/PrimrsL* Jr GOWCA-Drevored 24 moggio 1 -Td. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ X"—- ■ ^ ^ 1% itznn im poštnina plačana v gotovini MCnCI IA )RU2NA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA 1500 lir NEDEUA, 5. JANUARJA 1997 Naročnik jamstvo Tja dnevnik Vojmir Tavčar V prejšnjih dneh so se mnogi naročniki oglasih v uredništvu z vprašanjem, kako bo z letošnjimi naročninami in kdaj bo razpisana prednarocniska kampanja. Doslej smo običajno prednaroCnine objavljali že v decembru, zato je najzvestejše uporabnike Primorskega dnevnika zaskrbelo, Cernu letos taka zamuda. Danes odgovarjamo na vprašanje z oglasom na 2. strani Časopisa. Prednaro-Cnina na Primorski dnevnik bo nespremenjena (300.000 lir), poravnati pa jo bo mogoče do 28. februarja. Po tem datumu bo naročniška cena znatno višja. Zamuda z objavo prednaroCnine je posledica vseh pretresov, ki jim je bil v zadnjih mesecih izpostavljen Primorski dnevnik, saj so bih potrebni veliki napori vseh, ki ustvarjamo Časopis, in Širokosrčen odziv »sponso-rjev«, da smo zagotovili vsakodnevno izhajanje dnevnika. Razpis prednaroCnin je tudi odraz prepričanja, da Primorski dnevnik mora živeti in bo živel. Zagotovitev perspektive Časopisu bo zahtevalo veliko napora in truda vseh, ki Časopis ustvarjamo, predvsem pa se trdnejšo vez z njegovimi uporabniki, ki s svojo zvestobo Primorskemu dnevniku osmisljajo naše delo in prizadevanja. V načrtu je oblikovanje zadruge naročnikov, bralcev, novinarjev in drugih uslužbencev, ki naj bi, komaj bodo urejene vse potrebne tehnične predpriprave, prevzela lastništvo glave Primorski dnevnik in podjetja DZP-PRAE, ki Časopis izdaja. To bo tista trdna vez med Časopisom in njegovimi uporabniki, zaradi katere bo slovenska manjšina lahko Čutila Primorski dnevnik Se bolj za svoj Časopis. Prav zaradi tega bo pluralizacija lastništva resnična, vsebinski zasuk v zgodovini Primorskega dnevnika in ne zgolj slepilni lepotilni poseg, ki ne bi bil prepričljiv, predvsem pa ne bi bil sprejemljiv ne za uporabnike in niti za uslužbence. [TRST / NASLEDIL BO BELLOMIJA )- Mons. Ravignani imenovan za novega škofa Doslej je bil škof v V. Venetu Več let je že služboval v Trstu TRST - Papež Janez Pavel II. je za novega tržaškega škofa imenoval 65-letnega mons. Eugenia Ravignanija, ki bo tako nasledil lani umrlega škofa Lovrenca Bellomija. Ravignani je doma iz Pulja, v duhovnika je bil posvečen prav v Trstu, kamor se je z družino preselil leta 1946. Od leta 1983 je bil škof v Vittoriu Venetu, v Trst bo prišel 2. februarja. Na 3. strani ITALIJA / DRŽAVNE FINANCE Ostre polemike o primanjkljaju Vlada pod udarom Kartela svoboščin RIM - Vest, da je državni primanjkljaj v letu 1996 prekoračil mejo, ki jo je postavila Prodijeva vlada, je povzročil pravi politični potres. Opozicija Kartela svoboščin glasno očita koaliciji Oljke, da je podcenjevala številke in jih celo prikrivala, premier Romano Prodi in zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi pa vztrajata, da je situacija pod kontrolo in je torej ne gre dramatizirati. Med kritike Prodijeve gospodarske politike se je vpisal tudi vatikanski dnevnik »Osservatore ro-mano«, pri polemikah pa so včeraj imeli glavno besedo predvsem zastopniki desnice. Mnogi zahtevajo, naj se vlada takoj po novoletnem premoru predstavi v parlamentu in pojasni zakaj nova proračunska »luknja«. Ostro kritični do vlade so tudi industrijci; a to ni nobena novost, saj je Confindustria v zadnjih mesecih na isti »valovni dolžini« kot opozicija. Na 2. strani Danes Dan emigranta ČEDAD - V cedaj-skem gledališču Ristori bodo danes ob 15. uri praznovali Dan emigranta, ki je letos posvečen beneškemu narodnemu buditelju, kulturniku in družbe-no-političnemu delavcu Izidorju Predanu-DoriCu. Spomnili se ga bodo s kulturnim sporedom, na srečanju pa bosta spregovorila tudi predsednik deželne vlade Cmder in župan občine Srednje Garbaz. Na 2. strani Wibergovi slalom, Hrovatovi »Lisica« MAKI vUK leA 1» . feagj y •’ Bate jž&lmmf i i Si MARIBOR - V dežju in snegu je Svedinja Pernilla VViberg vCeraj na Pohorju še enkrat dokazala, da je trenutno najboljša slalomistka v belem cirkusu. V obeh tekih je namreč dosegla najboljši Cas in zasluženo slavila pred Slovenko Urško Hrovat, ki pa si je v kombinaciji petkovega veleslaloma in včerajšnjega slaloma zagotovila 34. Zlato lisico. Tretja je včeraj bila Italijanka Lara Magoni. Na 17. strani ____________TRST / MOŠKEGA NAJ BI ZADUŠILA_________ 0 umoru je sama obvestila karabinjerje Domnevna morilka je sedaj v videmskem zaporu - Pred časom je živela z žrtvijo TRST - Dvakrat je 35-letna Patrizia Valente po telefonu poklicala karabinjerje in jim povedala, da je umorila 50-letnega Giorgia Santinija D’Am-brosija, Čuvaja v osnovni Soli »Suvich«, nakar jih je počakala, da so prišli ponjo. Moškega so res našli mrtvega na postelji, Valentova pa naj bi zatem med zasliševanjem skušala zanikati svojo odgovornost. Sedaj je v videmskem zaporu. Moški, s katerim je živela okrog tri leta, naj bi jo pred Časom nagnal iz stanovanja, preprirala naj bi se, oba pa naj bi rada pogledala v kozarec. Na 4. strani Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočil turistični in potovalni urad AURORA ki se mu vsi, ki ustvarjamo časopis, najtopleje zahvaljujemo. »Nova TKB« pred težko preizkušnjo TRST - Antonio Ceola in Silvano Pontello, predsednik in pooblaščeni upravitelj »Nove Tržaške kreditne banke« sta se srečala z vodilnimi funkcionarji stare oziroma nove banke. Seznanila sta jih s sklepi umestitvene seje upravnega sveta, ki se je operativno lotil prevzema banke. Vzdušje na srečanju med novimi lastniki in funkcionarji ni bilo najboljše. »Nova TKB« naj bi pasivo in aktivo nove banke formalno prevzela v Četrtek s podpisom dogovora z likvidatorjema, ki ju je imenovala Banka Italije. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Giancario Lotti brez branilca Odvetnik Falciani se je iz »strogo osebnih razlogov« odpovedal obrambi Giancarla Lottija, skesanca v drugi preiskavi o umorih florentinske »pošasti«. Stran 2 Upravitelji za rešitev dnevnika Slovenski župani s Tržaškega in predsednik KGS so podprti prizadevanja za rešitev Primorskega. Stran 3 ZDA svarijo Miloševiča Tokrat Miloševiču ni uspelo prelisičiti ne Zahoda in ne Srbov. ZDA so poslale oster opomin, protest pa se stopnjuje. stran 7 Papež bo leta 1998 obiskal Kubo Papež Janez Pavel II. bo januarja leta 1998 obiskal Kubo, kar je prvi dokaz postopne normalizacije odnosov med Castrovim režimom in Vatikanom. Stran? Peterka drugi v Innsbrucku Slovenski skakalec Primož Peterka na 45. novoletni turneji Intersport nadaljuje z izrednimi nastopi. Včeraj je v Innsbrucku osvojil 2. mesto in za zmagovalcem Japoncem Kazujošijem Funakijem zaostal le eno točko. Strani? pni PAHOR * široka izbira peči * Oprema za peči S Kopališke kadi io prhe Jacuzzi S Leseni pod in predmeti florentinskega lončarstva Tržič - Ulica Grada 76 -(Industrijska cona] Tel - (0481] 712018 Odprta od ponedeljka do sobote DRŽAVNA BLAGAJNA / SPET PRORAČUNSKE TE2AVE Vlada v zadregi zaradi nove »luknje« Prodi in Ciampi: Vse je pod nadzorstvom Desnica še dalje zelo ostro napada Oljko RIM - Vest, da je državni primanjkljaj v letu 1996 prekoračil mejo, ki jo je postavila vlada, je povzročil pravi politični potres. Opozicija Kartela svoboščin očita koaliciji Oljke, da je podcenjevala številke in jih celo prikrivala, premier Romano Prodi in zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi pa vztrajata, da je situacija pod kontrolo in je torej ne gre dramatizirati. Med kritiki Prodijeve gospodarske politike se je vpisal tudi vatikanski dnevnik »Osservatore ro-mano«, pri polemikah pa so včeraj imeli glavno besedo zastopniki desnice. Mnogi zahtevajo, naj se vlada takoj po novoletnem premoru predstavi v parlamentu in pojasni zakaj nova proračunska »luknja«. Ostro kritični do vlade so tudi industrijci, a to ni novost, saj je Confin-dustria v zadnjih mesecih na isti »valovni dolžini« kot opozicija. Predsednik zveze delodajalcev Giorgio Fossa je znova pozval Prodija, naj takoj začenja s krčenjem izdatkov za penzije in za zdravstveni sektor, da ne bo jutri prepozno. Nameram Confindustrie nasprotujejo sindikalne organizacije, čeprav so mnogi vodilni v CGIL, CISL in UIL prepričani. da bo treba posodobiti tako imenovano socialno državo, ki ni več kos novim razmeram. Problem je finančne, a tudi politične narave. Prodija v parlamentu podpira tudi Stranka komunistične prenove, ki stalno ponavlja, da ne bo dopustila klestenja socialne države, saj bi bila v nasprotnem primeru primorana, da umakne politično podporo koaliciji Oljke. Prodi se v bistvu nahaja med kladivom in nakovalom, kot vedno pa je optimistično razpoložen in je torej prepričan, da bo tudi v tem primeru vlada premostila nepričakovano oviro. Ciampi je krivdo za novo »luknjo« v državnih financah pripisal zdravstvenim ustanovam ter krajevnim upravam, posebno občinam, češ da ne spoštujejo proračunskih omejitev. Občine pa zavračajo kritike in podčrtujejo, da itak poslujejo v zelo težkih finančnih razmerah ter da same nategujejo pas. INTERVJU TAJNIKA DSL D’Alema: Fini ni dovolj pogumen, Berlusconi pa... »Oljko mora končno postati spodbujevolko pravih reform« RIM - »Italijanska desnica ima dve hudi napaki: Berlusconijevo dvoumnost in premalo političnega poguma Gianfranca Pinija«. V to je prepričan tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema, ki je v intervjuju za revijo ”Ideazione“ izrazil upanje, da bo Oljka preživela in se razvila le pod pogojem, da bo v prvi osebi spodbudila prepotrebne institucionalne reforme, če bo hotela biti le protiutež desnici pa je obsojena na propad. FIRENCE / PREISKAVA O "FLORENTINSKI POŠASTI' Lotti je ostal brez branilca Odvetnik Falciani se je umaknil iz strogo osebnih razlogov FIRENCE - Odvetnik Alessandro Falciani se je odpovedal obrambi Giancarla Lottija, skesanca druge preiskave o umorih »florentinske pošasti«, ki je priznal, da je leta 1983 tudi sam streljal na dva nemška turista, ki sta bila ubita v Giogoliju. Svojo »strogo osebno« odločitev pa je Lottiju po faxu sporočil že predsinočnjim. Odvetnika naj bi do tega koraka privedle nedavne polemike, ki so sledile Lottijevim izja- vam glede skesančeve vloge pri umoru leta 1983, ki jih vsebujeta dve zasliševanji