilsko tekmovanje, ki se je leta 1995 odvijalo na Ulovki.
Leta so hitro minevala, fantje so odrasli in nastopil je čas odhoda k vojakom. Veliko se jih je odločilo za civilno služenje vojaškega roka pri gasilcih v Sežani, kjer so si pridobili še dodatna znanja s področja tehničnega reševanja in prve pomoči. Ti tako imenovani »oporečniki« so kasneje postali tudi sestavni del občinske enote Civilne zaščite, nekateri pa so tudi člani državne ekipe Civilne zaščite za reševanje na vodi. V garaži gasilskega doma so se pojavljala vedno novejša in boljša vozila, od kombijev do terenskih vozil. Vseskozi pa so člani skrbeli za gasilski dom. Ze obnovljenega so ga še dodatno pomladili z menjavo oken, strešne kritine in vgradnjo novih garažnih vrat na električni pogon.
Leta 2000 so člani PGD Stara Vrhnika povsem po naključju prišli v stik s poklicnimi gasilci iz Arizone, ki so bili na obisku v Sloveniji in katerim so prikazali nekaj praktičnih vaj. Navdušenje Američanov je bilo nepopisno. Med Američani ter Starovrhničani so se spletle odlične prijateljske vezi. Na povabilo gasilcev iz Arizone so se trije člani PGD Stara Vrh-
328. Člani PGD Stara Vrhnika. 2000 (foto: last POD Stara Vrhnika).
nika za mesec dni odpravili čez lužo, kjer so jih v mestu Green Vally gostili ameriški poklicni gasilci, s katerimi so preživljali delovne dni. To je bila odlična priložnost, saj so gasilci s tem prišli do obilo novih idej in nove vizije ter usmeritve društva.
Naslednji vrhunec, ki ga je društvo doseglo, je bilo leta 2002, ko so v garaži parkirali mercedesa s povsem pravo gasilsko nadgradnjo. To ni le vozilo za prevoz orodja, temveč pravo hitro tehnično vozilo za prevoz opreme za tehnično reševanje, nu-denje prve pomoči ter gašenje z visokim tlakom. Vozilo so opremili ob pomoči Občine Vrhnika, Gasilske zveze Vrhnika in Civilne zaščite. V letu 2008 pa so k temu dodali še novega transporterja - za prevoz opreme in moštva; vozilo pa vsebuje predvsem opremo za nudenje prve pomoči.
Nova oprema v društvu je tudi pravi ma-
gnet za privabljanje novih članov. Prihajati so pričeli novi člani tudi izven Stare Vrhnike: z Vrhnike, iz Verda, Borovnice, Logatca in Ljubljane. V društvo so vstopili tudi pionirji. Mešana struktura predstavlja še dodatno osvežitev in poživitev dela v društvu, starostna struktura društva pa je izredno mlada. Gotovo je PGD Stara Vrhnika po sestavi v celi Sloveniji eno najmlajših gasilskih društev.
Kot prispodoba na oživitev pozabljenega društva se člani tudi dejansko ukvarjajo z reševanjem življenj. Člani PGD Stara Vrhnika znajo nuditi prvo moč poškodovancem kot pravi strokovnjaki in profesionalci. Za to imajo na voljo najsodobnejšo opremo in potrebno znanje. Na tem področju sodelujejo z Zdravstvenim domom Vrhnika in Reševalno postajo Ljubljana. Tudi Gasilska brigada Ljubljana na terenu računa na pomoč Stare Vrhnike. Poleg
tega pa so gasilci tudi jamarji in potapljači, ki s svojim delom še dodatno širijo področje dela društva.
Delo društva pa je pomembno tudi za celotno občino Vrhnika, saj skupaj s PGD Vrhnika in PGD Verd tvorijo osrednje gasilsko društvo na Vrhniki, kar pomeni, da so sestavni del gasilskega jedra, na katerega lahko prebivalci občine Vrhnika računajo ob vsakem klicu na pomoč.
Gasilci praktično nimajo prostega časa. Ob vsakodnevni zaposlitvi in domačih opravilih se pogosto udeležujejo delovnih akcij na vasi ter sodelujejo na raznih prireditvah, kjer skrbijo za požarno varnost. Tudi sami vsako leto konec avgusta pripravijo gasilsko veselico, konec leta pa nabirajo prostovoljne prispevke z raznašanjem gasilskih koledarjev. Pohvalijo se lahko tudi z zglednim sodelovanjem z vaškim kulturnim društvom, s športnim društvom ter Krajevno skupnostjo. S skupnim delom jim je skupaj uspelo po dolgih letih spet vrniti živahnost v srce Stare Vrhnike.
Ob praznovanju stoletnice društva so gasilci priredili slavnostno sejo 31. maja 2008, kjer so podelili odlikovanja in priznanja najvidnejšim in najzaslužnejšim članom društva, predvsem pa je bila deležna odlikovanj starejša generacija gasilcev, ki je leta 1994 predala delo mladim. Priredili so tudi gasilsko veselico z veliko gasilsko parado, in sicer 30. avgusta 2008. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili tudi štirje ameriški gasilci, katere je dru-
329. Novo vozilo z najsodobnejšo opremo za nudenje prve pomoči, foto: Gregor Furlan, 2008 (foto hrani: PGD Stara Vrhnika).
štvo gostilo teden dni. Razkazalo jim je dobršen del Slovenije. V znak prijateljstva in povezanosti jim je na prireditvi župan občine Vrhnika dr. Marjan Rihar predal državno in občinsko zastavo. S temi nepozabnimi trenutki je bila obeležena okrogla obletnica obstoja društva.
Na poti stoletja je društvo doživelo veliko lepega in preživelo tudi veliko težkih trenutkov. Vse preživete preizkušnje so le še dodatno okrepile zavest gasilcev, kar je dokaz, da člani Prostovoljnega gasilskega društva Stara Vrhnika niso pasivno spremljali dogodkov, temveč so z vso voljo in močjo, ki so jo premogli, držali društvo pokonci. Prepričanje v uspeh ni zamrlo tudi takrat ne, ko je bilo videti, da je zgodba že končana. Samo srčna želja, dobri medsebojni odnosi in humani namen lahko obdržijo društvo tudi po stotih letih trdno povezano med seboj in dobro vgnezdeno v domačem kraju. Zagotovo drži njihov rek: »Gasilstvo ni hobi!«
OPOMBA:
1 Sto občnih zborov PGD Stara Vrhnika, 1908 —2008. Zbornik, ur. Roman Pust, izdalo PGD Stara Vrhnika, 2008.
Olga Pivk, Janez Žitko
ELEKTRIKA NA NOTRANISKEM
Prispevek k zgodovini elektrifikacije
Elektrifikacija na današnjem ozemlju Slovenije je bila v prvih letih združena z velikimi težavami, predvsem sojo zavirali veliki stroški pa tudi odpor proti novota-rijam. Posamezna industrijska in rudarska podjetja so si postavljala lastne elektrarne, za javno porabo so skrbele številne lokalne, občinske, zadružne in zasebne javne elektrarne, ki pa so poslovale kot obrtna pridobitna podjetja. Šele tik pred prvo svetovno vojno je Kranjski deželni odbor nameraval izvesti splošno elektrifikacijo in nuditi najširšim krogom elektriko po nizki ceni, kar pa je vojna prekinila.'
Električna luč je na Slovenskem prvikrat zasvetila v Mariboru aprila 1883, ko je mariborsko podjetje Kari Scherbaum, parni mlin, vpeljalo v svojem obratu električno razsvetljavo za 36 žarnic. Naslednje leto je električna luč obsijala podzemeljske krasote Postojnske jame. Za to je poskrbela lokomobila in enosmerni dinamo stroj 12 kW, 110 V. Namesto žarnic so uporabljali obločnice, ki so dajale močnejšo luč. V Laškem so leta 1885 postavili prvo napravo za proizvodnjo elektrike na vodni pogon pri nas, zaradi nestalnih količin vode pa so za rezervo imeli tudi parni stroj. Leta 1888 so v topilnici svinca in srebra v Litiji elektriko prvič uporabili za pogon elektromotorjev
za črpanje vode iz Save v tovarno. Vse te naprave so proizvajale enosmerni tok, izmenični se je začel uveljavljati šele po letu 1891.
V začetku so elektriko uporabljali le v industriji predvsem za razsvetljavo. Širšemu krogu uporabnikov pa elektrika še ni bila dostopna ne v mestih in še manj na po deželju. Kot pogonske stroje so uporabljali parni stroj in vodna kolesa, ne pa še motorjev z notranjim izgorevanjem.
Do konca 19. stoletja je bilo zgrajenih 35 elektrarn, vendar je bila večina še na enosmerni tok, kar je onemogočalo prenos elektrike na večje razdalje. Za pogon dinamov je prevladovala uporaba vodne sile, za rezervo pa so postavljali tudi termične pogonske stroje (bencinske, dieslo-ve motorje).2
Leta 1893 seje začela postopna elektrifikacija rudnika živega srebra v Idriji. Na reki Idrijci so zgradili hidroelektrarno, montirali so francisovo turbino moči 35 KM za dinamo 25 kW za razsvetljavo topilnice. Školja Loka je bil prvi kraj v Sloveniji, kjer je leta 1894 hkrati dobilo elektriko večje število meščanov, pa tudi cestno razsvetljavo.
Ljubljana je leta 1895 zgradila novo splošno bolnišnico. Ker pa v mestu še ni bilo elektrike, so morali postaviti lastno napravo za razsvetljevanje bolnice. Naslednje leto je dunajska firma Siemens-Halske z Dunaja poskusila pridobiti interesente za gradnjo elektrarn s praktično reklamo. V Trubarjevem parku (danes je tam pravoslavna cerkev) so na lastne stroške zgradili elektrarno. Postavili so leseno barako in vanjo postavili lokomobilo, dinamo z napetostjo 2 X 150 V in s tem razsvetljevali Narodni dom. Naprava je kasneje pogorela.1
Še istega leta je občinski ljubljanski svet sklenil zgraditi lastno termoelektrarno. Leta 1898 je v Ljubljani prvič zagorela električna luč iz lastne elektrarne. Vendar pa že kmalu ni več zadoščala vse večjemu povpraševanju. Časopis Slovenec je leta 1904 poročal, da bo potrebno povečati mestno elektrarno Ljubljana ali pa dobavljati električno energijo od drugod, kajti »vsako leto se poveča odjem do 2000 žarnic«. Mestni občini je Lenarčič z Vrhnike ponudil dobavo elektrike, vendar posel očitno ni uspel, ker kasneje ni več omenjen.
Postopoma pa se je v proces elektrifikacije poleg industrije, posameznikov in zadrug začela vključevati tudi dežela. V letih 1909-1910 je Deželni odbor izvedel informativni ogled vseh voda na Kranjskem, ki bi prišle v poštev za gradnjo večjih naprav. Izdelali so dva načrta za gradnjo elektrarne na Savi med Radovljico in Globokim ter na Završnici pri Mostah.4
Prva svetovna vojna (1914-1918) - in s tem povezano pomanjkanje materiala ter vpoklici kvalificiranega kadra v vojsko - je upočasnila začeto akcijo elektrificiranja. Vendar so še pred koncem vojne končali HE Fala, novo trboveljsko TE in HE Zavr-šnico. Deželni odbor je leta 1915 ustanovil
lastno elektrifikacijsko podjetje Kranjske deželne elektrarne (KDE), ki naj bi upravljalo elektrarne in izvajalo elektrifikacijo. Konec leta 1918 pomeni rekorden porast novih električnih zmogljivosti. Enosmerni sistem seje zmanjšal na minimum. HE Završnica v Žirovnici na Gorenjskem je bila prva elektrarna, ki je bila zgrajena v akciji za elektrifikacijo podeželja. Vse ostale so bile namenjene elektrifikaciji industrije, obrti in mest. S tem so storili tudi velik korak v smeri elektrifikacije na daljše razdalje, kar je omogočala uporaba trifaznega toka. Že med vojno so prek daljnovodov elektrificirali kraje Bled, Zgor-njesavsko dolino, proti Kranju itd. Tudi povezav med elektrarnami do takrat skoraj niso poznali. Le rudnik Mežica je svoje elektrarne povezal med seboj že v začetku tega stoletja. Za osrednjo Slovenijo so elektrifikacijo izvajale KDE, za severovzhodni predel elektrarna Fala, zraven pa je bilo še nekaj pomembnih zasebnih podjetij. Intenzivnost elektrifikacije je bila zelo odvisna tudi od političnih sprememb.5
ELEKTRIFIKACIJA NOTRANJSKE
Kot povsod drugod je bila tudi na tem področju elektrifikacija najprej prepuščena pobudi in potrebam posameznikov in zadrug. Zgrajene so bile naslednje male elektrarne v zasebni lasti:*
VVindischgraetz je v Planini za potrebe svojega gradu montiral parni kotel, ki so ga kurili z lesnimi odpadki, para je vrtela parni stroj, ki je poganjal električni dinamo in črpalko za vodo.
Verd parketarna. Lastnik Lenarčič je okrog leta 1910 energetsko opremil svoj obrat, saj je kupil parno lokomobilo 40 KM. Delovne prostore je osvetljeval z dinamo strojem za enosmerni tok, ki pa ga je leta 1921 na-
330. Zapornice HF. Parketarnc
331. Strojnica Parketame Verd
domcstila vodna turbina z močjo 30 KM in je služila tudi za pogon strojev. Ker je bila oskrba z energijo nezadostna, je Josip Lenarčič leta 1931 vgradil novo turbino 80 KM in kupil novo lokomobilo 100 KM ter generator. To je dalo dovolj elektrike za pogon strojev v parketarni in opekarni ter razsvetljavo posestva in vasi Verd. Električno omrežje je bilo zgrajeno do rokodelskega doma na Vrhniki, kjer so uporabljali obločnico za kino projektor. Za razsvetljavo so dobili elektriko Notarjevi, Lovrenčičevi, Špeharjevi, Črni orel in še nekaj hiš.7
Breg pri Borovnici. Anton Kobi je za lastno zabojarno in žago leta 1910 zgradil električno centralo moči 10 kVA, ki jo je poganjala lokomobila. Delovala je do leta 1950.
Bistra pri Vrhniki. Ob izviru potoka pri gradu v Bistri je leta 1911 graščak Franc Gale zgradil mHE moči 60 kVA in napetosti 1 kV za preskrbo graščine in žage z elektriko. Turbina je preko jermenskih prenosov poganjala dva generatorja: manjšega za razsvetljavo gradu in večjega za pogon žage. Večji deluje še danes, z manjšo močjo 35 kVA in s standardno napetostjo 220/380 V, za ogrevanje prostorov Tehniškega muzeja Bistra.®
•t
332. Elektrarna grad Bistra (Gale)
Dobračeva - Žiri je bila prva elektrarna v žirovskem predelu. Na potoku Dobračeva je leta 1911 zgradil J. Potočnik vodno napravo z dinamom 12 kW, 220 V s finančno pomočjo približno 30 odjemalcev, ki so zgradili tudi omrežje v žirovskih vaseh Dobračeva in Stara vas. Naprava je prenehala delovati, ko so leta 1924 zgradili v Fužinah večjo napravo, ki se danes imenuje HE Sora-Fužine.
Laze pri Planini. Pri železniški postaji Planina je zaselek Ravnik, kjer je imel knez VVindischgratz svoje lesno predelovalne obrate. Tu je leta 1916 zgradil velik rezervoar za vodo in montiral lokomobilo z dinamom moči 15 kW za potrebe obrata in za prebivalce Ravnika.'
Vodno elektrarno Sora - Fužine pri Zireh so pričeli leta 1922 graditi bogatejši domačini (okrog 80), ki so ustanovili delniško družbo Električna gospodarska družba Ziri. Delničar je bil tudi Leskovec (Smre-kar) iz Smrečja ter nekateri Vrhničani. Ze med gradnjo so večje povodnji večkrat poškodovale gradbene objekte. Končno je bila naprava v novembru 1924 dograjena. Stroški so znašali okrog 7 milijonov dinarjev. Vgrajeni sta bili dve turbini 300 in 218 KM ter generatorja 250 in 165 kVA 3,3 kV. Elektrarna je dajala nad 2 milijona kWh. Leta 1932 je proizvedla ca. 155 000 kWh, od tega so prodali 117 000 kWh: elektrarni na Vrhniki nekaj nad 47 000 kWh, ostalo pa na drobno. Cena za razsvetljavo je bila 2-7 dinarjev, za motorje 1-3, za javno razsvetljavo 2-7 in za industrijo 0,70 dinarjev za kWh. Elektrarna je letno proizvedla od 2 do 2,5 milijonov kWh.10
333. Jez za mHE Fužine
in
Katastrofalne povodnji v letu 1926 1927 so poškodovale strojnico in del 900 m dolgega cevovoda. Zaradi teh nesreč je bila žirovska okolica gospodarsko skoraj uničena, delničarji so obupali. Elektrarno je prevzela banovina, najela obnovitveno posojilo 3 milijone dinarjev in jo obnovila ter kasneje dala v opravljanje Kranjskim deželnim elektrarnam (KDE). Ker je energija preostajala, so leta 1924 zgradili 10 kV daljnovod iz Fužin preko Žirov do
Vrhnike. Prva zidana transformatorska postaja je bila na Čuži na Vrhniki (Tičnica - sedaj je ni več), ki je napajala odjemalce električne energije na Stari cesti na Vrhniki. Istočasno je zgradila transformatorsko postajo tudi Usnjarna Pollak. Mlekarna se je tudi priključila na elektriko. Ze leta 1925 je Mlekarna nabavila elektromotor in vgradila transmisijo.
Prvi predsednik eiektrifikacijskega odbora na Vrhniki je bil učitelj Ivan Michler. Za Staro cesto in Podlipsko cesto sta potek elektrifikacije nadzorovala kolar Franc Zitko (1898-1983) in mizar Ivan Rožma-nec (1882-1961), ki sta si tudi takoj nabavila elektromotor za krožno (band) žago. Ze pred drugo svetovno vojno je bila javna razsvetljava tudi na Stari cesti na Vrhniki.
Dovodno cev za mHF. Fužine, ki je bila v začetku lesena, so leta 1983 zamenjali z betonskimi, in sicer premera 1,2 m v dolžini 940 m. Sedaj sta zamenjana tudi oba generatorja s 400 in 340 KVA.
Elektrarna Bistra. Načrt zanjo je leta 1912 dala narediti Frančiška Kobi, por. Zupan (1899-1991), hči Antona Kobija (1862-1919), posestnika in trgovca z Brega pri Borovnici, ki je imel v lasti tudi parno žago, opekarno, gostilno in trgovino z lesom. Delo je prekinila prva svetovna vojna in se je nadaljevalo nekaj let po prvi svetovni vojni."
/f/t-HA",
/
334. Zig in podpis Franika Zupana
335. Centrifugalni regulator mHE Bistra
V to H H sta bili vgrajeni dve turbini moči 67 in 36 KM in generator 40 kVA, napetosti 400/231 V. Manjša francisova turbina z navpično osjo 36 KM je poganjala tran-smisijo v obratu mlina in je bila zgrajena leta 1936. Dvojna francisova turbina z vodoravno osjo moči 67 KM pa je poganjala generator, ki je oskrboval z elektriko področje Bistre, Borovnice, Brega in Dola. Cena za razsvetljavo je bila 5 dinarjev za kWh.
Načrt za 3 kV daljnovod in razvod nizkonapetostnega omrežja je leta 1932 izdelal F. Hladnik iz Ljubljane. V idejnem načrtu je bilo predvidenih 88 lesenih nosilnih drogov za daljnovod, 3920 m bakrene žice 3 x 35 mm2, skupne teže 3700 kg. Od elektrarne Bistra-Dol do /eruhe pri Borovnici in odcepa za Breg je bil zgrajen daljnovod z napetostjo 3 kV. V elektrarni je bil montiran transformator moči 41 kVA, v Jeruhi moči 35 kVA in na Bregu 6 kVA. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano leta 1923, dve leti kasneje pa koncesija za obratovanje naprave za proizvajanje in napeljevanje elektrike.
Ker so se lastniki parcel, kjer naj bi potekala ravna trasa, temu uprli, so trasni načrt v celoti spremenili tako, da so premaknili traso daljnovoda na robove parcel. Trasa se je tako podaljšala za 390 m, za dodatnih 370 kg seje povečala tudi teža bakrene žice in tudi število lesenih nosilnih drogov. Na Bregu so zgradili 760 m in v Borovnici 3060 m nizkonapetostnega omrežja. Na Bregu je bilo postavljenih 29 in v Borovnici 92 lesenih drogov.
Zupanova hči Frani^c, por. Kobler, je ob denacionalizaciji dobila nazaj mlin in elektrarno, ki jo je njen sin Gregor Kobler leta 1994 delno posodobil: na manjšo turbino je montiral asinhronski stroj 15 kVA, požiralnost turbine je 2,1 m Vs, padec vode 1,65 m; na drugo pa asinhronski stroj 55 kVA, ki daje v najboljših pogojih največ 35 kVA. Padec vode je 3,120 m in požira 2,1 mVs vode. Narejen je tudi dovodni betonski kanal dolžine 65 m, širine 3 m in višine 1 m. Proizvedeno električno energijo oddajajo v distribucijsko omrežje Elektro Ljubljana okolica.
notranjost HE

336. Lastnik Kobler Gregor -
337. V Peklu pri Malnarju na Dobravi, 1936 (akvarel, avtor neznan)
Zadružna elektrarna Dobrova je oskrbovala kraje: Brdo, Brezovica, Draževnik, Gaberje, Kožarje, Podsmreka, Razori, Ko-manija, Stranska vas. Povezana je bila z elektrarno Češenj v Šentvidu nad Ljubljano. Imela je turbino 42 KM, generator 30 kVA, 3000 V in napetost omrežja 380/220 V. Leta 1935 so odstranili omrežje 3 kV in postavili dve transformatorski postaji (TP) Kožarje žaga in Dobrova ter zgradili 2,5 km voda 20 kV. Pregrado na Grada-ščici so podrli leta 1967 ob regulaciji, na mestu elektrarne pa so zgradili stanovanjsko hišo Razori št. 14. Danes lahko vidimo le še nekaj ostankov nekoč 100 m dolgega dovodnega kanala. Zaselek pa se imenuje Centrala.12
V Peklu pri Malnarju na Dobrovi št. 33 (danes Polhograjska c. 57) sta imela Frančiška in Ivan Oven mlin in žago na Gra-daščici. Padec vode je bil 2 m. Leta 1939 so žago modernizirali in vgradili francisovo turbino moči 9 KM, ki jo je izdelal Bo-štnar iz Šiške, ter dinamo, s katerim so do leta 1947 skrbeli za domačo razsvetljavo. Žaga je prenehala delovati leta 1952; mlin, ki je nekdaj imel 5 lesenih vodnih koles, ob ukinitvi le še tri, pa leta 1955.
Zadružna elektrarna v Cerknici je bila zgrajena leta 1927. Imela je dieslov motor za 70 KM, ki je poganjal 50 kVA, 400/231 V. Leta 1930 je proizvedla 20 000 kWh. Omrežje je obsegalo Cerknico in okolico v dolžini 2,5 km. Cena za razsvetljavo je bila 7.50 dinarjev, za motorje pa 4. V posest K DE je prišla novembra 1933.
Elektrarna v Dolenjem Logatcu. Lastnik je bil Gabrijel Oblak na Brodu. Obratovati je začela leta 1924 na pogon z lesnimi odpadki. Oskrbovala je Dolenji Logatec. Imela je lokomobilo moči 70 KM, dinamo enosmernega generatorja moči 40 kW, 2 x 220 V. V letu 1931 je znašala produkcija ok. 60 000 kWh. Cena za razsvetljavo je bila 4 dinarje in za motorje 1,50-3 za kWh.
Vinko Tomšič (1898-1981) z Vrhnike je leta 1933 za pogon mlina na Hribskem potoku vgradil francisovo turbino z navpično osjo, ki je preko transmisij poganjala mlin in od leta 1935 tudi dinamo. Druga turbina z vodoravno osjo moči 10 KM je bila montirana za žago, danes pa je namenjena za pogon asinhronskega stroja moči 15 kW za proizvodnjo elektrike.
Industrija usnja Vrhnika
je po drugi svetovni vojni poleg tega, da je bila priključena na javno omrežje, ob konicah imela tudi svojo oskrbo z elektriko. Para je najprej poganjala trifazni generator okrog 200 kVA, kasneje pa so postavili dva nova 500 kVA generatorja, ki so ju odstranili šele pred nekaj leti.
KRANJSKE DEŽELNE ELEKTRARNE (K DE)
Z razvojem izmenične električne energije je bil omogočen prenos visoke napetosti na velike razdalje preko daljnovodov, od elektrarn do mesta njene uporabe v krajevnih nizko napetostnih omrežjih. Tako so v večjem obsegu začeli izvajati tudi elektrifikacijo podeželja. Na Notranjskem so leta 1924 K DE zgradile 10 kV daljnovod Fužina-Ziri-Vrhnika. Električno energijo so prodajali v pavšalu, glede na moč pri-klopljcnc žarnice oz. motorja in kasneje po izmerjeni porabi elektrike po števcu.13
Leta 1933 so zgradili 32 km dolg daljnovod 20 kV Vrhnika-l.ogatec-Rakek-Cerknica, s štirimi transformatorskimi postajami in s krajevnim omrežjem. Zraven so priklju-
čili transformatorske postaje v Dolenjem Logatcu (50 kVA), Gorenjem Logatcu (30 kVA), lvanjem selu (20 kVA) in v Cerknici (30 kVA). Z notranjskim daljnovodom se je izboljšal odjem elektrike iz HE Ziri.
Leta 1934 so iz Ivanjega sela KDE zgradile 2,5 km dolg odcep za TP Planino (30 kVA) ter nad 4 km lokalnega omrežja. Naslednje leto so iz Kale do Hotedršicc napeljali 5 km dolg vod napetosti 20 kV in postavili transformator moči 30 kVA.
Naslednje leto je bil zgrajen 23 km dolg daljnovod Čmuče-Vrhnika za napetost 20 kV. S tem je bila elektrarna v Zirch povezana z ostalim KDE omrežjem. Na Vrhniki so pri Lenarčičevi opekarni postavili zvezno transformatorsko postajo, ki je povezovala novi daljnovod za 10 kV iz HE Ziri z vodom 20 kV iz Črnuč. Na ta daljnovod so priklopili tudi električno omrežje nekdanje strojne zadruge v Dobrovi.
V letu 1937 so načrtovali nadaljevanje elektrifikacije tako, da bi z električno energijo oskrbeli Bloško planoto in okolico Starega trga ter povezali Notranjsko z Dolenjsko, kar bi stalo približno 5.500 000 din. TP za Begunje-Lož-Iga vas je bila postavljena leta 1939, za Bloško planoto in Stari trg pa šele leta 1947.
KDE so leta 1945 z uredbo Narodne vlade Slovenije prišle v sestav Državnih elektrarn Slovenije (DES), ki so nadaljevale elektrifikacijo.
