! • r PROSVETA UrsdslfM to* HIV S. Uwnd*l. Ar». Office of PubMssHost MW Bonth Lswadals Av» T.Uphon«, RoskweU 4904 MGNATJE BON IDR DELAVCE! jjtemational Harvester kompasi ja bo pomagala brezposelnim s "lahkimi obroki" Chicago. — Na vae načine •pomagajo" brezposelnim v leto jnji krizi. International Harvester Company, ki izdeluje polje-delske stroje, je v petek sporoči-la v časopisih, da želi pomagati ivojim delavcem, katere je mora-k odsloviti, ko je znižala produkcijo, a ne mara jim deliti miloščine! Miloščina, ki je brce male-is edina oiblika pomoči, a katero tekmujejo med seboj razni industrijski in drugi «¡egHatje, je po-gtala celo nekatlklm delodajalcem zoprna. Sramujejo se jel Kompanija ngznaOja, da je naredila načrt "zmernih posojil", ki jih bo dajala svojim odelovlje-lim delavcem. Poeojila bodo vra-fcvali v "lahkih obrokih" potem, ko bodo spet delali. Posojila seveda ne bodo brezpogojna. Treba bo nekaj »sata-viti ali nekdo bo moral jamčiti. In prednost do posojil imajo oni delavci, ki imajo delnice Interna- Carina protektira tovarnarje S to resnico ao ae eeassiilll teke-tilni detovd New York. — (FP) Mnogo voditeljev deUvakih unij je na-glašalo, ko je bila v kongresu razprava o predlogi glade določb o visoki carini na iedelke iz inozemskih držav, da bo tak zakon v korist tudi delavcem in ne samo industrijoem. Združene države imajo sedaj zakon o visoki carini, toda v prvi vrsti protektirs tovarnarje, dočim mezde dela v-cem še vedno padajo v mnogih in dustrijslh, nsjbolj pa v tekstilni. United Textile Workers unija je ihstruirala ^predsednika Thomas F. McMahona, naj predloži kongresnemu odseku za trgovino dokaze o redukcijah mezd tekstilnim delsvcem. Uradniki te u-nije so izjavili, da bodo apelirali, da se doloflbe visoke carine, ki se nanašajo na tekstilno Industrijo, ovržejo, če bodo tekstilni tovarnarji nadaljevali z znižava, njem mezd. Voditelji tekstilne unije so bili presenečeni, ko so slišali grožnje kmalu po sprejetju zsščiitne carine, da bodo tovarnarji preeelili svoja podjetja v južne države, kjer imajo na razpolago na tisoče delavcev, ki eo pripravljeni delati za nizke Edisonov tional Harvester kompanije I Ti mezde kodo enostavno zastavili delnice. Nadalje imajo prednost stari de-live i, ki že dolgo let delajo pri družbi. Končno — podrobnosti itfrta posojil še niso definitiv-no odobrene. • Issisarka m «Mi IzMj-issja pdsisjs . ,„.. _ _ S ploKi «to j I New York. — (FP) — Državna delavska komlsarka Frances Perkins se n»strinja Z optimisti, ki od časa do Čaaa napovedujejo vrnitev "dobrih časov" in oiivljenje industrijskih aktivno-eti. V dokaz navaja številke, ki pokazujejo, da je zaposlenost v industrijah države New York padla za dva odstotka v mesecu oktobru. Komiteji, ki ao bili or-fanizirani v raznih mestih za pobijanje brezposelnosti, ki že traja več kot eno leto, so pričeli x delom precej pozno, zato ni u-panja. da se položaj izboljša pred prihodnjo spomladjo. Zna-menja so tu, ki obetajo težke na zimo za brezposelne in njihove družine. V teh težkih časih, je dejala komisarka, je vitalpa potreba, da delodajalci po znižujejo lrži nakupo-sk>jev. Po- M, da se tako *alna moč delav hvalila, je neko Yorku, kl izdeluje pohištvo, «r je z v i.sala mezde avojlm dedcem h pogojem, da porabijo P<*ikk za nakup potrebnega Miittva, da se tako epravi de-»ar v cirkulacijo. Glede državnega zavarovanja *Per zpoaelnoat ae je izrazi-da *e ne more vršiti nobena oprava, dokler ni imenovan ■*vni komitej za študiranje te-J» vprašanja. Pričakuje ae, da J komitej imenovan, ko ee eni-, n» /asedanjo državna legi-Jrlura v Prihodnjem Januarju. J* k> šla vsa stvar gladko in ne «opozicije, obetoji možnost, da 2 Uk **kon sprejet v zasedanju legieleture. stroj mo Iftatu molze 50 krav Orange, N. J. — Električni stroj, kl umije, obriše in pomolze 50 krav hkratu, je začel obratovati zadnji četrtek na farmi Plainsboro. Thomas A. Edison je pognal atroj, ko je pritisnil gumb v svoji delavnici v Orangu. 0-gromni stroj stoji na okrogli plošči, ki aa vr • a valili na neko komuni-^/»K,rovanje. Za fanta ***eai zavzele Unija aá PT oJaznljo. Dekret la Moakve ae lshko uvsljavl v 24 urah i» v tem Čaau se lahko izvrše ogromne izpremembe v industrijski produkciji in poljs-delstvu. To Je potrebno upoštevs-ti, Če pomislimo, da ae Je v Združenih državah reševalo vpriHan« Je auženjetva 80 let in da je bilo potem rešeno a civilno vojno, kl je terjala velike žrtve v denarju ln življenjih." , Prtkl Ml etetlne mrtvih London. 14. nov. — la Ran guns poročajo, da >« v^j/*f¡>t| jal ciklon ns aspadnem «toreiju Burme in doréis razrueii mrww Kjauk-Pju Na stotine Ijedl je mrtvih. Spanakl kralj spet preložil voHt- vel v I Madrid, 14. nov. — Kralj Alfonso je včeraj podpisal dekret vlade, da se volitve ca novo špen sko zbornico prelože na 1. marca _ 1981. Sprva bi ae imele voHtve^erka^ «^agtae^l vršiti prihodnji me.*, nsksr so| jM^®^11» * 10 v bile preložene na januar. Vlade s, Weiia ^ kraljem vred se očividno boji' Kebs, 14. nov. - Ku- zmage republikanskih ln rodi- bg||tk| pred#tdll|k Mschsdo je kalnih strank pa odmika volitve. v6mj obsedno stanjs Medtem se v Spsniji širi ekonom- ^ VM(n o^u. UsUva je suspen-ska kriza. . dirans in vojaške čete ao nado- . —--, M ^ mest lie policijo v Havanl In dru- Direkias radleeveaa med MeAve gm ^tu,. Ta drsetlčna akcija In New Yeikem |jt ^¡^ |agredom med vssuči- Moskva, 14. nov. — Danes Je umnimi dijaki in policijo, pri ka-bila otverjena direktna redlo-jterih je bile 10 ossb Ubitih in o-zveza med Rusijo in Ameriko po- krog 50 ranjenih. Dijaki se de-tom močne radioposUjs v Mosk- roon»trirs1l proti ministru šol-vi in Radio korperadjo v New, gy|| ki ^ odredil na sklep vlede, Yorku. Otvoritvene ceremonije ^ M un|vene ln vel ostali vU to bSe izvršene Ob pol »«dm* žjl učni zavedi zapro do 1. Jenu zvešer, ko je bilo v New Yorku trja. jubelna agitacije proti vlak pol dvanajstih predpotdne. Komi-; ^ Jt najbolj raaširjana med riš-sarijat za zunanja aedeve je od-j j^,uko mladino. Vlade ja uve-govoril ne peadrav la New Yor- ^la ostro eenauro na časopise in KRIZA V PERUJU; GENERALNA STAVKA V UMI 20,000 radarjev atavka na Spe* Aem. — Meadna kriza v An* I« jI «SMBMMHS» Uma, Peru, 14. nov. — Tukaj-nje delavska organlaadja je raa-glasila generalno stavko kot znak protesta proti pobijanju rudarjev v Oroyi pri Mal Pasu, kjer je bilo v sredo 1A rudarjev ustreljenih in mnogo ranjenih po policiji» Takoj nato je peruvansks vlada raaglasila obe »dno stanj* in vojoške četa danae patroljira-jo Limo. Obseg generalne stavke ni znan. Vladne Oblasti so zadek na debelo zapiraltl inozemske dele vce, ki so ot>dolženi, da so pod vplivom komunistov aeČoH nemire in Izgrede. Ovideo, Španija, 14. nov. — Tu je aastavkslo preko 20,000 rudarjev, kl ao upoaleni v premogovnikih v Asturiasu. Stav kar j i so mirni. London, 14. nov. — Nova meadna kriza aa delavstvo AngU(jc prihaja. Laatnlki šeleenic zahtevajo znižanje menda in 500,000 delavcev je prieodetih. Obenem so se oglasili baroni premoga ln pravijo, da krajši delovnlk — ae dem ln pol ure — ki pride v veljavo 1. decembra, pomeni nNUo mezdo, Čemur pa ae rudarska or ganieacija odločno upira. Rudarska unija bo raapravljala o stva ri prihodnji teden. Želela je priti v ječo Forth Worth, Tex. — Mary Rosenthal, stara 58 let, je bila Tea srečna, ko je bila podana v ok rs j no ječo kot resulUŽ groš-nje, da bo pognala v zrak po-alopje Union Bank k Treat Co. Roeenthal je prišla v urad banke in zahtevala od predaednika tri tleoč dolarjev, pod noe pa mu Je pomdlla ateklenioo ln zatrdila, da je napolnjena 1 nitro* glicerinom. Predeednik ae je rea ustrašil in poklical policijo, da je aretirala ženako. V atek-lenicl pa ni b{lo nltrogllcerins, temveč mleko. "Zelo ssm vesela," Je dejala Rosenthal, "da se Je moj načrt posrečil. Vedela aem, da bom preekrbljena, če me pošljejo v sapor ln mi ne bo treba veš eti-skatl sa delom." nje kongresa Waahlngton, D. C. — Predsad nik Hoover js te dni konferird z voditelji republikancev ln demokratov v sedanjem kongreeu v svrho, da Jih pridal aa eprajet-e njegovega programa v aaklj učnem aassdanju starega