in ki sta bili doslej tajni. Odvetnik Falciani se je včeraj dopoldne srečal tudi s florentinskim pravdnikom Pierom Lu-igijem Vigno in po sestanku potrdil svojo odločitev. Na srečanju naj bi Vi-gna zaman zaprosil odvetnika, da bi preklical svojo odločitev; za«strogo osebnimi razlogi«, pri katerih je PREDNAROCNINE 1997 Primor® Jd dnevnik Vsem naročnikom Primorskega dnevnika m leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lil) KAKO PLAČATE: prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK |v na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika odvetnik uradno vztrajal, pa je prav gotovo njegovo nelagodje, potem ko je je dva dni zapored zanikal dve zasliševanji Lottija in pa pregled kraja skupno s skesancem; te vesti so bile namreč tajne, kljub temu pa so se razvedele. Odvetnik naj bi se namreč čutil osamljenega pri korektnem spoštovanju te tajnosti, kot je priznal Vigna, zaradi česar naj bi se tudi odpovedal obrambi Lottija. Odvetnik je namreč pozitivno ocenil izjave Vigne po odločitvi, da zapusti obrambo skesanca. V izjavi je florentinski pravdnik ocenil kot«korektno« odvetnikovo obnašanje, ki pa doslej še ni prejel nobenega odgovora na fax, s katerim je Lottiju sporočil, da se odpoveduje njegovi obrambi. Vodja Hrasta nasprotuje vladi širokih zavezništev in se zavzema za mirno in naravno demokracijo, v kateri se večina ne bo bala opozicije in nasprotno. Kljub težavam pa še vedno verjame v dvodomno parlamentarno komisijo za reforme, ki bi jo moral parlament odobriti konec januarja, seveda če bodo zanjo obstajali politični pogoji. D’Alema, kot rečeno, očita vodji »Forza Italia« dvoumnost, ker še ni rešil konflikta interesov, saj ne more biti istočasno lastnik vplivnih televizijskih medijev in vodja opozicije. Fini pa je po njegovem politično premalo pogumen, ker v težkih trenutkih ne zna potrpeti in si ne zna prevzeti odločilnih odgovornosti. V italijanskem političnem vsakdanu je po mnenju voditelja DSL vse preveč strahov in bojazni: Berlusconi je zmagal na volitvah leta 1994, ker je strašil z nevarnostjo komunizma, Oljka pa sedaj ponavlja skoraj isto napako, ker stvari javnost pred nevarno in protiliberalno desnico. Zaradi vsega tega je dvodomna komisija nujno potrebna, pravi še D’Alema, po katerem obstaja nevarnost vračanja k staremu. Pri tem je omenil možnost oziroma nevarnost razkroja Oljke, a tudi desničarskega Pola svoboščin, kar bi privedlo do zmede in do oblikovanja dveh ekstremnih kril (na desni in levi), kar bi še dodatno zaostrilo politično situacijo. ČEDAD / DAN EMIGRANTA Praznik izseljencev je danes posvečen Izidorju Predanu Predstavitev Trinkovega koledarja ČEDAD - V čedajskem gledališču Ristori bodo danes praznovali Dan emigranta; na prireditvi, ki se bo začela ob 15. uri, se bodo spomnili vseh tistih številnih izseljencev, ki so iz potrebe po delovnem mestu zapustili rodne kraje in se izselili v tujino. Današnja prireditev, ki je nastala že pred tridesetimi leti v želji, da bi združevala beneške izseljence, ki so se za božične in novoletne praznike vračali v rodne vasi, bo posvečena beneškemu narodnemu buditelju, kulturniku in družbeno-političnemu delavcu Izidorju Predanu-Doriču, ki je pred nedavnim preminil na Srečanju Slovencev na obronkih Matajurja. Na njej bosta spregovorila tudi predsednik deželne vlade Gi-ancarlo Cruder in župan občine Srednje Claudio Garbaz. Predanu v spomin so si prireditelji omislili spored današnjega srečanja, ki ga bodo uvedli domači učenci in dijaki, ki bodo prebirali nekaj Predanovih verzov. Nastopila bo nato mladinska pevska skupina Beneške koranine, prireditev pa bo tudi letos sklenil nastop Beneškega gledališča, ki bo predstavilo Dori-čevo delo »Beneška ojcet«. Pred začetkom kulturnega sporeda bodo v gledališču Ristori predstavili letošnji Trinkov koledar, ki so ga uredili Živa Gruden, Lucija Trusgnach in Marino Vertovec, v večernih urah pa bo v Podbonescu družabno srečanje. Replika SSk družbi DZPMAE Upravni svet družbe DZP-PRAE je v četrtek, 2. t.m., objavil v Primorskem dnevniku kritičen odziv na stališče, ki ga je deželno tajništvo SSk zavzelo 28. decembra 1996 do dramatične krize, v katero je zabredel Primorski dnevnik oziroma sama družba DZP-PRAE, ki časopis izdaja. Upravni svet DZP-PRAE obžaluje, da stopamo v novo leto s polemiko. V resnici bi se ji tudi mi radi odpovedali, zlasti v teh prazničnih dneh. Toda še veliko raje bi se »odpovedali« razlogom, ki nas vanjo silijo, t.j. vzrokom, ki so Primorski dnevnik privedli na rob preživetja. Mislimo, da ima celotna slovenska javnost pravico, da kaj več zve o njih, in da imajo pravico do boljše informiranosti še zlasti bralci in naročniki Primorskega dnevnika tudi spričo dejstva, da so že bili in verjetno bodo še pozvani, naj vstopijo v zadrugo, ki naj bi v bodoče prevzela lastništvo časopisa. Deželno tajništvo SSk se je v svojem stališču z dne 28. decembra 1996 posebno obregnilo ob dejstvo, da je Primorski dnevnik v sedanjem kritičnem položaju zaradi potencialne luknje 4, 2 milijarde lir, ki grozi računom DZP-PRAE zaradi zgrešenih investicij v Sloveniji oziroma zaradi neuspelega projekta Primorski dnevnik-Republika. Upravni svet DZP-PRAE v svojem polemičnem odzivu ni čutil za potrebno, da bi to dejstvo in njegove posledice podrobneje obrazložil. V bistvu se je omejil na obrambo projekta Primorski dnevnik-Republika, češ da je bil to »edini resni poskus, da se dnevniku zagotovi tržni prostor in preživetje« in da so »projektu botrovale številne spodbude s tedanjih vrhov obeh držav, Italije in pravkar osamosvojene Slovenije«. Koliko je bil projekt gospodarsko osnovan, je danes jasno. Zelo radi pa bi vedeli, kdo so natančneje predstavljali »vrhove obeh držav«, ki so projekt spodbujali, in v kakšni natančnejši obliki so se te »spodbude« pojavile. Kar se nas tiče, vemo povedati le, da je predsednik slovenske vlade izpred petih let Peterle zagotovil, da bo Primorski dnevnik deležen posebne javne podpore iz Slovenije, če se bo o tem sporazumela celotna manjšina. Očitno pa je prav to marsikoga motilo in ga najbrž tudi »spodbudilo«, da je raje povabil v upravo Primorskega dnevnika italijanske partnerje in da je slovenskemu dnevniku v Italiji do- dal v Sloveniji dvojčka Republiko, ki se je od vsega začetka predstavil z ostro ideološko in celo strankarsko profiliranostjo. SSk ocenjuje, da je ta projekt predstavljal strateško napako, katere posledice pa žal ne plačujejo samo tisti, ki so ga oblikovali ali mu botrovali, temveč celotna naša skupnost. Pa ne samo zaradi njegove gospodarske neu; spešnosti. Z njim je bilo predvsem (sicer ne-dokončno) preprečeno, da bi Primroski dnevnik že tedaj postal res dnevnik vseh Slovencev v Italiji. In to v okviru politike, ki je podrejala pravice in koristi slovenske manjšine finančnim, ideološkim in drugim interesom. Med drugim je projekt prispeval k temu, da je celotna manjšina vsa ta leta vsaj posredno prihajala v konflikt z velikim delom nove demokratične politične stvarnosti v matični državi, saj nas je marsikdo v Sloveniji spoznaval le po izložbi, ki mu jo je ponujal Primorski dnevnik prek svojega dvojčka Republike. Po vsem, kar smo v zadnjih časih doživeli, se čudimo, da se med odgovornimi Slovenci v Italiji še najde kdo, ki si upa zagovarjati tako zlonosen projekt. Kar zadeva očitek upravnega sveta DZP-PRAE, češ da je »SSk skušala preprečiti, da bi Primorski dnevnik dobival materialno pomoč iz matice ali jo je skušala politično pogojevati«, pa to-le: SSk lahko vsak trenutek dokumentirano dokaže, da je ob vsaki priložnosti, ki se ji je ponudila, pozvala pristojne oblasti Republike Slovenije, naj Primorski dnevnik podprejo, vselej pa si je dovolila tudi pripomniti, da bi moral biti Primorski dnevnik dnevnik vse manšine. In to je SSk delala po letu 1989 in pred njim. Z drugimi besedami, SSk se je že dolgo zavzemala za to, kar baje danes zagovarjajo v manjšini vsi, vključno upravni svet DZP-PRAE. Skoda, da to spoznanje ni prodrlo veliko prej, in to tudi na drugih področjih. Mogoče bi nam bilo marsikaj prihranjeno. Sicer pa bi se ne radi prenaglili. Ne bi namreč radi videli, da bi se pri Primorskem dnevniku zreduciralo vse na fasadne spremembe, da bi tako rekoč spremenili vse zato, da bi vse ostalo po starem. SSk na kaj takega ne namerava pristati. Tudi zaradi dosedanjih katastrofalnih izkušenj ne. Prav v tej zaskrbljenosti se tudi polemično oglaša. Deželno tajništvo SSk _____PREVZEL BO MESTO LANI UMRLEGA LOVRENCA BELLOMIJA_ Mons. Eugenio Ravignani imenovan za novega škofa Ravignani je bil doslej škof v V. Venetu, pri nas pa je že dobro znan Papež Janez Pavel II. je za novega tržaškega škofa imenoval mons. Eugenia Ravignanija, ki bo nasledil lani umrlega priljubljenega škofa Lovrenca Bellomija. Vest je včeraj na srečanju v semenišču sporočil škofovski upravitelj Pier Giorgio Regaz-zoni in med drugim prebral poslanico Eugenia Ravignanija, ki je svojčas že služboval v Trstu, kjer je začel svojo duhovniško pot, leta 1983 pa je postal škof v Vittoriu Venetu. Eugenio Ravignani, ki so ga zvonovi v vseh tržaških cerkvah pozdravili včeraj in ga bodo znova danes opoldne, je v svoji poslanici škofiji in vsemu mestu najprej pozdravil duhovnike in diakone, redovnike, vernike, obrnil pa se je tudi do drugih Cerkva, krščanskih, pravoslavnih, protestantskih, do zidovske skupnosti, do civilnih oblasti. Izrazil je upanje, da bo v spoštovanju medsebojne avtonomije lahko prispeval k temu, da bi Trst opravljal vlogo, po kateri je zaradi svoje geografske lege in zgodovinskih izkušenj povezovalni člen z Vzhodno Evropo in da bo vedno stičišče in mesto dialoga, da bo rastlo v razumevanju med njegovimi prebivalci in se razvijalo ter živelo v miru. Posebno pomenljiv del svoje poslanice je po TV zaslonu za ekipo slovenskega sedeža Rai, ki ga je obiskala v Vittoriu Venetu, prebral tudi v slovenščini. Dejal je: »Prišel bom v Trst slaboten in v strahu in velikem trepetu. Ne bom se vam predstavil z vzvišenostjo besede ali modrosti poznanja te božje skrivnosti. Sprejel sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa, in sicer križanega. In v njegovem imenu bom zbral dragoceno dediščino škofov predhodnikov, evangeljsko moč, ki jo je izkazal nadškof Anton Santin v težkih in hudih časih, ter zavzetost za enotnost, ki je vžgala srce škofa Lovrenca Bellomija. V moči ljubezni, ki sprejema raznolikosti in iz njih ustvarja bogastvo za vse, bom varoval in pospeševal enotnost naše Cerkve. Kajti v Kristusu ni več nobene etnične ali jezikovne, kulturne ali socialne razlike, Vsi smo eno v Kristusu Jezusu.