338. Izgradnja transformatorske postaje pri Opekarni na Vrhniki
MALE HE NA PODLIPŠČICI IN NJENIH PRITOKIH'4
Podlipska vaška mHE, moči 9 kW
Valavcova mHE, moči 4 k\V
Kovtrova mHE hišna, moči 0,25 k\V
Aluhovcova mHE, moči 2,2 k\V
Kočarjeva mHE, moči 7,5 kW
Zlovševo Bogatajeva mHE, moči 6 k\V
Mesarjev mlin (Verbičeva usnjarna) mHE, moči II kW
Tojniska mHE hišna, moči 0,5 kW
Pajsarjeva mHE hišna, moči 0,25 kW
Mrvcova mHE hišna, moči 0,25 k\V, 19411948
Čukova mala elektrarna v Šentjoštu je bila na enosmerni tok in so jo zgradili 1942. leta. Do leta 1947 je napajala zaselek štirih hiš v Samiji v Smrečju. Lastnik Vin-cencij Malovrh, kovač, je na potoku Šujca zgradil 125 m dolg cevovod s padcem 24 m in montiral peltonovo turbino, moči 7 KM. Danes je njen lastnik Janez Malovrh iz Smrečja št. 27; montiran ima asinhronski stroj z močjo 2,2 k\V, ki deluje od leta 2000.15
Brcžnikova mala elektrarna je last Franca Oblaka iz Šentjošta, ki je leta 1990 montiral francisovo turbino z vodnim padcem 15 metrov na potoku Šujica, in oddaja do 2 kW v elektro omrežje. Včasih pa so imeli mlin na dva para kamnov.
POLHOV GRADEC Z OKOLICO"4
Grajska elektrarna v Polhovem Gradcu.
Delovala naj bi že pred prvo svetovno vojno leta 1911, vgrajena je bila v končnem delu hleva. Dinamo je poganjal diescl motor.
339. Zapornice Povletove elektrarne na Pristavi pri Polhovem Gradcu
Povletova elektrarna. Lastnik Pavel Bo-žnar. Pristava št. 16, (nova 19) v Polhovem Gradcu, je imel na potoku Veliki vodi (danes Božna) elektrarno in žago. Dve francisovi turbini, moči 5 in 15 KM, sta poganjali: prva turbina trifazni generator, druga pa žago. Padec vode je bil okrog 5 m. Z elektriko je oskrboval Pristavo in del Polhovega Gradca do cerkve že leta 1924. Dvakrat mu je naprave uničila huda po-vodenj.
Rihtarjeva žaga. Alojz Božnar s Pristave 4 (nova 15) pri Polhovem Gradcu je leta 1930 postavil na Butanjevi 7 žagarski obrat, montiral lokomobilo moči 60 KM in dinamo 4,4 kW, 220 V. Parni kotel so kurili z lesnimi odpadki, elektriko pa so imeli za domačo razsvetljavo in brušenje žag. Zago so po vojni nacionalizirali. Obzidje žage še stoji. Stroje pa so demontirali.
Plenkova elektrarna pri Polhovem Gradcu št. 12. Franc Nartnik je imel že okrog leta 1935 za razsvetljavo montirano turbino moči 9 KM, danes pa generator moči 4,5 kW. Leta 1965 so montirali še močnejšo francisovo turbino moči 18 KM za žago. Padec vode je 1,8 m.
340. Jez Plenkove elektrarne v Polhovem Gradcu
Korošcova hišna elektrarna. Lastnik Anton Kucler, Briše št. 13. Leta 1940 so vgradili francisovo turbino moči 7 KM in manjši dinamo za razsvetljavo. Leta 1978 uničeni električni stroj so nadomestili z novim sinhronskim strojem, ki daje 5 kW in ga uporabljajo za bojler, pralni stroj in razsvetljavo. Danes je jez na kanalu na Mali vodi v okvari in ga nameravajo obnoviti.
Jurjeva elektrarna na Veliki Božni. Lastnik Rus Janez iz Praproč je leta 19331934 montiral francisovo turbino in generator moči 6,6 kW. Padec vode je 5 m. Z elektriko je oskrboval Prapročc, Zalog in
341. Turbinski jašek Jurjeve mHE na Veliki Božni
leta 1939 celo Črni Vrh. Delovala je do leta 1956, ko so se priključili na javno omrežje. Danes je še viden betonski jašek turbine, medtem ko se je leseni dovodni žleb že podrl, turbino pa so demontirali.
Stirmoževa hišna elektrarna. Lastnik Janez Božnar, Setnica št. 15, ima na Stir-moževem potoku zbiralni jez za vodo s padcem 16 m, montirano peltonovo turbino moči 7 KM (premer rotorja turbine 0,7 m), ki poganja 5 kW dinamo na enosmerni tok z 950 obrati; ta pa v oddaljenosti 200 m poganja enosmerni motor 3 k\V. Zgrajena je bila leta 1941-1942 in je delovala do leta 1987.
Koren Franc ima na Jelovčnikovem potoku hišno elektrarno za vikend v Setnici.
Mačkova hišna elektrarna na Mačkovem potoku. Lastnik je Jernej Malovrh, Setnica št. 13. Najprej so imeli na hudourniški pregradi leseni žleb in gonilno leseno kolo, ki je poganjalo dinamo za nekaj žarnic. Sedaj je padec vode večji, in sicer 16 m. Poganja peltonovo turbino premera 0,45 m; ta pa generator moči 3,5 kW. Dovodne cevi so fi 30/20/16 cm.
342. Hudourniška pregrada na Mačkovem potoku
V Malnu. Kovač Franc, Dolenja vas št. 13 pri Polhovem Gradcu, ima hišno elektrarno moči do 4 kW, ki jo poganja francisova turbina. Padec vode je 5 m. Poraba turbine je 160 litrov na sekundo. Izdelana je bila leta 1980.
tudi dinamo za hišno razsvetljavo in pogon motorja.
Rakuša Avgust, Selo št. 24 pri Polhovem Gradcu, ima na Petačevem potoku domačo hišno elektrarno, ki deluje le ob hudourni vodi. Cevovod je dolg 450 m in je sestavljen iz treh premerov: 250, 150 in 120 mm brez šivnih cevi (Manesman). Padec vode je 50 m in moči do 3 kW. V strojnici je montirana pcltonova turbina in generator 220/380 V.
344. Rakuševa hišna elektrarna
Pustovrh Franc, Setnik 5, je imel na Jer-nejčkovem potoku žago 8 KM s padcem 2,5 m in s požiralnostjo 305 litrov na sekundo ter z 240 obrati na minuto. Imel je
345. Rešetke pred francisovo turbino za žago in generator pri Francu Pustovrhu, Setnik
Potrebuježeva domača elektrarna. Njen lastnik je Trobec Franc, Srednji vrh št. 3. Zgrajena je bila po drugi svetovni vojni. Pri padcu vode 7 m je bila montirana francisova turbina 2 KM, ki je vrtela dinamo. Leta 1975 so montirali bankijevo turbino. Poraba vode je 5 l/s in vrti generator 16 kVA, ki pa ne daje nikdar polne moči. Potok se imenuje po Potrebuježevih.
346. Potrebuježeva Banki turbina z generatorjem
Pod Koglom. Lastnik je Franc Skopec, Smolnik št. 16. Na Potrebuježevem potoku so leta 1985 zgradili zidano strojnico z bankijevo turbino domače izdelave pri padcu vode 7 m. Na Riharjevem potoku pa imajo peltonovo turbino s padcem vode 50 m, ki skupno dajeta do 3 kW moči, in sicer za domačo uporabo.
343. Stavba Malnove (Kovačeve) mHh v Dolenji vasi
347. Generatorja hišne elektrarne pod Koglorn
Žagarjeva hišna elektrarna, Horjul št. 95 (Lovro Filipič in sin Franc). Med drugo svetovno vojno so vgradili peltonovo turbino, ki je poganjala mlin in dinamo za enosmerno napetost 220 V, ki ga je kasneje zamenjal generator na izmenični tok 220 V in moči 2,5 kW. Leseno vodno kolo je poganjalo žago. Po vojni so napravo odstranili.
Pri Malnarju, Brezje št. 35 (nova 46). Leopold Škof je imel dve vodni kolesi za mlin in žago. Nato so za mlin montirali franci-sovo turbino moči 6 KM, ki je pri vodnem padcu 1,5 m poganjala enosmerni generator 250 W, preko prenosnih osovin pa tudi krožno žago, mlatilnico in slamoreznico na daljavo 50 m. Mlin in domačo elektriko so ukinili leta 1955; naslednje leto pa so hišo priklopih na javno distribucijsko omrežje.
BOROVNICA Z OKOLICO'
Švigelj Franjo z Brega je imel dinamo 110 V za razsvetljavo.
Majaronova žaga. Za razsvetljavo gospodinjstva in žage je bila vgrajena vodna turbina, ki je poganjala dinamo.
Cukalova žaga in mlin. Med leti 1920 in 1930 so imeli za lastno razsvetljavo in raz-
svetljavo župnišča dinamo 110 V, dokler ni bila vas priključena na Zupanovo elektrarno iz Bistre.
Smolova žaga je imela dinamo 110 V; ob veliki vodi je deloval tudi elektromotor za slamoreznico.
Ferdinand Švigelj (Malnar) je imel do mačo električno razsvetljavo.
Ivanova žaga in mlin na Brezovici. Pred drugo svetovno vojno so vgradili električni stroj, ki je obratoval do leta 1948 ali 1949.
Špajnova elektrarna. Zgradil jo je jožek Suhadolnik okrog leta 1938. Sprva jo je uporabljal le za lastne potrebe, nato pa tudi za razsvetljevanje vasi Niževec; po drugi svetovni vojni pa še za del vasi Za-bočevo in Brezovica pri Borovnici. Pelto-nova turbina je gnala enosmerni stroj 110 V. Obratovala je do leta 1946 ali 1947.
Na Vrhniki so po drugi svetovni vojni, 1948. leta, zgradili zidano razdelilno postajo (RP) 20 kV. Nato so se preko Borovnice in Podpeči povezali z daljnovodom iz Grosuplja. Na Zirovskcm so daljnovodu zamenjali izolacijo na 20 kV in prešli na normirano napetost.1"
Zaradi povečanih potreb po električni energiji so iz RTP Kleče do Logatca zgradili dvosistemski daljnovod 2 x 35 kV in postavili dva transformatorja po 8 MVA. Ker je bila lokacija montažne transformatorske postaje na poplavnem območju, so novo zidano postavili ob železnici pred Logatcem. Padec napetosti je z obremenitvijo porabe elektrike padel na 12 %; izgube so znašale 3,5 milijona kWh. Če pa bi napajali z napetostjo 110 kV, bi se izgube zmanjšale na 1/3 pri isti obremenitvi.
348. Razdelilna transformatorska postaja Logatec
2	x 35/20 kV
Prebivalci nekega kraja so lahko dobivali elektriko tudi od skupnega, bolj oddaljenega transformatorja. Npr. TP Drenov Grič, ki je bila zgrajena leta 1940, je oskrbovala z električno energijo vasi: Drenov Grič, Lesno Brdo, Bevke in Blatno Brezovico, torej vse okoliške vasi v oddaljenosti
3	km. Ko se je poraba večala, so leta 1958, da bi prerazporedili obremenitev in izboljšali energetsko stanje, v vasi Bevke zgradili novo TP, v Blatni Brezovici pa leta 1966. S povečevanjem električnega omrežja in porabe so se napetostne razmere slabšale, zato je bilo potrebno menjati žice električnih vodov ter graditi transformatorske postaje čim bliže porabnikov elektrike.
Leta 1965 je pod elektronadzorništvo Vrhnika spadalo še nadzorništvo Logatec, Borovnica, Brezovica, Horjul in Polhov Gradec. Imeli so 149,81 km 20 kV daljnovodov, 3 km 1 kV daljnovodov, 539,4 km nizkonapetostnega omrežja 220/380 V, 74 transformatorskih postaj z inštalirano močjo transformatorjev 17.600 kVA. Odjemalcev na visoki napetosti je 15, na nizki napetosti pa 8915. Do 2007 je bilo zgrajenih 273 transformatorskih postaj.
Zaradi naraščanja porabe so leta 2008 na Vrhniki zgradili novo RTP 110/20 kV, ki je izboljšala energetsko stanje na Vrhniki in njeni okolici. Montirana sta bila dva transformatorja 31,5 MVA.
SEZNAM TRANSFORMATORSKIH POSTAJ PO LETIH IZGRADNJE NA NOTRANJSKEM
Debelejše natisnjene transformatorske postaje spadajo pod nadzorništvo Vrhnika (do leta 2007), ostale pa pod nadzorništvo Cerknica in Ziri (do leta 1984).
1924 - TP usnjarna Vrhnika; Tičnica
1933	- TP Rakek, kolodvor; Zelše; Cerknica, delavsko naselje
1934	- TP Unec, hrib; Verd, kamnolom
1935	- TP Kožarje, žaga; Hotederšica; Dobrova; Brezovica pri Ljubljani; Gornji Logatec
1936	- TP Dolenja vas
1937	- TP Godovič; Breg pri Borovnici
1938	- TP Narodni dom Logatec; Laze
1939	- TP Begunje; Lož - vas; Iga vas
1940	- TP Dole; Podpeč; Notranje Gorice; Vrhnika, Opekarska; Log; Martinjak vas; Verd, Opekarna; Ligojna; Drenov Grič
1941	- TP Vrzdenec; Horjul, delavsko naselje
1942	- 1943 se ni gradilo
1944	- TP Ljubljanica
1945	- TP Logatec, mlin; Lučine; Vrh nad Rovtami
1946	- TP Ščetinama; Velike Bloke
1947	- TP Bloška polica; Stari trg; C. Brest pohištvo; Trate; Rovte; Grčarevcc; Borovnica, delavsko naselje; Dražita; Hruševo
1948	- TP Zavratec; Borovnica, šola; RP Vrhnika
1949	- TP Podlipa, dolina
1950	- se ni gradilo
1951	- TP Vrhnika, vodovod; Ledine; So-vodenj; Hotavlje, Marmor
1952	- TP Dvor; Polhov Gradec; Smrečje*; Zilce (Sv. Vid); C. Ravnik; Babno Polje; Rakek, Tisa
1953	- TP Ziri, Stara vas; Dobračeva; Cajnarje
1954	- TP Zaplana; Kamnik pod Krimom; Rakitna
1955	- se ni gradilo
1956	- TP Žibrše; Brezje; Laze, Otok; Gornje Jezero; C. Nova vas; Babna Polica; Borovnica, Liko I; Malenski Vrh
1957	- TP Zalog; Črni Vrh; Vrhnika, šola; Novi svet**
1958	- TP Kožarje, Livarna; Bevke; Logatec, bloki; Stara Vrhnika; Horjul, zadružni dom; Ž. Nova vas; Grahovo; Velike Bloke, JLA; Unec, vas; Ziri, Stara vas
1959	- TP Gorenja vas; Račeva; Vrhnika, Hrib
1960	- TP Vrhnika, del. naselje; Mrzli Vrh; Stara Oselica; C. Kamna Gorica; Cerknica, žaga; Cerknica, Peščcnck; Marof, kmetijski center; Sovodenjska grapa
1961	- TP Ziri, stari del; Vrsnik; Pudop, Kovinoplastika; Vnanje Gorice, kmetijski center; Bistra, kmet. center; ENP Logatec
1962	- TP Horjul IEV; Ž. Srednja vas; Javorje; Poljane; Vinharje; Lip, Podpeč; Todraž I; Volča; Podobeno.
1963	- TP Katarina; Ločnica; Logate, Martin hrib;, Vrhnika, center; Podlipa, vas; Zažar; Trebija; Stari trg, Gaber; Leskova dolina; Rakek, del. naselje; Rakov
Škocjan; Kamnik, Laze; Rakitna, Okrevališče; Preserje, kamnolom; Bistra, vas; Notranje Gorice, vas; ENP Vič; Blekova vas; Rovt; Preserje, vodovod; Verd, kamnolom II
1964	- TP Logatec, Jačka; Slivnica; Dobrava pri Gorenji vasi; Gorenja vas, mizar; Breg, Fenolit; Logatec, KLI žaga; Grajševka
1965	- TP Petkovec; Osoje; Dolenje Jezero; Račeva, Opekarna
1966	- TP Bičevje; Drenov Grič, vas; Blatna Brezovica; Sinja Gorica; Gora; Gornje Otave; Dolnje Otave; Podcerkev; Podgora; Marof, Brest
1967	- TP Vzgajališče Logatec; Vrhnika, JLA; Šentjošt, vas; Kogel; Sele; Hotavlje, vas; Dane; Lož, Kovinoplastika okovje; Dol pri Borovnici; Markovci; Lož, Kovinoplastika stara
1968	- TP Brezovica, Stara vas; Todraž II; Poljane, LTH; Martinjak, Brest; Zerov-nica; Preserje, vas; Goričica
1969	- TP Sujica; Polhov Gradec, šola; Logatec, Poštni vrt; Vrhnika, Lošca; Je-lični Vrh; Topol; Ziri, Rakulk; Metulje; Breg, vodovod; Gaberje; Strmca; Cerknica, center; Goropekc; Ziri, center; Cerknica, Brest
1970	- TP Verd, Podgora; Kalce; Verd, vas; Suh Dol; Ivanje selo, vas; Ivanje selo, hrib; Sovra; Verd, kotlarna; Verd, parketarna, GTP; Alpina; Mineralka; Studenec; Cerknica, Brest II
1971	- TP Podsmreka; Lesno Brdo; Po-dolnica; Runarsko; Jezero pri Podpeči; Vnanje Gorice; Lož, Korita; Gaberje; Lož, vas; Lož, Kozarišče
1972	- TP Dobrov, Graben; Vrhnika, Janezova vas; Begunje, Brezje; Begunje, pošta; Ravne; Hudi Vrh; Stari trg, hrib;
Planina, kolodvor; Rake, Dovče; Rakek, Lavričev gaj; Dobec; Selšček; Bezuljak; Kožljek; Topol
1973	- TP Babna Gora; Log, Mole; Pod čelo; Vrzdenec, Kisovec; Butanjeva; Planina; RTP Logatec; Vrhnika pri Ložu; Setnica, Selo; Logatec, Valkarton
1974	- TP Drenov Grič, Mineral; Elektron Vrhnika; Vrhnika, samski dom; U lovka; Nova vas, Gramex; Brbovnica; Bločice
1975	- TP Dobrova, šola; Dragomer, graben; Lesno Brdo; Logatec, Baza I; Logatec Baza II; Brezje, vas; Logatec, šola; L. Brod; Vrhnika, Baza I; Vrhnika, Baza II; Sinja Gorica, opekarna; Nadlesk; Nova vas, Kovinoplastika; Vel. Bloke, žičnica; Stari trg, Brest žaga; Stari trg, Meles; Horjul, šola; Ivirka I; Podskraj-nik; Notranje Gorice, vodovod; Vrhnika, Dom starostnikov; Vrhnika, Žito; Log vas
1976	- TP Dragomer, montažno naselje; Ravnik pri Hotederšici; Zabočevo; Ja-kovca; Gmajnica II; Bečaje; Medvedje Brdo, Potok; Zirovski Vrh; Podlož; Pod-peč, Marmor; Vcharšc; Sinja Gorica, glinokop; Borovnica, JLA; Sovodenj, Termopol Ivirka, GTP proizvodnja hala; Unec, avtocesta; Medvedje Brdo; Koza-rišče; Pikalce; Drenov Grič, novo naselje; Drenov Grič, Lesno Brdo
1977	- TP Razori; Brezovic, Radnja; Logatec, hrib; Zaplana, Log; Vrhnika, Kovinarska; Poljane, Termika; Cerknica, šola; Bezuljak; Kožljek; Dobec; Sel-šček; Topol; Mali Vrh; Žetina; Gorenje Brdo; Malenski Vrh; Verd, žaga; Borovnica, I.iko II
1978	- TP Log pri Polh. Gradcu; Čevica; Vrhnika, Brekovce; Gora; Rebro; Idršek; Samotorica; Igrad; V. Klis; Koreno;
Ziri, Kladivar; Etiketa; Zavrh; Viševek; Fara; C. Podgora; L. Gradnik; Dragomer, gasilni dom; Srednje Brdo; Volaka; Suša; Hotavlje; Žiri, peskokop; Dolenja Brezovica; Močilnik; V., Črni orel; Rožanče; Lahovo; Logatec, Konfekcija; Gorenja vas, hrib; Vrhnika, Baza III; Log, Jordanov kot
1979	TP Lukovica; Novi sve, šola; Novi svet, Gruden; Novi svet, Dolenc; Novi svet, Rijavec; Dolenji Novi svet; Planina, Trate; Podslivnica; Notranje Goricc, novo naselje; Vnanje Gorice; Podolgc Njive; Ziberše, Dolina; Rcčan; Jarčja dolina; Gorenja vas, stari del; Ziri, bloki; L. KI.I, stavbno pohištvo; SKIP Pre-serje; IMV Godovič; Slovcnijalcs, GTP prirezovalnica; Decimernica, Gorenje Jezero; Mala Ligojna; GTP Kovinoplastika, INOX-a; Horjul, farma; Hotavlje, Marmor GTP; Jordanov kot; Borovnica, bloki; Pokojišče; Dolenja vas, čistilne naprave; Log, cestninska postaja
1980	- TP Log, šola; Bevke, Polica; Za-klanec; Dobrova, graben II; Križajeva dolina; Alpina; Zajele; Polhov Gradec, Hoja; Petrove; Delnice; Žiri, čistilna naprava; Godovič, Brdo; Breznica; C„ Sinja Gorica; Otonica; Zupeno; Lovra-novo; Hiteno; Zales; Stari trg, bloki
1981	- TP Šivče; Budelk; Zaplana, šola; Mavernik; Ravne; Briše; Srednji Vrh
1982	- TP Stranska vas; Tehovec; Brezovica pri Borovnici; Praprotno Brdo; Je-lični Vrh, vas; Hleviše; Govekarjev Vrh; Breg, Fenolit GTP; Kalar; Vrhnika, Idrijska c.; Žilce, vas
1983	- TP Korošče, Koščaki; Lipsenj; Studeno; Lepi Vrh; Zaplana, Strmca; Lavrovc, Škrbinek; Goli Vrh; Dolenje Poljane; L. KLI, Stavbno pohištvo; Vrhnika, IUV, Konfekcija; Rovt; 1'odpesek;
RUŽV gradbišče; RUZV GTP; Bevke, vodovod; Srednja vas, Podreher; Pristava; Lipalca
1984	- TP Lavrovec; Blaževec; Gorenja vas, bloki; Podvrh; javorjev Dol; Borovniški vršaj; Zabnica; Vrhnika, Janezova vas II; RTP Žiri; Osredek; Podgora, Pritiska; Bloška Polica, JLA; Pivka; RUZV Boršt; Klanci; Prclcsjc; Pikalcc II; Vrhnika, Komunala; Vrhnika, baza JLA IV; Zaplana, JLA; Rakitna, Čistilna naprava
1985	- TP Log pri Borovnici; Vnanje Gorice, Za hribom; Zavrh; Rotovž pri Č. V.; Kožarje, Žeje; Prevaljc; Ohonica; Rakitna, Novaki
1986	- TP Trčkov grič; Selo pri Dobrovi; GTP Hoja, Podpeč
1987	- TP Dolenja vas pri P. G., Odame
1988	- TP Veliki Vrh; Sinja Gorica, Sap
1989	- TP Hruševo vas; Brezovica, nadvoz; Pusti Vrh; Vrzdenec, graben; Breg, Pako; Padež
1990	- TP Dol, Laze; Smolnik.
1991	TP Pustota; Božnar; Horjul, Vovčne
1992	- TP Samija; Utik; Stara Vrhnika, Podčelo; Vnanje Gorice, zadružni dom
1993	- TP Samija; Smrečje, Trček; Gorenja Brezovica
1994	- TP Krošljev grič; Spodni Smolnik; Smrečje, dolina; Drenov Grič, stara cesta; Breg II
1995	- TP Planinca
1996	- TP Škofij e; Rovt, Logar; Kožarje, Tiranova; Celarje; Drenov Grič, Frtica
1997	- TP Mačkov graben; Jcrnejčkov graben; Argo; Zanožjc, Cankar; Kožarje,
Tiranova; Kožarje, Dolničar; Brezovica,
Sever, Brezovica, pošta; Drenov Grič, Kavčič
1998	- TP Selo, Jevc; Selo, cerkev
1999	- TP Brezje, Ožbolt; Žabja vas; Drenov Grič, Japelj; Lesno Brdo, nadvoz; Kamnik, Tržce
2000	- TP Sinja Gorica, vas; Ligojna, Razpotje; Rakitna, Zahrib
2001	- TP Vnanje Gorice, Suhota; Belca
2002	- TP Preserje, Retje; Hrastenice; Babna Gora, Zibel; Požarnice; Ligojna, Kompostarna
2004	- TP Podlipa, Log
2005	- TP Draževnik
2006	- TP Razorska dolina.
2007	- TP Vrhnika, Špar; Sinja Gorica, Vargalant
IZGRADNJA DALJNOVODOV
1924 - 10 kV DV Ziri-Vrhnika, leta 1947 na 20 kV
1933	- 20 kV DV Vrhnika-Logatec-Cerknica
1934	- 20 kV DV odcep Laze-Planina
1935	- 20 kV DV Črnuče-Vrhnika in Kozarje-Dobrova
1938	- 20 kV DV Grosuplje-Podpeč-Lu kovica
1939	- 20 kV DV Podčelo-Ligojna
1940	- 20 kV DV Ligojna-Horjul-Vrzdenec
1944	- 20 kV DV Vrzdenec-Ljubljanica
1945	- 20 kV DV Vrhnika-Borovnica, Ljubljanica-Lučine in odcep Vrh nad Rovtami
1947	- 20 kV DV Dobrova-Pol hov Gradec, odcep Rovte-Trate
1948	- 20 kV DV Borovnica-Podpeč
1957 - 20 kV DV Polhov Gradec-Črni Vrh
1963 - 20 kV DV Zalog -Katarina-Ločnica
Prvi elektrikar je bil Anton Ambrožič (1906-1994) iz Borovnice. Pri DES-u na Vrhniki se je leta 1945 zaposlil rajonski elektromonter Riko Kokot (1900-1973). Obratovodja Notranjske pa je bil Ivan Rostan, elektrotehnik, roj. 1916 v Kamniku.
Življenje ljudi se je s pridobitvijo elektrike močno spremenilo. Prinesla je mnogo koristnega, vendar pa se je v posameznih primerih izkazala tudi za izredno nevarno. Kar nekaj ljudi je pri delu z njo izgubilo življenje oz. postalo invalidov.
1'WáÍh 7TRARNA NA VRHNIKI
IZKAZ
Polil.
Gulp.
FWWt
OrktnCni lok K.W. U. IV^jn K. W. U. __
Dob.». It*IH
Kam.
'>r
UiMMiifeelki
Slu,«j
349. Račun /.a porabljeno elektriko s podpisom Ivana Michlerja, 1929
smrtne nesreče električarjev:
Mole Ivan (1920-1946) (Bčarjev), Stara Vrhnika št. 79, clekromonter; Kogovšek Ciril (1925-1958), Rovte št. 156(Lomarsk), elektromonter; Zalar Stane (1932-1970), elektromonter; Modrijan Anton (19341952), Rovte (Zabensk), polkvalificiran električar; Brenčič Franc (1929-1964), Logatec, elektromonter; Gantar Anton (1914-1974), Lavrovc 10, rajonski elektromonter nadzorništva Ziri; Ambrožič Toni (1927-1943), električarski vajenec iz Borovnice, sin mojstra Antona; Treven Jože ml. (1936-1952), Podlipa št. 41 (Golčev), električarski vajenec v 1UV; Kržič Karol (1912-1967), Verd, elektroinštalater.