kongres, kl se snids prihodnji mesca. Hoover apelira na voditelje, naj sprejmejo v tem zaaedanju vse spropriativns predloge, tako ds bo isredno zasedanje novega kongresa po 4. marcu nepotreb no. To dokazuje, da Hoover ne zaupa novemu kongreeu, čeprav demokrat Je obljubujejo premirje ln kooperacijo. Podkralj Irwin priporoča liberalno riede se Indije London, 14. nov. — ladijski podkrdj (vlceroy), lord Irwin, je včersj predložil MacDonaldu dol go priporočilo se liberalno samovlado Indije. Irwin urgira Anglijo, nsj sprejme del Oandijevih zahtev, kajti položaj je danes tako kritičen, da Je nevarno Ignorirati Gandijev program v celoti. To, kar priporoča podkralj, Je aa-mo za las manj kot domlnljon, ka. danes nI inšd nob«n list. Streng no predsvateljskl teri Philsdelphis. Pa. — Ker ne New Yeti. — Anna l-oula morejo delavd, ki eo d pred ¡ Strong, urednica Moscow Newe\ par leti zgradili avoje domeve. angleškega tednika v Rusiji, je smagovati obveznosti, je v Phi- te dni doapela v Združene d rta ladelphljl vsak messe prodanih ve. kjer je bila ss njo organtsfre-po šerifu več kot tisoč hü. ' aa predavstdjsks tura. Hevjetl pripravljale aovo pjati- Mustft kritizira MacDonalda Pravi, da dalavaka vlada v Angliji ne more biti ponoena na svoj rekord New York. — (FP) — Poziva-joČ Ramsay MacDonalda, naj podvaame rosne korake glede neodvisnosti Indije ns konferen-d, ki je sedaj v teku v Londonu, A. J. Muste, predsednik Konference sa progreaivno delavsko akcijo» Izjavlja, da rekord druge delatake vlade v Veliki Britaniji ne bo mogel pokazati nideaar takega, da bi bik» v po-noa aoolaliatom in Uberaloem v drugih državah. Zvestoba delavskim principom, pravi Muste, zahteva, da delavska vlada zavzame odločno stallšAe tudi v slučaju, kadar ji grozi poraz od itrani torijev in liberalcev. "MacDoaald je doeedaj pokazal proti paciflatu Gandhi ju in njegovim pristašem več ostrosti ln avtokradje, kakor jo je torij-aka vlada pokazala napram pacifistu MacDonaldu 1. 1914," govori Muitejeva lijava, "kajti MacDonaddova vlada je vrgla v ječo več kot petindvajset tisoč oseb v Indiji na obtošbo raznih političnih prestopkov." SVARILO STARIM STRANKAM Tok neon opozarja na nevarnoatl vladnega vaacša vanja v poslovanje vdeManlaa PhUaddpfcla, Pa. — (FP) — A. B. Johnson, predeednik Rall-way Business aaoclaclje, Je podal formallto Izjavo, v kateri protestira "proti naraščajočemu rilu ksadldatov republlkan- la. S.iii^--1-1- - ' ____-*-- tU ln nemoH ra is «f sirsnse, si se ogrevajo aa vladno kontrola nad valebisnlsom In da vodltdji strank mimo gledajo vaa to in ne store nobenega koraka aa preprečenje teh aktivnoatl. "Raskob ln Fess naj vzameta na znanje," pravi Johnaoo, "da predstavniki vdeblsniaa pričakujejo od obeh strank, da ob vsaki priliki zagovarjajo stali-šče o iniciativi poeamesnlka in naeprotujejo tendencam, da bi se vlada vmešavala v poelovanje velsblznisa, kar ss ž drugimi besedami lahko označuje za uvajanje državnega socisllsma." fS čez eto Francozov pokopanih pod hribom Lyons, Francija, 14. nov. Orožna neereča, ki ae Je pripeti la včeraj zjutraj v okolici Lyon sa, ko se Je odlupila debela plast aemlje od hriba ln aaaula del predmestja a nunskim aamoeta-nom vred, je veliko večja kot pa Ja bilo prvotno poročaite, Domneva se, da Je najmanj *tb oseb pokopanih pod ogromno i^Omllo pr stl In kamsnja. Reševalno delo počivs, ksr ss hrib še vedno ru šl. Med največjo nevarnoatjo ao odkopall semo dva mrliča. Med mrtvimi Je tudi 85 policajev ln gasilcev, katera Je saaul drugi plaz, ko eo odkopavali trt ve prvega plaaa. Vae nune, raaen ene, eo ee octaSe-pokopane v zasutem klčfttru. ^ PRISTASI TRUSTA PORAŽENI V OREGONU Meler, kandidat sa govarnerja, je prejd več glasov kot vd njegovi nasprotniki Portlaad. Ore. — (FP) — Politični plaa je pokopal pod aeboj republikansko mašino, katero ja podpird trust elektrike, izvoljen Je bil governer, kl je kandidiral ns protitrustovski platformi in sprejet je bi smendment k dr-Šavnl ustavi, kl daje judstvu priliko, da ae otreee nadvlade trusta. Amendment, za katerega ao šle v boj farmareke ln delaveke organizacije, bo preprečil trustu israMjanje vodnih* naprav ki odprl je pot, da ljudatvo dobi nasaj nekatere naprave, ki aa Jih je v teku let polaatil truat elektrike. Čeprav ae je ljudatvo pri primarnih volitvah isreklo sa kandidata, ki ao je lajavll, da bo vodil boj proti truatu, je re-publllugiaka mašlna vsled smrti tega kandidata poatavila na nje. govo mesto trustovsga privrženca ln zavrgla prejšnjo platformo. Kmalu potem se je vršila neodvisna dršavna konvencija, na katsri Je bil nomlnlran sa go-vernerakega kandidata Jullua L. Meler, trgovec v Portlandu, kl Je Izjavil, da bo vodil nda-prosen boj proti lntereeom elektrarskega trusta. Pri volitvah 4. novembra je dobil več glaaov kot val drugI kandidati sa go-verner/a. Poraženi ao bili tudi kandidati aa druge dršavna ura» de in komrmnikiHrt aa imdl zelo ozke trustom. gtlke i elektrarekim Moskva, 14. nov. — Sedanji petletni program industrializacije Ima trajati še tri leto, toda sovjetski strokovnjaki Imajo že v nsčrtu drugI petletni program, kl ee začns is ve jati 1. oktobra 1008. ko poteče sedenji. Podrob nosti druge "pJetSctko" še niso Jep h nek I premij er ebetrdjen Tokio, 14 nov. — Japonski ministrski predsednik Juko Hsma-guČI leži danae v bolnišnici a kroglo v trebuhu, katero Je alnoči isatrelll vanj 2»-letnl študent Tomeo Ssgoja na tokijskem cen-trdnem kolodvoru, ko se Je pre-mijer nameraval odpeljati v Oka-jamo. fttudent, ki je bil takoj a-ratlran, pripada reakcionarni pa-triotičnl organizaciji, kl sovraži ftamagučlja radi tega, ker je podpisal mornsrični pakt s Anglijo In Ameriko. Hsmsguči je v resnem položaju. Nemške letale Do-X v Kraaeljl lxmdon, 14. nov. — Gigantič-00 rtrmške letalo Do-X. kl js go-stovsio ne Anglflškem od sadnje-gs pfmdeljka. Js danae poistelo v Rordesua, francosko pristeniš-ž». Od Um poleti ns Portugalako. MsiiammaI m a Ima In llsSS MVariOST V0JR9 II MW m Hajakaaje la vabujaaje Aovial-etičnih predsodkov vodita da krvavih konfliktov, pravi So* well Washington, D. C. — (FP) — Ameriški čaenlkarjl, kot inld-atorjl popularnih predsodkov ali znanj s, bodo v glavnem odgovorni, če ne bodo mogls demokratične države kot je Amerika preprečiti v bodoče krvavih konfliktov, je lajavll Chester B. Rowel I na zborovanju Svetovne sveže prijateljev miru. . i Rowel 1 Je dejal, da politični in časnikarski dlihagogi skrbno proučavajd predsodke amsrižke-ga IJudstvk In »Mesto, da bi jih pobijaj jih> 'negujejo. V doke* J« navedel hlstsrijo, kl so Jo povzročili ameriški čaaopiai v prošli svetovni vojni a hujskanjem proti Nemcem ln drugim narodom, ki so bili v boju s zavezniškimi državami. Ako ne bodo uredniki ameriških čaao-plaov vzgajali svojih šltetdjev v smislu, ds so prijateljski od-nošejl med narodi ebedutna potreba sa vzdrževanje svetovnega miru, tedaj bodo oni krivi sa posledice, kl prsv lahko nastanejo in bodo izsvale novo svetovno klanje. Svetovna zvesa prijateljev miru, kl štsje se svoje Člane veš prominentnih ossb, d Je vade zs nslogo, da napravi Kdloggov mirovni pakt efektlvea. ČNtaška policije t prdekavi Chicago. — Okrajna voieporo-ta je 18. t. m. začela prelekavo o zvezah čikaške policije a gangeti in kriminald. Stara poveet je že, da raketiretvo samo požre Clkažanom sto milijonov dolarjev letno in polldja odnese velik dd tega plena. Kakor poročajo, je preiskava neodvisna. Velepo-rota js ignorirala štab državnega prsuinika Swanaons In najela svoje lastne Odvetnike. Oh. kolike Uklh prdskev je že bi-lo! ' < rSOBVSTl 80B0TA, 18. NOVEMBRA. P ROS VETA THE ENLIGHTENMENT a» tmn df uirmxa §lo\ me jedmon Org— ami iilHitii Ir «w POOfOI» t m Tir—M» aruw (I M M M tote. »M« M M M* CM«C» i» cu«™ ra ».Ti w __Mi (or üm U.turf maám Oklmm) Mi Ctw4t ft JO Hf r—r, CbiM#B mM CU—r« fTJi pw rw, Ml»»«. AJvOTtfcia* r»Ua «o l>wi Jtfiiilali win Ml PBOHVETA UnSli Ar«., •MM* Mt member Of THE FEDERATED Datum w M prlm#r (Oct. 114«) « fM ill KB Glasovi iz naselbin Indijska konferenca Pri "okrogli mizi" v Londonu »o U teden odprli konferenco za rešitev vprašanja Indije. Navzočih je približno 90 delegatov