« Škofijski upravitelj Pier Giorgio Regazzoni Slovenski duhovniki zadovoljni z imenovanjem Franc Vončina (škofov vikar) »Kot slovensko občestvo tržaške cerkve pozdravljamo novega škofa, ki ga že poznamo kot duhovnika, ker izhaja iz tržaške Cerkve in torej dobro pozna naše tukajšnje razmere in se bo lahko takoj vključil v pastoralno delo pri nas. Kot Slovenci pričakujemo, da bomo kot taki upoštevani v Cerkvi, da bo bogoslužju predsedoval v našem materinem jeziku, da bo v našem jeziku tudi dialogiral z našimi skupnostmi in da bo kot mons. Bellomi vzpostavljal mostove v Cerkvi in družbi ter tudi s sosednjimi škofijami. Želimo, da bi lahko živeli v pravi krščanski harmoniji.« Dušan Jakomin (predsednik Du-hovske zveze) »Slovenski duhovniki smo zadovoljni, da je papež izbral škofa iz Vit-toria Veneta Eugenia Ravignanija za Bellomijevega naslednika. Priznamo mu pogum, da se je odločil za novo mesto v tako problematičnem kraju kot je Trst in zapustil svoje mirno okolje. Dobro govori hrvaško, zato ne bo imel težav, da se nauči še slovenščine.« »Z Ravignanijem se osebno dobro poznam. Svojčas je služboval v Trstu, stike sva ohranila tudi po njegovem odhodu in tudi v zadnjih časih sva bila precej v stiku.« »Glede današnjega (včerajšnjega, op. ur.) srečanja v semenišču, na katerem so sporočili imenovanje Ravi- gnanija, pa bi pričakoval, da bi bil ob škofijskem upravitelju Pier Giorgiu Ragazzoniju tudi delegat oz. škofov vikar Franc Vončina. To je pomanjkljivost, ker bi se na tak način pokazala realnost naše škofije, ki je italijanska in slovenska.« »Od novega škofa veliko pričakujemo, ker odklanjamo težnje nekaterih duhovniških krogov, da bi si prevzeli preveliko težo pri vodstvu škofije. To, kar je začel škof Bellomi, naj se seveda nadaljuje. To poudarjamo, ker tudi slovenski duhovniki imamo del odgovornosti pred našim ljudstvom. Duhovniki moramo v tem trenutku zavzeti jasno in odloCnmo stališče, ker bo sedanje stališče odločalo za prihodnost.« V škofa ga je posvetil Bellomi Eugenio Ravignani je doma iz Pulja, kjer se je rodil 30. decembra 1932 kot zadnji od štirih sinov skromne družine, ki je leta 1946 šla v begunstvo in se ustavila v Trstu. V duhovnika ga je leta 1955 posvetil tedanji škof Antonio Santin. Tri leta kasneje je odšel v Rim, kjer je izpopolnil teološke študije, po povratku v Trst je poučeval v semenišču, obiskoval je filozofsko fakulteto, bil je kaplan, od leta 1963 do 1983 rektor in študijski prefekt v semenišču. Po nalogu škofa Santina je leta 1967 začel ekumenski dialog z odgovornimi krščanskih, pravoslavnih in protestantskih cerkva v Trstu ter dialog razširil tudi na zidovsko skupnost. Poučeval je tudi na liceju »Petrarca«, od septembra 1978 do februarja 1981 je vodil katoliški tednik »Vita Nuova«. Za škofa v Vittoriu Venetu je bil imenovan 7. marca 1983. Med drugim je sedaj član komisije Cei za migracije in ima še druge zadolžitve. PO KRAHU STARE BANKE Nova TKB« pred zelo zahtevnimi preizkušnjami Prvo srečanje s funkcionarji Težave z novim sedežem Antonio Ceola in Silvano Pontello, predsednik in pooblaščeni upravitelj »Nove Tržaške kreditne banke« sta se včeraj dopoldne srečala z vodilnimi funkcionarji stare oziroma nove banke. Seznanila sta jih s sklepi petkove umestitvene seje upravnega sveta, ki se je operativno lotil prevzema banke in sprejel celo vrsto upravnih sklepov, ki so s vezani na ta postopek. Vzdušje na prvem srečanju med novimi lastniki in funkcionarji ni bilo najboljše, tako da so nekateri od njih imeli celo vtis, da jih Ceola in Pontello obravnavata kot soodgovorne in sokrivce za polom TKB. Banca Antoniona popolare veneta je formalno že prevzela poslovanje bivše TKB, kdaj bo banka dejansko odprla vrata klientom in strankam pa je težko napovedati. Funkcionarji in vse osebje imajo pred sabo celo vrsto formalnih in praktičnih opravil, njihov glavni cilj pa bo seveda ohranitev klientov-varče-valcev, zato bodo morali lastniki pred odprtjem bančnih okenc učinkovito promovirati »Novo TKB«. Zaradi imidža in drugih operativnih udobnosti nameravajo novi lastniki pospešiti vselitev v nove prostore na Oberdankovem trgu, ki so v bistvu nared. Novi banki pa je med prazniki zagodlo slabo vreme, saj so zaradi mraza počile nekatere cevi in povzročile poplave in torej škodo v novih prostorih. Zaradi tega bo nova banka najbrž začela poslovati v sedanjih prostorih v Ul. Filzi, v novi sedež pa naj bi se preselila enkrat spomladi ah poleti. Za direktorja nove banke je bil imenovan Enzo Ortolan, nekdanji ravnatelj ljudske banke iz Humina, ki jo je pred časom prevzela Banca Antoniana. V upravnem svetu poleg Ceole in Pontella, sedijo še podpredsednik Aniceto Vittorio Ranie-ri (lider združenja italijanskih ljudskih bank), Dino Marchiorello (predsednik Antovene-te), Leopoldo Mazzaro-li (univerzitetni profesor prava), Sergio Scanferla (komercialist) in Emilio Schiavo (gradbeni podjetnik). Vsi prihajajo iz Padove, kjer pravijo, da je sestava upravnega odbora začasna v pričakovanju vstopa slovenskih in hrvaških bank. Stvari pa se glede tega, kot kaže, precej zapletajo. »Nova TKB« (njen 100-odstotni delničar je trenutno banka iz Padove, ki je v to investirala 50 milijard lir kapitala) naj bi pasivo in aktivo nove banke (približno 400 milijard lir) formalno prevzela v ^četrtek s podpisom dogovora z likvidatorjema Banke Italije. Slednja, ki nista nikoli javno pojasnila potek likvidacijskega postopka, naj bi se pred tem srečala z uslužbenci oziroma z njihovimi sindikalnimi predstavniki. r POHOD ZA MIR / JUTRI n SREČANJE NA ZGONIŠKEM ŽUPANSTVU Letos v znamenju mednarodnega leta proti razismu Ob 15. uri na železniški postaji Letošnji 10. mestni pohod za mir, ki bo jutri s startom ob 15. uri iz preddverja tržaške železniške postaje, se bo odvijal v duhu mednarodnega leta proti rasizmu, ki ga je razglasila EU. Prireja ga pripravljalni odbor, M ga sestavljajo tržaška društva in združenja, med katerimi tudi ZSKD in društvo izobražencev, stranke in sindikalna zveza Cgil, Cisl in Uil, odvijal pa se bo pod pokroviteljstvom Tržaške občine. Med pohodom se bodo pobudniki na različne načine spomnili na vse drame v svetu, ne bodo pa niti pozabih, da v bivši Jugoslaviji še ni pravega miru in sloge med narodi. Jutrijšnji pohod bo simbolično krenil z železniške postaje, to je z mesta prihoda tujcev v naše mesto in nedaleč od postaje avtobusov do vhoda v Staro pristanišče; nadaljeval se bo po Korzu Cavour, Nabrežju Tretjega novembra in Nabrežju Mandracchio do Pomorske postaje; pred vhodom v pristanišče in med drugimi postanki bodo udeleženci prisluhnih branju odlomkov beril in poezij oseb, ki so delale in še delajo za uveljavitev kulture miru in sožitja, kot na pr. msgr. Jakob Ukmar in Lovrenc Bellomi ter mladi slovenski ustvrajalec Miran Košuta; sodeloval pa bo tudi zbor študentov iz raznih afriških držav »Echo du ciek.Pohod se bo zaključil okrog 17. ure v dvorani Vittoria na Pomorski postaji. Upravitelji podpirajo prizadevanja za rešitev Primorskega dnevnika Navzoči župani Nabrežine, Zgonika, Doline in Repentabra ter Širca (KGS) Slovenski upravitelji s Tržaškega so na včerajšnjem srečanju v Zgoniku s predstavniki novinarjev in uslužbencev časopisa podprli prizadevanja za rešitev Primorskega dnevnika. Tamara Blazina (Zgonik), Aleksij Križman (Repentabor), Boris Pangerc (Dolina) Giorgio Depangher (Devin-Nabre-žina) ter predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca so poudarili nenadomestljivo vlogo PD pri obveščanju in osveščanju slovenske zamejske javnosti. Krizno situacijo in napore za njegovo rešitev so jim obrazložili Breda Pahor, Marta Sabadin in Sandor Tence. Upravitelji so bili mnenja, da je treba časopisu čimprej zagotoviti trajne in trdne temelje; od tod pozornost, s katero župani in predsednik gorske skupnosti spremljajo pogovore in pogajanja za ustanovitev zadruge, ki bi prevzela Primorski dnevnik. Na srečanju v Zgoniku so se tudi sporazumeli za vrsto konkretnih akcij, s katerimi bodo upravitelji sensi-bilizirali deželno upravo ter predvsem Rim in Ljubljano. V te napore bodo slovenski upravitelji skušali pritegniti tudi novega miljskega župana Roberta Di Piazzo in tržaškega Zupana Riccarda Illyja, ki se je pred božičem sicer že srečal z zastopniki časopisa. Kolektiv Primorskega dnevnika bo zaprosil za srečanje tudi novega predsednika pokrajinske uprave Renza Codarina. Včerajšnje srečanje o našem dnevniku na zgoniškem županstvu (foto KROMA) PREDSINOČNJIM V UL. KANDLER / SAMA JE POKLICALA KARABINJERJE KINO Umorila je moškega, ki jo je nedavno nagnal iz stanovanja Giorgia Santinijo D'Ambrosija naj bi bila Patrizia Valenta zadušila na postelji »K sebi v hišo sem jo vzela iz usmiljenja, bila je obupana, skušala sem ji pomagati, tudi z nasveti, vendar ni nic zaleglo, nic se ji ni prijelo.