350. Ivan Mole
351. Stane Zalar
352. Anton Modrijan 353. (ože Treven ml.
SMRTNE NESREČE PREBIVALSTVA:
Žrtve so bili odrasli in otroci, vzroki pa različni: nepreviden dotik žice pod napetost)», slabo izolirane žice, lovljenje rib z elektriko itd.
Leskovec Jože (1948-1949), Smrečje 12 (Smrekarjev); Petrič Martin st. (1902-1957), (Maklavov) iz Verda; Debevec Anton (1937— 1955), Dol 18 (fakcov) pri Borovnici;
Petelin Marjan (1951-1955), Borovnica 2 (Jernačev); Kune Franc (1937-1957), Rov-te (Zavčanov); Petrovčič Bogomir (19231961), Dražica št. 4 (Tončkov); Suhadol-nik Stane (1961-1993), Borovnica (Vol-činov); Nagode Ivan (1939-1978), Blatna Brezovica št. 51 (Kovačev); Pečenik Cene (1932-1957), Srednji vrh št. 16 (Ažmanov) pri Polhovem Gradcu in njegov nečak Pečenik Anton (1941-1957), Srednji vrh št. 15 (Ažmanova bajta); Skopec Janko (1971-1986), Praproče št. 22 (Šimnov).
OPOMBE:
1	Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945, Ljubljana 1976, str. 23-27.
2	Prav tam, str. 39.
3	Prav tam, str. 131-133.
4	Glej op. I, str. 64.
5	Prav tam, str. 86.
6	Podatke je po ustnih virih (lastniki elektrarn) zbral Janez Žitko.
7	Glej op. 6; I.IKO Vrhnika 1872-1992.
8	Glej op. 1, str. 73.
9	Glej op. 6.
10	Glej op. 1, str. 104; Vlado Valenčič: 50 let mlekarstva na Vrhniki 1904-1954.
11	Glej op. 6; Družinski arhiv Gregor Kobler.
12	Glej op. 6.
13	Glej op. 1, str. 108; Elektrotehniški vestnik 1933,1935,1937.
14	Za več podatkov glej v: Vrhniški razgledi 8, Vodni pogoni na Podlipščici in njenih pritokih, Vrhnika 2007. str. 116.
15	Glej op. 6.
16	Glej op. 6; Jožica in Jože Kavčič: V znamenja ujeti čas na Polhograjskem, izdano 2000.
17	Tomaž Kočar, Vodni pogoni v Borovniški kotlini, Borovnica 1997.
18	Arhiv Elektronadzorništva Vrhnika.
354. Delavci postavljajo A drog pred Usnjarno na Vrhniki, 1924. (Razglednica je last; Janez Žitko.)
UPORABLJENE KRATICE:
DV - daljnovod
HE - vodna elektrarna
mHE - mala hidroelektrarna
KDE - Kranjske deželne elektrarne
KM - konjska moč
kVA - kilovoltamper
kW - kilovat
kWh - kilovatna ura
RTP - razdelilna transformatorska postaja
Marija Oblak Čarni
15 DEKAGRAMOV SLADKORJA NA ODREZEK 410
Delitev racioniranih živil v trgovini Jerneja Kranjca na Vrhniki, januarja 1948
Ob prenovi prostorov nekdanje trgovine »Bučar«, last Jerneja Kranjca na Voljčevi cesti na Vrhniki, leta 1985, je bila s staro opremo odpeljana tudi stara trgovinska dokumentacija. Ohranil se je droben snopič - 20 listov, kjer je trgovec skrbno zabeležil količine živil, kijih je januarja 1948 lahko razdelil triinsedemdesetim vrhniškim družinam in posameznikom, ki so bili najbrž že prej stalni kupci v njegovi trgovini. Snopič hrani Muzejsko društvo Vrhnika. Dokument objavljamo. Opis nadrobnega tehtanja nekaj vrst osnovnih živil na pogled sicer ni zanimiv, a prav ta nam pomaga, da si ustvarimo sliko življenja v letih pomanjkanja neposredno po končani vojni.
355. Kranjčeva trgovina na Voljčevi cesti (Joto: List Majde Dovč)
RACIONIRANA PRESKRBA
Posledice vojne so v prehrani povzročile zmedo in pomanjkanje, zato je bila preskrba prebivalstva eden osrednjih problemov, s katerim se je takrat ukvarjala državna oblast. S preudarnim razdeljevanjem pomoči, ki jo je Jugoslaviji nudila UNRRA1, in z obvezno oddajo in odkupom kmetijskih pridelkov je »omogočilo v najtežji povojni dobi odkloniti nevarnost lakote, ki pa je v pozimi 1945-1946 zajela prenekatero deželo«.2 Preskrba je bila zato načrtovana, administrativno vodena, centralizirana in kontrolirana. Vodilo jo je zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo. Slovensko ministrstvo za trgovino in preskrbo je navodila in sklepe dobivalo iz Beograda, glede na to pa ni moglo, niti smelo samo določati posebnega preskrbovalnega sistema. Za racionirano preskrbo so bili določeni (poleg tekstila, usnja, obutve, tobačnih izdelkov, lesa, drv, premoga, vžigalic) predvsem vsi živilski izdelki.1 Cene blaga
so bile določene, pa tudi kdo lahko posamezne vrste blaga, ki sodijo v načrtno razdeljevanje, prodaja in kdo kupuje. Ena glavnih značilnosti racionirane preskrbe je bilo razdeljevanje blaga na nakaznice, t. j. na karte.(Karte smo imeli do leta 1952.). Slovenija je imela ves čas enomesečne nakaznice, kar je zvezno ministrstvo priporočilo tudi drugim federalnim enotam, ki so uvajale vpisnike oz. sezname potrošnikov.4 Do julija 1945 so smeli trgovci prodajati blago samo na nakaznice, ki jih je izdalo trgovinsko ministrstvo; po tem datumu pa so jih izdajali okrožni oz. okrajno ljudski odbori. Od julija 1945 so bili že določeni zagotovljeni enotni obroki hrane za vso Slovenijo. Vrednost dnevnega obroka je bila 1550 kalorij, torej na meji osnovnih potreb. Ta čas in še jeseni 1945 ni bilo mogoče dodeliti razen teh obrokov ničesar drugega. Že naslednje leto so bile uvedene dodatne nakaznice. V prosti prodaji so bili že nekateri prehrambeni izdelki.
Na osnovno živilsko karto je tedaj prejel
potrošnik količino 1230 kalorij, kar je nekoliko manj od omenjenega minimuma. A tudi te osnovne karte so bile različne. Pridelovalci žita in rejci prašičev t. i. »delni-in samooskrbovanci« z moko in maščobami teh živil na nakaznice niso prejemali. Dodatne živilske nakaznice pa so dobili delavci, otroci, nosečnice in starejši ljudje (bolniki). Za otroka se je z dodatki zvišala vrednost dnevnega obroka na 1500 kalorij, za lahkega delavca na 2000 kalorij in za težkega delavca na 2800 kalorij dnevno. Potrošnikom je bilo na voljo že več prehrambenih izdelkov v prosti prodaji. S posebno uredbo so prebivalstvo razvrstili v potrošniške razrede z ustreznimi živilskimi kartami I (TD) - težki delavec, II (SD) - srednji delavec, III (LD) - lahki delavec,5 poleg teh pa so bili še NAV - navadna karta, DOJ - dojenčki, O M - otroci-mladina, NOS - noseče žene.
Za razdeljevanje živil je skrbel Navod s svojimi podružnicami; potrošnikom v trgovini na drobno pa so jih prva leta po voj-
ni prodajali zasebni trgovci. Živilske nakaznice so razdeljevali v mestih blokovni zaupniki in na deželi Krajevni LO, in že leta 1946 med 20. in zadnjim dnem tekočega meseca za prihodnji mesec. Potrošniki so potrebno hrano lahko kupovali na začetku meseca, ker so se tudi zaloge toliko zvišale, da istega živila ni bilo potrebno deliti večkrat na mesec.
S 1. julijem 1946 so bile uvedene nove enotne tiskovine za vso Slovenijo za nakazovanje, obračunavanje in evidenco živilskih zalog, s čimer sta se poslovanje in kontrolna služba »znatno poenostavili«. K uspehu so pripomogli gospodarski odseki okrajnih LO, ki so omogočili hitro in enostavno razdelitev. Tako so Okrajni LO lahko prevzeli skrb za sestavljanje razdelilnikov. To pa je bilo pomembno, ker so ti najbolj poznali potrebe svojih krajanov."
EVIDENCA DELITVE RACIONIRA-NIH ŽIVIL, JANUARJA 1948
Dokument, ki ga objavljamo, nosi naslov »Živilske nakaznice, januar 1948«. Pisan je s svinčnikom na karirastih listih, 4A-formata, zvezanih v snopič, v ovitku z napisom »1948 januar«. Podatki so vpisani v rubrike. Obsega najprej predpisan razdelilnik živil po potrošniških razredih za januar 1948, in sicer glede na to, kaj je bilo na razpolago. Nato obsega cene živil, izračunane tudi za majhne količine od 0,05 kg po 5 dkg do 10 oz. 20 kg za moke in od 0,05 kg po 5 dkg do 5 kg za sladkor, mast in olje, kar je bil pripomoček za hitro računanje pri blagajni. (Teh izračunov cen na drobno ne objavljamo.) V snopiču je najprej kazalo - abecedni seznam 73 kupcev, nato si slede njihova imena z zaporedno številko, oznako nakaznice oz. nakaznic, kadar gre za družino, številom
357. Razvažanje živil (fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana)
358. Živilska nakaznica NAV I (fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije; Ljubljana)
401	404	407
Septemb	Scplcmb.	Septemb.
402	405	408
Scplcmb.	Septemb.	Septemb.
4-3	406	409
Scp n:b	Septemb.	Septemb
10 g i 10 g
'Jčobe Maivobt
Si nt ! Krnt
JblPkJ 10 g 10 g
Mltčob« ] MaKobt ; »pt. I >fpt.
10 g
Maičob« P«pt.
10 g
Mftteoba ^pt.
10 g
V.»'(obi
10 x
Slm-otu Stpl.
10 g
M« ¿obe 8'pl.
10 g
MaKob« Srpi
1© g
Macob« brpl
10 g
M«l.'ob» Scpl.
10 g j
.'■UJiobt Stpt. I 10 g »■»ob« Stpl,
10 g
.MllfOb« Sfpt.
10 g
Hlitob« l-fpt.
10 g
MaKob, Sfpt 10 g Miliobt
10 g
Malioht Sfpt.
10 g
MiKob. Srpi.
10 g
'■«tiob« S«pt.
10 g
v,.»., h.
Kapi. 10 g
Mlliobr Sip«.
10 g
Sapi.
410
Nav.-scpl. Sladkor
LJUDSKA REPDBLIKA SLOVENIJA L Ministrstvo za trgovino in preskrbo September
Živilska nakaznica Nav-I
Zlg odbora, Iti l« izdal naka« talco notiol'
niku Ona 1 Din
Lastnik: .
Bivališče:-—iJ—I-,ymwm . ......
Brci žipa to brez vplaa podatkov neveljavna. Zc odreaani odreikl »o brci vted-oostl. nm r dobavitelj ne sme oddati ilvii. Kdor Ima zalogo živil, na katera se k lati ta n tkatnic«. nI upraviren do preiema naka/nice Nav-I. Dvojnikov ne izdajamo Houaretunic *e ka<nu;e r-o ukonu.
Nav. sept.
413
Nav. sept.
414
Nav.-sept
415
Nav.scpt.
416
Nav.-sepl.
417
Nav -sept.
418
Nav.-scpl.
419
Nav.-scpl.
420
oseb v družini in s seznamom in količino prejetih živil in mila. Poleg rubrik, kjer je vpisana moka, pšenični zdrob, sladkor, olje in milo, so v izvirniku predvidene še prosena kaša, kosmiči, ješprenj, riž, slanina in mast; ena rubrika pa ni več čitljiva. A so te rubrike prazne, ker januarja tega ni bilo
na razpolago za delitev. 2e v razdelilniku so zapisali, da dodatki za januar odpadejo. Teh rubrik pri objavi dokumenta zaradi pomanjkanja prostora nismo upoštevali. Na koncu seznama je seštevek: 154 NAV, 27 TD, 13 SD, 10 LD, 12 DOJ, 43 OM, 1 NOS, 5 BOL; skupno število oseb 259.
ŽIVILSKE NAKAZNICE, januar 1948						
Moka za delavce: 40% enotne, 60% koruzne, TD dobi 900 gr bele moke in se mu odtegne za to 1000 gr. Enotne. SD in LD dobi 450 gr. bele za to odtegne 500 gr. enotne. Osnovna TD in SD velja za obrok moke LD. Mesečni obrok dodatne TD = 7 kg. za SD pa 2,35 kg. LD nima dc						moke in se mu tdatne.
TD moka dnevni obrok 485 gr.	SD moka dnevni obrok 335 gr.	LD moka dnevni obrok 260 gr.	Nav. moka dnevni obrok 179 gr.	Doj. 0 - 2 let 185 gr.	O-M 3-14 let 162 gr.	Nos.
Osn. E. B. K. 2.22 0.90 4.83 Dod. 2.79 4.15	Osn. E. B. K. 2.72 0.45 4.83 Dod. 0.93 1.395	Osn. E. B. K. 2.72 0.45 4.83 Dod. -	4,- koruzne 0.25 sld. Vrhnika 410 0.15 sld. vasi 410 0.20 olja vsi odr.0.15 mila 412	E. K. 2.40 2.41 1,- pš. zdr. na 5 odr. 1.50 sladk. 513 0.20 olja vsi odr. 0.27 kaše 1, II 531 0.25 mila 515	5,- koruzne 0.55 slad.Vrhnika 613 0.35 slad. vasi 613 0.20 olja vsi odr. 0.50 kaše I. II 631 0.15 mila 615	0.50 bele moke 1 0.35 sladk. 2
		8.00 0.70 sladk. 311,312 0.55 olja vsi odr. 0.20 mila 314				
5.01 0.90 9.01	3.65 0.45 6.22'					
14.92 1 sld. 115,116 0.75 olja vsi odr. 0.25 mila 117	10.325 0.80 slad. 213,214 0.65 olja vsi odr. 0.25 mila 216					
IZREDNO? 0.60 olja na 114 0.55 ješpr. 127	0.50 olja 212 0.50 jcšprenja 227	0.40 olja 310	0.20 olja 409	0.20 olja 512 0.50 riža 519	0.20 olja 612	—. Dodatki "J — januar odpadejo.
2 : T: -
i5 rv.
£ f
Trk. it.	Ime	Navadna kategorija I II III IV	TD	SD	LD	Doj	O M	No i	Bol	Število oseb	Moka B 11.50 F. 6.20 K 5.70 K 6.94 Z 6.87	Preduj m	PJcn. zdrob 11.50	Sladkor 34.-	Olje 38.50	Milo D 30 U 40	
1	ZaJar Ivan	1		1 II		1 H				3	E 6.00 K 12.48 B 0.45	6.-	1..	2.55		0.65	
2	Ferbežer Ana	2								2	K 8-			0.50		0.30	
3	Siegerhofer lote	3								3				0.75		0.45	
																	
4	Grom Franiiika	1									K 4,-			0.25		0.15	
5	Miklavčif Helena	1				1 I	1 I			3	E 2.40 K 11.41	3.41	1,-	2.30	0.60	0.55	
6	Triar Franc Grogar	3					1 IV			4				1.30		0.60	
																	
7	Petroviii Alojzija	1									K 4.-			0.25	0.20	0.15	
8	/crina Andrej	2								2	K 8-			0.50		0.30	
9	Dolenc Antonija	1								1	K 4,-			0.25	0.20	0.15	
10	Kranjc Vilko	1		1 I brez dod.			2 I			4	E 2.72 K 18.83 B 0.45			2.15	1.25	0.70	
11	Kranjc Jernej	3							1	3	--------			0.75	0.60	0.45	
12	Jesenovc Japelj	1	1 It				2 II			4	E 5,-K 23.-B 0.90			2.35		0.70	
13	Vinter Franc	1 2								3	K 4.-			0.75		0.45	
14	Ogrin-Slugov	1					3 t		3	4	K 19,-	K 5.-		1.90	3.50	0.60	
IS	Novak Lovre	3	I				2			6	E 5,-			2.85		l.-	
IJ »
Z3 X
z
T.
5C >
N
o
rm -
	-Padcrdk		II				IV				K 9.02 B 0.90						
16	Turk Tine	2								2				0.50		0.30	
17	Matlias Ivan	1		1 II		I II				3	E 6,-K 8.68 B 0.45	3 K	1.-	2.55		0.65	
18	Triek Anton	2	1 II							3	E 5.-K 17.02 B 0.90	7Z		1.50		0.55	
19	Suitcriii laka	1 2			1 11					4	E 2.70 K 8.85 B 0.45			1.45		0.65	
20	Vclkavrh Franiilka	3 1	1 1						1	5	E 5.-K 21.02 B 0.90	4,12.72 0.90		2.-	1.55	0.85	Bolniika ni vpisana je pa izdano
21	Stlrn Janez -Dol	1	1 II			1 II	1 II			4	E 7.40 K 20.43 B 0.90	1.-	1.-	3.30		0.80	
22	MalavaSif Franc	2								2	E—-K 8,-	1 Evrne 8 K		0.50		0.30	
23	Kovač - Požar				1 I					1	E 2.70 K 4.85 B 0.45			0.70	0.55	020	
24	Martinčič Rezi	1								1	K 4,-			0.25	0.20	0.1S	
25	Tomili Antonija	1								1	K 4.			0.25	0.20	0.15	
26	Jcsenovc II	2	1 II							3	E 5,-K 17.02 B 0.90	2 E 10 K		1.50		0.55	
27	Hafner Polda	1								1	K 4.-			0.25	0.20	0.15	
28	Mrak Franc	2	1 1							i	F. 5.-K 17.02 B 0.90	5 0.90		1.50	1.15	0.55	
£
C fl
s-
N*
l
=r 3
o>
w>
29	lurič Rozi	1		1 1			1 I			3	t 3.65 K 15.22 B 0.45	I.-		1.60	0.85	0.55	
30	Istenič Ana	1	1 1		1 II		3 2/II l/I v			6	E 7.70 K 23.87 B 1.35	4,-	E 5,1.35		3.60	0.75	1.05	
31	Mihevc Zvona	1								1	K 4.-			0.25		0.15	
32	Zaje Oskar	2	2 l/I l/I!	1 II		1 II	2 II			8	E 16.-K 44.72 B 2.25	s 10	1,-	5.90	0.75	1.60	
33	l omili: Miha	5								S				1.25	1,-	0.75	
34	Striinar Franc	3								3				0.75		0.45	
35	Končan Ignac	2		1 I						3	E 3.65 K 6.22 B 0.45			1.30		0.55	
36	Luiina Franc	1	1 I				3 11			5	E 5.-K 28.02 B 0.90			2.90	0.75	0.85	
37	Zalar - Pekle	2	1 I			1 1				4	E 7.40 K 19.43 B 0.90	4.-	1.-	3.-	1.35	0.80	
3«	Volji Franc	4								4	K 16.-			1,-		0.60	
39	lesenovc -vdova	1	2 l/II l/I	2 1		1 IV				6	E 17.30 K 30.49 B 2.70	5,-		4.40	2.05	1.30	
40	Kraiovcc Franc	I								1	K 4,-			0.25	0.20	0.15	
41	Molk )oii	1		1 II		2 II	1 II			S	E 8.40 K 20.09 B 0.45	4 E	2-	4.60		1.05	
42	Rijavec Ivan	1		1 I	2 1		2 I			6	E 9.10 K 24.87 B 1.35	6 K		3.55	2.35	1.10	
3
N-
TJ
H
S
r-i
0>
<
7= X
y.
TT
7= >
N
C) —
rr -
43	laibar Ivana	2		i i						3	E 2.70 K 12.85 B 0.45			1.20	0.95	0.50	
44	Tomi ¡4 Vinko	5				i IV	3 IV			9				4.40		1.45	
45	Mrlak Anton	1 2					1 II			4	K 9.-			1.30	0.20	0.60	
46	lavomik Mici	1								1	K 4,-			0.25	0.20	0.15	
47	Patavs HraniiSka	1 1	1 II							3	E 5.-K 13.02 B 0.90	2 F.		ISO		0.55	
48	Ogrin Ivan • mizar	3		i n			2 II			6	E 3.60 K 16.27 B 0.45	6Z		2.65		1.-	
49	Medved Marija	1								1	K 4.-			0.25		0.15	
SO	Triar FrancKatern	1 1	1 II							3	E 5.-K 13.02 B 0.90			1.50		0.55	
51	Pivk Anton	7								7	....... .....			1.05		1.05	
52	Novak Ivan Karlove	3 I	1 II				1 II			6	E 5,-K 26.02 B 090			2.55		1.-	
53	Stirn Frančiika	1	1 II							2	E 5,-K 9.02 B 0.90			1.25		0.40	
54	Svigelj Karol	2	1 II							3	E 5.-K 17.02 B 0.90			1.50		0.55	
55	Triar Milan	1	1 II					1		2	E 5,-K 13.02 B 0.90			1.25		0.40	
56	Puinlk Maks	1	2 I/l i/n				2 II			5	E 10.-K 32.04 B 1.80			3.35	0.75	0.95	
57	Oblak lakob	4								4				1,-		060	
3
N"
58	Pelkoviek -Semrov	6					2 IV			8				1.60		1.20	
59	Katlrin Frančiika	1			1 II					2	E 270 K 8.85 B 0.45	2.-		0.95		0.35	
60	Dolenc Gregor	2	2 1				1 1			5	E 10.-K 31.04 B 1.80			3.05	2.10	0.95	
61	Rode VUi	1	1 11				1 H			3	E 5.-K 18.02 B 0.90			1.80		0.55	
62	Jdoviek Janez	5	1 I				1 IV			7	E 5,-K 9.02 B 0.90			2.10	0.75	1.15	
63	Mesec pismonoša	1		1 II	1 III	1 II				4	E 6.-K 12.68 B 0.45	1,-		3.25	0.55	0.85	
64	Novak losip mizar	2					1 I			3	K 5.-			1.05	0.60	0.45	
65	Jelenove -Trevcn	4								4						0.60	
66	L'mek Janez	1			1 II					2	E 2.70 K 8.85 B 0.45			0.95		0.35	
67	Mauri Marija	1								1	K 4.-			0.25	0.20	0.15	
68	Bizjan Franc	5					2 IV			7				1.45		1.05	
69	Kunslel Anion	3		1 II		1 II	1 II			6	E 6,-K 25.68 B 0.45	4 4	I.-	3.60		1.10	
70	Fefer Anton	1 1	1 I		1 II	1 II				5	E 10.10 K 16.28 B 1.35	3 6	1,-	3.70	0.75	1.-	
71	Slave Janez	2								2	K 8.-			0.50		0.30	
72	Kovač Egidij	1								1	K 4,-			0.25	0 20	0.15	
73	Patavs Ivan	3								3	-------			0.75		0.4S	
		25 47 II 71	121 15 11	51 811	41 511 1III	21 911 1 IV	11 1 19 II 13 IV	1	5	259							
7=
m
a. ?
N-||
"2
t Ci
3
359. Pločevinka z maslom iz paketa UNRRA (fololeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Ljubljana)
OPOMBE:
1	UNRRA, United Nations Relief and Rehabilitation Administration, Uprava ZN za pomoč in obnovo (1945-1947), ustanova Združenih narodov za pomoč med drugo svetovno vojno opustoše-nim državam.
2	Poročilo o delu ministrstva za trgovino in pre skrbo LRS, izd. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS, 1946; Arhivski dokumenti o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945 do 1947 (katalog razstave), Zgodovinski arhiv I.jubljana, 1978.
3	Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 893 (Racionirana preskrba).
4	Arhiv Republike Slovenije, AS 230, Ministrstvo za trgovino in preskrbo, šk. 10/665.
5	Začasna razvrstitev prebivalstva v potrošniške razrede I. (TD), II. (SD) in III. (LD) kategorije. Priloga Slovenskega poročevalca, 20. 10. 1946.
6	Glej op. 2 Poročilo o delu ministrstva za trgovino in preskrbo LRS, 1946.
LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrovo z« trgorlno In prskkrbo
Februar
v
Živilska nakaznica N
Lastnik


BivaliSče:
Brci iiga ia hraa vpisa pedilko» n«»tl|«vm vr«dautU na al« dobi,url) ne srn« oddati itvil. w|aai« ia tl«aba m katault po ukonu
N»v feb. 413	Nav feb. 417
Nav. feb. 414	Nav.-leb. 418
Nav. leb. 415	Nav.-leb. 419
Niv.-fcb. 416	Nav.-leb. 420
360. Živilska nakaznica NAV-IV, z delno porabljenimi odrezki (lasi: lanez Žilko)
Tone Hojan
PRADEDOVI SPOMINI1
Dragi Igor, zdaj je pa res že zadnji čas, da poskusim napisati obljubljene spomine iz mojih otroških let.
Naj za uvod na kratko opišem našo domačijo, njeno soseščino, sosede in sorodnike, ki jih bom v spominih verjetno še kdaj omenil.
Vrhnika je bila že v mojih otroških letih precej razpotegnjen trg z bolj ali manj strnjenimi zaselki: Breg, Kačja vas, Hrib, Nova vas, Janezova vas in Kurja vas. Center trga je bil Breg, kjer je bila šola, sodnija, županstvo in glavne trgovine. l'a tudi Hrib, pod katerega je spadala naša domačija, ni bil od muh, saj se je postavljal s farno cerkvijo, pokopališčem, s farovžem, s kapla-nijo in staro šolo, v kateri so takrat nune uspešno vodile gospodinjsko šolo.
sezidana okrog leta 1710, prejšnja je pogorela. Iz Kačje vasi in s Sv. Trojice je zaradi visoke fasadne stene izgledala mnogo večja, kot je bila v resnici. Notranjost hiše sta veža in črna kuhinja delili na dve polovici. V polovici proti Sv. Trojici je bila večja soba s krušno pečjo, veliko javorovo mizo in klopmi okrog peči in mize ter nekoliko manjša soba, kije bila takrat otroška spalnica. Kuhinja je imela poleg vhodnih vrat iz veže na drugem koncu tudi izhodna vrata, skozi katera smo hodili po pokritem hodniku na stranišče, v svinjak, hlev in pod kozolec.2
Naša hiša je bila ob Novi cesti, ki so jo pozneje preimenovali v Tržaško, na meji med Hribom in Kurjo vasjo. Hiša je bila
361. Hojanova liiia. Hrib Številka 36. kasneje Tržaika 14. leta 1932. Na desni: Tone Hojan s hčerko Marico. Hiio so podrli ok. leta 1960 (Joto: last Tatjane Hojan).