in med temi je samo trinajat, ki zastopajo Anglija val oatali ao iz Indije. Med indijakiml delegati pa ni "svetnika* 9andija in njegovih nacionalistov, ki že odzadnjega maja vodijo paaivni odpor za neodvUhoft Indije. Na konferenco eo prišli le oni lodijci, ki ao lojalni "indijskemu cesarju" v Londonu, to je angleškemu kralju, pravzaprav angleški vladi, kajti kralj je le figura za ceremonije. Vprašanje Indije ni malenkoetno. Kolo-aaino je. Indija Je velik koe troplčne Azije in na tem koau Živi 320 milijonov ljudi različnih plemen, narodnoati, jezikov in ver. Socialno, kulturno in ekonomako so via indijska ljudstva na nizki stopnji. Kar je tam modernega življenja, so ga razvili Angleži; kar je tam in-teligentov, so izšli iz sngleške šole. Pesnik in filozof Tagore je angleško vzgojen; Gandl Je bil na univerzi v Londonu.. Pristna indijska kultura ln socialna organizacija je skrajno barbarska. Indija Je zelo bogata na prlrodnlh zakladih, ki pa so v rokah knezov (maharadie) in pridobivanje bogastva je zelo primitivno. Kar Je modernih industrij in trgovin, so angleške. Angleži razvijajo v Indiji kapitalizem, ki brutalno izkorišča domačine. Največje prokletstvo Indije so njene barbarske vers. T«* so ponižale milijone Indijcev na stopnjo pokorne Živali in povišale peščico v kruta božanstva. Indijska ljudstva se v glavnem razlikujejo po verah. Tam je 260 milijonov hindujev, ki se dele v najmanj petdeset kast od bramancev na vrhu do "nedotak-njenccv" na dnu ln vaaka teh kast smrtno sovraži vse druge kaste. Potem je 70 milijonov mohsmedancev, ki mislijo, ds so oni poklicani dominlrati vseh 260 milijonov hindujev, katere silno sovražijo. Naaprotno menijo hindujl, da ao muslimani izvržek človeštva, katere Je treba streti v prah. Poleg teh je par milijonov kristjanov, ki so jih spreobrnili angleški misijonarji In ki so tudi v večnem konfliktu s ostalimi "krivovercl". Tak Je kompleks Indije. Verstvo igra glavno vlogo. Vse, kar začnejo ln delajo, začne-Jo In delajo v znamenju vere. Tudi nacionalistična "revolucija" se vrši v znamenju vere. Gandl, glavni vodja nacionalističnih puntar-Jev, Je "»vetnik", ki prinaša rešitev v imenu vsevlšnjega Viine, boga vseh bogov. Indijska masa. povezana do kosti z mističnimi prazno-vcrnostml, «ploh nI (na pojma o svobodi ln demokraciji. V Indiji je par sto jezikov in dialektov, toda niti eden jezik nima korena za besedo svoboda. Te besede niso nikdar rabili. Indijski uradni jezik Ima In sedo "raj" aa vlado In naclonsllitl so skovsli tiesedo "»varaj", ki pomeni "našo vlado". In ta beseda jim je zdaj sveta. Indijako vprašanje zs zunanji svet, ki prav pojmuje vaestranski nspredek ln principe demokracije, Je: ali Je bolje, ds se Indija v bodoče nama razvija kakor se zna in more ali da Anglija še nadalje razvija kapitalizem v Indiji sa ceno svojega Izkorlmanja? Ali Je bolje, da se Indija prepusti domačim tiranom, ki jo vržejo prej ali slej v civilno vojno s vsemi katastrofalnimi posledicami, ali da ostane pod an-gloškimi tirani, ki vsaj skrb«* za mir v deželi? Ako dobi Indija svobodo, pride kmalu pod vpliv sovjetske Rusije, ki Je njena soseda. To bi bilo morda še najbolje. Angleži tolerirajo indijske vere in verske mržnje, toda boljševlki bi kmalu raztrgali ve rake kaste ln osvobodili indijoke mase Is verska sužnoati, kar je prvi pogoj k pravemu napredku in svobodi. Indija sama Je nezmožna, da bi to dosegla. Reši tev mora priti od zunaj. Zaaiaalve krajev Petem hoovertuna čnici. Zapušča moža in štiri mla- Ifmeneboro, Pa. — Pri nas je doletne otroke. Izrekamo Jim ista pesem kot žirom Unije. De- 100.000 bn-zpoeelalh delavcev v Chicagu, ki so se registrirali, Ima lahko «no zadoščenje: njihovo ime j« saplaano na karti, ki počiva v lepem predalu, ttegietrlranl »o! Koliko bo to pomagalo, bodo povedali prihodnjo spomlad, če Jih pr^j ne vsa me zima. ^ Rrezposelnl reveži, ki niso prijavili nobene vere, ne dobe niti miloščin«-, kajti država ne pomaga nič. Država Je prepustil* vsako nujno pomoč cerkvam la a Um podpira cerkveno propagando. da si Je po uetavi ločena od vsake eer k ve. Lepe T U se ne dobi, akoprav ga iščeš z lučjo opoldan, poeShno ne, če nimšš rtič pod palcem. Ce hočeš ga dobiti, moraš imati kaj pod palcem ali pa prinesti gotovo količina munšajna. Tako maršflra Hooverjeva prosperiteta. V volilni kampanji je pšenica lepo ra-stla .za nekatere, delavec pa ima namšsto "ful! dlnej pail" prazno posodo. Kako dolgo se bo ljudstvo pustilo farbat gotovim kom-pairfjsklm prodancem? T m in tam se vidi kako ae ljudstvo pusti farbat. Na primer PenvPitt premogovna družba je zaprla tri premogorove še maja meseca. Prizadetih jo 600 rudarjev. Rečenp Je bilo, da bo to trajalo za malo časa. Minilo je skoraj šest mesecev, pa'ne pričnejo z obratom, le bom ali supe-rintendent pride naokrog in pravi; Prihodnji mesec prvega bomo |pet pričeli z delom. Ker prvega ni nič, spremene datum ns 16. Tako gre mesec sa mesecem in ns rod se vprašuje i Kaj bo pozimi? In res, kaj bo pozimi? Kdor je imel kaj prihrankov, so mu že poŠIL Menda ni ničesar bolj žalostno kot imeti velika družino v takem mizemem čaaa. Eden ti kaže boae noge, drugi ima hlače rlstrgane, tretji ti sopet pride z raztrganim krilom, četrti se oglasi: Lačen sem1 Trsbs Je plačati asesment, a kje dobiti ss vss to? Hoovsrjevs prospsriteta pa n plazi okrog in ss reši ubogemu ljudstvu v obraz. Najbolj mučno pa je gledstl mlade dečke, polni življenja, ki lazijo naokrog sa delom. Koliko družin je ta sistem, čijegs predstavnik je Hoover, že rsabil, koliko zakonskih parov že caagnall In kdo se zmeni aa to? Hooverjeva administracija gotovo ne. i*^ septembru so pričeli delat novo državno cesto v bližini. Narod je mislil: Sedaj bomo pa na cesti kaj zaalužlll, da bo sa silo. Ps Je prišlo novo razočaranje. PriŠU so delavci od drugod, največ iz Ohia. Torej še nadalje brez dela. Ko se je delo nekoliko razbilo na cesti, so imeli prednost pa tisti, ki le niso prsv prasni. Ako ps slučajno dobi dslo tudi tsk, ki je v resnici potreben, ps kaj hitro dobi počitnice. De-nsr pa munšajn igrata glsvns vlogo. Čedna prospsritets, res. Nsjvsžnejšo vlogo igrs prohl-bicljs, ki je res madež ns telesu Amerike. No, pa v državi Pennl nismo pijanel, saj smo izvolili suhsča za govemerja. Neka Ženska je rekla, da glasuje ss njega, ker noče (ons) piti. No, no, nočo-mo piti, ps tudi Jesti ni ksj. Tepejo nss republikanci in demokrat je, tepejo in bodo še tepli. Zastonj je bilo t61lko letakov raspečanlh v prid delavskemu kandidatu Jim Maurorju. Te letake Je mladina prav pridno raz našala. Seveda nekateri so jih sa-gnsll nazaj pod nos, češ: še tega je treba, in kaj bodo socialisti, ki nimsjo nič, le barsčijo. Vprašam: Kaj je bolj pošteno, "bera člt" aH kar vaetl brez tvojega dovoljenja? Veekakor prvo Naj naznanim veem tistim, ki mislijo, da Je Pen^Pltt kompanije še pričela z delom: še vse stoji tako kot Je bilo. Ostali premogovniki Obratujejo le polovico časa. Hoditi aem aa delom bi bilo škoda tratiti čaaa in denarja. Človek mora tudi Imeti koga, da ga boasu priporoči, in ako si pa priporočeh, je še drugi v nevarnosti, da bo ob delo. Jekaaa IWjsk Novice la nekoliko zgodovine Hharon, Pa. — Čeravno živimo v nlabih čaalh, amo kljub temu v včaal veseli. 