« Priletna Maria Grazia De Rosmini Felice je Patri-zio Valenti spoznala lani, včeraj je zaradi svojega širokega srca imela same sitnosti, od vsepovsod so jo nadlegovali, Čeprav ni niti z besedico pokazala, da ji je žal za to, kar je naredila. Valentova (35 let) je sedaj v videmskem zaporu, kamor so jo odpeljali po zaslišanju, med katerim pa ni odprla ust. Namestnik državnega pravdni-ka Nicoli, ki vodi preiskavo, je bil dokaj previden: »Vse je treba še preveriti,« je povedal, kar lahko tudi pomeni, da ni še povsem jasno, kako je prišlo do tragičnega obračunavanja v Ul. Kandler in da je morda vpleten še kdo ali pa da se niso dogodki odvijali povsem v skladu, kot je Patrizia Valenta sprva trdila Valentova. PredsinoCnjim okrog 22. ure je karabinjerjem telefonirala neka ženska, predstavila se je kot Patrizia Valenta in povedala, da je umorila 50-le-tnega Giorgia Santinija D’Ambrosija. Večkrat je ponovila, da je kriva za njegovo smrt in da je tru- plo v stanovanju v Ul. Kandler, nakar je pogovor prekinila. Gez nekaj minut se je spret oglasila, dejala je, da je v javni telefonski kabini na Trgu Garibaldi in da bo počakala na prihod karabinjerjev. Spet je vztrajala pri svoji odgovornosti. Na Trg Garibaldi je odpeljala patrulja in našla Zensko: bila je Patrizia Valenta. Karabinjerjem je pojasnila, da je Santinija umorila že v popoldanskih urah, okrog 17.30, v njegovem stanovanju v Ul. Kandler 10. Skupaj so odšli v Ul. Kandler in s pomočjo gasilcev so stopili v stanovanje Čuvaja osnovne šole »Su-vich«, kjer je na postelji res ležalo truplo moškega. Bil je Čuvaj Giorgio Santini D’Ambrosi, od pasu navzgor je bil gol. Prišel je še sodni zdravnik Costantinides, ki je truplo pregledal in izrazil domnevo, da je smrt zakrivila zadušitev (morda z blazino). Vsakršen dvom bo odpravila šele obdukcija. Poklicali so še Nicolija, ki je dal dovoljenje, da so truplo odnesli, nakar je v karabinjerski komandi zaslišal Valentovo. Poslušal je oba telefonska klica, ki sta bila posneta na trak, ženska pa naj bi tedaj zanikala svojo odgovornost. Kaže, da je bila v trenutku, ko so jo našli karabinjerji, v vinjenem stanju. Tudi Santini naj bi bil znan po tem, da je zelo rad zvrnil marsikateri kozarec, tudi zdravil naj bi se bil zaradi alkoholizma. Pravijo, da je bil v trenutkih vinjenosti tudi nasilen. Bil je droben, medtem ko je Va- Giorgio Santini D'Ambrosi lentova močnejše postave, debelušasta. Potem ko so opravili vse potrebne formalnosti, so jo odpeljali v videmski zapor, ker v Koroneju ni več ženskega oddelka. Stanovanje v Ul. Kandler so zapečatili in je sedaj na razpolago sodnim oblastem. Valentova, ki ima za sabo dve spodleteli zakonski razmerji, je pred časom živela pri Santiniju. Moški je bil vdovec, njegov 11-letni sin je v nekem zavodu, medtem ko Valentova nima otrok. Se najveC je o njej vedela povedati De Rosmi-nijeva, ki prebiva v Ul. del Bosco. Spoznala jo je povsem slučajno, pred Časom je prišla k njej na kosilo: mož je povabil nekega znanca, ki je s sabo pripeljal Valentovo. »Zatem jo je moj mož srečal na cesti, na Trgu Garibaldi, jokala je, Ceš da jo je Santini nagnal iz stanovanja, laCna je bila, brez denarja,« je vCeraj pripovedovala De Ro-sminijeva. »Gez.nekaj dni sem šla v bar na Trgu Garibaldi, kjer me je Čakal mož, bil je po vsakodnevnih nakupih, pomagal mi je, ker me je bolel hrbet. Tam sem jo zagledala, ravnokar je telefonirala. Dejala je, da je klicala prav mene. Zasmilila se mi je, vzela sem jo v hišo. Zanjo sem šla tudi v urad za delo, bila je brez delovne knjižice. Mislila sem, da si bo uredila življenje, si našla delo. Nic takega pa se ni zgodilo.« De Rosminijeva je šele kasneje uvidela, da jo morda Valentova samo izkoriščala njeno dobroto. Družila naj bi se z nic kaj priporočljivimi osebami, tudi v kozarec naj bi rada pogledala. Zadnjic jo je videla 28. decembra lani, prvič je v njeno hišo prišla dober poldrugi mesec prej. Vsega skupaj pa je v njenem stanovanju prebila le teden dni: prišla je, prespala, vstala okrog poldne, za nic naj bi se ne bila zmenila ali zanimala, nakar je odšla in se pojavila Cez nekaj dni. Zgleda, da De Rosminijeva nima prav sreCno roko, ko skuša pomagati ljudem v stiski. Pred Časom ji je neki moški pleskal stanovanje, nakar mu je ponudila gostoljubje. Dobroto ji je povrnil tako, da ji je vse odnesel: ko se je vrnila domov, ni bilo ne denarja ne zlatih predmetov, škode je bilo za okrog 7 milijonov in pol lir. »Uničilo me je, saj živim od pokojnine,« je dejala, vendar brez ihte. Cez nekaj dni so moškega prijeli, vendar pri sebi ni imel veC nič, vse je izginilo, denar in dragocenosti. Karabinjerji pred vhodom v stanovanje, ki je bil prizorišče tragedije (Foto KROMA) LA MAGLIA TR2IC - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074 (9t/ fA)r/ia, /. ja/iiuuyu, (/a/je VELIKI POPUSTI NOVICE Srbskopravoslavni božič Tržaška srbskopravoslavna verska skupnost bo božic praznovala v torek 7. t.m.; svečana božična liturgija bo ob 10.30 v templju sv. Spiridiona; na božično vilijo pa bo ob 17. uri svečana večernica. Popravila v osnovni šoli v Boljuncu so končana Uprava Občine Dolina obvešča starše otrok, ki obiskujejo osnovno šolo F. Venturini v Boljuncu in ki so začasno vozili otroke v šolo v Boršt, da so popra-vitvena dela v šolskem poslopju v Boljuncu končana in da se bo torej pouk dne 7. 1. redno vršil na šoli v Boljuncu. Danes zborovanje Edinosti Danes, ob 11.30 bo družbeno politično društvo Edinost začelo v Trstu, na sredini trga Zedinjenja Italije, s 85. rednim mesečnim zborovanjem na javnem prostoru. To bo leto protestne dejavnosti proti vecdesetletni zamudi pri izvajanju določila 6. Člena Ustave in njene 10. prehodne določbe. V znak protesta proti nebudnosti državne pobcije, ki je omogočila oskrunitev spomenika Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, bo protestnemu zborovanju sledila povorka s trga Zedinjenja Italije do spomenika na bazovski gmajni. Čiprej javiti udeležbo v sprevodu Kraškega pusta Odbor letošnjega jubilejnega Kraškega pusta poziva vse tiste, ki se mislijo udeležiti pustnega sprevoda dne 8. februarja na Opčinah, da čimprej prijavijo svoje vozove ali skupine mask in sicer v baru Prosvetnega doma na Opčinah v popoldanskih ah večernih urah; prijavijo pa jih lahko tudi v sredo ob 18. uri v domu na Brdmi na Opčinah. : Godbeno društvo Prosek na prvem novoletnem koncertu društva Rdeča zvezda Letos bo Kulturno društvo RdeCa zvezda iz Saleža prvič priredilo novoletni koncert. Na njem bo nastopilo godbeno društvo Prosek pod vodstvom kapelnika Aljoše Starca. Priznana godba je na Štefanovo, kot je že tradicija, nastopila na Proseku ter predstavila svoj novi program. V preteklem letu je doživela veliko uspehov. Imela je 30 nastopov in pet celovečernih koncertov. Na deželnem tekmovanju godb v Bertiolu pa je zasedla prvo mesto. Na koncertu, ki bo jutri, ob 18. uri v športno kulturnem centru v Zgoniku, bo godba izvajala melodije iz svetovnega lahkega in klasičnega repertoarja. Organizatorji seveda pozivajo vse občane in ljubitelje glasbe, da ne bi zamudih tega nedvomno obetavnega novoletnega koncerta. (BiS) Prijetno zimovanje Dobro razpoloženi, v glavnem vsi zdravi, so se v petek zvečer vrnili v Trst mladi, ki so se udeležili zimskih počitnic, ki jih vsako leto ob tem Času organizira Dijaški dom Srečka Kosovela. Pričakali so jih starši, ki so bili zaradi zamude nekoliko zaskrbljeni, toda vse je šlo v redu. Mladi so bili nad počitnicami zadovoljni; najprej ni bilo dovolj snega, potem pa ga je kar lepo namelo, tako da so se nasmuCali, silvestrsko noC pa so tudi so lepo preživeli. Gorazd Pučnik, ki je vodil tokratno skupino, je bil s potekom letovanja, ki je bilo prav gotovo prijetno tako za mlade kot tudi za vzgojitelje. (NL) Hgostinska sekcija sdgz Čez dober teden že tradicionalni gostinski večer Gostinska sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu prireja, za primeren začetek novega leta, že tradicionalni gostinski večer, ki bo v ponedeljek, 13. januarja, ob 20. uri, v restavraciji Kras na Colu. Letos je na vrsti pokušnja specialitet mojstrov Boža Jejčiča in Stane Calzi, ki vodita znano postojanko kra-ške in italijanske kuhinje na Repentabru pri Trstu. Pri prireditvi sodeluje Konzorcij za zaščito vin s kontroliranim poreklom KRAS, saj bo glavna atrakcija večera, ob hrani, degustacija krajevnega vina in sicer zadnjih letnikov malvazije, ki jo pridelujejo in stekleničijo vinogradniki, čla- ni Konzorcija. Izbranim vinom, ki jih bodo servirali someljerji tržaškega oddelka AIS, bosta Stana in Božo prilagodila ustrezni kraški jedilnik. Poskrbljeno bo seveda kot vedno za prijetno glasbeno in plesno počutje vseh udeležencev. Vsi gostinci, odborniki drugih sekcij SDGZ in zainteresirani vinogradniki Konzorcija Kras so vabljeni. da se udeležijo gostinskega večera. Vpišejo se lahko pri organizacijskem tajniš-tvu SDGZ v Trstu (tel. 040-362949) ali v re-' stavraciji Kras (040-327113). Zaradi omejenih prostorov prosimo interesente, da se čimprej prijavijo in vsekakor najkasneje do petka, 10. januarja 1997. ARISTON - 16.15, 19.00, 21.45 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia E strada. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« r. Scott Hicks, i. Geoffrey Rush, Sir John Gielgud. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »II gobbo di No tre Dame«, prod. Walt Disney NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.30 »Spiri-ti nelle tenebre«, i. Michael Douglas, Val Kil-mer. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.10, 22.30 »Day-light - Trappola nel tun-nel«, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.30 »Solu-zioni estreme«, i. Hugh Grant, Gene Hackman. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.30 »Fantozzi - il ritorno«, i. Paolo Villaggio. MIGNON - 16.00 -22.00 »Delirio di sesso«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Si-ca, Massimo Boldi. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Michael Collins«, r. Neil Jordan, i Liam Neeson, Julia Ro- LUMIERE - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Segreti e bugie«, r. Mike Lei-gh. MADONNA ANTONIO BANDERAS EW7A v kinu ARISTON TRST prostorno parkirišče Tel. 040 - 304222 . a PRIREDITVE SKD CEROVLJE-MAVHINJE in devinski zbori prirejajo jutri, 6. januarja, ob 17. uri v cerkvi v Mavhinjah božični koncert z recitalom slovenskih božičnih in novoletnih ljudskih pesmi »Dočakali smo mi ta sveti veCer«. KD S. ŠKAMPERLE prireja v januarju tečaj la-tinsko-ameriskih plesov (salsa in merenge), ki bo potekal v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 572595 (Tatjana). SKD VIGRED vabi na otvoritev razstave Crnobe-lih slik iz preteklega življenja okoliških vasi (Praprot, PreCnik, Sempo-laj, Slivno in Trnovca) jutri, 6. januarja, ob 17. uri v društvenem prostoru v Sempolaju. Razstava bo odprta od ponedeljka do nedelje 12. januarja od 17. do 19. me, v nedeljo tudi od 11. do 12. ure. Toplo vabljeni. DEKLIŠKI ZBOR VESNA prireja koledovanje jutri, 6. januarja. Zbirališče pred cerkvijo sv. Roka ob 14. mi. Vabljeni. SKD TABOR - OpCine -Prosvetni dom - v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri bo na Opčinah gostovala godba na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom Marina Marsica bo predvajala izbran spored skladb iz modernejše zakladnice. Toplo vabljeni. KD FRANCE PREŠEREN prireja jutri, 6. januarja, ob 17. uri družabnost ob novem letu, na kateri bodo otroci, ki so se udeležili »Zivitore« (koledovanja), deležni skromnega priznanja. 