Naši najbližji sosedi so bili I.ahovi, ki so imeli hišo na drugi strani Nove ceste. Lahov »papa«je bil priseljen dalmatinski Italijan, ki so mu odrasli rekli Natali. Imel je konja in pokrit voz, s katerim je bil več na poti kot doma. V Trstu, Gorici in Vipavi je nabavljal pomaranče, limone, fige, kostanj, rožiče, češnje in razne začimbe ter jih potem prodajal po hišah ob poteh od Trsta, Gorice in Vipave do Ljubljane.
Na naši strani ceste, nekaj deset metrov proti Kurji vasi, je bil Boštjančkov kozolec in precej dolga hiša, v kateri je bilo stanovanje, kravji in konjski hlev ter skedenj. Boštjančkov oče in mati sta bila mirna, dobrohotna in zelo marljiva. Imela sta dve odrasli hčeri in sina ložeta, ki je bil kakih petnajst let starejši od mene.
Kakih 70 metrov od naše hiše proti farni cerkvi je bila Hatencova hiša z velikim, zidanim gospodarskim poslopjem. Hiša je imela dve stanovanji. V enem je živel Ha-teneovoče, moder in redkobeseden mož, s svojo odraslo hčerjo, ki je bila zgovorna in nenavadno glasna. V drugem stanovanju so se najemniki tako pogosto menjavali, da se z njihovimi otroki nismo utegnili pobliže spoznati in spoprijateljiti.
Še malo naprej proti cerkvi je bila Drma-ševa hiša s kozolcem in z manjšim gospodarskim poslopjem. Drmašev ata je bil tesarski mojster. Nace, najstarejši otrok, je bil star toliko kot jaz.
Najbližji od naših sorodnikov so bili Me-žnarjevi. Mežnarjev oče je bil starejši brat naše matere in je opravljal cerkovniške posle. Z Mežnarjevim Lojzetom sva bila enakih let in sva se mnogo družila.
Mudelčova hiša, v kateri je bila rojena naša mati, je bila na klancu Stare ceste, ki se
zdaj imenuje Partizanski klanec.3 V mojih otroških letih sta živeli v hiši teti Hana in Reza ter stric Miha. Mudelčeve sem pogosto obiskoval. Spomnim se, kako sem po-ležaval na njihovi krušni peči in jedel suhe krhlje in tepke.
Nasproti Mudelčeve hiše je bila Vrbančk-ova. Z njimi nismo bili v sorodu, vendar sem jih obiskoval ravno tako pogosto kot Mudelčeve. Vrbančkova mati mi je vedno dala kakšno jabolko ali krhlje, njihova Mica mi je zelo rada nagajala, Miha pa me je imel rad in mi je vedno rad povedal pravljico ali kakšno drugo zanimivost.
Zdi se mi, da ti nisem nikoli povedal, koliko bratov in sester sem imel. Vseh je bilo deset, šest fantov in štiri dekleta. Najstarejša je bila Mica, za njo Janez, Franca, Gustelj, Anči, Hana, Franc, Toni (to sem jaz), Pavle in Andrej.
Naši hiši se je reklo po domače »pri Tu-kač«. To ime se je najbrž razvilo iz tolkač, tovkač, na kar pa se ni nihče več spomnil, vedno so nas vsi klicali Tukač. Po materinem pripovedovanju sta bila naš oče in njegov brat Tomaž v fantovskih letih huda rogovileža. Po nekem prepiru s fanti iz Kačje vasi sta razdrla most čez potok, ki teče iz Starega malna in Staj skozi Kačjo vas, čez Klis proti Ljubljanici. Še v mojih otroških letih so se starejši ljudje norčevali, da je en Tukač za devet hudičev. Stric Tomaž je šel v Trst in se tam ustalil, moj oče pa je prevzel domačijo na Hribu.
Oče je bil, tako kot skoraj vsi moški s Klanca in gornjega konca Hriba, gozdni delavec. Ti so bili tudi dobri tesači. Tramove so stesali kar na rampah ob gozdnih poteh. Pri vsaki hiši si imeli potrebno orodje: cepine, plenkače, kamarine, ža-tlovke in razne druge sekire, kakor tudi
drugo orodje za žaganje, obsekavanje, beljenje, vleko in tesanje lesa. Ode je zelo dobro poznal gozd in vrsto lesa, zato so bogati lastniki gozdov pri njem naročali, da izbere in zaznamuje za posek najprimernejša drevesa, potrebna za želeno količino hlodov in tramov, obenem pa so ga pooblaščali, da izbere in zaposli potrebno število gozdnih delavcev ter skrbi za pravilen posek in obdelavo lesa.
Še preden sem začel hoditi v šolo, je oče postal bošlnar ali logar. Doma je imel velike mape gozdnih parcel in tri dolge rdeče drogove, ki so jih potrebovali pri preska-nju, to se pravi pri presekavanju meje vzdolž sosednih parcel. Bilje tudi lovski čuvaj. Čez eno ramo je nosil puško, čez drugo usnjeno torbo; na prsih pa avstrijskega dvoglavega orla. Bil je dokaj strog varuh gozda.
Naša mati je bila izredno delavna in spretna. Kljub neznanskemu garanju je bila vedno potrpežljiva in dobrovoljna. Ali si predstavljaš, kako hudo je moralo biti, ko je imela prve štiri otroke, od katerih je bil najstarejši star pet let? Nobeden ji še ni mogel pomagati, le vsi so se ji motali pod nogami in sitnarili za to ali ono. Skrbeti je morala, da otroci niso bili preveč umazani, strgani in lačni, zraven pa skrbeti še za kravo, dva prašiča in kokoši, nositi vodo od Kožuha,4 pripravljati drva in obdelovati zemljo.
Moj prvi spomin seže več kot osemdeset let nazaj. Najbrž se boš razumevajoče nasmehnil, ko boš bral, češ, pradedek je pomešal resničnost in sanje. Saj se tega dogodke res spominjam kot morastih sanj, vendar sem ga v resnici doživel. Zbudil sem se, ker mi je vroče opoldansko sonce sijalo naravnost v obraz. Nič kaj dobro se nisem počutil, zato sem poklical mater, ki je pa je ni bilo nikjer. Zajokal sem in klical

Ctriiliui <§* iibuiu
• pH* »» »
* -tt- ......... i ■

362. Izkaznica lovskega ¿uvaja Antona Hojana za lov na Vrhniki, 190«
glasneje, vendar spet nisem priklical nikogar. Dvignil sem se na vse štiri in videl, da sem na kupčku sena zraven majhnega grma. Presenečen sem se skobacal na noge in z grozo ugotovil, da sem se znašel v čisto neznanem svetu, brez hiš in ljudi, brez živali in dreves; bila je le neskončna, pusta ravnina, nad katero je čudno migotal vroč zrak. Polotila sta se me strah in groza, jokal sem in vmes na vse grlo klical mater, vendar zaman. Stopical sem okrog grma in gledal, če je kje kakšno živo bitje. O, kako mi je odleglo, ko sem ugledal skozi solze tam daleč tri ženske postave! Krenil sem proti njim, toda ostro strnišče poko-šene trave me je tako zbadalo v boso nogo, da sem se že po nekaj korakih žalostno sesedel. Ko sem se po daljšem klicanju in jokanju spet spravil na noge, se mi je zdelo, da so ženske zdaj še dlje kot prej, vendar sem znova poskusil priti do njih. Hodil sem, padal, se pobiral in spet padal. Naza-
dnje pa sem poskusil napredovati po vseh štirih. Čeprav me je zdaj zbadalo še po rokah, mi je bila hoja po vseh štirih všeč, ker je bila hitrejša in bolj varna. Toda ko sem se čez čas dvignil, sem videl, da sem zgrešil pravo smer. Moral sem hoditi pokonci, da bi videl ženske. Končno so me opazile, mahale z grabljami in nekaj kričale. Bal sem se jih, a sem se jim vseeno previdno bližal, malo po dveh, malo po vseh štirih. Ko sem se jim dovolj približal, sem jih spoznal. Bile so naša mati, teti Mana in Reza. Ti dve sta mi vedno nagajali, tudi zdaj sta se mi smejali. Planil sem proti materi, a prehitro, zato sem sceloma padel na trebuh. Zdaj je mati vendarle prišla k meni, me vzela v naročje, nesla k jerbasu in se pripravila, da me podoji.
Iz mojega drugega, tretjega in polovice četrtega leta se spominjam le dogodkov, ki so me tako ali drugače prizadeli.
Kožuhovi so imeli mnogo jabolk, hrušk, sliv in orehov. Blizu naše hiše je rasla velika, košata jablana, ki je imela precej debele in nekoliko podolgovate sadeže, kakršnih nisem videl nikjer drugje ne takrat in ne pozneje. Če smo zrelo jabolko pot resi i, smo slišali v njem ropot pečk, zato so dobila ta jabolka ime ropotulje. Moj brat Franc, sosedov Lahov Vinko in jaz smo pobirali pod omenjeno jablano nezrele ropotulje, ki so odpadale zaradi črvivosti. Kar smo našli, smo takoj pojedli, saj smo bili v samih srajčkah, ki niso imele žepov. Bili smo zatopljeni v iskanje, ko je skočil izza žive meje Kožuhov Nace. Naju z Vinkom je prijel za ušesa; Franc, ki je bil dve leti starejši od naju, pa jo je srečno popihal. Nace nama ušes ni navil, le oštel naju je, zakaj jeva takšne griže in mečkava travo. Midva sva jokala. Ko naju je Nace izpustil, sva se zatekla v mejo ob Kožuhovem klancu in tam dolgo sedela. Boštjančkov kozolec, ki
je bil krit z lepo rdečo opeko, je stal tik pod Grilcovim klancem, tako da sva celo midva z Vinkom včasih lahko vrgla kamenček na streho. Toda zaradi najinih kamenčkov opeka ni tako lepo zaropotala kot zaradi Francevih. Lepega dne smo zopet metali kamenčke na kozolčevo streho in poslušali, pod katerim kamenčkom je opeka lepše zapela, ko je pritekel po klancu navzgor Boštjančkov oče. Franc jo je ucvrl proti Grilcovim, midva z Vinkom pa sva bila še premajhna, zato naju je kmalu ujel. Stisnil naju je med kolena in rekel, da nama bo s fovčem5 odrezal ušesa. Cvilila sva kot dva mlada prašička, ker je Boštjančkov oče res drgnil s fovčem za najini ušesi. Rekel je, da je zaenkrat vsakemu odrezal samo po eno uho, drugič nama bo pa še drugega, če bova spet metala kamenčke na njegov kozolec.
Izpustil naju je in jokajoč sva stekla v naš mali laz v pšenico, kjer sva se skrila. Kmalu sem odkril, da ima Vinko še obe ušesi. To sem mu povedal; on se je previdno po-tipal in ugotovil, da imam jaz tudi še obe. Bila sva potolažena, a zaradi hudega stresa sva še dolgo sedela v pšenici.
V Frankovcm lazu je bila lesena baraka, v kateri je imel svojo delavnico priseljen obrtnik. Rad sem ga gledal pri delu ter se dotikal njegovega orodja. Ko je pobral svoje orodje in šel po svetu, sem se barake kar polastil. Vsak dan sem v njej prekladal razne obročke, vijake, matice in druge kovinske odpadke. Ko so me doma vprašali, kje sem bil, sem jim odgovoril, da pri šlosmajstru piksenmoharju. Zato so mi začeli bratje in sestre nagajati s tem vzdevkom. Kmalu pa se jim je zazdel ta vzdevek predolg, zato so ga skrajšali na piksenmo-ha. Ko jim je postal tudi ta predolg, so me krstili za piksno. Zanje sem tako postal piksna in tako so me čisto resno ogovarja-
li, dokler so bili živi. Barako v Frankovem lazu sem obiskoval, dokler je niso podrli in odpeljali.
Ko je brat Franc začel hoditi v šolo, je dobil drugo družbo in z Vinkom sva postala samostojna. Tako kot je prej naju vodil s seboj Franc, tako sva morala sedaj midva voditi s seboj Lahovo Angelo in našega Pavla, ki sta bila stara tri leta, in ju varovati.
Lepega dne smo odšli na Grilcov grič gledat, če bodo kmalu zrele jagode in borovnice. Toda pozabili smo nanje, ko smo tam za Sv. Trojico ugledali griče, pokrite s snegom. Občudovali smo sneg in z Vinkom sva se odločila, da gremo ponj. Tudi mala dva sta bila za to. Veselila sta se, kako bodo doma začudeni, ko jim ga prinesemo. Nihče nas ni opazil ali se zmenil za nas, ko smo šli mimo nas in Lahove hiše navzdol po strmem Kožuhovem klancu, mimo Kožuhove žage proti Bečkajevim stopam'". Do vznožja Sv. Trojice je šlo kar dobro. Ko pa smo morali navkreber, sva imela z Vinkom precej težav. Nismo vedeli za nobeno pot ali stezo, zato smo šli naravnost proti vrhu. Takrat po obronkih Sv. Trojice še ni bilo hiš, temveč le lazi z živimi mejami in s kamnitimi ogradami. Že midva z Vinkom sva se težko plazila skozi žive meje in čez ograde, še mnogo težje sva spravila čez te ovire Angelo in Pavla. Napredovali smo počasi. Ko smo se približali Tičnici, je zvonilo že poldne. Tičnica je bila poraščena z drevjem, zato nismo videli gričev. Šli smo k cerkvi in našli prostor, s katerega so se griči zelo lepo videli. Zelo smo bili razočarani, ko smo videli, da je med Sv. Trojico in zasneženimi griči mnogo travnikov, vasi in gričev. Vinko, ki je bil že s »papanom« v Ljubljani, je rekel: »To je pa prav tam nekje pod Ljubljano. Do noči ne moremo priti do tja.« Verjeli smo mu in se klavrno odpravili navzdol po poti, po
kateri smo prišli med hiše na Vasi. Ljudje so nas začudeno gledali, saj sta bila mala dva v samih srajčkah, z Vinkom pa sva bila oblečena v prevelike hlače, ki jih starejši bratje niso mogli več nositi za v šolo, ker so bile preveč pokrpane. Domov smo prišli utrujeni in lačni. Zamudili smo čas kosila, vendar doma niso bili preveč v skrbeh, kje se potikamo.
Z Vinkom sva vedela, da rasejo najlepše jagode v Drmašcvem lazu nad Padarčkovo hišo, zato smo se odpravili tja, da bi se jih najedli. Ko sem ugledal prvo jagodo, sem stopil s prsti na nekaj zoprno mrzlega. Vsi štirje smo videli, da sem stopil na rep velikega gada, ki je lezel v škarpo, pozabili na jagode in jo ucvrli proti domu. Doma smo gledali, če je moja noga že otekla in modra. No, zaenkrat še ni bila, vendar sem za vsak primer poiskal mater in ji zaupal, da sem stopil na gada. Mati meje prestrašeno vprašala, če me je pičil. Ko sem ji povedal, da me ni mogel, ker je imel glavo že v luknji, se je potolažena zasmejala in me poučila, da moja noga ni zastrupljena. Od takrat pa kač ne maram.
Ker so me starejši že od malega vodili v gozd, sem ga že kar dobro poznal. Vedel sem, kje je raslo največ praproti. Enkrat smo šli vsi štirje otroci nabirat praprot na Slcmcnc, to je še dobro uro hoda od Stampetovega mosta. Na Slemenih sem bil že dvakrat, ker smo imeli tam majhno gozdno parcelo. Največ praproti raste po obronkih dolin, ki so na Slemenih druga ob drugi. Ker drugi nabiralci niso hodili tako daleč, smo kmalu nabrali dovolj praproti. Bili smo veseli, da bomo lahko že do kosila doma. Mahnili smo jo po gozdu, da bi prišli na slemeniško pot ali do naše parcele, od koder sem poznal pot proti Bukovemu vrhu in naprej do Stare ceste na Zelnikih. Po gozdu nismo mogli posebno
hitro napredovati, ker smo se morali ogibati dolin, skal in robidovja. Hodili smo in hodili, vendar nismo našli nobene poti ali steze. Vse bolj me je skrbelo, da smo zašli, vendar jim tega nisem povedal. Najhuje je bilo, da smo v gozdu lahko dosegli s pogledom le dokaj majhen krog zaraščenega gozda. Videti ni bilo nobenega griča, s katerega bi morda lahko videli, kje je Bukov vrh. Trudil sem se, da bi obdržal pri hoji smer in upal, da ne bomo zašli v ogromen Firštov gozd, o katerem mi je pravil oče. Ta gozd je spadal pod graščino Planina pri Rakeku. Zelo mi je odleglo, ko sem videl pred seboj skozi drevje svetlobo, kar je pomenilo, da smo na obronku gozda. Ko smo prišli tja, smo videli, da smo se znašli na grebenu, s katerega smo videli daleč v nižini veliko travnato ravnino. Vinko, ki je že bil v Logatcu, je bil prepričan, da je to logaško polje. Vedel sem, da je od naše hiše do Logatca dve uri hoda; a sem bil vseeno vesel, saj sem vsaj vedel, kje smo. Dolgo smo hodili, preden smo prišli iz gozda na cesto, za katero smo mislili, da je Nova cesta. A že po par sto metrih smo na naše presenečenje ugledali ogromen dvonadstropni most. Vinko je spoznal, da je to borovniški viadukt. Obrnili smo se in utrujeni krenili proti Vrhniki. K sreči je bilo šele sredi popoldneva. Tako smo se privlekli domov še pred mrakom.
Zdi se mi, da se je s petim letom moje življenje precej naglo spremenilo. Vedno manj je bilo časa za otroške igre in pohajkovanja, začelo se je uvajanje v resno delo. Gotovo se boš spraševal, kakšno resno delo sem lahko opravljal kot petletni po-bič. Veš, včasih je bilo na revnih kmečkih domačijah tudi za petletne otroke polno opravil.
Spomladi, ko nam je navadno zmanjkalo kurjave, smo hodili v bližnje borite po-
birat suhe veje in vejice, ki sta jih pozimi polomila sneg in veter. Plezali smo na drevesa, na katerih smo videli suho vejo, da bi jo odlomili, kar pa nam je le redko uspelo. Nabrano suhljad smo s srobotom povezali v butare, katere smo vlačili ali nosili domov. Lastnikom je bilo prav, da smo jim očistili borite.
Po sv. Juriju sem ob bližnjih poteh in trati-nah pasel našo Rdečko, a v začetku poletja sem skupaj s Francem gonil našo Rdečko in Mudelčeve krave za ves dan na pašo v gozd, največkrat kakšna dva ali tri kilometre od Štanipetovega mostu proti Logatcu.
Ko so dozorele maline, smo jih hodili nabirat daleč na gozdne poseke. Nabirali smo jih, čeprav lačni in žejni, dokler niso bile polne kangle in čajne.
Zgodaj jeseni sem pobiral izkopani krompir ter obtrgaval fižol in koruzo. Le-to sem tudi slačil.
Pozno jeseni sem hodil s starejšimi v gozd nabirat praprot. Pri tem smo bili večkrat do kože premočeni. Zeblo nas je, da so nam prsti na rokah štrleli narazen.
Pozimi smo po kopnih bregovih okrog Za-plane nabirali teloh in ga prodajali. S kan-glo sem hodil po vodo v Kožuhov potok, luščil fižol, robkal koruzo in phal proso. Skozi vse leto pa sem se najraje ukvarjal z našo Rdečko. Pasel sem jo, ji polagal seno, jo gonil na vodo ter joštrgljal in krtačil, da je bila vedno od vseh krav in volov najbolj čista. Rdečko sem imel zelo rad. Bil sem prepričan, da ima tudi ona mene, saj me je velikokrat prijateljsko obliznila.
Nekega lepega dne sredi poletja sem pasel Rdečko v kaplanskem lazu, ki smo ga ime-
li v najemu. Čudno se mi je zdelo, da je proti svoji navadi legla, čeprav še ni mogla biti sita. Šel sem k njej, da bi jo spravil po konci, ko sem prestrašen od groze opazil, da ima Rdečka pod repom nekakšen ogromen mehur. Na vso moč sem tekel domov povedat o Rdečkini nesreči in bil ves ogorčen, ker se materi, očetu in Janezu ni prav nič mudilo. Nestrpno sem tekal proti lazu in nazaj do naših, ki so hodili prepočasi. Ko so končno vendarle prišli do Rdečke, je oče zavpil nanjo in jo počohal po vratu. Rdečka je vstala. Takrat je mehur počil, da seje vlilo po tleh mnogo vode. Počasi smo ju gnali domov. Že čez kako uro je dobila lepega temnega telička, ki je pozneje zrasel v veliko Čado.
Naslednje leto, še preden sem začel hoditi v šolo, sem izvedel, da nameravajo Rdečko prodati. Ves nesrečen sem hodil za materjo in jo prosil, naj prodajo prepreči. Mati me je tolažila, da bomo kupili novo kravo; Rdečko pa moramo prodati, ker je stara že 21 let in nam lahko pogine. Ko je prišel Žonta in mešetar, sem se skril na ispo7, da mi ne bi bilo treba gnati Rdečke iz hleva. Tudi po tisti groš, ki gaje po starem običaju dal kupec pastirju, nisem maral iti, čeprav so me klicali. Groš so dali zame materi, ki bi ga vzela tudi, če bi ga dal Žonta meni v roke. Že naslednji dan sva šla z materjo v Blatno Brezovico, kjer sva s pomočjo strica Joškovca kupila mlado kravo, ki smo ji rekli blatniška Šeka.
Najmanj prijetno opravilo je bilo nabiranje omele. Nabirali smo jo na hojah, in sicer samo pozimi, ker se poleti krave niso zmenile zanjo. Težko je bilo plezanje na vrhove visokih in včasih tudi zelo vitkih hoj, ki so se ob nekoliko močnejšem vetru nevarno majale. Najhujše pa je bilo plezanje na hoje, obložene s svežim pršičem. Ta se nam je stresal za vrat in nas tako pre-
mrazil, da smo se z rokami komaj še oprijemali debla in hojinih vej. Pomagali smo si tako, da smo splezali na vrh drevesa, kjer smo z nogami ali s komolci lomili omeline vejice. Stlačili smo jo v velike vreče, ki smo jih nesli na ramah ali hrbtih domov.
Brata Janez in Gustelj sta šla neko poletje z Vrhnike na Triglav kar peš. Hranila sta se in prenočevala po farovžih in kaplani-jah ter pri dobrotnikih, za katere so takrat dijaki dobro vedeli. S seboj sta vzela najstarejšo družinsko listino, ki jo je leta 1818 izdala Ilirska cesarsko kraljeva gubernija v Ljubljani. Nanjo sta pritisnila štampilj-ko Aljaževega doma v Vratih. S te ture sta pripeljala domov mladega jazbečarja Her kula. Ko je nekoč k nam prišla Matevžeto-va Hani, je psička pobožala med ušesi in med drugim rekla: »Priden, priden kuža, ampak Hcrkul pa nisi.« Vsi smo bili presenečeni. Nismo mogli razumeti, kako more Hani, ki je tako resna in pametna, reči, da naš Herkul ni Herkul. Protestirali pa nismo, ker je bila Hani iz zelo bogate družine. Herkul je bil prijazen psiček. Rad se je igral z najmlajšim bratom Andrejem, ki je bil takrat star dve leti in pol.
Dopolnil sem šesto leto. Pripravljal sem se na šolo. V začetku tega stoletja je bilo na kmetih še vedno mnogo nasprotnikov obveznega šolanja otrok. Morda ne toliko zaradi mnenja, da otrokom šolanje ni potrebno kot zaradi povečanih izdatkov za obutev in obleko otrok, ki so hodili v šolo, malo pa tudi zaradi stare navade, da so otrokom v zgodnjih letih nalagali opravke. Takratna oblast je morala obvezno šolanje uveljavljati s strogimi ukrepi. Spomnim se, kako so morali nekateri očetje v zapor, ker svojih šoloobveznih otrok niso redno pošiljali v šolo ali pa so se nepridipravi hodili potepat namesto v šolo. Tako očetom ni preostalo drugega, kot da pošiljajo svoje
otroke v šolo, in tiste, ki so se potepali, pošteno našeškajo.
363. Avtorjeva staria, Anton Hojan (1864-1944) in Francka Hojan. roj. lurjevCie (1866-1957) ok. I. 1910
Moja starša sta hodila v staro vrhniško šolo, ki je bila zelo dobra, saj sta se v njej naučila mnogo koristnega. Pri nas zaradi tega ni bilo vprašanja, če otroci gredo v šolo ali ne.
Meni je ličkov Jaka sešil mojo prvo, pravo pravcato obleko, v kateri sem se postavljal pred hišo kot petelin na gnoju. Kodeletov oče, ki je za nas delal in popravljal obutev, mi je pomeril čevlje, da bi jih imel, ko zapade sneg. Toda tisto leto ga je sneg prehitel. Tako sem moral hoditi v šolo v novi obleki in v pošvedranih ter tolikokrat zakrpanih škarpetih, da jih niti Kodeletov oče ni mogel več usposobiti za hojo po dežju ali po snegu, saj so jih že leta in leta nosili drug za drugim moji starejši bratje. Kodeletov oče nam je prinesel popravljene
ali narejene čevlje vedno zvečer. Potem je dolgo sedel na klopi ob peči ter pripovedoval povestice, stare modrosti in novejše zanimivosti. Zame je naredil velikanske, močne in dobro podkovane čevlje, ki naj bi jih lahko nosil do konca šolanja, če jih ne bi moral čez dve leti prepustiti Pavlu, sam pa nositi Franceve.
V prvem razredu me je učila Notarjeva Malči", ki se je zvesto ravnala po reku, da palica poje novo mašo in nas pridno »šeškala«. Pa ne tako nenačrtno kot njen kolega Šifrer9, ki je kdaj pa kdaj primazal nagajivcu kakšno gorko takoj, ko ga je ta razjezil. A je na to tudi takoj pozabil. Ne, Malči je to počenjala mnogo bolj strokov-njaško. Grešnika ni pretepla takoj, temveč ga je napisala na levi rob šolske table. Do konca pouka je bil rob navadno popisan do konca. Kakih deset minut pred koncem pouka je prišel v razred šolski sluga. Takrat seje začel Malčin pedagoški obred. Klicala nas je na oder po vrsti, kakor nas je napisala, šolski sluga je vsakega položil čez svoje koleno in mu dobro napel zadnjico, katero je Malči prizadevno obdelala s pu-španovo palico. Enkrat je sošolec poskušal zmanjšati bolečine na ta način, da je hlače podložil z abecednikom, toda udarci po njegovi zadnjici so tako čudno pokali, da je Malči hitro spregledala njegovo zvijačo. Naročila je šolskemu slugi, da ga pelje na stranišče in mu izprazni hlače. Ko ga je sluga pripeljal nazaj, mu je Malči naložila dvojni obrok.