86. oktobra je nam napravil veselje Frank Kramar, ki se Je poročil s Antonio Ger bec ls Berbarton, Ohio. Na svatbi smo bili prav šldane volje do rane ure v jutru. V samskem življenju je bil Kremsr aktiven de-leveč na društvenem In prosvetnem polju. Želimo, da bf še naprej tako ostal la dbilo sreče v zakonokem življenju Poročil ao je tudi Joe SteblaJ a Avgust o Pavlovi! Is (le volan-da Obilo sreče mladlms poročen-c*me. Poleg veselja smo imeli ta-dl žalost Umrla Je mrs. Stekla č* pe kratki, mučni tgfcsai p|u- naše sošalje. Ona Je bila članica Siruštva Slovenski dom št. 81 SNPJ. Kot član SNPJ ai štejem v dol žnoet, da opišem malo zgodovine (in prosim, da mi nobeden ne šteje to v zlo 1) Bilo Je proti kon-cu oktobra 1906, ko je prišel John Stonič, ki je tiste šase prodajal zlatnino po slovenskih naselbinah, in ae uetgvll tudi tukaj pri rojaku Frank Cimper manu. V razgovorih je Stonič vprašal Cimpermana, če tukaj obstoji že kakšno društvo. Cfan-perman reče, da še ne. * Stdnič vpraša, če bi bilo možno ustanoviti društvo SNPJ. Cimperman mu odgovori: Ce hočeš nam pomagat, pa greva takoj ns delo. Tskoj sta se podala k rojaku John Bečaju (on je umrl še 20 let nazaj) in vai trije so šli od hiše do hiše. Vpiaalo se je precej rojakov v društvo (nevem za število) in uspeh je bil prav po-volen. Ali žal nesreča nikol ne počiva in tako tudi ta Čas ni. Kmalu po ustanovitvi društva gre neki dan kot po navadi Cim perman na deflo in stroj mu je odtrgsl roko nad komolcem. Ker asesment še ni bil prišel na gl. urad, ni dobil ustanovitelj društva nič odškodnine za roko. Zs njegov trud kot ustanovitelj dru štvs mu je gl. odbor podaril 20 dolarjev. Vse tako zgleda da pred 26 le ti je bilo več narodne in raared-ne zavesti kakor jo je zdaj. To je rszvldno is poročils M. L. o 25-letnlcl, v katerem piše, ds as bo nlkakšne prireditve za srebrni jubilej zaradi slsbih delsvskih razmer ln zsrsdi nesloge. Ts prvi je dober varok, ts drugi ps ni. Slogs je samo, če se Članstvo odloči za jubilejno slavnost. .Jaz mislim, da se bi vsako društvo kar jih je tukaj, odzvalo in ude-Icšilo srebrne jubilejne slavnosti, zakaj zlate ne vem če bomo fio-čakali.—Joe Garm. , ,, ■ šteje tisti, ki zaekiži toliko, ds ma z dneva v dan, da ne less v dolgove in ne živi v pomen j kanil. Kateri delavec ima veliko družino, ae ve kako more ahajati 30—40 dolarjev plače na 2 tedna. A še tega ni atalno. Kakor je telp po delu potrebno počitka, tako Je tudi duh čiove-ca potreben od čaaa do Čaea ras-vedrils in zabave, da saj sa par ur pozabimo na naše skibi in težave.' Zato smo na druftveni se-1 sklenili, ds bomo dne 26. nov. zvečer napravili domačo zabavo, n da bo v reenici zabava popolna, amo preskjbeli godbo, ki bo razveselila vsakogar, ki bo navzoč. Namreč 3 brate, einove rojaka John Demšarja s Presto, a. Vabimo vae člane, da se veselice udeleže in obenem vsbimo tudi rojake iz okoliških naselbini darj i pa uživajo. Za evoje delo da naa ta večer posetite in ee prejme le 26% od vrednosti svo- zabavate s nanfl. Vstopnina bo malenkost—60c za moške in 26c za ionske.« Na kčfgljišču bomo imeli par tolstih puranov in 10 petelinov, da bo več zabave. Torej priporočam vsakemu, da prinese zs slučaj seboj vrečo, da bo lahko pridobljene šivali spravil domov. H koncu moram še pripomniti, da na društvenem polju kljub slabim razmeram-^povoljno napredujemo. Nekaj članov smo rldobili s prestopnimi listi in tudi novi pristopajo. In tako upam, da do novega leta bo naše društvo zopet štelo čez sto članov v odraslem ln okrog 70 v mladinskem oddelku.—J. Kavcic. Razmere In volitve Cuddy, Pa. — Z delom ss ne morem pohvaliti in misMm, da so razmere pri naa ravno take kot drugod. Nekateri nič ne delamo nekateri samo toliko da jedva zaslužijo ss črn kruh, nekateri pa prihčno dobro. Dokler smo v stiski, govorimo mnogo in se jezimo, kadar pa je kaj cvenk* v šopu navadno pa vae pozabimo Tak je pri naa delavski narod — kot drugod. Četrtega novembra so bile volitve. Ce bo šlo pri nas tako aa-prej, bomo še delali za 16 centov na uro ali pa še za manj. Pri društvih bodo aedaj glav ne letne seje in glejmo, da izvolimo napredne in sposobne društvene uradnik* Pri tem naj ne odloča prijateljstvo, ampak prepričanje, da je kandidat (ali kan dkiatinja) sposoben voditi svo urad in delati za napredek dru štva in jednote. Pri vsakem dru štvu je predsednik glava; ako zna na aejah taktno postopati bo napravil med člani dobro r pološenje, ln eko sna voditi diskusijo o stvareh, ki so ns dnev nem redu ter jasno tolmačit predloge, bo e tem preprečil mar-slkako konfusljo. Zavlačevanje aej eeveda nI priporočljivo, rev no tako tudi ni priporočljivo hi teti s dnevnim redom, češ. da bomo čimprej končali. Z drugo besedo: na aejah je predsednik duša društva.—A. Schaffer. I Pooled Ice po Izgubi unije ln društvena zabava A vel ta. Pa. —- Z zanimanjem berem dopiae Is naaelbln in moja želja je. da ae allši tudi kaj gia eu Iz naše avellske naselji ne 8 cer o dobrotah, ker jih tukaj ai ne morem poročati. Razmere kakoršne so dandanes naa klonejo k tlom. 8kib sa bodočnost nsa tare. Z delom tu na Avelll še nI tako slabo. Da bi bilo dosti ljudi bras dela, se ne sliši. Atiri maj ne tu v bližini delajo vsaki dan. ena po po S—S dni v tednu. Le saslušsk Je slsb. Ena mejna s imenom Burgettstown je pričela s obratom pred 1 tednom in plača od tone naloženega premoga le 36e. Od kamenja ne plačajo nič. a pri vaeh kom pan i j ah, aem še plačujejo po par centov več od tone premega. Srečnega m Človeka. Ako te naše samotarje pMŠtudiramo, ne moremo biti preveč ponosni na naš narod. Kdo je kriv, da naša društva, politične, gospodarske in prosvetne organizacije samo života-Vijo? Odgovor: vel tisti, ki vm ignorirajo in ki se nikdar v javnosti ne pokažojo. Ti ljudjé, ki pričakujejo, da jim bo kdo boljše šivijenje prinesel na krožniku, so indirektno odgovorni za današnjo mizerijo in za obstoječi sistem. Marsikdo pravi: Kaj me briga kdo je prezident Amerike in kdo je na vladi, samo da do-byn "pedo". Ne briga in ne zaveda ae, da delavec dela za koristi in obstanek človeštva. Ne zaveda ae, da funtamentalno drži na svojih nunah celo aocialno strukturo. Delavstvo producirá, gospo- Iz mrzle Minnesots IJiwabik, Mlnn. — Ni dolgo tega, ko sem čitsl v Prosveti svarilo nekega pametnega in izobra ženeva človeka. Tiče se unijskih voditeljih, o katerih pravi, da dokler bodo prosili kompsnije rss-nih ugodnosti za delavetvo, toliko čaaa ne bodo ničessr dosegli, smpsk da morajo direktno zahtevat: to in to hočemo imeti, ker nam po pravici spsdat Ako napravimo vse, zakaj ne bi bili tudi deležni eadov našega truda! Zadnjič sem nekaj poročal o tistemu pevskemu ¿boru s Gilberta. a sem jih potem dobil nekaj pod noa, največ od ženskega spola, češ, da bi bil moral biti bolj pravičen napram njim. Z drugo besedo; ¿bor je bil mešan, hlačah in v krilih. In tako je tudi prav. Pred mesecem dni je smrt po-brala našo dobro eestro Johano Zalar. Bila je članica društva št. 211 SNPJ. K pogrebu eo prišli prijatelji in znanci is cele okolice in^Biwabik še ni videl takega žalnega sprevoda. Bratje in ae-stre našega društva kličejo: naj jl bo lahka ameriška gruda! Družini Zalar, ki je izgubila dobro mater in skrbno gospodinjo, na ša>.Iskreno sožalje. i Frank Koristi. jega dela, drugo gre tistim, ki šive v največji rszkolhosti. Kdo naj ima koristi od vašega dels? Vi, ki delate in nihče drugi! Dokler pa boste spali in se obnašali brenbrižno, toliko časa ni treba misliti na boljšo bodočnost. "Kaj me brigajo društva in vse drugo/' človek čestokrat sliši. Ali takim ljudem ni zameriti, ker ne gre j o nikamor, ne vidijo in ne slišijo ničesar. V tovarno, domov in v klet, ki je pri naših ljudeh še najbolj upoštevan prostor. * V Detroitu sem že deset let in poznam prilično število rojakov, tudi take, katere še nisem videl, a poznam jih na prvi pogled. Na sejah vseh društev in orgsniza-cij vidiš ene in iste obreze. Nsj bo program koncerta sli igre še tako bogat, povsod vidiš ene in iste rojake. Tem ljudem čaat, ker so res napredni in zavedni. Žrtvujejo čas in denar, ob večerih se vozijo na milje in milje daleč na vaje, ali soje, ali priredbe ne da bi pričakovali kako plačilo Delajo, ker žele napredka, ker Žele pokazat kaj je naš narod zmožen, čeravno je majhen. Teden za tednom, mesec za mesecem pohaja na vaje, da se na uči vloge v igri ali pesmi. Muč ga skrb in vprašanje, ali se bo narod odzval na dan priredbe. 