5 Občina Dolina v sodelovanju s KD Fran Venturini Domjo vabi na NOVOLETNO SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV ki bo jutri, 5. januarja, ob 16. uri v Centru A. Ukmar pri Domju Večer bodo popestrili VIKJ SHOW, moški pevski zbor in harmonikasi KD FRAN VENTURINI Župnija Sv. Jerneja Opčine in Slovenska prosveta vabita na BOŽIČNI KONCERT LJUBLJANSKIH MADRIGALISTOV pod vodstvom MATJAŽA ŠČEKA Jutri, 6. januarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opči-nah VCERAJ-DANES NEDELJA, 5. januarja 1997 MILEN Sonce vzide ob 7.51 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 3.10 in zatone ob 14.26. Jutri, PONEDELJEK, 6. januarja 1997 TRIJE KRALJI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,1 * stopinje, zračni tlak 1001 mb raste, veter 7 km na mo jug, vlaga 82-odstotna, padlo je 8 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje. ROJSTVA EN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Pipan, Maria Cristina Zac-cagnino, Sandy Stanisa, Ni-cola Degrassi, Esther Blanco, Francesca Verona, Mar-co Maraldo, Giulia Berci. UMRLI SO: 88-letni Giu-sto Balanzin, 85-letni Gaeta-no Rovello, 91-letni Riccar-do Sudini, 77-letni Bruno Sabadini, 77-letna Maria Lama Polizzi, 83-letni Gior-gio Bombarelli, 89-letni Fer-ruccio Grassi, 64-letni Gio-vanni Micatovich, 84-letna Cvetka Cerkvenik, 83-letna Maria Grassi, 82-letna Ore-stina Stefanin, 78-letna Gio-vanna Ciacchi, 89-letna Vit- RADU5KI ODER in MARIJIN DOM (UL Risorta 3) vabita danes, 5. januarja, ob 17.30 na božično igro ŽMMEUm nitam IZVAJA: gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba REZIJA: LUČKA SUSIC toria Štolfa, 77-letni Dome-nico Biasiol, 92-letna Angela Tomasi, 58-letni Carlo Mione. LEKARNE NEDELJA, 5. JANUARJA 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Ul. Roma 15 (tel. 639042), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200121). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL S. Giusto 1, Ul. T. Ve-cellid' 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarna odprta od 16.00 do 19.30 Borzni trg 12. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (tel. 639042). PONEDELJEK, 6. JANUARJA 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Oberdan 2 (tel. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP P.zza Caduti per la liberti (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAN drž.c. 14 (Devin-Nabrežina) MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 Ul ERG PETROL! . Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Kam po bencin Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D‘Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gulli 8 SESLJAN -drž.c. 202 ESSO Trg Liberta 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje). IP Ul. F. Severo 2 Drev. D‘Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Samo 14 API Ul. F. Severo 2/5 Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) KD Rdeča zvezda iz Saleža prireja jutri, 6. januarja, ob 18. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku MDVIMJnJlfffl K(E)WM!3T (HBlBIBEMIBm (DGEjSUm (PGatDSIHK Danes tu zbrani smo vsi, da bi iz srca voščili ti. Tvoj praznik se okrogli slavi, pijmo ga, pijmo... tja do noCi... Dragi Vojko vse naj, naj ...vsi tvoji 364928), Trg Gioberti 8 -Sv.Ivan (tel. 54393), Ul. set-tefontane 39 (tel. 947020), Ul. Dante 7 (tel. 630213), Mazzinijev drevored 1-Milje (tel.271124). SESLJAN (tel. 299197). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 (Sv.Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarni odprti od 16.00 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Ul. Dante 7. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv.Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Od PONEDELJKA, 6., do SOBOTE, 11. JANUARJA 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gioberti 8 -Sv.Ivan (tel. 54393), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 (Sv.Ivan), Trg Oberdan 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - ZEEA DEMIS P SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +7 +2 +3 ST/VAN s Tei. 040/208912 HlOisicU A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST - Drž. cesta 202 - III. km Rocol (Callaia) anagr. st. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praz-' nična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. H ČESTITKE Dragi DUŠAN! Za današnji 48. rojstni dan Ti želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja, Tvoji najdražji. Zlati OČKA, danes praznuješ rojstni dan. Preko zasneženih hribov iz Žabnic Ti pošiljam 48. poljubčkov, Tvoja Federica. Dragi NADJI želimo obilo uspehov in zadoščenja ob priliki odprtja novega kozmetičnega centra Nade-ste; družine Meneghetti, Mauro, Sancin in Bet. IZLETI KD V. VODNIK prireja izlet na Kanzel v nedeljo, 19. januarja 1997: vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri v Dolini. Vljudno vabljeni smučarji in tudi ne! H3 OBVESTILA GLASBENA MATICA vabi, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 18. januarja 1997, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE, krožek Kras, celica Devin-Nabreži-na vabi člane in simpatizerje na aktiv, ki bo v torek, 7. t. m., ob 18. uri v gostilni Gruden (Klop) v Nabrežini. H SOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 od 7.1. do 25.1. vključno. Starši se lahko oglasite v tajništvu, Nanoški trg 2, vsak dan od 9. do 13. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 211119 (gospa Marina). NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU PRI SV.JAKOBU vpisujejo v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za Šolsko leto 1997/98 od 7.1. do 25.1.1997.Vpisovanja se vršijo v tajništvu, ul. Frau-sin 12, vsak dan od 9. do 13. ure. Starši dobijo vse dodatne informacije na St. 773411 (gospa Francka). V zvezi z zapadlostjo vpisov za šolsko leto 1997/98 bodo informativni sestanki za 1. razred osnovne šole 9.januarja ob 16. uri na OS v Skednju za vrtec Sv.Ana in Skedenj ter 10. januarja ob 16. uri na OS J.Ribičič za vrtec sv.Jakob. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred OS za šolsko leto 1997/98 od 7.1. do 27.1. vključno. Starši se lahko zglasijo v tajništvu v Dolini vsak dan od 9. do 13. ure ter ob ponedeljkih in sredah do 17. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 228282 (gospa Bruna). SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval od 7. januarja dalje vsak torek in četrtek od 16. do 17.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU (Ul. Caravaggio 4 - tel. 567459) obvešCa, da bo vpisovanje v prve razrede osnovnih Sol in v prvi letnik državnih otroških vrtcev od 7. do vključno 25. januarja. Omenjeno didaktično ravnateljstvo je pristojno za vpise v osnovne Sole na katinari, v Barkovljah, v Rojanu in pri sv. Ivanu ter za vrtca v Lonjerju in v Barkovljah. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se bodo vršila vpisovanja v 1. letnik otroškega vrtca in 1. razred osnovne Sole od 7. do 25. januarja. Starši se lahko zglasijo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85 (tel. 200136) - vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure ter ob sredah od 8. do 15.30. MALI OGLASI tel. 040-7796600 AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vas kanadske losose in salmerine. Odprta je ob petkih in sobotah od 8. do 13. ure. Tel. St. 228297. TELETA stara dva meseca (teža približno 100 kg) prodajamo. Cena po ■ 1 BARI 84 71 9 45 82 CAGLIARI 35 61 49 1 8 FIRENCE 53 58 49 57 42 GENOVA 62 53 58 18 64 MILANO 79 49 61 45 76 NEAPELJ 78 22 84 4 71 PALERMO 89 87 88 84 77 RIM 64 83 62 33 8 TURIN 64 41 46 56 30 BENETKE 81 4 65 34 40 ENALOHO 2 X X 2 2 2 2 : 2 2 2 1 2 KVOTE 12 64.579.300,- 11 1.482.700,- 10 126.200,- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 1997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796600 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure dogovoru. Tel. na St. (040) 228432 - Draga 31. PRODAM pekarno in slaščičarno v mestu z dobrim poslovanjem. Tel. št. 040/308682. PRODAM licenco trgovine jestvin (kategorija I, VI, XIV) v devinsko-nabrežin-ski občini. Tel. na št. 0338-7419219. PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 m x 2,20 m, macesnova vrata 2,20 m x 0,81. Tel. na št. 040/422836. PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo za trgovinsko dejavnost, tehtnico do 150 kg, tehtnico avtomatično “geet“ 15 kg in elektronsko blagajno. Tel. št. 410357. PRODAM Goldoni 33, Zgonik. Tel. St. 229219 ob uri obedov. IŠČEMO osebo za dnevno pomoč in oskrbo starejše osebe. Plačilo po dogovoru, eventuelno nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. st. 0481/882215 v večernih urah. OSMICO je v Borštu odprl Danjel Glavina. Vabljeni i OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku 3/B. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. Dne 3. januarja nas je zapustila naša draga Vittoria Štolfa vd. Oberdank Žalostno vest sporočajo sinova Nino z Mariso in Aldo z Mirello, vnuki Erika s Sandrom, Alex s Kristino, Betty z Alessandrom in Tamara ter drugi sorodniki. Pogreb bo v sredo, 8. januarja, ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Pieta v nabrežinsko cerkev. Trst, 5.1.1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) Nona bis zadnji poljubček ti pošiljata Karen in Kerol Žalovanju se pridružuje Elena Doria Zapustila nas je naša draga Cvetka Cerkvenik vd. Volk Žalostno vest sporočajo sin Franko, hci Sonja z možem, vnuki Peter z Matejo, Igor z Matejo, Davide, Chiara in drugi sorodniki Pogreb bo v sredo, 8. januarja, ob 10.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Trst, Ljubljana, 5.1.1997 6.1.1996 6.1.1997 Ob 1. obletnici smrti Marice Škrk Obad se je z ljubeznijo spominjajo svojci Salež, 5.1.1997 t Zapustila nas je naša draga Ivanka Sterle vd. Sulčič Žalostno vest sporočajo sinova Branko in Mario, vnuk Andrea, snaha Vera in Marija Pogreb bo v torek, 7. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev. Križ, Trst, 5.1.1997 t Nenadoma nas je zapustil Felice Kosmač Žalostno vest sporočajo hčerka Edda s Ferrucciom in sin Mario s Concetto, sestra Maria, vnuki Arianna, Mario in Michelino ter drugi sorodniki Pogreb bo v torek, 7. januarja, ob 13.