Nekoč sem pridirjal v šolo moker in bos, z zavihanimi hlačnicami ter se na vso moč zaletel v Malči, ki je prav takrat stopila iz učiteljske sobe. Rekla mi je, naj malo počakam in se vrnila v sobo. Bal sem se, da me za ta greh ne bo napisala le na tablo, temveč me bo našeškala takoj, in to kar na hodniku. Kako sem bil presenečen, ko mi
je prinesla v bel papir zavit velik maslen kifeljček ali rogljič, nadevan z orehi in medom. Povrhu me je še prijazno pobožala po mokrih laseh, tako, da bi od začudenja kmalu pozabil na svoj obvezni boglonaj. Rogljič sem nesel domov. Mati ga je razdelila na tri koščke, za najmlajšega brata Andreja, Pavla in zame, k sreči drugih takrat ni bilo doma. Kaj tako dobrega nisem še nikoli jedel! Od takrat sem imel Malči rad, čeprav me je še večkrat napisala na rob table.
Ali sem ti že povedal, da sem drugi razred ponavljal? Najbrž ne. Zato naj na kratko opišem, zakaj se je to zgodilo. Bil sem dro-ban pobič, toda dolg, najdaljši izmed vseh hribljanskih in kurjakarskih otrok, zato sem mislil, da moram biti povsod prvi: pri teku, skakanju, metanju kamnov, pri postavljanju na glavo in na roke in pri drugih igrah. Po pravici povedano, sem bil prvi samo pri metanju kamenja in pri skakanju. Pri teku me je vedno premagal Lahov Vinko, pri postavljanju na glavo in roke pa je bil daleč najboljši Drmašev Kari, ki je prišel po rokah od doma do Boštjanč-kove tratine in nazaj, to je okrog 300 metrov, brez kakega počitka. Tisto zimo smo pri vračanju iz šole skakali čez potok na Klisu. Hotel sem se postaviti in preskočiti potok na najširšem delu. Zaletel sem se in potok res preskočil, toda čofnil vznak nazaj v vodo. Nisem si upal moker domov, zato sem hodil po čimbolj skritih poteh. Obleka na meni jc poledenela, da sem se počutil kot vitez v železnem oklepu. Nazadnje sem se le skrivaj prikradel domov in se skril v hlev. lam se mi je obleka od-tajala. Splezal sem na izbo ter se povaljal po senenem zdrobu, da se ne bi videlo, da imam mokro obleko. Z izbe sem se spravil na toplo peč, a počutil sem se zelo slabo. Dobil sem hudo pljučnico in preležal več mesecev. Ne vem, kako je bilo med bole-
znijo, šele po ozdravitvi so mi povedali, da so mi že držali svečo, prepričani, da umiram. Dobro pa se spomnim, daje bila, ko sem prvič vstal, zunaj že pomlad. Dolge zamude pouka tako nisem mogel več nadomestiti, zato sem drugi razred ponavljal. V ponavljalnem razredu me je učila Ančka Pleškova\ prijazna in dobrohotna učiteljica. Ne spomnim se, da bi kdaj koga udarila, pač pa je včasih kakega poredne-ža kaznovala z zaporom, tako smo namreč rekli, če smo morali po končanem pouku ostati še nekaj časa v šoli. Tudi mene je nekoč doletela takšna kazen. Ob dvanajstih sem se moral prijaviti v šestem razredu dekliškega oddelka, kjer jc učiteljica Mlakarjeva'" do ene poučevala dekleta ročna dela. Tudi Mlakarjeva je bila prijazna in dobra učiteljica. Vprašala me je, kako se pišem. Ko sem ji povedal, se ni in ni mogla na-čuditi, kako sem mogel bili tako poreden, da me je Pleškova zaprla, ko imam vendar tako pridni sestrici. Poznala je mojo sestro Anči, ki je medtem šolo že končala, in Hano, ki je sedela pri ročnem delu in se sprva delala, da me ne pozna. Ko sem ji povedal, kako se pišem, ji je bilo precej nerodno. Mlakarjeva me je tako lepo karala in poučevala, da sem se tako poboljšal, da mc Pleškova ni nikoli več kaznovala. Najbrž sem se poboljšal tudi zato, ker sem se bal, da bi bil spet zaprt v dekliškem razredu, kar sem imel za veliko sramoto. Pa sem bil kljub poboljšanju v tem razredu še enkrat kaznovan z zaporom. Nekega dne je namreč šolski vodja Matajc" hodil po fantovskih razredih in pridigal, kako grdo in pregrešno je krasti jabolka in kakšni zlikovci so učenci šestega razreda, ki so prejšnji dan klatili Lenarčičeva jabolka. Lenarčičevi so bili zelo bogati. Blizu šole so imeli tudi dva sadovnjaka. Ko je Matajc pridigal v našem razredu, je sošolec Miha tako vztrajno dvigal roko, da je Matajc to opazil in ga vprašal, kaj bi rad. Miha, ki
je imel doma na pretek jabolk in hrušk, je povedal, da je tudi Hojan, to sem bil jaz, kradel jabolka. V hipu sem se spomnil, da sem v Mihovi navzočnosti v opuščenem Frankovem lazu utrgal z majhne, zakrnele jablanice njej edini sadež, drobno in kot kamen trdo jabolko. Matajc me je vprašal, če sem res kradel. Ko sem pritrdil, me je oštel s »šolsko pošastjo« ter ukazal, da se moram iti po končanem pouku zapret v šesti fantovski razred. To sem seveda storil. Toda fantje iz šestega razreda so bili užaljeni, da se takle smrkavec sili mednje. Podili so me domov, čeprav sem jim dopovedoval, da meje ukazal zapreti gospod Matajc, ker sem kradel jabolka. Najbrž bi me spodili iz razreda, če ne bi vstopil razrednik Šifrer, ki me je takoj opazil in vprašal, kaj iščem tu. Povedal sem mu, da sem se prišel po ukazu gospoda ravnatelja zapret, ker sem kradel jabolka. Fantje so ogorčeno kričali, da to ni res, da me ni bilo zraven, ko so klatili Lenarčičeva jabolka. Šifrer me je vprašal, kje sem kradel. Ko sem povedal, da v Frankovem lazu, mc je napodil domov.
No, ko sva že pri rabutanju sadja, naj opišem, kako je bilo takrat s tem. Pri nas smo imeli v mojih otroških letih tri jablane, dve hruški, štiri orehe in mnogo sliv. Jabolka smo otroci že napol zrela obrali, zato smo radi kakšno jabolko pobrali pod tujo jablano. Nihče ni trgal ali klatil tujih jabolk, pač pa smo po vsaki nevihti hodili na sosednje vrtove pobirat jabolka, ki so padla na tla. Povečini sosedje niso imeli nič proti, le včasih je kakšen zarobantil. Pobiranje jabolk smo imeli za mali greh, obiranje ali klatenje pa za smrtnega. Nekoč je prišel k šolski spovedi pomagat gospod iz Bevk. Nevede sem se znašel v njegovi spovednici. Ko sem se spovedal, da sem kradel jabolka, me je vprašal, kaj sem potem naredil z njimi. Povedal sem mu,
da sem jih pojedel; on pa mi je dejal, da to ni noben greh, bi pa bil, če bi jih prodajal. Ves navdušen sem povedal materi, kaj so rekli bevški gospod. Pozneje, ko sem služil pri Bercctovih, ki so imeli v Bevkah dve njivi, sem videl ležati po bevških vrtovih vse polno lepih odpadlih jabolk, zato sem razumel, zakaj bevški gospod kraje jabolk, ki si jih pojedel, ni imel za greh. Njegovo mnenje me je opogumilo, da sem včasih kakšno jabolko tudi utrgal.
Povedati moram tudi, da na Vrhniki nisem bil prav nič dober šolar, posebno z računstvom se nisva nikoli razumela. Pač pa sem že v drugem razredu znal odlično brati, saj sem z velikim zanimanjem prebral vse, kar mi je prišlo v roke; Mohorjeve knjige, Domoljuba, Bogoljuba, Zgodbe sv. pisma, knjige starejših bratov in sester. Ničkolikokrat so mi vzeli knjigo ali časopis iz rok in me ošteli, »zakaj buljim vanj, ko je že mrak ter si s tem kvarim oči«.
Ob neki cerkveni slovesnosti, zdi se mi, da smo sprejemali novega dekana, me je Mežnarjev Lojze povabil, da greva v cerkveni stolp gledat, kako fantje pritrkavajo ali »pinkajo«, kakor smo takrat rekli pritrkavanju. Pravzaprav sem nameraval iti na Novo cesto nad Farovško dolino, kjer je Bercetov France pokal z možnarjem, a me je Lojze s pripovedovanjem, da se skozi lino zvonika prav lepo vidi možnar in rdeč ogenj, ki ob vsakem strelu bruhne iz njegove cevi, prepričal. Vzpenjala sva se po strmih stopnicah, ko je možnar ustrelil drugače kot ponavadi, slišati je bilo pok - bum. Najbrž sva mislila, da si je France, ki je bil pri topničarjih, izmislil nov način streljanja, in nadaljevala pot. Pa ne dolgo, ker so fantje pridrveli po stopnicah navzdol s tako naglico, da sva se morala z Lojzetom stisniti k steni, da naju ne bi po-mendrali. Zvonovi so utihnili. Zato sva šla
gledat, zakaj in kam so fantje tako hiteli. Pred cerkvijo sva izvedela, da je razneslo možnar in ubilo tiste, ki so bili okrog njega. Tekla sva gledat in že pri Blaževi hiši dohitela Mudelčevega Miho, ki je vodil domov opečenega Oblakovega l.ojza. V resnici se ni razletel možnar, temveč je iskra iz njegove cevi vžgala smodnik, iz katerega sta Oblakov Lojze in Storžev fant pripravljala naboje. Bcrcctov France, ki je streljal, je po eksploziji skočil med mlade smrečice, ki so rasle po bregu Farovške doline. Videla sva, kako so ga fantje vodili iz doline, ogrnjenega v odejo, proti njegovemu domu. Storževega fanta so že prej odpeljali, tako da ga nisva videla, pač pa izvedela, da so njegove opekline najhujše. Nosil je namreč celuloidni ovratnik. Ko je ta zagorel, mu je povzročil po vratu smrtno nevarne opekline. Storžev fant in Oblakov Lojze sta zaradi opeklin umrla; Bercetov France pa je ozdravel, vendar se je še dolgo poznalo, da ima po obrazu novo kožo. Spomnim se, kako sta prišla moja teta Reza in France kmalu po njegovemu prihodu iz bolnišnice vabit našo mater in očeta na njuno svatbo. Bercetova mati je bila zaradi Francetove poroke z nič kaj premožno Rezo tako jezna, da sta morala mlada dva stanovati pri Trčkovih nad Tomažetovim dolom.
V tretjem razredu me je učil šolski vodja Matajc. Kljub njegovi čokati postavi in častitljivi bradi ga nismo jemali preveč resno. Če smo ga razjezili, nas namreč ni te-pel, temveč samo zmerjal, da smo »pošasti šolske«. Pravzaprav je bil dober možakar. Zelo je bil vesel, če mu je kdo prinesel kak star novec, ki ni bil več v veljavi. Rad nam ga je kazal in pripovedoval, kdo ga je izdal ter kje in kdaj je bil v veljavi. Za vsak star novec je tistemu, ki ga je prinesel, dal par krajcarjev ter nas s tem spodbudil, da smo prizadevno stikali za njimi.
Ko sem dopolnil deset let, je izbruhnila prva svetovna vojna. Ni bilo treba hoditi v četrti razred, ker so med počitnicami zasedli šolo begunci iz Galicije. Rekli smo jim Rusini. Občudoval sem njihove lepo barvane kožuhe, obšite s pisanimi rožami.
Moje zadovoljstvo, da mi ni bilo treba hoditi v šolo, je bilo zelo kratkotrajno, kajti vojna je hitro pokazala svojo zločesto plat, ki smo jo zaznavali tudi otroci mojih let.
A preden preidem na spomine iz vojnih let, naj opišem nekaj ljudi, ki jih po izbruhu vojne nisem več videl, in nekaj posebnosti v vrhniških gozdovih.
Pred vojno je prihajalo v našo hišo prosit za prenočišče mnogo vandrovcev, največ obrtniških pomočnikov, ki so po stari navadi hodili po končani učni dobi »v fremd«, to se pravi na tuje, da bi si poiskali zaposlitev pri tamkajšnjih mojstrih in se izpopolnili v svoji obrti. Vsi so bili spodobni in pošteni; zvečer so z nami večerjali, navadno v oblicah krompir in močnik, in preden so šli spati na ispo, so pustili na mizi svoje dokumente in žveplenke. Zjutraj so dobili Kneippovo kavo in kos kruha. Ne vem, ali je bil tak običaj ali so kje izvedeli, da bi bila naša mati zelo užaljena, če bi ji ponudili kakšno odškodnino za prenočišče in hrano. Vem le, da ni nihče kaj takega ponujal, temveč se je poslovil z obveznim »boglonaj, pa zbogom«.
Tudi nekateri berači so hodili k nam prenočevat. Ponavadi so prehodili vse slovenske pokrajine, od Trsta do Celovca, in nam nato pripovedovali novice in zanimivosti o naših sorodnikih in znancih v drugih krajih. Nekateri so tudi prerokovali na podlagi raznih znamenj. Spominjam se, koliko so vedeli povedati, ko je plula po nebu velika zvezda repatica in seje iz Soče
prikazal usoden kamen.
Nekatere ljudi sem si zapomnil le zaradi njihovih čudnih priimkov, na primer Tajčmiha, her Toni, Otroški obraz in Ži-herhofer. Zanimiva je bila tudi »Urška na fedrih«. Bila je ženska srednjih let, ki je hodila z zibajočimi koraki. Ne vem, kje in od česa je živela. Spomnim se, kako je hodila mimo naše hiše po Novi cesti. V roki je imela pisan cekar, a na glavi slamnik, obložen s pisanimi cvetlicami. Bila je smešna prikazen, vendar se ne spomnim, da bi ji kdaj nagajali.
Na visoki skalnati steni, oddaljeni par sto metrov od vrhniške tovarne usnja, kjer se začne pot v Močilnik, je bil v mojih otroških letih velik napis v rumeni barvi: ZAČETEK KRASA. Na vrhu stene je stalo znamenje križa. Od tam smo otroci gledali procesije z banderi in zastavami. Še sedaj se imenuje ta stena Drča, kar pomeni, da nekdaj tukaj ni bilo prepadne stene, temveč le strm breg, primeren za drčo. Stena je nastala, ko so breg spremenili v kamnolom. Res seje na Drči začela pokrajina z značilnimi kraškimi pojavi, kot so globoke kotline, brezna in čudna podzemna pota Ljubljanice.
V Grogarjevcm dolu je vsako jesen privrela iz zemlje voda. S seboj je prinašala tudi človeške ribice, a spomladi je voda odtekla v požiralnike. Nikdar nisem mogel odkriti skrivnosti, iz katere je spomladi odtekla. Tik zraven Grogarjevega je bil Tomažetov dol, ki je bil precej globlji, vendar vanj ni nikdar privrela podzemna voda. Tik pod Drčo je bil glavni izvir Ljubljanice, ki je gnal kolo Oblakove žage. Tam je skočil v vodo begunec iz Dornberga in po nesreči utonil lastnik žage Oblakov Jaka. Zdaj je ta izvir popolnoma usahnil.
V vrhniških gozdovih je bilo veliko strmih dolin ali globokih kotlin. Za pastirje je bila najbolj zanimiva Lenaršica. Vanjo so se lahko spustili le pogumni fantiči, ki so se znali spretno spuščati v kotlino in splezati iz nje. Zanimiva je bila zato, ker so pod skalami na dnu kotline sredi pole tja visele ledene sveče.
Pastirji smo poznali mnogo brezen, v katera smo metali debele kamne in poslušali, kako globoko bodo padli. Toda slišali smo le, kako se padajoči kamen zaletava ob steno brezna, padca pa nikoli. Zapomnil sem si predvsem brezno v Raskovcu in Tonikovo brezno.
Ob Novi cesti med Vrhniko in Logatcem, nekoliko pred Snežnim gričem, je bila nekoliko večja tratina, katero so krstili za Cigansko tratino, ker so se na njej ustavljali potujoči Cigani. Na drugi strani ceste pa je bil Tonikov laz z majhno dolinico. Na dokaj položnem bregu dolinice je rasel gosto zaraščen in izredno širok grm. Če smo na koncu grma, obrnjenega proti Idrijski cesti, odrgnili nekaj vej, se je odprl vhod v Tonikovo brezno, pravzaprav v nekakšno podzemno votlino. Zgoraj je bil za dobrega pol metra širok in približno štiri metre dolg pas ravnih tal, na katerem smo vedno naleteli na kolikor toliko sveže pogorišče. Mislili smo, da so ga kurili Cigani, čeprav se nam je zdelo čudno, kako so mogli brezno odkriti, ko še vsi Kurjakarji niso vedeli zanj. Pod ravnim pasom so se tla spuščala strmo navzdol, vendar ne navpično. Tla so bila mastno ilovnata, zato nismo slišali, da bi se naši kamni zadevali ob kamnite stene ali tla brezna. Sodili smo, da ni globoko. Med prvo svetovno vojno sva se z našim Francem odločila, da zleze-va ob desni steni votline na dno. Stena je bila k sreči kamnita. Tudi ob njej so kukali iz ilovice posamezni kamni, zato ni bilo
preveč nevarno, da bi zdrsnila v neznano globino. Prilezla sva komaj kakih osem ali deset metrov, ko jc Franc zadel ob leseno, pokonci stoječo lestev. Prestrašeno sva se obrnila in urno zlezla iz brezna. Nazaj je šlo hitreje, ker sva videla tla pred seboj. Ko pa sva lezla navzdol, je bila pred nama le trda tema.
Ko sva se nekoliko umirila, sva zlezla nazaj v globino in metala kamenje v smeri, kjer je bila po najini domnevi tista lestev. Precej časa sva metala kamenje. Klicala sva, da se bo oglasil morebitni prebivalec brezna. A ker se ni nič zgodilo, sva zopet ob desni strani zlezla do lestve. Odmikala sva jo in stresala, a ker se ni nič zgodilo, sva se dogovorila, da bo Franc držal lestev, jaz pa bom zlezel po lestvi navzdol gledat, do kam seže in na kaj je naslonjena. Na svoje presenečenje sem odkril dvojni strop. Spodnji je bil na debelo nastlan s slamo, pokrit z nekakšno ponjavo. Otipal sem tudi majhen zglavnik in debel koc. Prostor med obema stropoma se mi je zdel kot majhna, nekoliko prenizka čumnata. S Francem se nisva mogla načuditi, kako jc bilo mogoče odkriti dvojni strop. Midva ga ne bi nikoli odkrila, če se ne bi zadela ob lestev. Zdelo se nama je, da ni mogoče zakuriti tako močnega ognja, da bi svetloba segla do lestve in še manj do dvojnega stropa, saj smo tudi pastirji včasih vrh brezna zakurili, a je bil vedno že par metrov od ognja zid črne teme. Doma sva o odkritju povedala očetu, ki nama je zabičal, da ne smeva o dvojnem stropu nikomur črhniti niti besedice. Šele po vojni sem izvedel, da so v breznu prenočevali vrhniški fantje, ki so dezertirali od vojakov.
Naj omenim še eno od številnih znamenitosti vrhniških gozdov, namreč Ajdovski zid, ki je bil najrazločneje viden v vznožju Bukovega vrha blizu Krvave jame. Ta zid
so bili ostanki stare rimske ceste. Ob stari cesti z Vrhnike v Logatec, kak kilometer od Štampetovega mostu, je še lani, to je leta 1985, stal rimski miljni kamen.
Mislim, daje z rimsko cesto povezana tudi vrhniška kjoderica, to je kakšna dva metra široko in ravno toliko visoko, kakih deset metrov dolgo, z debelimi kamni obokano zavetišče. Polkrožni krov je bil poraščen z grmičjem in majhnimi hojami, notranjost zavetišča pa je bila vedno suha. Vedeli smo tudi za logaško kjoderico, ki pa očitno ni bila posebej zgrajena, temveč naravna votlina. S stropa je kapljala hladna, skoraj mrzla voda, ki je izdolbla v skalo na dnu jamico, iz katere smo hodili pit. Morda je pomagal jamico izdolbsti tudi človek.
Ali sem ti že kdaj povedal, kako smo v hladnih jesenskih večerih v vrhniških gozdovih lovili polhe? Mislim, da še ne. Tistih, ki so živeli v drevesnih duplinah in se tudi podnevi pasli po sadovnjakih blizu hiš, nismo lovili. Naša sezona za lov na polhe se je začela šele v drugi polovici septembra, končala pa se je najkasneje konec oktobra za god Simona in Jude, ko je hudič odgnal vse polhe na zimsko spanje, kakor so nam pripovedovali naše dedki. Luknjam v zemlji, v katerih so gnezdili polhi, smo rekli polšine. Za nekatere so nam povedali stari polharji, nekatere pa smo odkrili tudi sami, ko smo nabirali po gozdu praprot in druga zelišča. Polšine smo tako zadelali, daje ostala za izhod le štirikotna odprtina, ki se je skladala z vratci naših pasti. Dostikrat smo se zmotili in zadelali luknje, v katerih ni bilo polhov. V gozdu, kamor smo hodili lovit, so rasle v glavnem hoje in smreke, le tu in tam še osamljen gaber ali bukev, vmes pa leskovi in drugi grmi. Kadar smo imeli priložnost že pred mrakom opraviti svoje delovne obveznosti, smo odhiteli s pastmi v gozd, jih nastavili in
nabrali suhljad za ogenj. Pasti smo izdelali sami, ker naš oče ni bil polhar. Zato pri naši hiši ni bilo starih pasti kot pri drugih hribljanskih domačijah. Pasti smo izdelovali iz odpadkov desk in debelejše žice, ki naj bi bile vzmeti; rekli smo ji fedrovke, ki so se sprožile, ko je polh lezel skozi past in premaknil jeziček, ki je držal vzmeti. Včasih je ušla iz polšine tudi cela procesija polhov, pa se ni sprožila; včasih pa je bilo dovolj že majhna miška, da se je past sprožila in jo je vzmet ujela za repek.
Nam pravzaprav ni bilo za polhe. Jedli jih nismo in bi jih v celi sezoni ne ujeli toliko, da bi bilo njihovih kožuščkov dovolj za eno samo polhovko. Lovit smo jih hodili zato, ker se nam je zdelo, da je to fantovski opravek, in še posebej zato, ker nam je ugajalo sredi gozda sedeti okrog ognja, peči krompir ali koruzo ter si pripovedovati povesti in pravljice. Pri tem sem odkril nekaj polšjih navad, o katerih prej nisem slišal. Tako so se na primer po drevju okrog ognja živahno igrali, se oglašali s svojim bzikanjem in skakali z veje na vejo.
Pravi polharji pa seveda niso posedali okrog ognja in se pogovarjali. Imeli so velike pasti z žičnatimi vratci, skozi katere je polh lahko zlezel v past, iz nje pa ni mogel. Taki polharji so molče sedeli pri polšini in od časa do časa stresali ujete polhe v posodo. Tudi niso hodili v hojeve gozdove, temveč v bukove, kjer je bilo več polhov, ker je paša tam boljša in obilnejša.
Vojna pa se je kljub obljubam oblasti, da bo kmalu minila, zavlekla čez štiri dolga leta. Objokovali smo padle sorodnike in sosede. Moj stric, Mudelčev Miha, je pisal kmalu po začetku vojne iz Galicije, da je živ in zdrav, potem pa o njem nismo nič več izvedeli. Sedem let po koncu vojne so
ga proglasili za mrtvega. Boštjančkov Jože se je imel za srečnega, ker je bil v Galiciji ranjen in so ga, nekoliko šepavega, odpustili domov.
Pri llatencovih, ki so imeli veliko gospodarsko poslopje s kaščami in hlevi, so se naselili Bosanci s svojimi konjiči. Rekli smo jim trenarji. Naredili so nam nekaj škode, ker so ponoči hodili na naš kozolec po seno za svoje konje, vendar smo imeli od njih tudi nekaj koristi. Ne vem zakaj, a zelo pogosto so dobivali nove čevlje, stare pa zavrgli ali prav poceni prodajali. Mi smo odslužene čevlje pridno zbirali. Ko jih je Kodeletov oče popravil, smo jih nosili dolgo časa. Rekli smo jim »trenarski čižmi«.
Pri Kožuhovih pa so dobili celo kompanijo ruskih ujetnikov. Naselili so jih v velikem dvojnem kozolcu. Podnevi so hodili pripravljat drva, zvečer pa so se postrojili na velikem dvorišču med Kožuhovo hišo in kozolcem ter ubrano zapeli svojo večerno molitev in druge ruske pesmi. Spomnim se, kako je Boštjančkov Jože rekel, da če bi vedel, daje med ujetniki tudi tisti, ki ga je ustrelil v nogo, bi mu takoj nesel hlebec kruha in steklenico vina. Ujetnike so stra-žili madžarski vojaki pod vodstvom stotnika, ki je bil najbrž ljubitelj petja. Nekega dne so pod njegovim vodstvom postavljali pred Kožuhovo hišo oder s klopmi in stoli. Zvečer je pripeljal h Kožuhovim več oficirjev in lepo oblečenih žensk, ki so posedli na stole in klopi. Nato so prikorakali na dvorišče ujetniki in priredili daljši koncert. Otroci smo se prikradli prav do vogala Kožuhovega hleva. Ogledovali smo si zlasti ženske v lepih oblekah in čudnih klobučkih. Takrat sem prvič videl ženske kaditi cigarete. Madžarski stotnik si je prizadeval, da bi znali tudi njegovi vojaki peti tako kot ujetniki, a mu je to slabo
uspevalo. Večkrat jih je pripeljal v našo vrtačo, kjer so posedli po skalah in ponavljali za stotnikom madžarske pesmi. Meni se je zdelo, da ponavljajo vedno isto pesem, saj sem jo znal že skoraj na pamet. Vojaki niso znali ali hoteli zapeti tako, kot je želel stotnik, njihovo petje še zdaleč ni bilo tako lepo in ubrano kot rusko. Stotnik je zato poučevanje petja kmalu opustil. Začel je raziskovati griček Turnovše, prepričan, da je to ostanek rimske trdnjave.
Ko sem bil star enajst let in pol, sem šel na kmetijo k Bercetovim služit za pastirja, da bi bila doma lačna usta manj11. V resnici nisem bil pastir, temveč sem opravljal vsa dela, ki so jih na večjih kmetijah opravljali veliki in mali hlapec ter prva in druga dekla. Dve kravi, ki soju imeli, sem lahko gnal na pašo le včasih, ko je bilo drugih opravkov okrog hiše, na njivah, v gozdu in na travnikih manj kot običajno, na primer spomladi, ko so bile njive zorane in posejane, a trava še ni dozorela za košnjo. Ta pomladanska paša je bila najhujša. Pasel sem ob gozdnih poteh. S seboj sem imel vrečo, v katero sem nabiral mlade leskove liste. Doma smo jih posušili in jih mešali med seno in drugo kravjo krmo. Imel sem mnogo dela, preden sem nasmukal 7. leskovih mladik polno vrečo listov.
Najbolj prijetno je bilo pasti jeseni po lazih, ko je bilo na njivah samo še zelje, repa in ajda, saj na paši nisem imel drugega dela kot paziti, da mi kravi nista ušli v zelnik, za repo in ajdo jima pa ni bilo mar. Ta jesenska paša se mi je zdela najbolj prijetna zato, ker mi razen čuvanja krav ni bilo treba nič drugega delati, temveč zato, ker sem med pašo lahko bral.