'Ko pride ta dan naokrog in je dvorana napol prazna, je razočaranje popolno. Namesto napolnjene dvorane vidi pred sOboj prazne atole. Zdi se mi, da vsak narod bol, ceni in spoštuje svoje delavce, ko ravno Slovenci. Rojaki, dobro zapomnite, da ni več daleč čas ko bo moral vsak delavec pripadati h kaki organizaciji in bit v nji aktiven. Na primer druš tvo št. 120. SNPJ šteje blizu 600 članov, na aejo jrh pride 80—100 Kje so oetali člani? Drugega novembra je dramsk odsek SDD uprizoril dramo "Ve-leja". Igralci so dva meseca hodili na vaje in svoje vloge dobro izvršili. Rojaki, kakšno plačilo in priznanje ste jim dali? Ostali ste doma in ves njih trud ignorira li! Zavedamo se, da se nahajamo v krizi. Vendar tisti, ki ste v "dobrih" časih vedno doma ostali lahko aedaj zmorete vaaj toliko da se udeležite, kadar je na odru drama ali kaj podobnega. Dne 14. dec. pride zopet na o-der igra "Pogodba", katero upri zori peveki zbor "Svoboda1 SDD. Tudi ta zbor ima težkoče za obstanek. Člani plačujejo, in to največ pevci aami, po 26 centov mesečno za kritje »borovih stroškov. Zbor se uči petja in i gre sa aae, da nam pokaže lepoto slovenske pesmi. Vaje ima vsak petek večer v Slovenakl dvorani, 116 Six Mile rd. Vsak je iboru dobrodošel, kdor ima glas in veselje do petja. Vaje ao to, da ae učimo, in vsak se mora učiti. Več kot naa bo, več bo veselja, lepše bo petje Poksšlmo, da v Detroitu še H| vijo Slovenci, ki se zsvedsjo svoje nsloge. Korskajmo s du hom časa in napredka. Vabimo vae rojake na to priredbo dne 14 dec. Zbor bo tudi Imel večerin-ko na Silvestrov večer, na kateri ae bomo poslovili od starega leta in poaabUl mizerijo pretek lega leta Torej rojaki v .Detroitu: sdrs-mite se in pomsgajte nekoliko bolj kot ate do danes. Kar storite dobrega, boste vsaj imeli savest, da ste tudi Vi pomagali k uspehu, da ate pomagač pri tej ali drugi organizaciji. 8vojega dela se ne sramujte, še manj pa iaogibajte. Detrolt In naši rojaki Detroit, Mich. — Pod tem na slovom bi se dalo veliko napisat, ako bi hoteli po naši naeelbini bolj točno pogledat in stvar ta ko opisat kakor je, bres vsakih zavijanj. Detroitnka naselbina je postala zadnjih par let nekako mrtva. Računa se, da je v Detroi tu od 4—6 tisoč Slovencev (točnega števila nam ne more nlkdo dati), od katerih pa je le od tri do štiristo aktivnih na goepodar-skem, političnem, prosvetnem polju ln tudi cerkveno. Na ramah teh nekaj sto ljudi leži vsa aktivnost naselbine. Imamo pet društev SNPJ, dva SSPZ, dva socialistična kluba, en pevski sbor in eno cerkveno društvo. Ustanovljen je bil tudi dramaki odeek SDD. Imamo SDD; ki ima svoje potežkoče, in zemljišče za SND, za zgraditev katerega je bila organkirana korporacija, v kateri ae trudijo in mučijo nekateri rojaki, da,§e postavi poslopje. Imamo tudi malo cerkvico, ki odgovarja naši naselbini, ker pobožni rojaki rajši hodijo v irsko sli nemško cerkev, kjer jih baje toliko ne nadlegujejo sa prispevke. Radi tega Ima slovenska cerkvica bolj letak obstanek. Ljudi, ki ao aktivni v rasnih orgsnlsacijah ss nspredek človeštva, ni kritlsirati. Ali šsli-bog med nami je ogromna večina rojakov, ki ae popolnoma nič ne zanimajo trn nobeno stvar ln ao pravcati životarijcl Rad bi v«, del od takih ljudi, kaj je njih cilj in kako ai predstavljajo človeš ko drušbo? Zdi m mi. da še nieo Proč s mrtvilom in naprej z več etJsUfai od jamskega jo eaergijo.-Aftea j Janko Kač: P^^H Nastanek kulturnih rastlin Kdor gleda moderne žitarice in druge rast. line, na katerih aloni danee naša prehrana gj nehote etavi vprašanje, odkod so prišle te razt line k nam. Ce prebiramo tisočletja atare knii ge, ne najdemo v njih ne besede o rži in ne o ovsu, da molčim o koruzi in krompirju, ki »o jih pričeli v Evropi gojiti šele pred nekolikimi stoletji. Toda tudi stari zapiski o pradomovini pšenice in ječmena so silno netočni, ker ne raslikujejo dovolj niti posameznih pl^ov kaj šele ras in sort. Raziskovalci vprašanji o pradomovini naših kulturnih rastlin so skušali predvsem dognati, kje so središča, kje najdemo največ različnih ras in sort iste rastline Tam mora biti pradomovina vsega rodu, čigar posamezne vrste so se raznesle po vsem svetu. Zavod za praktično botaniko v Ljenin-gradu, ki ga vodi prvi botanik na vsej celini prof. Vavilov, si je nadel težko nalogo, poiskati ta središča, iz katerih so izšle naše kulturne rastline. V to svrho je razposlal v teku zadnjih 16 let veliko ekspedicij po vsem svetu. Te ekspedicije so jasno dokazale, da se res nahajajo taka središča in so našle tam mnogo kulturnih rastlin, nakopičenih v vsej pestrosti sort. Navzlic več tisočletnemu kmetijstvu in neprestanim preseljevanjem narodov se še poznajo ta središča različnih sort prav razločno. Kavkaz, Afganistam, Turkestan, hribovje Kine, Abesinija, Eritrea, Meksika in Peru imajo obilno domačih aort, ki:jih sicer ne najdemo nikjer na svetu. V gorovju, v težko do-s topnih krajih ln zaprtih dolinah Azije in Afrike, na Kavkazu, v Kordiljerih, so se ohranile silne množine posebnih Evropcem neznanih žitnih sort, ki so ostala v svoja pradomovini, medtem ko so se le poedine sorte raznesle križem sveta. > Začnimo s pšenico, poglavitnim žitom sve-ta. Ni še dolgo, bilo je v začetku 20. stoletja, ko je sodil eden največjih botanikov in geografov Solms Laubach,- da je pradomovina pšenice zgubljena. Ko pa je našel Aronsohn 1906. leta v Siriji divjo pšenico, ee je obrnila vsa pozornost raziskovalcev v to vzhodno pokrajino. Zdelo se je, da je že najdena pradomovina pšenice. Ko so pa križali to divjo pšenico z dru-gimi pitomnimi pšeničnimi aortami, se je izkazalo, da ta pšenca ni iskana divja pramati pšenice, temveč le njen podivjani daljni potomec. V zadnjih desetih letih pa so dognala velikopotezna raziskovanja ljeningrajskega botaničnega zavoda, da imamo dvoje prvotnih središče pšenice. Mehke pšenične sorte izhajajo iz južnozapadne Azije. Raziskovalci, ki so prodirali iz Evrope v južnozapadno Azijo, so naleteli v gorskih predelih južnovzhodnega in severnega Afganistana, na podnožju Himalaje, v Čitralu in Kašmiru ns 70 različnih tamkaj domačih oblik mehke pšenice. Posebno zanimiva je najdba raznolikih pritlikavih paničnih sort. Za trdo pšenico, k kateri spadajo tudi naše pitome sorte, eo pa obratno dokazali, da je središče njenih Raznolikih sort v vzhodnih goratih predelih Afrike, v Abesiniji in sosednjih goratih deželah. Tu so našli vse do-slej znane naše pitome pšenične sorte, mimo teh pa še sila mnogo povsem neznanih sort, med njimi celo sorto s črnimi zrni. Obrnimo se zdaj k ječmenu. De Candolk je iskal njegovo domovino tam, kjer divji raste dvovrstni plevasti ječmen. Ta divji ječmen nahajamo v severni Afriki, v Mali Aziji in po vsej iužnozapadni Aziji. Natančnejša razi-skavanja pa so dognala, da je pradomovir plevastega ječmena Abesinija, kjer raste p.-atra obilica najrazličnejših sort tega ječmena. Zanimivo pa je, da ne najdemo v vsej Abesiniji divjega ječmena. Za goli Ječmen pa »o našli pradomovino v južnovzhodnl Aziji. Povsem druga je z zibelko rži. Jasno je dokazano, da je nastala naša pltoma rž iz pl* ' vela, ki je rasel med piehico v južnozapadm Aziji in Transkavkazijl. Vss pisana mešanica raznih rženih sort je Arena baš v krajih, kjer je sploh ne goje, temveč Je še dane« le nadležen plevel med pšenico in ječmenom. Že ime, ki ga rabijo v Turčiji, Indiji in Afganistan« sa rž Cou-dar, džov-dar in gandum-dar znzci v perzijščini "pievel med pšenico". In zares K v Afganistanu rž prav tako nadležen plevel>. kor pri nas osat, saj ae ta plevelnata rž i* » njivi osuje. Ljeningrajski zavod je dognal > gromno množino raznih aort te rži od rudecia pa prav do črnih klaeov. Zaradi izredno pornosti proti mrazu pričenja U plevelna» rž izpodrinjati v visokih gorskih legah p**»' co in tvori čiate ršene setve, kakor so dognali podrobna opazovanja. V Turkeatanu i «n* pšenica v višini med 2300 in 2400 m in joj* domesti rt. Tu lahko sssledujemo vm razvo) bojs med pšenico in rijo. Isti pojsv opatf-mo. seveds še v večji meri, v smeri z juga w sever. Kakor ee Je širila kultura iz Južik«^ pedne Azije, prvotne domovine mehk« na sever v Sibirijo in v Evropo, tako je P^ tudi rž izpodrivati pšenico. Po naravi odporna proti pozabi in skromna glede zahtev » zemljo je izpodrinila, brm človeške volje. »» pšenico in Je prešle v čisto setev prsv lasa kakor v gorskih krajih Jušaosapadn« Kraljestvo rži. ki ga tvorita široka ru*ka i£ van in Nemčija, je posledica naravnega ^ Na meji gori Imenovanega boja med P*^ in ržjo aeje kmet še vedno mešanico rži niče aorščico (rusko aurža), ki daje bolj žetve kakor čleta pšenica, ki rada pozebe ruščini snsči beseda eor plevel. Ker ^ bili rž In sorščico preko Rusije. W bila