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Trst, 5.1.1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Danilo Petaros Žalostno vest sporočajo hčerki Suzana in Giorgia, zeta Edi in Antonio ter vnuka Morena in Christian Pogreb bo v torek, 7. januarja, ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Boršt. Dolina, 5.1.1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) Žalovanju se pridružujeta družini Cadenaro in Zerial t Po pogrebu naznanja-mu žalostno vest, da nas je zapustil Benedikt Križmančič Za njim žaluje žena Irina, sestri Marija in Matilde, brat Vinko in ostalo sorodstvo Serravalle, Scrivia, Bazovica, New York, 5.1.1997 ZAHVALA Ob izgubi nase drage Majde Rupel se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin sin Dimitrij in mama Milka Prosek, Kontovel, 5.1.1997 POKRAJINA / PREDLOG SINDIKALNIH ZVEZ CGIL C1SL IN U1L Nadzorstvo nad kurišči naj se poveri javni službi Sindikati menijo, da bi občane tako razbremenili stroškov in birokracije, pridobili pa bi tudi nekaj novih delovnih mest Pokrajinska uprava je pred kratkim, kakor smo Ze poročali, podaljšala do 31. oktobra letos rok za ureditev formalnosti v zvezi s kontrolo kurišč. Prav sklep o odložitvi odpira možnosti drugačnega pristopa do tega vprašanja, ki so se ga na Pokrajini lotili z dokajšnjo mero birokratske togosti. Na to opozarjajo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, ki obenem predlagajo, naj bi že taxkoj ob zapadlosti novega termina pričeli sistematsko pregledovati kurišča in se tako izognili odvečnim stroškom in komplikacijam za občane. Pokrajinska uprava namreč še zmeraj vztraja pri namenu, da se pred uvedbo sistematskega pregledovanja kurišč, kot ga predvideva zakon, uvede tudi takoimenovani začasni režim za prehodno obdobje. Ta predvideva, da občani sami poiščejo inštalaterja, ki naj opravi pregled, nakar na tej osnovi predložijo samo-prijavo. Pokrajina naj bi potem z uvajanjem vzorčnih pregledov preverjala verodostojnost samo-prijav in seveda neoporečno delovanje kurišč. Pri sindikalnih zvezah so pomislili, da bi lahko to prehodno obdobje enostavno preskočili. S tem bi občane razrešili obveznih prijav in z njimi povezanih stroškov. Sindikati pa gredo še dlje, saj predlagajo, da bi za izvajanje pregledov ustanovili posebno javno službo, morda v okviru javne družbe za storitve. Vseh kurišč - v bistvu gre za centrale za ogrevanje stanovanj - je v pokrajini približno 30 tisoč, vsako napravo pa bi bilo treba v smislu zakonskih določil pregledati vsaki dve leti. Dela bi torej bilo dovolj, da bi pri javni družbi za storitve lahko v ta namen odprli deset do dvanajst novih delovnih mest. Strokovni in tehnični pregled naprav bi si občani zagotovili po zmerni ceni (pregled naj bi stal okrog 15 tisoč lir letno, predlagajo sindikati). S tem bi se izognili stroškom za samoprijave in tudi za preglede, za katere zasebni inštalaterji danes zahtevajo precej več. Izognili bi se tudi mučnemu iskanju maloštevilnih in prezaposlenih inštalaterjev, pa tudi ne- varnosti špekulacij (privijanje cen za preglede, “zainteresirani nasveti”, da je treba v celoti zamenjati kurišče itd.), na katere so v zadnjih mesecih večkrat opozorili predstavniki združenj za zaščito pravic potrošnikov. Tudi iz varnostnega in ekološkega vidika bi bila taka rešitev smotrnejša, saj bi v dveletnem časovnem zaporedju dejansko opravili nadzor nad vsemi kurišči, ne pa samo vzorčne preglede, kot jih pokrajinska uprava predvideva v prehodnem obdobju. Ker je časa dovolj, bi veljalo o predlogu razmisliti, ugotavljajo sindikati, in dosedanje stališče pokrajinske uprave spremeniti ali prilagoditi. ________________KINO GORICA VITTORIA 1 15.00-16.50-18.40-20.30-22.15 »II gobbo di Notre Dame«. Walt Disney. VITTORIA 3 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Spiriti nelle tenebre«. I. Michael Douglas in Val Kilmer. CORSO 16.00-18.00- 10.00- 22.00 »Fantozzi, il ri-torno«. Igra Paolo Villag-gio. TR22C COMUNALE 15.00-17.30-20.00-22.30 »Segreti ebugie«. a PRIREDITVE KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra vabi v ponedeljek, 6. januarja, na koncert božičnih pesmi v izvedbi zborov Miren in Rupa-Peč. Koncert bo v cerkvi v Stmavru ob 15.30. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICTje do 15. januarja postavljena skupinska fotografska razstava članov fotokluba Skupina 75. Ogled ob delavnikih od 10. do 13 in od 16. do 18. ure ter med prireditvami. NA GORIŠKEM GRADU je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava grafik in risk Jirija Anderleta Metamorfoze. Ogled (razen ponedeljka): 9.30-13.00 in 15.00-19.30 do 16. januarja. V POKRAJINSKIH MUZEJIH na gradu je postavljena razstava Gemme Verze-gnassi. Ogled do 19. januarja vsak dan razen ponedeljka med 10. in 18. uro. E ČESTITKE V Doberdobu VILKO MKLOV rojstni dan slavi. Abrahamu bo nazdravil in veselo družbo bo k njemu povabil. Na hannonko nam bo zaigral, da nam bo veselja dal in zraven še zapel, da bo cel Mander vesel. Obilo zdravih in srečnih dni mu žena z otrokoma želi! VILKO! Da bi še mno-gaja leta skupaj peli in pili kot cigani, ti z Abrahamom voščijo prijatelji MERKA-DUCI in GRADISCANI. Pred 50 leti je zagledal luC sveta Cisto nag in Cisto bos Vilko Frandolič - Miklov Se mnogo vaj in nastopov voščijo svojemu predsedniku pevci zbora Jezero S______________IZLETI SPDG - SMUČARSKI ODSEK priredi 19. januarja avtobusni smučarski izlet na Zoncolan. Prijave na sedežu društva do 9. januarja 1997. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi 19. januarja izlet v Bad Kleinkirchheim. Prijave pri Brunotu. □ OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da bo februarja v Podkloštru tradicionalni tečaj smučanja (alpsko smučanje, tek, deskanje). Prijave na sedežu društva v ulici Malta 2. gg ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TR22C MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMEN AGIP - Drev. V. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP-Ul. Trieste Jutri bodo dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA AGIP-Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TR22C ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi SLOVRENC AGIP - drž. cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia KRMIN API - Drev. V. Giulia DOBERDOB CHEVRON-Palkišče _____________GORICA / DAVEK NA KANALIZACIJO_________________ Kdor ni priključen, ni dolžan plačati davka V goriški občini kar 95 ulic in predelov še vedno brez kanalizacijskega omrežja Goriški občani, ki so doslej plačevali davek za kanalizacijo, četudi te storitve niso koristili, bodo lahko zahtevali povračilo v ta namen vplačanih vsot. Združenje za zaščito potrošnikov Federconsuma-tori je na srečanju z občinskim odbornikom za javna dela Maurom Bordinom ter funkcionarji občinskega tehničnega urada podrobno razčlenilo večkrat precej zapleteno vprašanje povračila te dajatve. Davek, ki obsega pristojbino za kanalizacijo in za čiščenje odplak, se zaračuna kar na ceni vode, v kateri je poleg cene za dobavo pitne vode všteta tudi ta dajatev. Po številnih protestih so končno občinski tehniki in upravitelji priznali, da ni pravično, da ta davek plačujejo tudi občani, ki niso priključeni - in to ne po svoji krivdi - na greznično omrežje. V goriški občini je kar 95 ulic, kjer sploh ni kanalizacije, oziroma so cevi vkopane le na krajših odsekih. Tako je popolnoma brez kanalizacije celotno briško območje (Pevma, Oslavje, Stmaver), nekaj ulic v Podgori, nekaj ulic in posamezni zaselki v Ločniku, marsikaj bo treba dopolniti tudi na območju Standreža in celo v posameznih ulicah mestnega središča. Sodelavci združenja Federconsumatori so namreč ob pomoči uslužbencev v občinskem tehničnem uradu sestavili seznam vseh ulic in (pred) mestnih predelov, ki še niso povezani v kanalizacijski sistem. Ulice in predeli so sledeči (navajamo jih z uradnim italijanskim nazivom, ki je naveden v občinskem seznamu): Alle Rupis, Alto Adige, delVAngolo, Antico Castello (delno), Aprica, Barzellini, Bella Veduta, Boemo, Bolivia, Bombi, Bratuž, Brig. Etna, Brig. Toscana, Busa dal Diaul, Cadorna (delno), Campagna Bassa, Campagnuzza (delno), Čampi (delno), Camposan-to, Cappellaris, Carnia, Časa alla Stesa, Časa del Pozzo, Casal Mina-to, Čase Noriš, Castellada, Castel San Mauro, Cavallegeri di Lodi, Ceccotti (delno), Chiese Antiche (delno), Golilo (delno), Conigo, Cor-no, Coronini, Costa Bona, D’Aze-glio, De Brignoli, Dosso del Bosnia-co, Eroi, Fomace, Forte del Bosco, Francoma, Giusti, Grappate, Grop-pai, Lenzuolo Bianco, Leopardi, Li-venza, Lorenzoni, Madonnina di Oslavia, Mainizza (delno), Matajur, Michelstaedter (delno), Mocchetta, Montasio, Monte Canin, Monte Grappa (delno), Montello, Musnig (delno), Oriani, Oslavia, Ossario, Pellis, Pergola, Piuma, Poggio, Poligone, Ponte del Torrione (delno), Prato (delno), Quota 188, Regg. Pie-monte Reale (delno), Rivoli, Rutar, San Mauro, San Roc di Luzzinis, Sassaie, Scogli, Sile, Stesa, Sotto-monte, Strada Vecchia, Tagliamen-to, Timavo, Tre Buchi, Trieste (delno), Tronco, Udine (delno), Vallet-te, Vallone dell’Acqua, Velodrome (delno), Vigna, Villa Vasi, Vinci, Visintin, Viadotto IV Stormo Cac-cia, Viadotto Ragazzi del ’99, Za-menhoff. Pravico do povračila vplačanih zneskov imajo seveda le občani, ki živijo na območju, kjer še ni urejeno kanalizacijsko omrežje in torej sploh nimajo možnosti, da bi se na priključili na omrežje. Poleg tega bodo morali predložiti dokazila (npr. račune Mestnih podjetij) o dejansko vplčanih vsotah. Združenje Federconsumatori svetuje občanom, ki menijo, da imajo pravico do povračila plačane kanalščine, da se, preden sprožijo postopek za povračilo, podrobno informirajo na pristojnem uradu na županstvu (odprt je od ponedeljka do petka od 11. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 16.45 do 17.45). V primeru nejasnosti, sporov in drugih težav se občani lahko obrnejo neposredno do sodelavcev združenja, ki so na razpolago vsak ponedeljek od 15.30 do 17.30 v javnem večnamenskem socialnem centru v ulici Baiamonti 22. MAUR01 MAURI MOTO ski. MOTOCIKLI-NADOMESTNI DELI OPREMA-SPECIALIZIRANA DELAVNICA SEDEŽ FILIALA IN DELAVNICA: V GORICI: Ulica Udine 43 Ulica LOCNIK (GO) Carducci 36 Tel. - Fax: Tel. - Fax: 0481/391725 ' 0481/536895 ■ PROMOCIJSKA PRODAJA ZA VSE ARTIKLE OD 10% DO 50% BETONPRESS FARRA DMSONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 .