Pri Bercetovih sem spomladi, poleti in jeseni spal na ispi, pozimi pa v hiši na krušni peči. Na ispi je bila stara, poslikana
skrinja, katero sem ob nedeljah in praznikih, ko sem lahko šel na ispo tudi podnevi, od vseh strani ogledoval in občudoval. Posebno mi je bila všeč slika svetnice z nežnim podolgovatim obrazom in belo lilijo v roki. Na to svetnico sem se spomnil vedno, kadar sem videl kakšen dekliški obraz, ki ga je naslikal Miha Maleš. Skrinja ni bila zaklenjena. Neko nedeljo sem si drznil dvigniti njen pokrov. Kakšen dragocen zaklad sem odkril! Polno knjig, največ Mohorjevih, za več let nazaj. Zdaj sem vedno, kadar sem gnal krave past, skril v nedrje kako knjigo in jo včasih bral preveč zaverovano, da sta mi kravi ušli v zelnik in povzročile škodo. Vendar sem vse tako skrbno zakril, da gospodinja ni ničesar opazila.
Nekaj časa je delal pri Bercetovih ruski ujetnik Ivan, postaven, čeden in zelo delaven fant. Še zdaj se čudim, kako da sva se tako dobro razumela in pogovarjala. Pripovedoval sem mu novice, ki sem jih prebral v Domoljubu, zlasti kar je bilo v zvezi z Rusijo. Spomnim se, kako sva šla za cel dan pripravljat v gozd drva in so nama dali s seboj le steklenico nesladkane knajpovke in v časopisni papir zaviti kos polente. Ivan je najbrž mislil, da je pri nas takšna hrana za celodnevno delo zunaj doma običajna, zato se ni pritoževal. Povedal mi je le, da pri njih v takih primerih vzamejo s seboj hlebec kruha, slanino in česen.
Zelo mi je bilo žal, ko so Ivana preselili na večjo kmetijo v Sinji Gorici. Dokler sem služil pri Bercetovih in se vozil s kravama po pridelke na njive pri Blatni Brezovici, sva se večkrat srečala in se prijateljsko pozdravljala. Kasneje ga nisem več videl. Izvedel pa sem, da se po vojni ni vrnil v Rusijo, ker se je oženil z gospodarjevo hčerko. Gospodaril je zelo pametno. Sinjegoričani so ga cenili in ga sprejeli za svojega.
Pozimi leta 1917, ko še nisem imel trinajst let, sem šel delat v Polakovo tovarno usnja, ki so jo ravno takrat začeli dozida-vati. Vodji tovarne sem rekel, da sem star že 14 let in torej že izpolnjujem predpis, da otrok pred štirinajstimi leti ni dovoljeno sprejemati na delo v tovarno. Vodja mi najbrž ni verjel, vendar sem že drugo jutro ob sedmih začel delati pri zidarjih. Delali smo od 7.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00, torej po deset ur na dan, ob sobotah samo od 7.00 ure zjutraj do 13.00 popoldne. Mojstri so kmalu spoznali, da sem priden. Zato so me začeli pošiljati delat zunaj tovarne, ker so sklepali, da bom brez nadzora prav tako disciplinirano delal. Že čez kakega pol leta me je mojster Skrbov Jaka prevzel v svoj oddelek, ki je imel več delavnic s čudnimi imeni. Najbolj mi je ostalo v spominu, kako sva s sodelavcem Janezom peljala v sodu na vagončku kot krop vroč ekstrat, ki ga je v velikem tanku kuhal Jokelčkov oče. Ekstrat bi morala zliti v banjo, iz katere sva prej s posebnimi drogovi pobrala napol ustrojene kože, da bi ojačala strojilno tekočino, ki je ostala v banji. Pred banjo sva vagonček ustavila in se pripravila, da sod prevrneva na rob banje, da ekstrat steče vanjo. Toda Janez je sod izpustil, jaz pa ga kljub naporu nisem uspel sam zadržati in sem padel skupaj z njim v banjo. Delavci, ki so to videli, so prestrašeni zakričali. Pustili so svoje delo in prihiteli na pomoč, saj so bili prepričani, da me je vroči ekstrat nevarno oparil. Toda k sreči je sod padel hitreje v hladno vsebino banje kot jaz. Ker sem izredno hitro zlezel iz banje, se ekstrat ni utegnil razširiti po banji. Od nekod je pritekel Skrbov Jaka, ki je slišal kričanje. Ko so mu delavci povedali, kaj se je zgodilo, je Janeza ozmerjal, da ni vreden, da ga zemlja nosi; meni pa je rekel, da naj se grem domov posušit in naj se vrnem na delo šele ob enih popoldne.
Nekega dne sta prišla iz Ljubljane v tovarno Polakova sinova Kari in Zan. Ogledala sta si dozidano poslopje, nato pa sta skupaj z vodjo tovarne obšla tudi stare delavnice. Mene so si ogledovali še posebej dolgo, kar mi je bilo zelo neprijetno, saj sem bil v zakrpani obleki in že zelo obrabljenih tre narskih čevljih. Kar oddahnil sem si, ko so šli naprej, ne da bi mi kaj rekli. Nekaj dni kasneje meje vodja tovarne poklical v pisarno in mi izročil par novih škornjev in kos rumenkastorjavega blaga, iz katerega naj si dam delati hlače. Bil sem tako presenečen, da se kasneje nisem spomnil, če mi je vodja tovarne povedal, zakaj sem dobil škornje in blago. Moram reči, da mi ponosa in veselja zaradi škornjev ni skalila niti nevoščljivost vrstnikov, niti godrnjanje starejših, čemu takšnemu otroku škornji. Škornje so imeli samo delavci v ješerjih", ki so s kož odstranjevali dlako. Ti delavci so nosili tudi dolge usnjate predpasnike.
V tovarni so me premeščali k vedno odgovornejšemu, a tudi lažjemu delu. Nazadnje sem delal pri cepilnem stroju, kateremu smo takrat rekli »špalt mašina«. Vodja tovarne me je večkrat nagovoril, da sem po rednem delovnem času odvažal z vagonč-kom izkopano zemljo čez provizorični niostiček na drugo stran potoka. Tako sva v soboto popoldne z Riharjevim Jožetom nakladala in odvažala zemljo. Ko sem se zvečer vračal skozi Gradišče proti domu, sva se pred Cempuhovo hišo srečala z bratom Janezom, ki je prihajal s kolodvora. Takoj po pozdravu mi je rekel: »Jutri greš z menoj v Ljubljano.«
Janez je bil že v vrhniški osnovni šoli odličnjak in zelo cenjen ministrant, zato je dekan organiziral denarno pomoč, da so mu omogočili nadaljevanje šolanja v ljubljanski gimnaziji. Tudi tuje izdeloval z odličnim uspehom in nato je stopil v fran-
Drtifn* dvoriutivdna Imovik« loto v l^ubl^ru
Odhodno izpričevalo, j» *
uuuotv*
■"jS
_oHajgh ilitlrCK-i.
1. junija -ion V&tfKuiji *	ti««.-KOf. ^
>■ ...... -j.nl11 i it »Jtiv^t Ifhiili
--- _ ~	m, Klf.il
* M. l*tl it., Mt d
364. Zaključno spričevalo Toneta Hojana na dvoraz redni Trgovski ioli v Ljubljani, 1922
čiškanski samostan pri Gorici, vendar je kmalu izstopil. Profesor Stanislav Škrabec mi je šele štiri leta po končani prvi svetovni vojni povedal, da je Janez prosil za odpust iz reda zato, da bi kot najstarejši sin pomagal mlajšim bratom do izučitve kakega poklica, ki bi bil manj naporen od težaškega ter vedno manj cenjenega in zanesljivega poklica gozdnega delavca. Izstop mu je bil odobren. Zaposlil se je na ljubljanskem magistratu.
Nisem vedel, kaj namerava Janez z menoj, saj sem končal komaj tri razrede osnovne šole in bil star že štirinajst let. Nisem se mu upiral, le za škornji, ki jih bodo morali vrniti tovarni, mi je bilo hudo žal. Vrstnikom sem rekel, da se grem učit za sedlarja.
V Ljubljani me je Janez peljal v ljudsko šolo na Grabnu in me vpisal kar v šesti razred. V vrhniški šoli si je priskrbel od-pustnico, v kateri je pisalo, da sem neoce-
njen. Najbolj sem se bal nemščine, ki smo se jo začeli učiti šele v tretjem razredu. A zgodilo se je, da z nemščino nisem imel težav, ker je kmalu po začetku šolskega leta izbruhnila huda epidemija, ki smo ji rekli »španska bolezen«, zaradi katere so vse šole zaprli. Ko so jih po razpadu Av-stro-Ogrske spet odprli, pa so obvezni pouk nemščine ukinili. Mene se je »španska« lotila, še preden so šole zaprli. Ko sem prišel domov na Vrhniko ves poten, se mi je vlila kri iz nosa, ležal sem samo teden v postelji, medtem ko je mnogo znancev umrlo ali za dalj časa obležalo.
Še preden je »španska bolezen« popustila, je avstroogrska država razpadla, prav tako njena armada. Z italijanske fronte so se umikali vojaki brez reda. Spotoma so odmetavali puške in municijo, med drugim tudi ročne granate. Otroci so ob Novi cesti, po kateri so se umikali vojaki, nabirali odvrženo orožje in streljali v zrak ali debla dreves. Naš Pavel je odvil pokrovček na ročaju ročne granate in odkril v njem lepo vrvico. Izvlekel jo je in z njo vrtel granato okrog sebe. Vrvica seje izpulila in granata je odletela po cesti. Pavel bi verjetno tekel ponjo, če se ne bi iz ročaja kadilo. Granata je eskplodirala. K sreči ni nikogar ranila. Tokrat je Pavel imel srečo, a ne za dolgo. Kmalu za tem je umrl, ker se je po nesreči ustrelil v trebuh s pištolo za svetlobne rakete. Bil je dobrovoljen, priden fant. Dolgo sem žaloval za njim.
Preživeli Hribljani so se drug za drugim vračali domov. Na lepi kobili je med prvimi prijezdil moj brat Gustclj. Vrnil se je tudi Vrbančkov Miha, ki sem ga prvo nedeljsko popoldne obiskal. Pripovedoval mi je, kaj je doživel med vojno ter mi v starem albumu pokazal svoje fotografije v uniformi. Ob tej priložnosti sva si ogledovala povečano fotografijo Hribljanov
365. Tone Hojan s pravnukom Igorjem na Zaplani, 1981 (folo: lasi Tatjane Hojan)
pred Franckovo hišo, pred katero so se ob neki cerkveni slovesnosti zbrali, da bi jih gospod Tišler15 fotografiral. Miha mi je s prstom kazal posamezne obraze ter me spraševal, čigav je. Vse sem poznal, čeprav je bila fotografija posneta precej pred začetkom vojne. Le nekega na balin ostriženega pobiča z velikimi, štrlečimi ušesi in preplašenimi očmi nisem poznal. Čudil sem se, odkod se je ta smrkavec prištulil med Hribljane in povedal Mihi, da ga ne poznani, ker ni iz Hriba. Miha pa je trdil, da je pravi Hribljan. Na koncu mi je le rekel: »Saj to si vendar ti, gumpcc!« Nad svojo zunanjostjo sem bilo zelo razočaran.
Italijanska vojska je previdno, brez boja, sledila avstrijskim vojakom, ki so se umikali, in zasedala notranjske kraje. Notranj-ci so od vasi do vasi gonili konje, krave in druge živali razpadle avstroogrske arma-
de, da jih ne bi dobili Italijani. Iz Logatca so prignali do Vrhnike velike črede živali, od katerih so jih Vrhničani nekaj obdržali, ostale pa gnali na Drenov Grič, v Sinjo Gorico in Blatno Brezovico.
Pod naš kozolec sta se zatekla močan konj neobičajne sive barve in tcmnorjava kobila. Ko sta se najedla in napila, je konj od-peketal proti središču Vrhnike, kobila pa je ostala pod kozolcem kar čez noč. Bila je mirna, prijazna in ubogljiva, zato sem starše preprosil, da sem jo lahko obdržal. Na eno nogo je bila bosa, zato sem poiskal v opuščeni kovačiji ustrezno podkev in nekaj žebljcv ter jo sam, brez vsake pomoči, lepo podkoval. Nato sem z dreto sešil iz konjskih podprog, ki smo jim rekli gurtne, popolno vprežno opremo. Bil sem zelo zadovoljen in ponosen, ko se je po poskusni vožnji izkazalo, da se mi je delo posrečilo.
2e naslednjega dne sva se peljala z vozom v Kaplanski laz po listje za steljo. Naložili smo nekaj košev, ki sva jih po slabi vozni poti brez težav pripeljala domov. Par dni kasneje sem nameraval z vozom v boršt na Kotlu. Vozila sva se po Novi cesti skozi Kurjo vas, da bi kakih dvesto metrov od zadnje hiše zavila na levo po klančku proti Kotlu. Toda le kakih deset metrov pred klančkom so prijezdili in prikorakali po cesti Italijani z godbo in mi kazali, da moram z vozom nazaj. Poskušal sem jim dopovedati, da bom zavil s ceste že po nekaj metrih, vendar ni nič pomagalo. Italijani so mi voz kar sami obrnili in moral sem voziti pred njimi skozi Kurjo vas proti Hribu. Tako sem Italijane pripeljal na Vrhniko, kjer pa so ostali le toliko, da so polomili nekaj mladih sadnih drevesc, ki jih je oče prejšnje leto uspešno cepil in zdaj večkrat zadovoljno gledal, kako ce-pljenci rasejo.
Janez je sporočil, da moram čimprej priti v Ljubljano, ker se je v šoli na Grabnu že začel pouk. Vrhniška železnica je bila vse do Ljubljane zatrpana z vagoni in lo komotivami. Le-te so naši železničarji za-blokirali, da jih ne bi odpeljali Nemci ali Madžari. Z vlakom se torej ne bi mogel peljati. K sreči sta morali v Ljubljano tudi dve dekleti s Hriba, zato nas je Čempuhov oče vse tri peljal v Ljubljano s svojim kole-sljem. Srečno, čeprav premraženi, smo se pripeljali do Figovca v Ljubljani.
Minila so moja otroška leta in začelo se je prizadevno učenje, da mi ne bi nagajali s »faliranim študentom«, kot so takim, ki so se vrnili, ne da bi končali šolanje16.
V Ljubljani, marca 1986
OPOMBE:
1	Tone Hojan (1904-1991) je leta 1986 spomine posvetil pravnuku Igorju Kmetu, kije takrat dopolnil deset let. (Spomine je za objavo pripravila Tatjana Hojan.)
2	Hiša je bila na Tržaški 14 in je ni več. Na njenem mestu stoji novejša hiša s hišno številko Turnovše 2.
3	Zdaj se cesta imenuje Raskovec.
4	Zdaj ?.ito Intes obrat mlin in luščilnica v sklopu Pekarne Vrhnika na Idrijski 27. Tam je bila včasih strojarna, žaga in mlin družine Tomšič.
5	Fovč, nož z zakrivljenim rezilom, tudi »krivec«. Uporabljajo ga zlasti ta obrezovanje trt.
6	Bečkajevih (Kržičevih) stop ni več. Na njihovem mestu stoji danes hiša Ob potoku št. 10 (slika Kržičeve hiše gl. v: Vrhniški razgledi, št. 5,2004, str. 101).
7	Ispa- staro beseda za podstrešje.
8	Amalija Komotar je na Vrhniki učila od 1902 do 1919. Njen oče Anton Komotar je bil dolgoletni vrhniški notar.
9	F.mil Schiffrer je na Vrhniki učil od 1905 do 1930 in bil od leta 1923 tudi šolski upravitelj.
10	Ana Pleško je bila iz znane učiteljske družine in je na Vrhniki učila od 1906 do 1920.
11	Marija Mlakar je na Vrhniki učila med letoma 1903 in 1922.
12	Kari Matajc je na Vrhniki učil med letoma 1906 in 1923 in bil ves ta čas šolski upravitelj.
13	Služil je pri daljnih sorodnikih v Blatni Brezovici.
14	Ješer ali ešer so usnjarji poimenovali apnenc jame.
15	Ivan Tišler je bil znan vrhniški fotograf.
16	V Ljubljani je uspešno končal Državno dvora-zredno trgovsko šolo in bil leta 1965 upokojen kot direktor Viba filma.
Gašper Tominc
VRHNIŠKA KRONIKA
december 2007—november 2008
DECEMBER 2007
1. 12. - Tridnevni sejem rabljene smučarske opreme
Sejem je potekal pod okriljem Smučarskega društva Vrhnika. V komisijsko prodajo so sprejeli približno 250 artiklov, od katerih so jih 115 tudi prodali. Društvo je izkupiček od odstotkov, ki mu pripadajo kot organizatorju prireditve, namenilo za sofinanciranje smučarskih programov njihovih mladih talentov.
3.	12. - Svoja vrata je odprla prenovljena telovadnica
Obnove telovadnice Partizan se je sredi poletja lotil Zavod Ivana Cankarja, Vrhnika, delavci pa so v tem času obnovili igralne površine, namestili novo centralno napeljavo in stavbno okovje. Telovadnica je bogatejša tudi za nekaj nove športne opreme.
4.	12. - Vrhniko obišče Miklavž
Dvodnevna prireditev na Sodnijskem trgu je bila prežeta s programom za otroke, vzporedno pa je potekal še sejem domače obrti in decembrskih dobrot. Miklavž se je s svojim spremstvom spustil med najmlajše kar dvakrat.
366. Vrhniko obišče Miklavž.
7.	12. - Želvica - najlepši in najprijaznejši vrtec v Sloveniji
To je na sklepni prireditvi akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna razglasila Turistična zveza Slovenije. Enota Zelvica je najnovejši vrhniški vrtec, ki je bil predan svojemu namenu maja 2007. Nahaja se v mirnem zelenem okolju, obdan s kvalitetnimi igrali; ena od odlik Zelvice pa je tudi njena barvita zunanjost in notranjost.
8.	12. - Invalidski pevski zbor Vrhnika praznuje 15-letnico obstoja
Pevci in pevke so obletnico obeležili s celovečernim koncertom v dvorani glasbene šole. 15-letnica delovanja je sovpadala še s 25-letnico Društva invalidov Vrhnika, v okviru katerega delujejo, in z desetim jubilejnim koncertom. Predstavili so se s
pesmimi iz domače narodne zakladnice, tretjino koncerta pa so prepevali skupaj z gosti MePZ Pentakord iz Ljubljane.
9.	12. - Razstava inštrumentov
Na božično-novoletni razstavi vosrednjem vrhniškem kulturnem hramu so vzgojiteljice in njihove pomočnice vrhniške enote vrtca Barjanček na temo dvanajstih pravljic predstavile lutke in inštrumente. Te so izdelale same ali ob pomoči otroških rok. Uporabile so odpadno embalažo in plodove narave.
10.	12. - Italijanski lovci na starine kradli iz Ljubljanice
Na neznance, ki so se potapljali v Ljubljanici, so policiste opozorili domačini. Policisti so ugotovili, da gre za štiri italijanske lovce na starine, pri katerih so našli kos keramičnega lonca iz 16. stoletja. Italijani so jo odnesli z 800 evri globe, policisti pa so jim zasegli vso potapljaško opremo in avtodom, s katerim so se pripeljali.
20.	12. - Svoja vrata odpre prenovljena velika dvorana Cankarjevega doma
Čast premiernega nastopa je pripadala oktetu Raskovec, ki je s celovečernim koncertom obenem obeležil tudi 15-letnico svojega delovanja. V prenovljeni veliki dvorani je pnevmatsko kladivo pričelo odmevati konec avgusta, posegi pa so obsegali temeljito obnovo stropa, parterja in balkona. Po novem ima dvorana strmejšo klančino s sedeži, slednje pa so tudi zamenjali in jih iz dosedanjih 412 zmanjšali na 338.
21.	in 22. 12. - Najmlajše obiščeta še Božiček in Dedek Mraz
Dvodnevni božično-novoletni sejem v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika je potekal na Stari cesti, od koder pa je mraz najprej pregnal obiskovalce, zatem
pa še stojničarje. Kljub temu seje v večernih urah vendarle zbralo nekaj malčkov in njihovih staršev, ki so počakali na prihod Božička in Dedka Mraza.
25.	12. - V Peškah se ponovno rodi Odrešenik
2e dvanajsto leto zapored so krajani Male in Velike Ligojne pod vodstvom Kulturno-umetniškega društva Ligojna poskrbeli za ponazoritev dva tisoč let stare svetopisemske zgodbe. V kamnolomu Pesek so poleg Odrešenikovega rojstva predstavili stare običaje, kot novost pa so nastopili tudi pevski zbori z božičnimi pesmimi. Tudi letos so vzporedno z osrednjo prireditvijo v gasilskem domu pripravili maketo živih jaslic. Žive jaslice so uprizorili še 26. decembra ter 2. in 5. januarja.
26.	12. - Praznovanje dneva samostojnosti in blagoslov konj
Parkirišče pred Mercatorjevim centrom Loka na Vrhniki je bilo po letu dni ponovno prizorišče osrednje občinske proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter blagoslovu konj. Slavnostni govornik je bil župan dr. Marjan Rihar, blagoslov soli in konj pa je opravil vrhniški župnik Blaž Gregorc. V sklopu prireditve je potekal tudi pohod po poteh Cankarjeve matere -od Vrzdenca do Vrhnike.
367. Blagoslov konj
26. 12. - Še angelčki prisluhnili vrhniškemu cerkvenemu zboru
Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla z Vrhnike je pod vodstvom zborovodkinje Janje Dragan Gombač v župnijski cerkvi sv. Pavla pripravil božični koncert. Pevce je na orglah spremljala Polona Gantar, njihov nastop pa sta popestrila še solista -baritonist Aleš Kovač in sopranistka Mateja Zakrajšek.
JANUAR 2008
5. 1. - Dvajseti novoletni koncert ponovno napolni dvorano
Orkester Simfonika Vrhnika skupaj z mešanima pevskima zboroma Mavrica (Vrhnika) in Svoboda (Šoštanj) ponovno niso razočarali občinstva, kakor tudi ne njihova gostja - violinistka Anja Bukovec. Mlada bosonoga Ljubljančanka je s svojim dovršenim nastopom požela veliko navdušenje poslušalcev. Teh je bilo tokrat resnično veliko, kajti kmalu je zmanjkalo sedišč, zato so morali obiskovalci sedeti na priložnostnih stolih na razširjenih prehodih sedišč. Karavana simfonikov in pevcev se je v okviru svoje novoletne turneje poleg Vrhnike ustavila še v Borovnici, Ljubljanski filharmoniji in v Šoštanju.
8.1. - Poveljstvo sil slovenske vojske obeleži peto obletnico
V Cankarjevem domu na Vrhniki je potekala slovesnost ob peti oblctnici delovanja Poveljstva sil slovenske vojske. Le-to je nastanjeno v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki. Odgovorno je za organizacijo ter vodenje obrambnih priprav ter delovanja naših sil v nacionalnem okolju in v operacijah kriznega delovanja. Slavnostna govornika sta bila načelnik generalštaba SV general podpolkovnik Albin Gutman in poveljnik poveljstva brigadir Alan Geder.
II. 1. - Podelitev treh zlatih plaket, izjemoma brez športnika leta
Športna zveza Vrhnika je v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika v vrhniškem osrednjem kulturnem hramu podelila priznanja, pohvale in plakete najboljšim vrhniškim športnikom. Laskavega naziva »športnik leta« sicer ni prejel nihče, je pa strokovna žirija podelila tri zlate plakete, ki so jih prejeli kick - boksar David Nagode, kolesarka Aja Opeka ter plesni par Helena Gutnik in Jaka Južnič. Komisija je namreč menila, da so bili rezultati vseh treh dobitnikov najžlahtnejših plaket po teži enaki, zato prvič v zgodovini podeljevanja ni razglasila športnika leta.
369. Nagrajenci: kolesarka Aja Opeka, boksar David Nagode ter plcsalca Helena Gutnik in Jaka lužnič
12. 1. - Godbeniki pripravili novoletni koncert
Pihalni orkester Vrhnika je pod taktirko Milana Matičiča pripravil tradicionalni novoletni koncert v Cankarjevem domu na Vrhniki. Glasbeniki so publiki postregli s sklopom klasičnih in popularnih skladb za pihalni orkester. Na tokratni koncert je orkester povabil tudi goste iz ansambla Prosen, ki so poslušalce zabavali z narodnozabavnimi skladbami.
23. 1. - I/zid 8. Vrhniških razgledov
Preko tristo strani obsegajoč zbornik prinaša osemnajst različnih člankov z raznoliko zgodovinsko tematiko z vrhniškega območja od antike do današnjih dni. Njegovo vsebino je v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu predstavila glavna urednica razgledov Marija Oblak Čarni. Razgledi v nakladi 300 izvodov imajo več barvnih strani, izdalo pa jih je Muzejsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja, Vrhnika.
24.1. - Predstavitev občin na sejmu
Na Gospodarskem razstavišču je svoja vrata odprl štiridnevni sejem Turizem in prosti čas, kjer se je s svojo promocijsko stojnico poleg občin Dobrova-Polhov Gradec, Horjul in Brezovica predstavila tudi občina Vrhnika. Vsaka od njih se je en dan sejma predstavila tudi s svojimi kulturnimi običaji, z lokalnimi posebnostmi in delavnicami.
29. 1. - Občinski svet zategne uzde nagli rasti prebivalstva
Vrhniški svet je na nadaljevanju desete redne seje pri obravnavi delovnega osnutka občinskega prostorskega načrta obravnaval tudi demografski razvoj občine. Po demografski projekciji, ki upošteva načrtovane blokovske gradnje na Vrhniki, naj bi se namreč samo v naslednjih osmih letih povečalo prebivalstvo za pet tisoč ljudi, česar lokalna komunalna infrastruktura zagotovo ne bi prenesla. Zato je občinski svet podprl predlog župana, da občinska uprava preveri možnost fazne gradnje že načrtovanih blokov, kar v praksi pomeni časovni zamik gradnje glede na stanje družbene in komunalne infrastrukture in s tem počasnejše priseljevanje ljudi.
31.1. - Kralj nad Betajnovo pade, naj živi kralj!
Tesarska ekipa pod vodstvom Franca Križaja in dvigalo podjetja Dvig sta poskrbela za odstranitev razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko, kije dopolnil 53 let. Nadomestil ga bo novi razgled ni stolp.
i
370. Odstranjevanje stolpa na Planini
FEBRUAR
3. 2. - Pustna povorka tudi na Vrhniki
Pustna povorka se je sprehodila po Stari cesti do Sodnijskega trga, kjer je potekala predstavitev skupinskih mask in na koncu še pustno rajanje. Sprevoda so se udeležile tri organizirane skupine mask (bevško podzemlje, menihi iz samostana Bistra in barjanski živež iz OŠ A. M. Slomška), poleg njih pa še na desetine posameznih mask, večinoma otroških.