napačna domneva, da je tolmači tudi a ta nek naše beeode Is eor—ščka in jc «* nje nastala besede rž. ■m * gûBOTA, 18. NOVEMBRA PKSBVCTI Vesti iz Jugoslavije (Poroéevalski biro Prosvete v Jugoslaviji) ova PROCESI pboti morilcema Ljubljana, SI. okt. 1&80. Včeraj sta se vršila v Ljublja-i jn v Mariboru dva procesa radi gj^ja in umora. V Ljubljani je -¿^e imelo opraviti z ubojem „ je obtoženou prisodilo 2 leti ¿e, v Mariboru pa je šlo za u-Jo/in je sodišče prisodilo obtoku 20 let robije. Pred ljubljanskim malim sena-¡m ge je moral zagovarjati Prince Smole k 2ulbne pri Ve-fcem Gabru. V naselju Gradišče 0 se zbrali kmeflki fantje v go-itilni župana Franceta Draksler-ji ter so popivali. Vino jih je seveda razgrelo, da niso imeli svo-t pameti v oblasti. Popoldne je risedel k dekletom He France Inole, star 25 let. PiM so, dokler im ni zavrela kri ter so se tanje napotili pred gostilno ter za-ieii tepsti. Pretepali so se kot ca itavo, sprva z rokami, kesneje sekirami in velikim tolkačem, ukršnega rabijo aa l« j in na povrnitev vseh na-•Uih «troftkov. *** /ažgal hišo? — V Šenčurju ie krog devete ure zvečer iz-J®)">il j*»žar pri posestnlku-ko-»rJu I K. Začela je goreti drvar-Blc*. ki jo je požar popolnoma u-Ml, poleg tega pa je zgorelo tu-" v* octrošje stanovanjske hi- * sMe je bilo do 40,0Q0 Din. jetnik pa je bil zavarovan pri ***j<*mni zavarovalnici v Ljub- »a 44,750 Din. — Te dni pa *»"iniki I. R. aretirali pod su drznimi kombinacijami fantazije, ki je le prepogosto zablodla s prave poti eksaktnih razumskih dognanj. Astronomskih vprašanj namreč niso reševali samo učenjaki, marveč tudi pesniki in pisatelji vseh struj in kalibrov. Književna zgodovina pozna precej romanov, pesnitev in povesti, v katerih se opisujejo potovanja in življenje na luni pa tudi na nekaterih planetih. Zlasti zanimiv je "eksotični potopis" v vsemir-je iz leta 1066., ki nam ga je zapustil jezuit Atanazij Kircher, 80. oktobra poteče 260 let, kar je umrl ta znameniti mož, čigar o-gromno in vsestransko znanje je bilo za tiste čase neksj posebnega. Kirdher je bil doma v vseh panogah vede, čeprav je bila njegova učenost — sodeč po BO debelih knjigah in 104 svežnjih pisem. M jih je zapustil — mnogo bolj široka ko globoka. Zsrsdl tega so tudi že skoro vsa njegova dela domala pozabljena. No, navzlic temu možu nočemo oporekati zaslug, marveč omenjamo samo nekaj odstavkov iz omenjenega potopisa v vsemirje, ker je allno zanimivo, kako ao ei naši očeni nomTTi.....« k— — predniki predstavljali polet v ^.J^e sem ali pa njegove, ^^ ^dvig. ki j. tudi ae- daj v oepredju zanimanja. Kircher u*i v avoji knjigi, ds ao nebesna telesa is latih štirih elementov kakor naša zemlja, vendar pa ima vsaka zv«da tudi še neke posdbne sile in lastnosti. Svetovni prostor napolnjuje * ki silno fini «ter in vse svod* se privlačijo med seboj s msgnetJ-čnosflo. ki si jo je Kircher predstavljal kot nekakšno iarkovje. Potovanje vodi našega planet -nega raziskovalca najprvo na luno. Kircher začne kmalu tožiti o vedno hujšem mrazu in čedalje t«4jem dihanju, a CoemM. njegov zvesti apremljevake. mu raz- 5*n* P Azročils požar s name-r®- ** dobita odškodnino is za-Pnn alnice. Gospodarski je atal bil je dodan krog 40,-7° D,n. Pa je mogoče miall, da R1 zvarov»!nlno kril dolgove. r« 1» te popravil s darovi P**, ki mu bodo kot pogorel-r i o magali. Zdaj ae bo m4*« i Ameriški časnlksrji posedujejo čudovito znanj« Eden izmed njih je zapisal (v Cleveland Presen), da je carina, s katero -je stars Avstrija udsriln — čujte in strmite! — eibirake praštte (Siberian pigs) oz. Uvoz teh prašičev, zanetila sovraštvo v srcih Slbircev, ki ao nato dali duftka svojemu sovraštvu do Avstrije v Sarajevu, kjer ao idrfli serijskega prestolonaslednika, kar Je privedlo do isbruba svetovne voj-ne. Pisen dotlčnegs ui^lnlškegs članka skoro sa vidam njegovo si-ja J no in temeljito »nanje .. . U itno je podkoval^,., Ampak ne eme povedali — Pape, kaj pa Je to semer* — Sinko moj, U> je človek, ki je vsega zavidanje vreden , , * Samo nikar ne povej mami. da «e* M jes to rekel. Maj Ji Mme "star?" Čudno ae tdi, ali rea ja, da neka mlada ienska, ki je iskala delo, je naenkrat odkrila "da je preatara". To dogodbioo je povedala miss Carolina Manning, strokovnjakinja svesnega ženskega urada, v govoru o ženskah v industriji In o starosti v industriji v Bostonu. Rekla je med drugim: "Industrija se očivldno ravna po načelu, da se star pea ne more naučiti nič novega. Kot da hitroet pri delu bi bilo vae in da ni drugih zmožnosti, ki ao bolj važne kot aama hitroet." Miaa Manning kot atrokovnjakinja a dolgo izkušnjo zasmehuje Čudno idejo nekaterih induetrijal-cev, češ da produkcija delavca pojema Čim doseže gotovo starost. Cim prej ae industrija is-nebi te ču kJMÉL ul m m|MU b, '""líwÍHfCS'ÍeS piMMisI aaeiSP ^CterMkaMMieasisal MaaMahaeiri nt alulba, ao poštni žakljl zapustili Bsn Francisco in Istočasno St. Joaeph, Mo., dvstiaoč milj narazen. V San Ki anclacu 80 žaklje naložili najprej na parnlk, ki jih je pruvpsil do Sseramenta. Od tsm Jih je prevsela prva železnica v Callforpljl, ki je šla do Folaoma. Od Um ao šakljl ŠU pe poštni kodljl preko gorovje do mesta Q^nca. Tam Jih je moral prevzeti Jahač, ki je moral Jezditi s nsjvečjo mogočo hltroetjo kakih 100 milj. Zaustavljal ee Je le toliko, da je spremenil konje. Potem Je pošto predajal drugemu Jezdecu in tako dalj«, dokler nI pošt*» potujoč podnevi lo ponoči, kon* čno doapela v St. Joseph, Mo. Isto ae Je zgodilo a pošto v obratni smeri. Prvi prenos po-šte od Atlantika do Paelflka Je rabil le U dni. Pošta je bila jako točns In je trsjsls, dokler ni bil dovršen prvi trsnakontl-nentalnl brsojsv 1. 1841, ko je Pony Express prenehal. Le redkokdaj ae je zgodilo, da ni Jezdec prišel pravočasno. Zgodilo se Je to, le ako so Indijanoi ali bandltje ObllJ poštnega ala, ali ti alušajl ao bili redki. Ta iHištna zveza J« bila i zborna or-gamaaeijsi bilo Js 180 postaj sa zamenjevanje konj in 600 konj se Je rabilo zs to službo. 80 jezdecev je bilo Izbrenlh izmed nsjbolj drsnih in pogumnih jebačev; bili eo to,ljudje, ki ae niso bali nikaklh zaprek — In teh Je bilo dosti. I NI čuda, da so bili ti Jezdeci opevani In da se Je okoli njih u-stvsrilo toliko legend. Nejbolf proslavljeni Junak izmed njih je bil Robert H. Hoslem, znan pod Imenom "Pony Rob". Ikičim je navaden jesdec Jehal povprečno 76 milj In pri tem rebi! tri konje. je "Pony Bob" prsjahal nepretrgoma 880 milj in pri tem upehal skomj dvajset konj, prodno ae je aam odpočil. \p Pila. Znamenja "proaperiteie" Nanty Ole., Pa. — Ne lati dan, ko je tnkajšeji časopis pri-neeel poziv, naj ljudje kupujejo kolikor Je v aáihovi moči, da ee v deželo vrne pros pariteta, je bankrotirala tukajšnja državna banka. Drtavnl bančni department je polam naznanil, da je l»ankrot povzroči) naval vlagateljev na banko, ki eo dvigali avo je prihranke, v kar jih je prisilila dolgotrajne bre „ no.t |n industrijska depresije. ■ ■■■ Hoover konferira a poraženimi Washington, D. C. — Predsednik Hoover Je posval k aabi «senatorje Allena ls Kansasa, s. katerim je konfurirsl akoro dve url. Allen je bil voditelj Heeverjevlh privrisncev v senatu in je vedno atal na strani administracijo. Vodil je glavQl boj sa potrditev Psrkerje članom svesnega vrhovnega sodišča, kar je bil tudi vsrak, ds js bil poražen pri pro-šllh volitvah. Nekaj dni poaneju Je Hoover sprejel v svdljenco po-raženega kongreanlka ReeceJa Is države Tepnaaaee, ki ga Je podpiral dektramkl trust In ga Je Hoover priporočil volijčem a posebnim piamom. Sedaj se širijo govorice, da bo Hoove? ImenovSl oba hroma rsčjaka na kakšno dl-ploipstično mesto, da Jima tako izkaže svojo hvaležnost, ker sts podpirala administracijo. Neeedovaaje divjega ognje Ta pojav Ima i rssne nežive: blodna vešfe, jionočna luč, čedni (divji, slepi) ogenj, vedo-vec . . . V arodnjem veku je bil Jsko pogosten. Tedej se Je mar-slkod še raaprostira o močvirje, ki se je potlej osuši o. Važše ao namreč t*> sMii vnemljlvl plini, naeteli is razpadajočih organskih snovi. Včaai ao a« v moč-vara, v ribnike in eelo grajah« prakop* metala trupla poginulih živali. Po grobiščih