-KriSSSi, ploščice sanitarije kadi za hidromasažo armature kopalniška oprema vrtna oprema ter kamini PRISPEVKI Namesto cvetja na grob tete Ivanke, daruje Ana Marvin s hčerkama in družino 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Standrežu. Soletniki Avrelije Cemic Visintin damjejo 90 tisoč lir za KD Danica in 90 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob Avrelije Cemic por. Visintin daruje VVilma Bregant 40 tisoč lir za SKD Danica. V isti namen darujeta tudi Ludvik Cotič in Cilka 50 tisoč lir. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 28. decembra 1996 do 3. januarja 1997. RODILI SO SE Luca Ze-ra, Matteo Riz, David Dorel-la, Elisa Petruz, Lisa Semo-li, Denis Isgro, Mattia Falanga, Marco Feresin, Vera-nica Scozzai, Lucrezia Zi-marra. UMRLI SO: 84-letna upokojenka Margherita Černič vd. Ussai, 86-letna upokojenka Adelina Zelin-scek vd. Bernardini, 94-let-na upokojenka Rina Rava-gnini vd. Jurich, 83-letna upokojenka Gisella Anto-nelli vd. Busut, 89-letni upokojenec Vincenzo Pajntar, 88-letna gospodinja Er-minia Basello vd. Barlo, 77-letna upokojenka Maria Debenjak por. Furlan, 66-letna gospodinja Aurelia Cemic por. Visintin, 77-letni upokojenec Rocco Baldassi, 75-letni upokojenec Gio-vanni Zoppis, 81-letna upokojenka Alvara Mariotti por. Grattoni, 83-letna upokojenka Rosa Mocchiut vd. Lorenzin, 50-letni zidar Josip Sošol, 59-letni upokojenec Mario Mastro-rillo, 80-letni upokojenec Livio Coschina, 75-letni upokojenec Vladimir Malic, 67-letna upokojenka Maria Bmna Germini, 78-letna gospodinja Giuseppi-na Cucut vd. Sbriz, 71-letna gospodinja Maria Merlak, 91-letna Carmela Azzan vd. Rossi, 88-letna gospodinja Anna Brunelh, 82-letna gospodinja Veronica Simcig vd. Nerini, 75-letna upokojenka Anna Ardito vd. Ciuch, 75-letni upokojenec Lodovico Rupini, 82-letna upokojenka Beatrice Furlani vd. Bianchi, 80-let-ni upokojenec Alfonso Furlan, 81-letni upokojenec Al-cide Atanasio Cumin, 85-letna upokojenka Maria Ipaviz, 82-letni upokojenec Bruno Marussi, 86-letna upokojenka Maria Antonia Mauri vd. Mian, 77-letna upokojenka Teresa Besednjak vd. Buso, 68-letna upokojenka Ida Roperti por. Serplini, 74-letna gospodinja Silvana Maragotto por. Vecchiet, 93-letna gospodinja Olga Seneca. POROČILI SO SE: obrtnik Leonardo Colletta in Luisa Maria de Gironcoli. CJ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Jutri: 10.30, Viltoria Caf-far por. Bezzi iz splošne bolnišnice v Vileš. JAMARJI / DECEMBRA SO IMELI OBČNI ZBOR SRD / ZAČETEK 2. FEBRUARJA NOVICE Kraški kiti temeljilo raziskujejo podzemlje V zemljevide vnesli že 334jam na Goriškem Danes na Vrhu vsakoletno jamarsko srečanje Po zimovanju pripravljajo tečaj smučanja Pred tem izlet na Zoncolan Na Vrhu je bil decembra 6. redni občni zbor članov jamarskega kluba Kraški krti. Na skupščini so predstavili obračun delovanja v triletju 1994-1996 in izvolili novo vodstvo ter napovedali prvo raziskovalno akcijo v 1997. Delovanje sta predstavila predsednik društva Stanko Kosič in tajnik Al-bano MaruSiC. Slišali smo tudi poročilo blagajnika in gospodarja. V triletnem obdobju je bilo najuspešnejše leto 1995. Kraški krti so bili zaposleni s preverjanjem lokacije jam, vnašanjem točnih podatkov na zemljevid (doslej so preverili 334 jam na Dober-dobskem krasu, preverjanje morajo opraviti še za kakih 70 jam), nadaljevali so z raziskavami no- vih jam, zapiranjem ozdoma zavarovanjem nevarnih votlin, zaposleni pa so bili tudi s prenavljanjem jamarskega doma, pri Čemer je bila dobrodošla gmotna pomoč Zadružne kreditne banke iz Sovodenj in Kraške gorske skupnosti. Nadaljevali so z registriranjem podatkov o Doberdobskem jezeru (imajo ga pod drobnogledom že nekaj let), da bi ugotovili, zakaj umira. V novembru in decembra so priredili 6. osnovni teCaj speleologije. Društvo šteje danes 68 članov: 27 aktivnih, 35 simpatizerjev, dva častna člana in štiri podporne. Udeležence občnega zbora so pozdravili predstavniki jamarskega društva iz Sežane, društva Grmada, predstavnik deželne komisije za jamarstvo, sicer pa član kluba Carlo Padovese, predsednik SPDG Miran Cotar ter predsednik KSD Danica Frandolič. Na občnem zboru izvoljeni odbor je iz svoje srede izvolil ožje vodstvo. Dolžnosti predsednika bo še za en mandat opravljal Stanko Kosič. Kraški krti začenjajo z današnjim dnem novo sezono. Kakor že nekaj let doslej bodo “za dober začetek” poskušali odpreti nekaj novih jam in jih, če jih bo spremljala sreča, tudi raziskali. Ob novoletni akciji jih bodo obiskali tudi prijatelji s Koroške in Slovenije pa tudi številni prijatelji iz Gorice in bližnjih krajev. Dobijo se ob 9. uri pri jamarskem domu na Vrhu. Danes se zaključi petdnevno družinsko zimo-vanje SPDG v Cerknem, ki se ga je udeležilo skoraj šestdeset članov društva in ki so v zares zimskem in sneženem okolju preživeli tudi najdaljšo noč v letu. Sočasno pa se pri smučarskem odseku že pripravljajo na nove pobude: 19. januarja je razpisan avtobusni smučarski izlet na Zoncolan, kjer so snežne razmere, po sneženju teh dni, naravnost odlične, začenja se smučarska šola, sprejemajo pa tudi že prijave za tradicionalni tečaj smučanja, ki bo tokrat na Avstrijskem Koroškem, na smučiščih v Podkloš-tra in ki se bo pričel 2. februarja. Dejavnost se bo zatem odvijala še tri ne- delje zapored, zmeraj v februarju, sklenila pa z društvenim tekmovanjem 9. marca na Trbižu. Tako kakor že lani bodo poleg alpskih disciplin (spusta) tečaji , smu-čarskega teka in deskanja. Novost letošnje sezone je, da se bo društvo v glavnem oslonilo na lastne vaditelje. Udeležencem tečaja, spremljevalcem in “samo” nedeljskim j smučarjem, bo na voljo tudi avtobus. Zaradi or-ganizacijskih zadev j društvo vabi interesente, da se čimprej prijavijo. Poleg dejavnosti v "domačem” krogu, pa se bodo smučarji, člani društ- : va, pomerili še na tekmovanjih v priredbi drugih zamejskih društev. Štandrež: pohod za UNICEF Pobudi Skupaj za UNICEF za pomoč lačnim otrokom, se danes pridružujejo rajonski svet v Standrežu, župnija ter kulturna in športna društva Standrež, Oton Zupančič, Juventina in Val. Pod geslom ”Za en smehljaj” prirejajo namreč nočni pohod z baklami, katerega izkupiček bodo namenili skladu za UNICEF. Pohod se bo pričel ob 17. uri s trga pred cerkvijo. FOTOGRAFIJA / RAZSTAVA V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU Izbor fotografij članov kluba Skupina 75 Do 15. januarja so na ogled umetniški posnetki enajstih članov slovenskega fotokluba V Kulturnem domu V' : \ Gorici je do 15. janaurja postavljena skupinska razstava članov fotokluba Skupina 75. Razstava je priložnost za pregled in preverjanje dosežkov slo: ; venskega fotokluba, katerega člani so posegli po številnih nagradah na raznih natečajih. Razstavljajo Silvan Pittoli, Zdenko Vogrič, Vilko Fajt, Flavjo 1 Mosetti, Valter Nanut, Di-mitri Florenin, Marko Butkovič, Vlado Klemše, Robert Velušček, Klavdij Komjanc in Igor Pahor. Ogled je ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med prireditvami. Ribogojci v Gradeški laguni ocenjujejo škodo zaradi mraza Podjetniki v Gradeški laguni, ki se ukvarjajo z ri-bogojništvom, te dni ocenjujejo izdatno škodo, ki so jo utrpeli zaradi mraza. Kakor smo poročali v prejšnjih dneh, je led prekril precejšen del lagune in tudi zaprta območja, kjer gojijo žlahtne vrste rib. Zaradi mraza in pomanjkanja hrane je veliko rib poginilo. Morija se pozna zlasti pri ribjih vrstah, ki so doma v toplejših krajih. Po prvih ocenah naj bi zaradi mraza na nekaterih gojitvenih območjih utrpeli tudi do 70 odstotkov škode. Božične pesmi v Štmavru V cerkvi v Stmavru bo jutri popoldne ob 15.30 koncert božičnih pesmi. Prireja ga kulturno društvo Sabotin v sodelovanju z župnijo sv. Mavra. Pesmi bosta izvajala zbora iz Mirna in Rupe in Peči, ki ju vodi Zdravko Klanjšček, predstavil pa se bo tudi domači otroški zbor pod vodstvom Nadje Kovic. Kresovi, “seime”, “pignarui” Marsikje na Goriškem bodo nocoj zagoreti kresovi, ki jih zlasti v Bisiacariji in v furlanskih vaseh prižigajo na predvečer “befane”. Na Tržiškem pravijo tem kresovom “seime”. Enega večjih bodo nocoj ob 18. uri prižgati na kraških obronkih nad Romjanom (sprevod z baklami bo krenil s trga Unita v Ronkah ob 17. uri). Podobni kresovi bodo zagoreti tudi v drugih krajih na Tržiškem. Kres poimenovan “pan e vin” prižgejo nocoj ob 18.40 tudi v Romansu. V okolici Gorice bodo kresove prižigali večinoma jutri. Na športnem igrišču v Mošu bo ob 17.30 zagorel kres rekreacijskega krožka goriških gasilcev, pri bajti v Ločniku bodo svoj “pignarui” ob mraku prižgali alpinci, kresove pa pripravljajo tudi v dragih vaseh. Monodrama Zgodba o Vajontu Zgodba o Vajontu je naslov monodrame, ki jo bodo v četrtek, 9. t.m., ob 20.30 zaigrali na odra Kulturnega doma v okviru abonmajske sezone italijanskega gledališča. Dramo sta napisala Marco Paolini, ki nastopa tudi v glavni vlogi, in Gabriele Vacis. Razglablja o problematiki katastrofe, ki je 9. oktobra 1963 razdejala štiri naselja v dolini reke Piave in ki jo je posredno povzročil človek. Vremenska ujma v Soški dolini Sneg, dež in poledica so povzročiti številne težave zlasti po Soški dolini. Razmere, ki so bile v petek dokaj kritične, so se včeraj sicer nekoliko izboljšale, težav pa še ni konec. Vasi Drežnica in Vrsno sta še brez elektrike, ker so se zaradi ledu pretrgale dovodne žice. Podobne težave so imeti tudi v Robiču, kjer je bil v petek zaradi poledice in plazu mejni prehod zaprt. Včeraj so težave rešiti in ponovno vzpostaviti promet. Prav tako se je včeraj normaliziral promet na glavni cesti po Soški dolini, ki so jo predvčerajšnjem ovirala zaradi teže ledu polomljena drevesa. V višjih legah je ponekod še nevarnost poledice. Prepoved vožnje za tovornjake velja od Kobarida proti Bovcu, na dragem koncu pa na cesti Ajdovščina-Cmi Vrh-Go-dovič. Prelaz Vršič je seveda zaprt, čez Predel pa je obvezna zimska oprema. JUBILEJ / RAJONSKI PREDSEDNIK Z NAJDALJŠIM STAŽEM LUTKE / RAZSTAVA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA NA GRADU V Podgon prav danes slavi 70 let Edi Maligoj Kot šestnajstleten fant je šel v partizane - Še zmeraj je med najbolj prizadevnimi člani podgorske skupnosti Edija Maligoja, predsednika rajonskega sveta v Podgori, ni treba posebej predstavljati. Poznajo ga malodane vsi Podgorci, kjer že več kakor dve desetletji predseduje rajonskemu svetu, sodeluje pri kulturnem