371. Pustna povorka
7. 2. - V domu upokojencev predali svojemu namenu nove sobe
V	Domu upokojencev Vrhnika je potekalo svečano odprtje prenovljene domske ambulante, skupne kopalnice in desetih novih sob, ki bodo nudile prostor štirinajstim starostnikom. Pred pričetkom slovesnosti je v domu potekala sveta maša, krajši kulturni program v izvedbi stanovalcev doma in še slavnostni govori direktorja doma ter vabljenih gostov.
7.	2. - Cankarjev dom počasti kulturni praznik
Cankarjeva knjižnica in Zavod Ivana Cankarja, Vrhnika sta v goste povabila Vlada Pirca, dolgoletnega koordinatorja vseslovenskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Z njim je pogovor na temo omenjenega tekmovanja vodil Igor Ber-ginc, strokovni sodelavec za kulturo na Zavodu Ivana Cankarja, Vrhnika.
8.	2. - Literarni večer Čas za besedo
Kulturno društvo Stara Vrhnika je v domu krajevne skupnosti v počastitev kulturnega dneva pripravilo literarni večer z naslovom Čas za besedo. Pesmi različnih slovenskih pesnikov so recitirali: Franc Bo-zovičar, Anita Garafolj, Nina Čelik in Jani Krvina. Na literarnem večeru so nastopili tudi otroci s prebiranjem svojih del.
13. 2. - Mladi zasedli Cankarjev oder za dva dneva
V	Cankarjevem domu na Vrhniki seje začelo dvodnevno območno srečanje otroških gledaliških skupin iz občin: Vrhnika, Borovnica in I.og-Dragomer. Srečanje v organizaciji območne izpostave JSKD je potekalo prvič preko dveh dni, kajti svoj nastop je prijavilo kar devet ekip. To je enkrat več kot leto prej, ko so se na odru predstavile zgolj štiri skupine.
17. 2. - »Pred vrhniško občino je nastavljena bomba!«
Takšno sporočilo je od neznane osebe okoli pol polnoči prejel Operativno komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana. Na kraj dogodka so takoj odhiteli policisti in na pločniku pred zgradbo našli kovček. Območje so ustrezno zavarovali. Na kraj so poklicali pripadnike za proti-bombno zaščito, ki so s pomočjo vodnega topa kovček razstrelili. V kovčku eksplozivnega telesa ni bilo. Na srečo je bilo le kamenje.
19. 2. - Svoja vrata odpre skupinska slikarska razstava Deset in eden
V Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je potekala otvoritev slikarske razstave Deset in eden. Skupino je sestavljalo devet ljubiteljic in ljubitelj umetnosti; na svojih delih pa so upodabljali predvsem motive iz narave in tihožitja.
23. 2. - Umre predsednik RS Janez Drnovšek
Vrhniški občinski svet se je od preminulega predsednika in od svojega občana, ki je zadnja leta preživel na Zaplani, poslovil 25. februarja z žalno sejo. Na Vrhniki in na Zaplani so odprli žalni knjigi, v kateri so ljudje od blizu in daleč pisali besede slovesa.
372. Žalna knjiga v občinski sejni sobi na Vrhniki
29. 2. - Ježkov večer preproste ljubezni
Pri založbi Sanje je ob 20-lctnici smrti pesnika, humorista in šansonjerja Era-neta Milčinskega - Ježka izšla jubilejna izdaja Ježkovih pesmi, ki jih je pred enajstimi leti izdala pod naslovom Preprosta ljubezen. Zbirka pa ni bila le jubilejna, temveč tudi razširjena in dopolnjena z novimi pesmimi, ki so jih pred časom našli v njegovi zapuščini. Poklon bogati pesniški zbirki je potekal v Cankarjevem domu na Vrhniki. Prireditev je režiral Ježkov sin Matija Milčinski, na prireditvi pa so med drugim sodelovali tudi njegovi vnuki in vnukinje.
MAREC
6. 3. - Vrhnika gosti regijsko slovesnost ob dnevu civilne zaščite
V osrednjem vrhniškem kulturnem hramu je potekala regijska slovesnost (ljubljanska izpostava Urada RS za zaščito in reševanje) ob dnevu civilne zaščite, na kateri so zaslužnim posameznikom in društvom podelili priznanja. Ker je prireditev minila predvsem v znamenju podeljevanja priznanj, so program popestrili še kulturni izvajalci, na platnu pa sta se odvila tudi krajša filmska zapisa o občini Vrhniki in o poplavi v središču mesta.
8. 3. - V Ligojni premierno predstavili Pričaranega ženina
Dramska sekcija Sadika ligojnskega kulturnega društva je na odrskih deskah premierno predstavila komedijo Pričarani ženin. Na režisersko mesto se je podpisal Janez Cankar iz Podlipe, igralski ansambel pa je bil izključno ligojnski. Igra Pričarani ženin pomeni veliko prelomnico za domače kulturno društvo, kajti od zadnje uprizoritve igre v Ligojni je minilo že pol stoletja.
373. V Ligojni je minilo že ve i kot petdeset let od uprizoritve zadnje domaČe igre.
11.3.- Odprli razstavo o Stari cesti
Stara cesta na Vrhniki je bila v preteklosti že deležna različnih raziskav, tokrat pa jo je pod drobnogled vzelo Muzejsko društvo Vrhnika. Avtorica razstave, zgodovinarka in arhivistka Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Polona Roblek, je iz arhivskih škatel potegnila stare načrte hiš in pomožnih objektov, zbrala ustno izročilo, nato pa še dodala stare in nove fotografije objektov. Rezultat je bila obsežna razstava s tridesetimi barvnimi panoji v mali dvorani Cankarjevega doma.
374. Obiskovalci na razstavi
15.3. - Akcija »Stop divjim odlagališčem« je uspela
Tako so menili v uredništvu spletnega pórtala www.barje.net, ki je bilo glavni koordinator čistilne akcije na območju sedmih barjanskih občin. V občinah: Borovnica, Brezovica, Ig, Ljubljana, Log-Dragomer, Škofljica in Vrhnika se je tako zbralo več kot 1.100 ljudi, ki so naravo očistili za več kot 11 ton različnih smeti in odpadkov.
15. 3. - Gregorčki razsvetlili Vrhniko
Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske ter KS Vrhnika-Vas sta po potoku Bela v središču Vrhnike organizirala spuščanje gregorjevih lučk. Po gladini Bele je zaplulo približno sto ladjic, od katerih so bile mnoge prave umetnije, plod otroške domišljije in rok staršev.
19. 3. - Tehniški muzej odpre dopolnjeno zbirko
Tehniški muzej Slovenije v Bistri je odprl dopolnjeno zbirko »Ribe v slovenskih vodah«. Po novem je del stalne zbirke niulti-medijska aplikacija, ki s klikom na ekran obiskovalcu postreže z osnovnimi informacijami o izbrani ribji vrsti; opremljena pa je tudi je s filmi Cirila Mlinarja in akvareli vseh slovenskih ribjih vrst izpod čopiča Jurija Mikuletiča.
26. 3. - Vrhniška zelena bratovščina praznovala 130 let delovanja
Lovska družina Vrhnika je pred dvema letoma obeleževala 60-letnico delovanja. Organizirana lovska tradicija pa ima na vrhniškem koncu mnogo daljšo tradicijo. Leta 1878 so ustanovili Lovsko društvo Vrhnika, ki velja za prvo tovrstno slovensko društvo na Slovenskem. Vrhniški lovci so visoki jubilej počastili s slavnostno sejo, na kateri je bilo prisotno vodstvo slovenske lovske zveze in vrhniški župan.
28. 3. - Zaključila seje krvodajalska akcija
V Cankarjevem domu na Vrhniki se je zaključila prva izmed treh krvodajalskih akcij, ki jih organizira vrhniški Rdeči križ. v sodelovanju z zavodom za transfuzijsko medicino. V dvodnevni akciji so kri odvzeli 311 darovalcem.
28. 3. - Na Vrhniki odvije Olimp območnih pevskih zborov
Vrhniška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS je v vrhniškem Cankarjevem domu organizirala že 41. območno revijo odraslih pevskih zborov, katere seje udeležilo sedem zborov občin: Borovnica, Vrhnika in Log-Dragomer.
april
1.4.- Cankarjev dom preplavi morsko vzdušje
Na tokratni slikarski razstavi se je predstavljal Boris Selan z naslovom »Impresije z morja in solin«.
5.4. - Sejem »Vse za vrt in dom«
Turistično društvo Blagajana je na trgu za sodiščem organiziralo spomladanski
375. Sejem Vse za vrt in dom je privabil veliko kupcev.
sejem, na katerem je bilo mogoče kupiti marsikaj za vrt in dom. Med obiskovalce sejma so ponovno brezplačno razdelili tisoč sadik balkonskih okrasnih rastlin; center za ravnanje z odpadki pa je delil brezplačni vrtni kompost. Po ugodnih ccnah je bilo na voljo tudi veliko lončnic, vrtno orodje in različni pripomočki.
6. 4. - Blagoslov motorjev za varno in srečno pot
Pred župnijsko cerkvijo sv. Pavla na Vrhniki se je ponovno zbralo na stotine motoristov, ki so pripeljali svoje dvoko-lesnike na blagoslov po rokah župnika Blaža Gregorca. Dogodek sicer ni novost, je pa prvič potekal v organizaciji Motokluba Nauportus, Vrhnika. Po koncu slovesnosti se je karavana zapeljala na promocijsko vožnjo po Vrhniki.
8.4. - Turistično društvo Blagajana obeleži 120-letnico delovanja
Ena od prvih društvenih aktivnosti v jubilejnem letu je bil občni zbor, ki je postregel z izvolitvijo novega vodstva društva. Od dolgoletnega predsedovanja se je tako poslovil Viktor Razdrh, namesto njega pa bo naslednja štiri leta predsedniško funkcijo opravljala Mirjam Suhadolnik.
9. 4. - Zagorelo v vrhniškem centru za ravnanje z odpadki
Nekaj minut čez 22. uro je varnostnik opazil dim iz šotora, v katerem se nahajajo ločeno zbrane frakcije - plastika in papir. Na kraj požarišča je takoj prihitelo 40 gasilcev iz okoliških prostovoljnih društev, ki so v naslednjih trenutkih požar uspešno lokalizirali in pogasili. Nastalo je za približno 20.000 evrov škode. Zgorelo je približno četrt šotora in odpadki v njem, torej odpadni papir in plastika. Stroji v njem so ostali nedotaknjeni.
10. 4. - Ta pomlad je nagajiva, marsikaj pod snegom skriva
Tako je nosila naslov 12. revija predšolskih pevskih zborov, ki je v organizaciji vrhniške izpostave lavnega sklada za kulturne dejavnosti RS potekala v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Predstavilo se je okoli dvesto malčkov iz petih predšolskih zborov iz Vrhnike, iz Borovnice, s Horjula in iz Ljubljane.
376. 12 revija predšolskih pevskih zborov
12. 4. - Ligojnci premierno predstavili Trl'ce
Gre za skupino ljudskih pevcev znotraj lokalnega kulturnega društva, ki prepevajo stare ljudske pesmi v zanimivi zgodovinski opravi iz začetka preteklega stoletja. Prve tri pesmi so zapeli od ljudske pevke in priznane klekljarice Julkc Fortune iz Podlipe, kot gost večera pa je nastopil kantavtor Adi Smolar.
18.	4. - Bojno zastavo 11. bataljona za zveze prevzel major Marko Košir
Novi poveljnik 11. bataljona za zveze v vojašnici 26. oktober na Stari Vrhniki je major Marko Košir, ki je bojno zastavo bataljona prevzel od dosedanjega poveljnika, podpolkovnika Borisa Cimpriča.
19.	4. - Vrhniko strese potres
Na srečo je šlo le za scenarij reševalne vaje
občinske civilne zaščite v sodelovanju z Gasilsko zvezo Vrhnika, na kateri so simulirali reševanje ob primeru potresa in posledičnega požara. Osrednji prizorišči vaje sta bili vojašnica 26. oktober na Stari Vrhniki in poslovni objekt Fortradc v industrijski coni.
24. 4. - Svoja vrata na Vrhniki odpre še ena trgovska veriga
Kupci se po novem lahko sprehodijo tudi med prodajnimi policami trgovine Hofer.
26. 4. - Začetek Cankarjevih dnevov
V občini Vrhnika so se začeli Cankarjevi dnevi, ki so vse do 17. maja skrbeli za popestritev kulturnega in športnega vsakdana v občini. Vrhunec Cankarjevih dni je predstavljala občinska akademija s podelitvijo občinskih priznanj in odprtje novega razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko.
26.	4. - V Cankarjevem domu o vojni vihri
Združenje borcev za vrednote NOB, Vrhnika, ter Zavod Ivana Cankarja sta organizirala razstavo z naslovom »Leto 1943 in slovenski denar«. Obiskovalci so si ta večer ogledali tudi poldrugo uro trajajočo projekcijo filma o koncentracijskem taborišču na Rabu.
27.	4. - Otvoritev in blagoslov prenovljenega Doma bratstva na Zaplani
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov je odprlo in blagoslovilo nove dele svojega doma na Zaplani nad Vrhniko. Slovesnost se je začela s sveto mašo, ki jo je daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Kot je pojasnil voditelj doma Ralko Jurjevčič, je pobudo za gradnjo dal pokojni predsednik republike Janez Drnovšek, podjetje SCT iz Ljubljane pa je prizidek v celoti zgradilo kot donaci-jo. Prireditve seje udeležil tudi predsednik uprave omenjenega podjetja Ivan Zidar.
MAJ
9. 5. - Vrhnika dobi novo častno občanko - dr. Heleno Rozmane Drašler
Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku, na kateri je bil slavnostni govornik župan dr. Marjan Rihar, so podelili trinajst občinskih priznanj: od tega sedem bronastih plaket Ivana Cankarja, štiri srebrne in eno zlato. Dr. Heleno Rožmanc Drašler pa so razglasili za častno občanko. Prireditev so kulturno obogatili: dramski igralec Pavle Ravnohrib, Nagisa Moritoki z interpretacijo Cankarjevih Hlapcev v ja ponščini, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Vrhnika pod vodstvom dirigenta Tomaža Kukoviča ter solistki, violinistka Manca Rupnik in flavtistka Neja Zaje.
377. Častna občanka dr. Helena Rožmanc Drašler
10. 5. - Novi kralj nad Betajnovo že stoji!
Tisti, ki so se ta dan zbrali pri zavetišču na Planini nad Staro Vrhniko, so prisostvovali zgodovinskemu dogodku, ko so: najstarejši vrhniški občan Dolfe Malavašič, predsednik Planinskega društva Vrhnika Roman Novak in župan občine Vrhnika dr. Marjan Rihar prerezali slavnostni trak novega 22-metrskega lesenega razglednega stolpa. S tem se je simbolično zaključil skoraj triletni projekt odbora za gradnjo nadomestnega stolpa, ki se je v teh letih prelevil v vsesplošni vrhniški ljudski projekt.
378. Novi stolp na Planini nad Vrhniko
17. 5. - Balkanski žur v Ligojni
V goste so v Ligojno prišli plesalci folklorne skupine Skokovi iz istoimenskega kraja iz Bosne. Dvorana gasilskega doma je bila nabito polna, kajti poleg samih domačinov so si prišli svoje rojake ogledat tudi številni sezonski delavci in priseljenci iz Bosne. Gostje so prikazali splet bosanskih narodnih plesov, slišati pa je bilo mogoče tudi harmoniko in plesne korake dveh li-gojnskih folklornih skupin.
17. 5. - Na Vrhniki zasedala skupščina Planinske zveze Slovenije
Vrhniško planinsko društvo se je tokrat prvič preizkusilo v vlogi gostitelja redne letne skupščine. Delegati so se zbrali v Cankarjevem domu, kjer so med drugim razpravljali o novem zakonu o planinskih
poteh in o nastajajočem Triglavskem narodnem parku. Na začetku skupščine sta navzoče pozdravila predsednik vrhniških planincev Roman Novak in direktor občinske uprave Marjan Prijatelj.
17.	5. - Po poteh Ivana Cankarja se je podalo 174 pohodnikov
Zavod Ivana Cankarja, Vrhnika in knjižni klub Svet knjige sta organizirala že peti tradicionalni pohod po Cankarjevi poti od ljubljanskega Rožnika do vrhniške Sv. Trojice. Pohodnike sta na cilju nagovorila župan dr. Marjan Rihar in direktor Mladinske knjige Milan Matos, za krajši kulturni program pa je poskrbel dramski igralec Janez Škof.
18.	5. - Desete skavtske zaobljube
Skavti so svoj jubilej obeležili s tridnevnim taborom v Podlipi; v nedeljo, 18. maja, pa so pripravili še svečani del praznovanja s sveto mašo, med katero je pod skavtsko in slovensko zastavo dalo zaobljubo devet volčičev in sedem izvidnikov.
23. 5. - Ko še nebo zajoče od sreče
Varstveno delovni center VrhnikaTdrija, enota Vrhnika, je priredil v vrhniškem športnem parku 15. igre Specialne olim-pijade Slovenije za ljubljansko-dolenjsko regijo. Tekmovanja se je udeležilo 320 tekmovalcev in spremljevalcev iz zavodov za izobraževanje in usposabljanje, varstveno delovnih centrov in društev za pomoč duševno prizadetim. Udeleženci so se pomerili v atletskih disciplinah, elementih košarke in namiznem tenisu. Druženje so popestrila nekatera znana imena iz sveta slovenskega športa, kot so: Jernej Damjan, Mitja Pet kovšek in košarkarji Uniona Olimpije.
24. 5. - Pomladni koncert vrhniškega Big Banda
V	Cankarjevem domu na Vrhniki se je predstavil Big Band Vrhnika. Orkester je zaigral enajst skladh, od katerih jih je bila večina jazzovskih; celovečerni koncert pa je s svojim glasom popestrilo še več mladih in obetavnih pevcev.
27. 5. - V Cankarjevem domu razstava klekljanih čipk
Svoja vrata je odprla razstava o klekljanih čipkah izpod rok vrhniških, starovrhni-ških, ložanskih, verdskih in borovniških klekljaric. Stene galerije so prekrila kle-kljarska dela s filigransko izdelanimi detajli, ki jih poleg tega odlikuje še pestra motivika, ki sega od navadnih obrob prtov do kompleksnih svetnih in posvetnih likov.
30. 5. - Zaključni koncert Glasbene šole Vrhnika
V	dvorani vrhniškega Cankarjevega doma je Glasbena šola Vrhnika pripravila zaključni koncert. Z raznolikim programom sta se predstavila Mladinski simfonični orkester pod taktirko Andreja Ožbalta in Mladinski pihalni orkester pod umetniškim vodstvom Tomaža Kukoviča.
JUNIJ
I. 6. - (iolaž in palačinke za »ta frišne« Vrhničane
Turistično društvo Blagajana je v Starem malnu organiziralo prvo srečanje priseljencev na Vrhniki z domačini. Pripravili so kulturni program z vrhniškimi društvi, živo glasbo, otroške delavnice ter z golažem in s palačinkami poskrbeli tudi za lačne želodce. Na prireditvi, ki so jo začasno poimenovali »Srečanje ta frišnih Vrhničanov«, so zanjo izbirali tudi novo ime. To je »Tu sem doma«.
6.6. - Drugi festival »Zmigaj se«
Drugi plesni festival »Zmigaj se« je postre gel z več kot štiridesetimi domačimi in tujimi nastopajoči, ki naj bi sprva svoje pev-sko-plesno znanje predstavili v ligojnskih Peškah, na koncu pa so zaradi slabega vremena poplesavali na odru telovadnice OŠ Ivana Cankarja. V več kot sedemurnem festivalu je nedvomno vsak obiskovalec našel nekaj za svojo dušo, saj je bila paleta nabora nastopajočih izredno pisana: od folkloristov do raperjev in DJ-ev.
379. Med drugim so nastopile tudi trebušne plesalke.
7.	6. - Bevke najhitreje obtekel Bosanec
Športno društvo Bevke je ponovno poskrbelo za organizacijo tradicionalnega teka po mejah krajevne skupnosti, že šestega po vrsti. Najdaljšo razdaljo - 14 km - je že četrtič najhitreje premagal Sadet Čau-ševič iz Bihača, za katero je potreboval 48 minut in 48 sekund. Po končani športni prireditvi je v skladu s tradicijo sledila v športnem parku vrtna veselica z bogatim spremljajočim programom.
8.	6. - Nad vrhniškim nebom se udarijo letala
Modelarski klub Vrhnika je z organizacijo tekmovanja v zračnih bojih letalskih modelov, ki posnemajo letala druge svetovne vojne, stopil še stopničko višje. Lani so fantje namreč organizirali letalske boje za nacionalni pokal, tokrat pa so se preizkusili kot organizatorji evropske-
ga pokala. Sodelovalo je 21 tekmovalcev, od tega pet iz Slovaške, dva iz Češke in trije iz Avstrije.
10.	6. - Tudi Vrhnika počasti Trubarja
Razstava, posvečena 500-Ietnici Trubarjevega rojstva, ki so jo v Cankarjevem domu pripravili Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica in Zavod Ivana Cankarja, Vrhnika, je na 22 panojih prikazovala življenjsko pot očeta slovenske knjige in slovenskega jezika, protirefor macijo, malo znana pisma iz pisne korespondence s svojimi sodobniki ter knjige o protestantizmu. Slavnostna govornika na otvoritvi razstave sta bila Viktor Zakelj, predsednik slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, in vrhniški župan dr. Marjan Rihar. Razstava je septembra gostovala tudi v ljubljanskem BTC.
11.6. - Začetek 16. Argonavtskih dnevov
Argonavtski dnevi so se začeli v Cankarjevem domu, kjer so pripravili literarni večer, fotografsko razstavo grških otokov, čisto na koncu pa še dobesedno okusen večer grške hrane. Četrtkovo dogajanje je bilo tradicionalno popestreno z barmani, v petek pa je sledila slavnostna otvoritev festivala v Cankarjevem domu. Ker je festival spremljalo slabo vreme, je večina prireditev na prostem odpadla, kot tudi sobotna Jazonova noč.
22. 6. - Praznoval vojaški rod zvez
11.	bataljon za zveze, ki je nastanjen v vojašnici 26. oktober na Stari Vrhniki, je v spomin na 22. junija 1991, ko je začelo z delovanjem prvo bojno radijsko omrežje, namenjeno podpori osamosvajanju Slovenije, praznoval svoj rojstni dan. V vojašnici se je odvila osrednja slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik brigadir Tine Brajnik; predstavljena pa je bila tudi
tehnika, ki jo uporablja II. bataljon.
23. 6. - Vrhnika obeleži dan državnosti
Lipa samostojnosti v središču Vrhnike je bila priča še eni slovesnosti ob dnevu državnosti. Tokratni slavnostni govornik je bil minister za obrambo Karel Erjavec, prisotne pa je nagovoril tudi župan dr. Marjan Rihar. Večerni del slovesnosti je potekal na Sv. Trojici, kjer seje najprej odvila sveta maša za domovino, nato pa je prisotne pozdravil župan. Slavnostni govornik je bil France Cukjati; sledil je krajši kulturni program, na koncu pa še druženje ob kresu.
380. Slavnostna govornika sta bila dr. Marjan Kihar in Karel Erjavec.
25.6. - Kamničan podrl rekord teka v Star Maln
Športno društvo Povž s Stare Vrhnike je organiziralo že četrti tek v Star Maln. Na dobre štiri kilometre dolgo progo se je podalo 112 tekačev, med katerimi je bil s časom 14:38 najhitrejši Kamničan Seba-stijan Zamik, ki je obenem postavil tudi rekord proge.
29.6. - Motoklub Nauportus organiziral trening varne vožnje
Vrhniški motoklub Nauportus je v špor-
tnem parku organiziral brezplačni trening varne vožnje, ki se ga je udeležilo približno petdeset motoristov. Za izvedbo treninga so skrbeli ljubljanski prometni policisti in inštruktorji avtošole Relax. Motoristi so svoje veščine obnavljali v vsaj treh različnih sklopih: na poligonu, simulatorju vožnje z motorjem in v pisanju testov CPP.
JULIJ
1.7.- Svoja vrata odpre slikarska razstava Štefke Švigelj
V Cankarjevem domu seje odvila še zadnja od razstav v sezoni 2007/08. Tokrat se je s svojim pretežno slikarskim opusom predstavila ljubiteljska slikarka Štefka Švigelj iz Ljubljane, mati znane pisateljice Brine Švigelj - Merat.
12. 7. - Cow of skate privabil veliko rolkarjev
Klub vrhniških študentov je v športnem parku organiziral tekmovanje v rolka-nju, risanju grafitov in jahanju mehanskega bika. Najboljši rolkarji in grafitar-ji so na koncu dobili nagrade.
18. 7. - PGD Vrhnika praznuje 130-lctnico obstoja
Na slavnostni seji so zaslužnim članom društva podelili društvena priznanja in pohvale, za govornico pa so se zvrstili predsednik društva Zdravko Kogovšek, predsednik Gasilske zveze Vrhnika Ivan Turk, predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren in župan dr. Marjan Rihar. Veselico z gasilsko parado in s podelitvijo državnih gasilskih priznanj so organizirali 26. julija na parkirišču pred Mercatorjem.
AVGUST
1.8.- Vrhniška mladina odšla na mladinski planinski tabor
Na tradicionalni 10-dnevni tabor v Bohinj se je podalo 25 osnovnošolcev. Osnovnošolci so vsako dopoldne izvedli po eno pla ninsko turo, popoldnevi so bili namenjeni zabavnim aktivnostim, večeri pa zabavi ob tabornem ognju. Manjkal ni niti pravi planinski krst.
2.	8. - Kulturni večer na Triglavu
V Triglavskem domu na Kredarici je potekal tradicionalni kulturni večer v počastitev visokim jubilejem preminulih slovenskih literatov, kulturnikov in domoljubov, katerega pokrovitelj je bila tudi občina Vrhnika. Prireditve sta se udeležila tudi predsednik vlade Janez Janša in predsednik državnega zbora France Cukjati.
3.	8. - Jamboree navdušil skavte
Skavti so zaključili s prvim slovenskim skavtskim Jamboreejem, ki je v dveh tednih povezal 3.500 skavtov različnih starostnih skupin iz celotne Slovenije in zamejstva. Med njimi je bilo tudi 64 vrhniških skavtov.
6. 8. - Vrhniški Liko v likvidacijo
Nadzorniki Lika so na skupščini izglasovali likvidacijo družbe Liko ter njenih hčerinskih družb Liko Pohištvo in invalidsko podjetje Liko Modus, medtem ko bo podjetje Liko Vrata d. o. o. nemoteno poslovalo naprej. V podjetjih, ki so se znašla v postopku likvidacije, je zaposlenih 385 delavcev.
22. 8. - Odprli prenovljene prostore sodišča
Rez slavnostnega traku sta opravila predse dnica vrhniškega okrajnega sodišča Nada Jelovšek in pravosodni minister Lovro Šturrn. Sodišče je z obnovo pridobilo dodatne prostore tako za sodnike za prekrške kot za njihovo osebje ter dve razpravni dvorani. Šturrn je pohvalil vrhniško sodišče kot eno najboljših slovenskih sodišč, kajti bilo naj bi tik pred tem, da doseže program za odpravo sodnih zaostankov.