so bila človeška telese pokopana dokaj plitko. Danes se mrtveci sagrebe-JO blftau dva metra globoko Jn policija kj prepisi velsvajo pokopavati mrhovino domašlh živeli v debržno globočlnoi satn ae ve-dr>mci porajajo po redkem. ^Moraki volk etojl na slabem glasu. Značaj In možgani nlao doalej našli pohvale: in Je mrka in Masta požeruhlnja, ki besno pogoltne vše, kar doseže. A zdsJ ae je pritožil, čsi da zna pametno mUlRi kakor kdo drugI. KJtolovci ao v Južni Angliji veš-krst opesUi. de momkl volkovi epgnnjejo kito v Twofoldsk| za Hv. kjer Jih rib^i S ostmi presedajo in vržejo somom drobovje. Somi eo načrt Uborno apoeaall: kita podijo v zaRv ia Jih silijo tam oetali. Včaetl» dražijo po vaf dni pred ah' d.en v eveeli al, da ee jim bo prej ali slej trud l Jw ..... II I Ul II I ■■ HUI' II I KRUHA BI MU DALI! (Port* ki je M« V litevfrasm kontetta Piomto.) Pri na* na kmetih vsega tega he poznamo; pH nas fta doma mir ia pokoj: oglušujočege ropota strojev, ialeznic nam doni v uho žvrfolenje čebljanje lastavic, sladko petje vozil in ato^H pouličnih| slsvčta, zs 1 j u bi jen o' .tržete murnov Aepeta, nje vetrca, Aelest drevesnih Hitov in žuborenje potokov in studenčkov; pri nas je zdrav zrak, t mestu ves izprijen, ml kmetje vdihavamo sladki vzduh cvetočih livad, zelenih polj in gozdov, dočlm "prebivalci mesta vzdihavajo vase vsakovrstno smrdljivo nesnago; tu lepo J zdravje, Ura smet in bolezni. Delo na kmetih ie sicer težko, toda tudi zdravo, kar se ne more reči o delu v mestu, v njegovih tovarnah. Mi kmetje bi morali biti v<*eli, da emo kmetje, katerim se ni treba ubijati v dtaMr^i nesnagi mestnih tovaren, kjer tisoči bednih človeških bitij v trpljenju in bedi gubi evojo moč in zdravje. _ Pa nismo. Mestnim trpinom zavidamo njihovo trpljenje in bedo! Ali nismo nespametni? fte več kot to, norci emo; namreč tisti, katerim ni treba siliti v mesta, ker «iN*0 zaslužijo svoj kruh doma, na kmetih. Marsikateri kmrfkl sin bi mi sieer oporekaj, češ, krak moril trdo delati od jutranje sore dd trde noči, medttlfrko mežtnl, to Je tovarn«« de-lavec dela 'Uf%ptoSto Ure; (o je ree, ampak ree-nica je tudf/ i tovarniški delavec vseeno več trpi in da gfrijtfegovo delo mnogo prej isfcne kot pa kmeta.' Pa kaj bi toliko govoril o tem? Vsaj vendar lahko veš —" "Saj res! Boljše, ds molčiš," mi je saso-lila Ančka ter pristavila: 'TI veš, da bom morala oditi od doma, ker oče ms ne more več držstl pri sebi, torej si bom morsla poiskati kako službo. Ds bi šls h kakemu kmetu ia deklo, na tb ne mislim, ker preteiko je kmečko delo zame. Kaj ml torej kale storiti drugega kot poisksti si sluibo v mestu? Tsm ml ne bo treba delati tako trdo kakor na kmetih." "Toda, Ančka, poslušaj," sem moledoval. "Ssj lahko najdeš službo pri kskšnem kmetu, kjer ti ne bo treba tako trdo delati; pridi k nam: pri nas potrsbujejo deklo in pri nas ne bol trpela, sasluiils ps nič manj kot kje drugje. Gospodinji boš pomagala In ne bo ti treba hoditi na polje." "Nak, dekla pa že ne bom!" m je odresala Ančka ter našoblla ustecs v ljubko šobico. "Ce že druge garajo kmetom, naj le; jas jim ne bom!" "Toda. Ančka, ti me ljubtikot jas Uiiblm tebe, in čs odidsš v mesto, se bova morala ločiti 1n ss ns bovs nič več videla, saj ne mno-gokrst. Ubogaj me in ostani doma!" "Boš pa še ti#prišel v mesto," ae je glasil njen odgovor in vse nadaljnje odgovarjanje je bilo šaman. Teden dni posneje je Ančka odšla v m* sto In jss sem oetal sam, žalosten, ker sem ss-časno izgubil dekle in jesen na ves svet rssen ns njo. 8. Odkar je Ančka odšla v mesto, nisem imel več obstanke v domhčem kraju. Neka tajna, nevidna slls me je vlekls v mesto, k nji. Blls je to ljubesen. Ampek Jss ss ji niaem podal tako hitro. Tri dolge mesece aem ae boril s aamlm seboj in končno tudi podlegel: ljubezen do deklets Je bila močnejša od ljubezni do rodne grude. Prijazne mesečne noči koncem poletja sem ae poelavljal od domačega kraja. Luna, mati vseh romantično navdahnjenih sanjarij, ae je smehljala na nočnem nebu prav tako kot ae Je smehljala pred atotlsočlstji, ko so MU ssljub-IJcnci doeti irfahj romantično navdahnjsnt kot danes. Naša,'k vencem gora in anešnikov obkrožena dolina*he je kopsls v mehkem luninem ■ ..... — svitu. Jaz sem stal na majhnem fiSu izza vasi ter se a pogledi poslavljal od znn§h polj» livad, vasic, gozdov In gora. Srce je lllo težko. Res, nič posebno dobrega nisem vttt v domačem kraju — več elabega — a vendar oem oe nerad poslovil od njega. Bil je moj rojstni kraj, kjer sem preživel svoja detinska leta in to pove zadosti. K voemu temu ms je še mučila negotovost. Kaj aie čaka v meetu? Sreča? Ali le neoreča? Ce bi bil vedel ... Pa nisem vedel . . . Videl esm le eno stvsr: Ančka, moje ljubljeno dekk, je v meetu in jaz moram k nji, ps bilo lur bilo. . Naslednjega dne sem ae znašel v vrtincu mestnega življenja. ^ V mesto sem prišel z odprtimi očmi jn to je bil začetek moje nesreče. (Življenje aem videl takšno, kakršno je bilo, videl oem dofti bale, krivic, gnusobe In grozot, a nič lepega in dobrega. Ker aem videl voe to in ker sem šele prišel v mesto, torej se še niaem nalezel hlap-čevskegs duhs, ki Je prokletotvo delavskih mas, ie kmalu pridružil tistim, ki so imeli po-zoperstaviti as krivici in nasilju; postal sem puntar v očeh naših izkoriščevalcev. To js rodilo slabe poeledice same. V teku štirih mesecev sem bil trikrat ob delo — pijavke ne marajo sa puntarje — in v četrtič oem zaman poekušal najti novo dok»; sa puntarja ni bilo dela. * Prišla je zima, ki me je zalotila brez dela in brez sredstev za življenje. Vrnil bi ss bil nazaj v domači kraj, pa sem ae bal, da bi se mi ne poomehovsli, čel, pa f i ls rad prišel nazaj, zdaj, ko al lačen in Tsgtrgsn. Ta nesrečni ponos! Ostal sem v mestu ter živel življenje, kakršnega bi ne privoščil niti pou! Razcapan in lačen oem oe vladll po mestnih ulicah, stikajoč za skromnim koščkom kruha, ki pa ga ni bilo same. In po čagavi krivdi? Po krivdi ne-savednega delavstva, U se v hlapčevski vdanosti da mirno izkoriščati, ki breg «pdrnjanja prensšs v nebo vpijoče krivice, trpi, gara, gla-duje in umira, mesto ds bi vstalo kot en mož ter oi priborilo praviee, ki mu gredo, pravico do dostojnega življenjs, katerih mu njegovi ssjedalci ne priznajo! Lahko je tem zajedal-oem preganjati pooiunfcne upornike, ko ps oe večina delavotva ne smeni sa to, ko brezbrižno gleda na voe to in molči, tresoča ae sa tisti ubogi kruhek, ki mu ga goepodarji milostno vržejo prod noge t Uboga delavska para, temu se ne dvigneš na noge, čemu ne otrooo* s sebe teh orsmotnlh okov, ki ts tišče k tlom, čemu se ne zaveš, da si uprsvičena do vsega tega, kar ti odrekajo, do življenja, kf is vredno človeka? Ne moreš? Ni ree. Lahi* oe rešiš teh spon, ako le hočeš. Pa ti. noče*. Zato trpi, trpi dokler ti ne bo trpljenja in krivic preveč, potem bodeš pa rado vstalo ter ae vrglo v boj sa ovojo staro pravdo! . . . Kam oem zašel? No, naj nadaljujem. Odkar sem bil na ceeti, prepuščeni samemu sobi, gladu in mrssu, nisem le videl Ančke, ki je bila natakarica v neki meotni gostilni ; raztrgan in sspuščen kot oem bil ae niaem upšl prod njo, dsei aem tudi v najbrezupnej-ših urah miolil na njo in koprnel po nji. Kaj bi si bila mlollla o meni, če bi me bila videla? NIČ dobrega, ker lenoke navadno ne poizvedujejo po vsrokih, ki ts poženejo v tako bedo, in če jim okušaš pojasniti, te nočejo razumeti. Zakaj pa ne držiš jezik sa zobmi, bi mogoče rekle. Ssj moram tudi jas molčati in potrpeti. — In četudi bi ne rekla kaj takega, pa bi jo bolelo, ako bi videla, kako olabo oe mi godi — ssrsdi nje. Torej aem Imel dober vzrok, ds aem se Je izogibal. Ivan Jonlsei"'»' POT K SREČI Vsak človek želi poetati srečen ali, da a« izrazim drugače, bi rad ujal arečo. Kaj pa pomeni, biti arečan? Moj odgovor na to vprašanje je tale: Ce Je človek zdrav — brez zdravja gotovo ni sreče! — ako ne trpi pomanjkanja, to je, če ima čudno In zdravo stanovanje, zadosti kruha, razvedrila in zabave, Če ima dalo, za katero ima dovolj «poa<*noeti in venelja — kajti tudi v lenarje-nju ni arače! — ako ee njegovi na*rti poarečljo, upi ureaničijo in če nima aovražnikov, katerih