ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH Tretji pravni temelj novih odnosov Nekatere značilnosti, novosti in spremembe 667 Clen zakona o zdruzenem delu med drugim doioča, da na)pozne)e 31 decembra 1977 neha veljati zvezni zakon o medse-bojnih razmerjih Oelavcev v združenem delu Oa ne bi nastala pravna prazmna in kerjeurejanjepravic. dolžnosli rn odgovornosti delavcev v medsebojmh razmerjih v pnsioinosii republtk. morajo delegati repubiiške skupšime najkasneje do lega datuma sprejeti zakon, ki bo nadomestil dosedanjr zvezm zakon Že od začotka juhja |e v razpravi osnutek zakona o delovnih ra/meqth katerega sestavljalci so bi>' pozomi predvsem na dve sivan Na eni sirani naf bi btl to izraz izvtme republiške zakonoam\e napodrofijudelownihrazmerij, nadrugi strani pasomorali konkreti-/irad določifa IV in V poglavja zakona o združenefn de'u. Za zakon je znaCilno. da ongmalno (mattino) ureja pravice, dolinosti m odgovomosti detavcev. oziroma spioh podfočje drui-benoekonomskih odnosov in postane tako poleg ustave m zakonao 7druženem de!o osnova la nekatere posebne zakone. druibene dogovore, samoupravne sporazume m drugesamoupravne sploSne akte, s kalenmi delavo ure/aio delovna raimerja. Obenem mora zaradi večje jasnosti ali poudafjanja novih kvadtet pn medseboimh razmerjih povzeti tudi dolofiila zakona o zdruienem deiu, nekatere redilve pa celo natančne|e razčlemti Naj opozonmo oa nekatere značilnosti. ki so relativno nove ali pnnašajo spremembe Zelo pomembno je podfočje odgovornosti, katere večjo doreče-nost terja zakon o združenem delu Ne gre za večrjo zaostrenost ali. kot lahko sliSimo, za vefijo mero negativnih sankcij v pnmeru neodgovofnosfi, ampak predvsem za veČ|0 urejenost Tako pn ¦'hujših« izrekih postavljamo totne meje. npr ukrep razporeditve k drugemu delu oziroma nalogam naj bi trajat najved eno leio pn discipbnskem ukrepu denarne kazni je določena višina >n omejena namembnost na osnovi tako zbranih sredstev m podobno Osnutek zakona rešuje tudi vpradanje 5tevi!a delovmh dni neo-pravičenega izostanka z dela v določenem časovnem obdobju, zaradi česar delavcu preneha delovno razmerje Tq je izrazit odgo-vor na praktične probtem« v biižnji preteklosti. saj ie bilo to do zdaj prepuščsno sodni prakst 32 člen osnutka zelo določno navajB, kdaj je delavec sklenil delovno razmer|e Nastaja seveda dilema, kaj v pnmenh »de facto-razmerij. ki pa -de iure- kot navaia zgoraj orrtenjeni člen, ni sklenjeno. Če delovno razmerje ni tako sklenjeno po krivdi delavca. potem m dileme. seveda pa bo krivda največkrat na slrani organiza-ci\e zdruzene^a dela m zakai b> morai trpeti delavec \z sodne prakse je znano. da deiavcu. ki oi dobil ustreznega sktepa in m podpisal uslrezne pismene izjave o pristopu k samoupravnemu sporazumu. lahko vsak čas preneha ludi -de facto- delovno razmerje. Mogoče bi vendarle bila krivda odločilna pri raireSevanju takih primerov, ki jih je Se vedno dovolj Zanimivjetudi22. Členosnutka.kogovoriolem.kdajzaaklenitev delovnega razmerja ni potrebna objava oglasa (m razpisa kat je v tekstu ver|etno pomotoma) li teksta je razvidno, da se prosla dela objavljajo te takrat, kadar delavci v združenem delu nesporno želijo povečatj število raposienih. delo pa lahko po i^praznitvi začne opravljati drugi delavec. ki sicer že združuje delo v tej organizaciji, če je seveda delovno zmozen, sposoben za opravJjanje takih nalog 59 6len uporablja zammiv termin .delovna zmožnost". kar je Sirše od strokovne tzobcazbe m vsebuje iudi delovne lzkušnje. Eno je imeti formalno pravico <3o dolocenega deia oziroma opravljanja dolofienih nalog. drugo pa so deienskezmoznosti. ki sodelovnem niso zadoščene že z izpolnjevanjem določenih (ormalnih pogojev Zakon odelovnih razmerjih od 110. do 117 členaureja vpra&anje zajamčenthosebmh dohodkov Nespornaje povezavadelaznagra-tevanjem venčar obstaiaio mnenia. ča lo področ/e ne sodi vzakon o delovmh razmerjih Ker morajo biti zajamčem osebm dohodki zakonsko urejem bi lo področje morda sodilo v normo. ki preležno ureja področje sredstev Vendar je glede na celovilosi družbenoe-konomskih odnosov v združenem delu m zaradi socialnega značaja mogoče primerno, da zajamčene osebne dohodke ureja ta zakon. J.Š.