25.8. - Na Lesnem Brdu se začne tradicionalna kiparska delavnica
6-dnevna kiparska delavnica v kamnolomu Minerala je potekala v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, in sicer pod mentorstvom akademske kiparke Alenke Vidrgar. Na delavnici je sodelovalo sedem kiparjev iz bližnje in daljne okolice, ki so motive za svoja dela iskali v naravi, lahko pa so se odločili za oblikovanje tudi po po lastni zamisli.
28. 8. - Pri vrhniškemu županu se mudijo avstrijski vojaki
V goste so prišli predstavniki avstrijskega prvega bataljona za zveze iz Beljaka, katere je gostil 11. bataljon za zveze slovenske vojske, ki je nastanjen na Vrhniki. Prijateljsko sodelovanje avstrijskih in slovenskih vezistov traja že več let.
30. 8. - Starovrhniški gasilci so praznovali 100 let
Prostovoljno gasilsko društvo Stara Vrhnika je pri lokalnem domu krajevne skupnosti pripravilo slovesnost z gasilsko parado in s podelitvijo republiških priznanj najzaslužnejšim gasilcem. V svojo sredo so sprejeli novo reševalno gasilsko vozilo VW transporter, veliko pozornosti pa so namenili tudi gasilskim gostom iz Združenih držav Amerike.
SEPTEMBER
1.7.- Ponovno zazvoni šolski zvonec
Šolski prag vrhniških osnovnih šol je prvič prestopilo 115 malčkov, od tega 71 na Cankarjevi šoli, 44 pa na Osnovni šoli Antona Martina Slomška. Da bodo lažje prebrodili prvi pomembnejši korak, ki vodi v svet odraslih, so zanje na obeh šolah pripravili poseben sprejem z zabavnim programom.
2. 9. - Odprli razstavo o 120 letnici delovanja turističnega društva
Cankarjev dom je novo kulturno sezono začel z otvoritvijo razstave o 120 let turističnega delovanja na Vrhniki, katerega nosilec je bilo nekoč Olepševalno društvo Vrhnika, danes pa Turistično društvo Blagajana, Vrhnika. Razstava je temeljila na starih fotografijah in razglednicah, pripravili pa so jo TD Blagajana v sodelovanju z Muzejskim društvom Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja, Vrhnika.
4. 9. - Občinsko hišo obiščejo ameriški vojaki
Predstavniki ameriške vojske so se v občinski hiši ustavili v okviru obiska Poveljstva sil slovenske vojske na Vrhniki. Šestčlansko skupino ameriške vojske iz Kolorada je vodil generalmajor Michael Edvvards.
381. Odprtje novih prostorov sodišča
Slednji je dejal, da se v Sloveniji dobro po čuti, saj je Kolorado po vegetaciji podoben Sloveniji.
5.9. - Visoki jubilej počastili še z razstavo in s slovesnostjo
Turistično društvo Blagajana je 120-le-tnico organiziranega turizma na Vrhniki obeležilo še s slovesnostjo v Cankarjevem domu na Vrhniki, na kateri je nastopil orkester Simfonika Vrhnika in mešani pevski zbor Mavrica s tremi solisti. Na sami prireditvi so podelili priznanja, društvu pa sta med drugim čestitala tudi predstavnik Turistične zveze Slovenije Marjan
Rožič in vrhniški župan dr. Marjan Rihar.
1
t
i
_ T
«v \ ' \
382. Razstava ob 120-lctnici organiziranega tur izma na Vrhniki
7. 9. - Obiskovalce barja pozdravlja »pastirček«
Gre za približno šestmetrski leseni kip pastirja, ki stoji ob reki Bistra pri Vrhniki, pobudnik za njegovo postavitev je Janez Dra-šler iz vrhniške kmetijsko svetovalne službe. Avtor kipa je štajerski umetnik Franci Čcrnelc, pastirček pa naj bi mladim sporočal, naj ne zapuščajo barjanske zemlje.
383. Avtor kipa Franci Černelc (levo) in pobudnik Janez Drailer
17.9. - Vrhniško dno Ljubljanice ponovno presenetilo arheologe
Potapljači iz skupine za podvodno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so prečesavali dno Ljubljanice v Sinji Gorici, kjer so odkrili večme-trsko leseno rečno plovilo. Slednje naj bi izviralo iz sedemnajstega ali osemnajstega stoletja, za dokončno določitev starosti pa bodo potrebne dodatne raziskave.
21. 9. - Podelili turistična priznanja
Turistično društvo Blagajana je v Starem malnu izvedlo že dvajseto akcijo podelitve priznanj, to je »Blagajan«, posameznikom ali družinam, ki imajo v občini Vrhnika najlepše urejene hiše, balkone, kmetije, objekte kulturne dediščine, skalnjake in vodne vrtove. Podelili so 22 priznanj; ob
vsem tem pa je bilo poskrbljeno tudi za glasbeno kuliso v izvedbi Oliverja Antau-erja; znani vrhniški humorist Sašo Raja-kovič pa je poskrbel za humorne vložke.
21.	9. - Na Planino najhitreje pritekel Poljanec
Med 35 gorskimi tekači, ki so se podali na tek s Stare Vrhnike do zavetišča na Planini, je bil najhitrejši Simon Alič iz Poljanske doline. Tri- in polkilometrsko progo je pretekel v sedemnajstih minutah in štiri-inštiridesetih sekundah.
22.	9. - Na Dnevu brez avtomobila najbolj uživali ljubitelji hip hopa
Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike sta tudi letos poskrbela za organizacijo Dneva brez avtomobila na Vrhniki, vendar je bila prireditev zaradi slabega vremena zelo okrnjena. Prizorišči dogajanja sta bili dve - na Stari cesti in v športnem
parku. Športni park so po osmi uri zvečer vseeno oživili hiphoperji, ki so na prireditveni prostor privabili okoli 250 ljudi.
27.9. - Pripravili bazar prostega časa
Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti od drog na Vrhniki je na ploščadi Cankarjeve osnovne šole pripravila bazar prostočasnih dejavnosti, s katerim je želela mladim odpreti obzorja, kaj vse lahko počnejo po končanem pouku. Predstavila seje vrsta vrhniških društev, ki so obenem organizirali tudi različne delavnice.
27.9. - Cankarjeva šola praznuje abrahama
Osnovna šola Ivana Cankarja je svoj jubilej obeležila v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu, kjer so za kulturni program poskrbeli osnovnošolci. Ob tej priložnosti pa so izdali tudi zbornik. Osrednji govornik je bil ravnatelj Janez Sodja.
384. Program ob jubileju Sole .so oblikovali osnovnošolci.
27.	9. - Slavnostno odprli Športni park Bevke
Prireditev so zaokrožili s pestrim kulturnim in zabavnim programom, slavnostni trak pa sta prerezala župan Občine Vrhnika Marjan Rihar in predsednica Krajevne skupnosti Bevke Nataša Tcšar. Z novim parkom so pridobili skoraj 9.000 kvadratnih metrov novih sodobnih športnih površin. Park je zrasel s samoprispevkom krajanov, njegova gradnja pa je stekla leta 2004. V delovne akcije je bilo vključenih 140 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 4.548 prostovoljnih delovnih ur.
28.	9. - Zaključi se dvodnevna gobarska razstava
Vrhniško društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske je v vrhniškem gasilskem domu organiziralo razstavo gob. Njihove vrste je pomagal določiti gobarski determinator Branko Vrhovec, zaradi slabe letine pa so razstavili »zgolj« 150 vrst gob.
OKTOBER
1. 10. - Na Vrhniki odprli novo razdelilno transformatorsko postajo
Slavnostni trak so prerezali: minister Andrej Vizjak, vrhniški župan dr. Marjan Rihar in predsednik uprave Elektra Ljubljana Mirko Marinič. Postaja bo omogočila zanesljivejšo oskrbo z električno energijo na širšem območju Vrhnike, Borovnice in proti zahodnemu predmestju Ljubljane. Na tem območju je približno 1.500 odjemalcev, ki so se do sedaj napajali iz transformatorskih postaj Kožarje, Žiri in Logatec, zaradi dolgih napajalnih vodov pa so jih pestili veliki padci napetosti.
9. 10. - Vrhniška telovadnica ima novo talno podlago
Telovadnica Osnovne šole Ivana Cankarja
je namesto umetne mase dobila podlago iz parketa. Dvorano so tudi prepleskali in obnovili nekaj športnih elementov. Okoli sedemdeset tisoč evrov vredno investicijo je večinoma sofinancirala občina Vrhnika, deset tisoč pa je primaknila fundacija za šport.
13. 10. - Začenja se gledališki festival Cankarjada 2008
Z večerno predstavo Iniprotentni v klubu Zakon se je začela že 13. Cankarjada v organizaciji Kluba vrhniških študentov. V enotedenskem festivalu so se na odru kluba Zakon, v Cankarjevem domu, Cankarjevi knjižnici in v borovniškem mladinskem klubu Arterija zvrstili različni domači izvajalci klasične in stand-up komedije, impro lige, pripovedovalci zgodb. Organizator pa je poskrbel tudi za kanček glasbe.
16. 10. - Obeležili Grabeljškov večer
Lokalna borčevska organizacija, Zavod Ivana Cankarja, Vrhnika in Cankarjeva knjižnica so v spomin na vrhniškega pisatelja Karla Grabeljška v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu pripravili krajši kulturni program, ki so ga oblikovali učenci OŠ Ivan Cankar in domači invalidski pevski zbor. Na prireditvi so posebej izpostavili pomen Grabeljška kot medvojnega organizatorja rajonskega odbora ženske protifašistične zveze na Vrhniki.
18. 10. - Vrhniška lokostrelka osvojila 2. mesto na evropskem lokostrelskem prvenstvu
Vrhničanka Nina Vavtar je na evropskem prvenstvu v 3-D lokostrelstvu v španski Punta Umbriji osvojila drugo mesto v slogu golega loka. Štirinajstletna Vrhničanka je v polfinalu ugnala izkušeno lokostrel-ko iz Avstrije, v finalu pa je klonila proti švedski tekmovalki.
21. 10. - Mladi raziskovali korenine preteklosti
Vrhniška območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je pred meseci v sodelovanju z Našim časopisom razpisala literarni in likovni natečaj za mlade na temo Korenine preteklosti. Na razpis se je prijavilo sedemdeset učencev osnovnih šol: Polhov Gradec, Ivan Cankar in Anton Martin Slomšek z Vrhnike. Zmagovalce so razglasili na prireditvi v vrhniškem Cankarjevem domu.
23. 10. - Vrhnika se pobrati z grško občino Iolkos
Protokol o pobratenju občin sta na slovesnosti, ki je potekala v vrhniški glasbeni šoli, podpisala oba župana, dr. Marjan Rihar in Pariš Moutsinas, podpisu pa sta prisostvovala tudi veleposlanik Grčije Dio-nyssios Coundoureas in generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo dr. Damjan Prelovšek. Ob tej priložnosti so predstavili tudi izid knjige Huberta Clemenza v založbi Galerije 2, in sicer prevod epa Apollonija Rodoškc-ga, z naslovom Argonavti.
385. Slavnostni podpis listine o pobratenju.
25. 10. - Mineva sedemnajst let od odhoda zadnjega vojaka jI.A
Točno pred sedemnajstimi leti, 25. oktobra 1991, so Vrhniko zapustili še zadnji pripadniki jugoslovanske armade. Spominsko slovesnost je v vojašnici 26. oktober na Sta-
ri Vrhniki pripravila območna organizacija (Vrhnika-Borovnica) veteranov vojne za Slovenijo; slavnostni govornik pa je bil župan dr. Marjan Rihar.
17. 11. - Rdeči križ je med delavce IU V razdelil pakete
Razdelili so 400 paketov med delavce z najnižjimi osebnimi dohodki. Vrhniško usnjarno namreč tarejo resne likvidnostne težave, zaradi česar zaposleni prejemajo plače v obrokih, te pa tudi mudijo. Vrhniški Rdeči križ že od spomladi beleži porast povpraševanja po njihovih storitvah s strani zaposlenih v IUV.
22. 11. - Kaj se skriva v kocki
Na Stari Vrhniki je svoje mojstrovine predstavil domačin Janez Grom, ki se že dalj časa ukvarja z oblikovanjem geometrijskih teles v kocki. S pomočjo rezkalnih strojev in stružnice v kovinske ali plastične kocke dolbe različne geometrijske like in tako na prvi pogled izključno industrijskemu izdelku daje pridih umetnosti. Svoja dela je predstavil v domu krajevne skupnosti na Stari Vrhniki, na razstavi pa je s predstavitvijo njegovih del v 3-D tehniki sodelovalo tudi Stereoskopsko društvo iz Ljubljane.
386. lanez Grom, v ozadju ena od njegovih kock.
Marija Oblak Čarni
POROČILO O DELU MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA V LETU 2007
Poročilo predsednice na občnem zboru društva, 23. januarja 2008
V preteklem letu je sestav organov društva ostal enak glede na leto 2006. Zadnji občni zbor je bil ¡2. februarja 2007, sestanka izvršnega in nadzornega odbora pa 22. januarja in 7. decembra 2007.
Delo je potekalo po programu, ki obsega predvsem naloge s področja domoznan-stva, ter varstva kulturne in naravne dediščine domačega kraja.
1.	Zbiranje gradiva o zgodovini Vrhnike
Pridobili smo nekaj fotografij in dokumentov. Predmetov, žal, ne moremo zbirati, ker nimamo prostora, kamor bi jih lahko deponirali. Izjemna in pomembna pridobitev je harmonij, izdelan v nekdanji Lenarčiče-vi tovarni na Vrhniki, na Lošci. Sredstva za njegov nakup sta prispevala tudi Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja. Hranimo ga pod odrom Cankarjevega doma.
2.	Razstave
Razstava Voda teče, mlini meljejo, žage pojo - Vodni pogoni na Podlipščici, avtorjev Olge Pivk in Janeza Žitka, je bila v Cankarjevem domu odprta 6. marca 2007. Z razstavo smo gostovali od maja do julija 2007 v Kozjem, kjer je bila odprta v njihovi muzejski hiši »Kroflovem mlinu«. V začetku avgusta pa smo jo odprli v Podlipi ob
priliki srečanja podlipskih »odseljencev«.
Tehniški muzej v Bistri je društvo povabil, da našo razstavo o usnjarstvu, ki nosi naslov Od obrtnih delavnic do Industrije usnja Vrhnika, postavimo med njegove stalne zbirke. Razstavo, ki je pred tem že bila na ogled na Vrhniki, smo ustrezno pripravili (računalniška obdelava, tisk posterjev in uokvirjenje) in jo septembra 2007 postavili v Tehniškem muzeju v Bistri. Del stroškov za priprave je prispevala IUV .
3.	Vrhniški župani
V	okviru dolgoročnega projekta je bilo zbranih precej podatkov o dr. Janku Ma-roltu, mag. Stanku Hočevarju, Josipu Ver-biču in Ignaciju Hrenu. Objavila jih je Anka Vidovič Miklavčič v svojem članku v Vrhniških razgledih, št. 8.
4.	Vrhniški učitelji
Življenjepisa Ane Pour Suhadolc in Marije Mlakar, ki ju je pripravila Tatjana Hojan, sta prav tako objavljena v Vrhniških razgledih, št. 8.
5.	Spomenik vrhniškim krasoslovcem
V	Močilniku smo že zbrali lokacijo za spomenik Ivanu Michlerju, dr. Francetu Ha-
betu in dr. Petru Habiču in se seznanili s postopkom, potrebnim za postavitev, ter dobili dovoljenje za postavitev od lastnika zemljišča g. Fašalcka. Medtem pa je prišlo do zamenjave lastništva. Tudi novi lastnik ni nasprotoval postavitvi, a za potrebna geodetska merjenja in vpis v zemljiško knjigo je potreben čas. Zato s pripravami nismo napredovali. Le življenjepis Franceta Habeta, avtorja Andreja Kranjca, smo objavili v 8. številki Vrhniških razgledov. Življenjepisa Ivana Michlcrja in Petra Habiča sta že v 1. in 2. številki Vrhniških razgledov.
6.	Vrhniška Stara cesta - zgodovina hiš
Zbrali smo podatke in gradivo na terenu, v arhivih, knjižnici Fakultete za arhitekturo, po literaturi in v svoji zbirki v društvu. Delo vodi Polona Roblek, sodelujejo: Niko Šušteršič, Francka Zalaznik, Franci Dovč in Marija Oblak Čarni. Postavitev razstave načrtujemo spomladi 2008.
7.	Posnetki narečnega govora
Posneta sta bila dva nova zapisa. Članica društva Tatjana Oblak Milčinski je s svojo knjigo z zapisi narečnega govora na vrhniškem koncu Svi šle wakapavat turšca na Mah dala pobudo, da bi z zapisovanjem nadaljevali. Pri nalogi sodeluje s F. Dovčem.
8.	Arhiv domačije Smrekar
Vzpostavljeni so bili prvi kontakti z lastniki domačije.
9.	Zbornik Vrhniški razgledi, št. 8
Pripravljali smo ga vse leto. V tisk je bil oddan decembra 2007 in je izšel januarja 2008. Pripravilo ga je isto uredništvo kot prejšnjo številko: Igor Berginc, Franci Dovč, Darinka Koderman Patačko, France Kvaternik, Pavel Mrak (tehnični urednik), Marija Oblak Čarni (glavna in odgovorna urednica), Tatjana Oblak Milčinski, Olga Pivk, lektorica Mirjam Semrov in oblikovalec Gašper Mrak. Natisnila pa ga je druga tiskarna, in sicer Starling, Vrhnika. V njem so bili objavljeni naslednji prispevki:
Boris Goleč, Vrhnika, prečuden trg?
Anka Vidovič Miklavčič, Iz mozaika preteklosti občine Vrhnika v letih 1929-1941;
Janez Kopač, Upravno teritorialna umestitev vrhniškega območja, 1945-1994;
Alenka Auersperger, Vojna leta 1941-1945 in zavezniški padalci;
Olga Pivk, )anez Zitko, Mlini, žage in elektrarne v Podlipski dolini;
Kristina Smrke, Uglasbena Cankarjeva dela;
Tatjana Hojan, Ana Pour Suhadolc (18621931), vrhniška učiteljica;
Tatjana Hojan, Marija Mlakar (18681940), vrhniška učiteljica;
Igor Bratož, France Dobrovoljc (19071995). Ob stoletnici rojstva avtorja Cankarjevega albuma.
Andrej Kranjc, France Habe (11. 1. 190912. 10. 1999), geograf, speleolog, zgodovinar;
Pavel Mrak, Božidar Grabnar (1946-1995), slikar;
Janez Kos, Zapisnik gradbenih parcel in hiš ter posestnikov v katastrski občini Vrhnika 1824;
Sonja Anžič, Popis prebivalcev na Hribu, 1890;
Jure Kusetič, Tine Kernc, Pozabljeni zid;
Gašper Tominc, Vrhniška kronika, november 2006-november 2007;
Marija Oblak Čarni, Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v letu 2006;
Niko Šušteršič, Člani Muzejskega društva Vrhnika, 1992-2007;
Kazalo slikovnega gradiva.
Zbornik obsega 312 strani in ga bogati 128 ilustracij; nekaj je barvnih.
10. Izleti
V dneh 1. in 2. junija 2007 smo organizi-
rali izlet na Dunaj, kjer smo si pod vodstvom gospe Milice Lovrenčič ogledali glavne znamenitosti mesta, še posebej kraje, povezane z delom in s prisotnostjo naših ljudi.
21. junija 2007 nas je gospa Lovrenčič vodila po ljubljanskem mestnem jedru. Obiskali smo tudi semeniško knjižnico.
25. maja 2007 pa smo obiskali Krško, muzej na Brestaniškem gradu, Podsredo, Kozje in Pilštajn. V Kozjem smo prisostvovali odprtju naše razstave o vodnih pogonih v Podlipski dolini.
16. julija 2007 smo si s predstavniki Muzejskega društva Kozje ogledali lokacije nekdanjih in še danes ohranjenih mlinov, žag in elektrarnic v Podlipski dolini.

387. Člani Muzejskega društva Vrhnika na Dunaju, junij 2007 (foto: K. Oblak)
11. Predstavitve
2. marca, 2007 je Olga Pivk na radiu Postojna predstavila razstavo Voda teče, mlini meljejo, žage pojo; Vodni pogoni na Podlipščici.
11.	marca 2007 sta Olga Pivk in Janez Zit-ko na RTV govorila o vodnih pogonih na Podlipščici.
Na radiu Sora (Školja Loka) smo v oddaji Krajevne razglednice predstavili zgodovino Vrhnike (M. Oblak Čarni, 4. maja 2007).
Na Radiu Tržič je Nataša Oblak Japelj predstavila Franca Kotnika (1828-1890), veleposestnika, tovarnarja in mecena iz Verda.
10. junija 2007 je Olga Pivk na Radiu Ljubljana govorila o plovbi po Ljubljanici.
12.	Sodelovanje
Sodelovali smo z drugimi društvi in ustanovami. Tako z Zavodom Ivana Cankarja, kjer je bil sestanek 28. februarja 2007 o zaščiti rimskega zidu; decembra 2007 pa smo imeli sestanek s predstavniki Muzejskega in Planinskega društva o izletniški karti Vrhnike. Z vrhniškim Turističnim društvom Blagajana smo se dogovarjali o razstavi ob 120-letnici Olepševalnega, danes Turističnega društva Blagajana. Udeležili smo se (Olga Pivk) posveta v Usnjarskem muzeju v nastajanju v Šoštanju, decembra 2007. Sodelovali smo tudi s posamezniki, če so potrebovali gradivo ali podatke, ki jih hranimo v društvu.
Finančna sredstva za delo društva je prispevala občina Vrhnika; za nekatere projekte, ki smo jih delali skupaj (razstave, zbornik), tudi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ter društveni člani s članarino in prostovoljnimi prispevki. Nekaj denarja smo dobili s prodajo zbornika Vrhniški razgledi. Večje vsote pa sta v letu 2007 prispevala MI 2 Group s. p. iz Ljubljane (za ekskurzijo na Dunaj) in IUV Vrhnika (za opremo raz-
stave »Od obrtnih delavnic do Industrije usnja Vrhnika«).
Delo v društvu pa je bilo opravljeno s podporo in sodelovanjem društvenih članov, zlasti s požrtvovalnim in z zavzetim delom odbornikov.
PROGRAM DELA MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA LETO 2008
1.	Nadaljevali bomo z zbiranjem gradiva o zgodovini Vrhnike. S tem v zvezi si bomo še naprej prizadevali in dajali pobude, da bi občina našla način in možnosti, da bi na Vrhniki dobili Potočnikovo zbirko arheoloških predmetov, najdenih v Ljubljanici, in jo razstavili v lastnem muzeju. Zelo nujno pa potrebujemo - za kar prosimo občino od leta 2004, ko smo svoje prostore odstopili za slikarsko zbirko Florisa Oblaka - ustrezen prostor, da bi lahko zbirali in shranili tudi predmete.
2.	Postavili bomo razstavo »Zgodovina hiš na vrhniški Stari cesti« (delovni naslov), avtorice Polone Roblek s sodelavci.
388.Pripravljanje gradiva /a razstavo o Stari cesti, december 2007 (foto: F. Dovč)
3.	V Trubarjevem letu bomo pripravili razstavo in se z njo vključili v proslavljanje 500. obletnice Trubarjevega roj stva.Poiskali bomo sodelavce.
4.	Nadaljevali bomo z zbiranjem podatkov (in s pisanjem življenjepisov) o vrhniških učiteljih, županih in po možnosti v projekt vključili še raziskave o vidnejših delavcih na drugih področjih (zdravniki, živinozdravniki, gospodarstveniki idr.).
5.	Ob 90-letnici konca 1. svetovne vojne bomo objavili seznam padlih iz vrhniške občine.
6.	Pripravili bomo zbornik Vrhniški razgledi, štev. 9.
7.	Nadaljevali bomo s pripravami za postavitev spominskega obeležja vrhni-
škim krasoslovcem: Ivanu Michlerju, Francetu Habetu in Petru Habiču.
8.	Organizirali bomo ekskurzijo, po možnosti v Hallstatt v Avstrijo. Po tem arheološkem najdišču sc imenuje prazgodovinska arheološka doba - halštatska, iz katere imamo številna najdišča tudi v Sloveniji. Če ne bo dovolj prijav, bo krajši izlet v Sloveniji.
9.	Sodelovanje z drugimi društvi in ustanovami (Zavod za kulturo Šoštanj, TD Blagajana pri projektu 120-lctnica društva (sodelovanje pri razstavi), Zavod Ivana Cankarja: v skupini za zaščito rimskega zidu in pri projektu »Muzej Vrhnika« ...
Na Vrhniki, 23. januar 2008
Marija Oblak Čarni
389. Člani Muzejskega društva na Dunaju, junij 2007. Pod arkadami univerzitetnega poslopja na Ringu, kjer so kipi pomembnih študentov te univerze. Med njimi sta Fran Miklošič in Jožef Štefan. (Joto: M. O. Čarni)
O DELU DRUŠTVA SMO POROČALI V NAŠEM ČASOPISU:
1.	S. S., Vrhniški razgledi, številka 7, Naš časopis, 29. januar 2007, str. 37.
2.	S. S., Želja po lastnem muzeju. Naš časopis, 26. fehruar 2007, str. 45.
3.	S. S., Vodni pogoni na Podlipščici, Naš časopis, 26. marec 2007, str. 44.
4.	Olga Pivk, Poročilo o razstavi Voda teče, mlini meljejo, žage pojo - na go stovanju v Kozjem, Naš časopis, junij 2007.
5.	M. Oblak Čarni, Z Muzejskim društvom na Dunaju, Naš časopis, 26. september 2007.
6.	Muzejsko društvo Vrhnika, »Odselje-niški piknik« v Podlipi, Naš časopis, 26. sept. 2007.
7.	M. O. Č., 8. številka Vrhniških razgledov pred izidom. Naš časopis, december 2007, str. 44.
VRHNIŠKI RAZGLEDI Leto 9 (2008)
Izdala in založila Muzejsko društvo Vrhnika
in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem, Vrhnika
Uredniški odbor:
Igor Berginc, Franci Dovč,
Pavel Mrak (tehnični urednik),
Marija Oblak Čarni (glavna in odgovorna urednica),
Tatjana Oblak Milčinski, Olga Pivk.
Lektoriranje: Mirjam Semrov
Oblikovanje: Milena Oblak Erznožnik
Tisk: Starling, Vrhnika
Naklada: 350 izvodov
Vrhnika, december 2008
ISSN 1408 - 0583 - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Na naslovnici:	Matej Sternen, Primož Trubar.
Na zadnji strani knjige: Hojanova hiša ob Tržaški cesti, podrta ok. Ietal960.
Prizor iz spevoigre: Pri treh mladenkah, uprizorjene leta 1939 na Vrhniki.
Situacija l.enassijeve (Rotarjeve) hiše ob Stari cesti na načrtu iz leta 1879.
Argonavtski sprevod na Vrhniki leta 1939.
VRc p 908 VRHNIŠKI.. 2009
908(497 4 Vrhnika)
"" I
00103872
C08ISS •
'S â	
'Si VI	
#	
	

wfi-fft. m
w M'/,//><
7/ ////;. Jjin ; /
A	£
tVcTt-i ' J
i
i
i
3830045910364