hI m* moral bati ter aam nikogar ne »ovraH, niti nilueaur ničesar ne savida, tedaj /f človek lahko srečen. Zmerno srečen, ker tiste perfektne sreče, o ka tcri aanjajo pesniki In razni druži sanjači, ni! Kajti na evetu ni ničesar popolnega, ljudje emo še daleč od popolnosti, aato tudi ni sa nas popoldne sreče. Koliko pe Je na sveta Mudi. ki bi bili vsaj sm*mo srečni? Prav malo. Zakaj? Zato, ker velika večina ljudi — večina dsftavtev in kmetov In njihovih družin — nima niti tega, kar je prvi pogoj Slovaški ereči: dobrega, sdr.ve-ga kruha In Uga dovolj. Milijone In milijone tek eirsmakov je prisiljenih, da trdo delajo, aado-ve njihovega dola pograbijo drugi. oni aaml pa nimajo niti dovolj sdravegs kruha, kaj šsls ras-vedrila, zabave in drugih stvari, ki so jim potrebne aa arečo. Kako moreš biti srečen, te moraš garati sa druge ter pri tem trpeti pomsnjkanjs, stradati, živeti v nezdravem stanovanju, ln te Imaš otroks, gledati, kako trpijo pomanjkanje vsega, kar je človeku potrebno, a jhn ns moreš pomagati? Nemogoče. Zato ne bo ■reče sa vse te milijone ljudi, dokler al aaml ne priborijo vaega, car jim Jo patr4mo v prvi vrsti, to je pravičen delal prod ud rs nlh dobrin, pravico do vaega, kar Je človeku potrObno sa njegovo arečo v materialnem osiru. Vae to al bodo morali priboriti aaml. kajti tleti, ki ae rede na njihov račun, ki jih laeaaavajo in lzmo-zgavajo. j itn ne bodo pomagaU Borba za vae to pravtoe je v teku še tlaočletja. Oblika U gigantske borbe se alcer opramlnja, toda dejatvo je. da je obstojala in da bo vae dotlej, dokler bo ne svetu kaj tskortSčevalr*v In Ia-kortočanlh; slednji pa bodo sma-gall šele tedaj, ko ar bodo aa vedli, da eo izkoriščani k) sani ^ eni. da aa njihove najelemen-t srne j *e pravfce poteptane v Me to, ter ko bodo sdrušeni aa enot- ni fronti Isvojevsli vse, kar jim gre kot ljudem in proizvajalcem vsakovratnih dobrin. Moti pa ae vsakdo, ki meni, da bo Človek eročen, čim ei pribor vae to, kar mu danec Še kratijo kar oe danes bori. Zdravje, primerno delo, dobra plača, pri jasen dom, dober kruh, rssved rilo in zabava še ne sadoetuje aa srečo. Ko človsk doseže vss to poetstl dober In smeren ozirih, sicer ni sročsn. Ksko to? Človek, ki stori krivi oo, aH esgrešl hudobno dejanje nad svojim sosedom, ns more bi ti erečen, ker ae boji, da bi mu njegov soaed ne vrnil milo sa o, ali fm še več; strah pred SMičevanjem odžene arečo .proč od nJega. Drugi aovražnlk človeški arečl je zavist; ako nekomu j zavidaš, ai mu nevoščljiv j niai srečen, četudi v kobil ju. kajti savlat vrta v možganih, ti razjeda srce In ti trpiš. In kdor trpi. ni _ Če». Ce ti sosed privošči neagodo aH nesrečo. U to boli; ne pomislil pa. da soaeda ravaoUko boli. če mu II privaAčUl njegovo neere čo in da ti bo on skoro gotovo vrnil šilo za ognjilo. Nadaljnji sovražnik. ki čaka nat* na poti k arečl. >e pohlep, nenasitnost; več ko doaežeš, al nagrabiš aH pridobiš. več hočeš imeti; ia ker ti ni nikoli dovolj, tudi ne moraš biti aadouetfen in brez zadovolj-noetl ni arefe. Te ln še mnoge druge sovražnike, ki so omenjenim g sorodu, bo moral človek premagati, predno mu t» pot k sreči odpeta. V splošnem pa veja, da kdor ne privošči sreče drugim in jim ne želi dobrega, ta orače vredsn ni in je tUdI nikoli ne bo dooegeL Preidimo k zmernosti. Oovek mora biti smeren v vsem, ne sme zahtevati in pričakovati od ¿¡v-jenjs ia od ljudi «preveč, več ka kor mu tnorejo dati, aH nečesa do čeaar ni upravičen. In baš v tem ozira mnogo grešimo. Od življenja pričakujemo voe preveč, gojimo nefepolnjlve želje, sanjamo o neksknni perfektni sreči, katere ni nikjer, gradimo zlate gradove v oblake, ki jih podere vsaka, Ia tako slsfcotns sapica in pravtakn zahtevamo od ljudi a katerimi živimo v dotiki, aH u parno priti z njimi v ddtko, mnogo, mnogo preval; zato so naš delež rasotaranja, ki naa tepejo ___________ jo žMjenje. Zatorej bodimo skromni v svojih za htevah in pričakovanjih, ne za htevajmo ali pričakujmo nekaj nemogočega, in te nas vzlic temu doleti kako razočaranje, bo lato lažje prenesti, ker bo manjše. Razočaranjem uMtfi enkrat aa vaelej pa ni mogoče, ker dokler upal, tako dolgo te lahko doleti tudi rsaočaranje. Glavno je toJs: Človek ae mora prilagoditi meram, v katerih šivi — a tem ni rečeno, da bi na izboljšanju trudi, da sebe, temveč tudi rsamsre, v katerih živ*t ~r mora ekošati se zadovoljiti s tem, kar Ima, ako je le mogoče. Ca j» je to nemogoče, ako ao raamsre, v katerih živiš, nevtdržne, tedaj pa nfleari ne nergač in obupuj, temveč otopi na noge in začni se boriti zs izboljšanje živijenakih razmer To velja aa vsakega poedinca. Se nekaj gloda zmernosti ne le v uživanj«, temveč tudi v zahtevah in pričakovanjih. Nekje borom čuden pregovor ; "Kdor se z malim zadovolji, velikega vreden ni!" AH je to ree? Poetojmo in pomleHmofc Ali bo dlovek, Id ne ceni dolarja .(tisto, o čemer nis tisočak, te ga dobi? Malo verjetno. In te ni zadovoljen a enim tioočakom, ali bo zadovoljen z de-aetimi ali z desetkrat dssatkni Ns bo, pač jp^ŠM zahteval le več In ker ho s tpalim zadovoljen, ne bo zadovoljen niti a velikim, ker bo hotel Še več in vsled tega ne bo mogel bitf erečen. V nekaterih olučajih-pa tudi velja Izjema; kadar ae govori o izobrazbo in vedi. Človek nikoli ni preučen in nikoli ne ve Ponoči hote mir Žena (ae ponoči prebudi): Joj, alabo mi je, oh Bog oe u-smili... AH slišiš, Anton... joj, prllgi sveče, umrla bom ... Mol (ae obrne na drugo stran): "Vidiš, kakšna si, le sp i mi ne da&. Zdaj hočeš kar naenkrat svečo, kakor da bi ne mogla umreti brez sveče." Iatlaaao — Tisi znan z onole gospo tam za sosedno mizo? ' >< — Sem. * — Koliko ps ima let? — Predlansko loto jih je ime la 38, letos 87, a danes leto jih bo imela 81. P . smel delati I vedno se tem osiru Uea * mali ne va zadosti Zato ne sme biti sadovo-im, ker bi sicer ne do-eegel veliko. Drugače, kar se ti če materialne atrani življenja pa ee mora zadovoljiti človek tudi z malim in lato ceniti, ker eicer ne bo deležen in vraden velikega kakortudi ne sreče. Kdor pa oe vsaj skuša s malim sadovolji U, U bo okušal doseči tudi več in kar je glavna» snal bo csniti ovoje pridobitve. Kdor oe ne zadovolji s malimi uspehi in jih ne sna oeniti, ta ae bo doSfegel veli kih uspehov! Kdor ni sadovoljen a malim, no bo sadovoljen niti velikim ter ne bo nikoli srečen popolne sreče aa nss ni, ker tu voeh ozirih, sieer nI srečen. Pokazal sem nekaj aovražnikov, ki Čakajo na človeka na njegovem potu k orači. Te mora vaak poedineo premagati, te hote, da bo kdaj erečen. Dokler jih pa ne premaga* tako dolgo mu bo tudi areča tuja. pa čeprav Ima vaega v izobilju. Pomni pa, da popoldne srečo ss naa, ni ker tu di mi aaml nismo popolni! In tu di drugače nI sreča trajna. Spomlad nI večna in tudi svod ni vadno čist In veder; obleki nsm večkrat prikrijejo eol-nee .. . Sicer pa — te bi bile orača trajna, bi ae je naveličali ter bi miallli, da emo neerečni. Ljudje hočemo spremembe, to nem je v naravi. V raegovoru — 8 poštenim Ia lom In s varčaoatjo ee lahko vae doseže Vidita, Jas to naše me*« pred 40 leti v trgani suknji, pa oem danee bogat. — Kaj bo to t Jss aem pa prl-Šel popolnoma nag. pa aem postal takoj bogat — Kako.Utf____ . — Jak aem ss tukaj rodil, moj oče je bil M- NOVEMBRA Za alab apetit in Kw^Bfl TM zgubo spanci vmJ m Ura.. »d*U. ln li u.a. Najzaaeelji vejte 4 veke vesti aa v "PraevetT. AH jih čitate vsak nT " ■■■•et kiwtii» «••HO mitt* ^„j. Atoeaje ,trup> tl t ig I ■^»¡¡LiLr* ^ - «PO»»**» nima ^ - e^rth. Sekt to ¿2 M »orali «Strati Mw*-To!m Vi Uüu0 T* Mace-Ton* » »raki latami Ako pa ,aii karrar ta*a .Um v nl KUPU AMERICAN STATE BARK Avai CHICAGO, HA —r SPREJEMA VSA V TISKARSKO OftRT SPADAJOČA BELA *' e— Tiaka vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, , angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA C DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI LANSKO S fl TISKARNI SJfPJ. Vss pojasnila daje vodstvo tiskarns. Cene smerne, unijeko delo prve vrste. • Pišite po informacije na naelovi 8. N. P. J. PRINTERY 2657-69 So. Lawadale Avenue CHICAGO^ ILL. TAM SE DOBE NA ZEUO TUDI VSA USTMENA pojasnila