V Pariz. (Dalje.) Pred Louvrom so krasni parki in nasadi, kjer je vmes velika množica raznih umetniških kipov. Cerkev v Parizu ni ravno mnogo, toda krasne so in dobro obiskane. Kar odkrito povem, da ie tam pobožnost zelo velika in tako prisrčna, da človeka prevzame ... Na stotine svečk gorj na raznih stojalih v ta in oni namen. Vojnih spominov visi silrto po stenah in v Marselju sem videl pod kipom Matere Božje obešenih dve vrsti vojaških odlikovanj, po zidu pa orožje. Svetovno znana je noterdamska cerkev, ki je krasna in je ponos Parižanov. Cerkev Jezusovega srca stoji na griču, odkoder ie lep razgled. Cerkev ie sicer že dograjena. okolica pa še ne. ker je projekt precej velik in gre delo počasi od rok. Cerkev svete Magdalene je podobna starogrškim tempIjem in ni bila zidana prvotno kot cerkev, kasneje so io izpremenili v svetišče. Nočno življenje v Parizu tvori po~ sebno poglavje. Po nemških šundromanih opisanih pikanterij ni prav za prav nikjer in vse javno življenje je mnogo bolj dostojno kakor drugod. .Policija ima povsodi svoje prste vm-es. Tako je n. pr. popolnoma izključeno priti v Casino de Paris, ki je največji variete celo gostoinrežiserjem inozemskih gledališč za kulise, ker tega policija ne dovoli. Po raznih varijetejih se predstavljajo razne scene, kjer nastopajo lepe ženske v trikojih, kar je za esteta sledtijič tudi estetsko. Seveda pa ne manjka tudi sumljivih beznic, kakor pri nas tudi ne in kadar so ljudje pijani izgubijo pamet, pa naj bo to že sredi Pariza. ali pa na kakem kmečkem žegnanju — v bistvu pridemo povsod na isti račun. Razgrajačev, kakršnih smo vajeni pri nas, v Parizu ni. »Krokarji« morajo poiskati čisto svoje privatne prostore. če hočeio Driti na svoJ račun, kajti opolnoči pomečejo brez pardona vse goste na cesto. Takrat preneha tudi tramvajski promet in podzemska železnica. Ob pol eni uri oa dovažajo po tramvajskih relzah lokomotive od kolodvora ogromno množino živil na trž-, nico, kjer se začne promet že ob dveh zjutraj. Na Eifelovem stolpu pregledamo ogromnost Pariza. Veličasten je pogled na morje hiš in palač z lepimi zelenimi oazami vmes. Z daljnogledom motriš gibanje milijonskega mesta in v mislih poletiš v našo veliko Ljubljano, ki je hipoma ponižana na majhno provincijalno mestece, pa četudi ima tramvaj, 4 avtotakse in celo bar... Stolp je visok kakor Šmarna gora in gori se danes več ne hodi, ampak vozi po vzpenjači. Tudi v stolpu je opaziti podjetnost. V prvem nadstropju je velik restavran, v drugem kavarna, prav na vrhu pa prodajajo razne spominke in okrepčila. Ce te je volja čakati 5 minut, te karikist hitro karikira za 5 Fr. Zopet smo po triurnem obisku na Eifelu prišli na sigurna zemeljska tla. To pot ne gremo k našemu Srbijancu na kosilo, ampak jo mahnemo v drugi restavran, ki je bliže. V prvo nadstropje gremo — zasedemo odkazani prostor. Clovek ne potrebuje jelovnika, ampak kar čaka, da nosijo in nosijo. Potem odrineš 5 ali 6 frankov za celo pojedino, strežajki pa 10 p napitnine in se umakneš drugim. ki že čakajo na tvoj prostor. Kaditi v restavranih ni dovoljeno in zato je atmosfera v njih tudi veliko bolj znosna kakor po kranjskih oštariiah. kjer se včasih skozi dim komaj vidi.