List 1.
Nove skušnje z lanenimi in ogeršičnimi
prešami.
Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pergo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanene in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih ne le dobro spita (odebeli), temuč tudi dobro molze. Vendar ni vse eno: koliko naj se jih daje živini, in na to mora gospodar paziti. Oger-šično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne da prekuhati v želodcu in gre z blatom vred od živine, tako, da začno živino noge boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stoji. Ce pa se jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih, in da  ima mleko   več smetane, ker
2
tista ojstra stvar v pravi meri podraži mlečne žlezice, da bolj pridno delajo mleko, in je mleko tudi mastneje. Če se jih pa živini preveč poklada, dobi mleko nekak zopern in grenkljat okus in je tudi bolj vodeno.
Po skušnjah na grajšini Augustenburg na Badenskem so se prepričali, da, če se govedu v vsem skupaj na dan poklada 32 funtov sena ali kakošne druge piče, ki toliko zaleže kakor 32 funtov merve, sta 2 funta ogeršicnih preš na dan prava mera. Po ti primeri druge živinske piče naj se ravna razmera ogeršicnih preš, da jo bo gospodar dobro opravil; kar se jih pa da odveč, je napačno in celo zguba.
Ce se v olarijah, žganjarijah živina futra z navadno oblojo, ni boljega kakor če se dodajajo te preše, ker one jemljejo kislino iz une piče in overajo navadno drisko.
Za pitavno živino se sme počez 8 funtov, za delavno pa po 5 funtov ogeršicnih preš za pravo mero raj-tati. Tudi ovcam se prilezejo, so jim zdrave in tečne; na ovco (mater) se šteje osmi del funta, na koštruna šesti del.
Lan ene preše so posebno za molzno živino; če pa se živina pita z lanenimi prešami, prihaja loj mečji in ru-menkljat; za tega pa nemarajo mesarji. Za bolno živino so kaj dobre.                  _______"