društvu, borčevski organizaciji, bil je zraven ob ustanovitvi sekcije KPI, bil je zraven ob gradnji spomenika padlim v NOB in številnih drugih priložnostih. Edi Maligoj se je rodil v Podgori, v družini, kjer sta še dva brata in sestra (Vanko, Stanko in Lilijana). Že s šestnajstimi leti je odšel v partizane, kjer so ga vključiti v Briško-beneški odred. Po koncu vojne se je vrnil v domači kraj, kjer se je aktivno vključil v dogajanje tako na političnem, kakor na kulturnem in splošno družbenem področju ter si ustvaril družino. Zaposlen je bil dolgo let kot delavec v podjetju Sila. Na čelu rajonskega sveta je že dvaindvajset let in je to nalogo zmeraj opravljal z največjo odgovornostjo, korektnostjo in, ko je bilo treba nastopiti v korist skupnosti, tudi z odločnostjo, za kar uživa spoštovanje pri veliki večini krajanov. Ob okroglem življenjskem jubileju mu čestitajo prijatelji in znanci in seveda Podgorci ter mu kličejo še na mnoga zdrava leta in da bi še naprej delal v korist podgorske skupnosti. Podreccovi "mali igralci” bodo nastopali tudi jutri Obisk bo jutri brezplačen - Razstava se zaključi 19. t.m. Se dva tedna bo na gradu (v nekdanjih zaporih) odprta razstava lutk in prizorov iz lutkovnega gledališča Vittoria Po-drecca "Začarani grad”. Razstavo je postavilo Deželno stalno gledališče, ki je prevzelo zapuščino svetovno znanega gledališkega delavca in ki skrbi za ovrednotenje (tudi preko postavitve starih in novih predstav) bogate dejavnosti. Ogled razstave je vsak dan od 9.3C do 13. ure in od 15. do 19.30. Izjemoma bo razstava odprta tudi jutri, 6. t.m., ko bo vstop prost. Naj ob tem omenimo, da sodelavci Stalnega deželnega gledališča skrbijo tudi za animacijo oziroma prikaz delovanja lutkovnega gledališča. (foto Bumbaca). SRBIJA / TOKRAT MU NI USPELO PRELISIČITI ZAHODA KUBA / NORMALIZACIJA ODNOSOV Ostro opozorilo ZDA MiloSevičemu režimu Protest opeharjene srbske opozicije se še stopnjuje Papež bo obiskal Kubo leta 1998 Kubanski predsednik Fidel Castro je sprejel rimskega vikarja kardinala Camilla Ruinija BEOGRAD - Pismo jugoslovanskega zunanjega ministra Milutinoviča O VSE, v katerem je srbska vlada samo delno ugodila pozivu Gonzalezo-ve misije, saj je priznala zmago koalicije Skupaj na novembrskih lokalnih volitvah le v devetih od 16 volilnih okrajev v Beogradu in v treh mestih -Užicah, Kragujevcu in Zrenjaninu -, so v opozicijskih krogih označili kot žaljivo, precej ogorčen pa je tudi odziv Zahoda. Protesti demokratične srbske javnosti se tako nadaljujejo. »To je škandal. Pismo je dvakrat žaljivo; prvič - podcenjuje intelektualne sposobnosti članov komisije O VSE, in drugič - žali Srbe, ko odkrito dokazuje, kakšnega zunanjega ministra imajo,« je včeraj dejal Zoran Dindič, predsednik Demokratske stranke. Da Srbiji res znova grozi mednarodna izolacija, dokazuje tudi včerajšnje zelo ostro sporočilo ameriškega državnega sekretarja VVarrena Chri-stopherja Miloševiču, v katerem je navedeno, da je VVashington izjemno nezadovoljen z odgovorom Beograda na ugotovitve OVSE, saj jugoslovanski šef diplomacije v svojem pismu še zdaleč ne napoveduje, da bo srbska vlada izpolnila obljubo o spoštovanju volje ljudstva. Vuk Draškovič pa je včeraj v zvezi z grožnjami mednarodne skupnosti, da bo osamila Srbijo, opozoril, da bi bila izolacija pravzaprav natanko tisto, česar si Miloševič želi. Zakonski par Miloševič-Markovič namreč po njegovem skuša izpeljati »dolgoročni projekt jugoslovanske levice, po katerem naj bi bila Srbija gonilo obnove komunizma v Evropi 21. stoletja«. Ze nekaj dni trajajočim govoricam o tem, da se v vrhu socialistične stranke širi razkol, se je včeraj pridružila še ena. Nekoč priljubljeni beograjski župan Nebojša Čovič naj bi namreč napovedal svoj umik s položaja prvega moža prestolnice. Po trditvah nekaterih virov namerava Čovič kot uradni razlog za odhod navesti dejstvo, da mu je uradni mandat potekel, vendar pa se pravi vzrok skriva v njegovem nestrinjanju s tem, kar počneta »njegova« vladajoča stranka. Položaj v Srbiji se torej iz dneva v dan bolj zapleta, popustiti pa ni pripravljen nihče. Opozicija je napovedala še odločnejše in številnejše proteste, uvedla pa je tudi novo vrsto demonstracij - »s hrupom preglasiti dnevnik«. Ob pol devetih zvečer se namreč tisoči in tisoči ljudi pojavijo na oknih svojih stanovanj ali pa kar na ulici in s pomočjo vsega, kar povzroča ropot, »preglasijo dnevnik«. Včeraj so protestniki, ki so se jim poleg številnih simpatizerjev opozicije znova pridružili tudi študentje, prišli na dan z novo izvirno zamislijo. Ob enih popoldne so namreč na poziv koalicije Skupaj izvedli svojevrstno prometno blokado središča prestolnice, saj so z osebnimi avtomobili zasedli vse tiste ulice, po katerih so se vili protestni pohodi, dokler jih ni policija prepovedala. Več tisoč vozil se je tako z minimalno hitrostjo premikalo gor in dol po Beogradu in trobilo v opozorilo režimu, da se državljanski upor ne bo končal, dokler ne bodo izpolnjene zahteve demokratične javnosti. HAVANA - Papež Janez Pavel II. bo januarja 1998 obiskal Kubo. To je pred-sinočnjim napovedal havanski nadškof Jaime Ortega. Misija na Kubi rimskega vikarja kardinala Camilla Ruinija, ki je obenem tudi predsednik italijanske škofovske konference, je bila torej uspešna. To potrjuje tudi ugotovitev, da je takoj po napovedi nadškofa Ortege o papeževem obisku, kubanski predsednik Fidel Castro za nekaj ur anticipiral srečanje s kardinalom Ruinijem, tako da se je lahko z njim pogovarjal na štiri oči. Vatikan in kubanska Cerkev sta torej lahko zadovoljna z razvojem dogodkov. Normalizaciji odnosov je dal zagon Castrov obisk pri papežu med konferenco FAO v Rimu. Sedaj mora kubanski režim postopoma ublažiti svoj negativni odnos do Cerkve. Za več kot 4 milijone kubanskih katoličanov namreč skrbi le 12 škofov in 234 duhovnikov. Njihovo število pa se bo v kratkem povečalo, saj je Kuba že dovolila vstop tujih misijonarjev, ki bodo pomagali prebornemu številu domačih duhovnikov. Kardinal Camilla Ruini (Telefoto AP) RUSIJA / KOT PRVI ZAHODNI DR2AVNIK Kohl obiskal Borisa Jelcina Državnika nista premostila spornega vprašanja širjenja Nata MOSKVA - Nemški kancler Helmut Kohl (na sliki AP) se je včeraj v Zavidovu kot prvi zahodni državnik po Jelcinovi operaciji 5. novembra dobro uro pogovarjal z ruskim predsednikom. Državnika sta največ časa posvetila vprašanju širjenja Atlantskega zavezništva proti vzhodu, ki mu Rusija najodločneje nasprotuje. Kot pričakovano, je vsak ohranil svoje stališče, tako da bo to vprašanje še v bodoče obteževalo odnose Zahodna z Rusijo. Seveda sta razpravljala tudi o dvostranskih odnosih in o žgočih svetovnih temah od Srbije do Bližnjega vzhoda. PERU / NA VELEPOSLANIŠTVU SE NADALJUJE ČAKANJE Pogajanja z gverilci v slepi ulici Gverilci Tupac Amaru so najodločneje obsodili nedavni Fujimorov govor LIMA - Marksistični uporniki, ki zadržujejo 74 talcev v rezidenci japonskega veleposlanika v Limi, so perujskemu predsedniku Albertu Fujimoriju včeraj sporočili, da brez pogajanj ne bo rešitve krize. Gverilci iz Revolucionarnega gibanja Tupac Amaru (MRTA) so se ponoči prikradli na streho poslopja in izobesili tri napise, s katerimi so odgovorili na brezkompromisen Fujimo-rijev govor izpred dveh dni. »Gospod Fujimori, z arogantnimi deklaracijami in brez dialoga nikoli ne bo rešitve,« je pisalo na enem izmed plakatov. Uporniki so ob njem izobesili tudi svojo zastavo. Na druga dva plakata so uporniki napisali: »Matere, žene in otroci naših zapornikov tudi čakajo na njihovo svobodo. Mir za vse Peruj-ce« in »Peru danes -13 milijonov izjemno revnih Pemjcev. Kje je napredek?« Gverilci, ki so 17. decembra lani napadli rezidenco japonskega veleposlanika in zajeli skoraj 500 gostov, zahtevajo, da oblasti izpustijo približno 400 zaprtih soborcev. Fujimori je v četrtek zavrnil trditev upornikov, da se borijo proti revščini v Peruju in jih označil za »teroriste«, nagnjene k nasilju. Hkrati je izključil možnost izpustitve obsojenih gverilcev, zaradi česar ni mogoče pričakovati, da bi kmalu prišlo do razpleta krize. Po besedah tiskovnega predstavnika japonskega zunanjega ministrstva v Tokiu celo ocenjujejo, da je možnost za osvo- boditev talcev manjša kot je bila kdajkoli v zadnjih 18 dneh. Japonski premier Riutaro Hašimoto je na kratki tiskovni konferenci izjavil, da so zaradi dejstva, da med uporniki in vlado ne potekajo nikaršna pogajanja, »razmere bolj resne, kot so bile kdajkoli«. »Dialog se je začel pred novim letom, vendar pa je zdaj zašel v slepo ulico, »je izjavil Hašimoto in dodal, da »ni optimist«. Edina aktivnost, ki je včeraj potekala v zasedenem poslopju je bila zdaj že običajna dostava hrane in zdravil, kar opravljajo delavci Rdečega križa. Tokrat so dobili tudi dovoljenje, da so ujetnikom pri-nesli nekaj knjig in »primitivnih« sredstev za čiščenje. NOVICE VREME / LETOŠNJA OFENZIVA ZIMSKEGA MRAZA NOČE IN NOČE POPUSTITI Skrivnostna tragedija v Sredozemskem morju ATENE - Grške oblasti ob pomoči Interpola, Italije, Egipta in Medte raziskujejo skrivnostni brodolom, ki naj bi se pripetil pred zoro na božični dan med Malto in Sicilijo, ko naj bi trčili hon-duraška ladja lohan in manjša liberijska ladija Friendship. Ta je predtem izplula iz egiptovske Aleksandrije s 400 azijskimi ilegalnimi priseljenci. Pred trčenjem, naj bi s Friendshipa zaradi preobremenjenosti premestili 88 potnikov na večjo tovorno ladjo lohan, ki je prav tako prevažala ilegalne priseljence. Po trčenju je lohan iz morja povlekla 29 brodolomcev, ki jih je skupaj s svojimi ilegalnimi potniki izkrcala na Peloponezu. Grška policija je 30. decembra prestregla 107 ilegalnih priseljencev, med njimi tudi 11 brodolomcev s Friendshipa. Prav ti so policijo seznanili z božično tragedijo. Hebron: nove težave JERUZALEM - Kljub naporom ameriškega posrednika Dennisa Rossa so pogajanja o izraelskem umiku iz Hebrona zastala, ker izraelska vlada ne pristaja, da bi spoštovala in tudi določila roke za umik z drugih predvidenih podeželskih območij Zahodnega brega (Cisjordanija). Palestinska samouprava pa je medtem zaprosila za mednarodno zaščito Palestincev pred nasiljem hebronskih židovskih kolonov in izraelske vojske. Prav zaradi zastoja v pogajanjih je ameriški predsednik Clinton že povabil v VVashington Jaserja Arafata. ZDA se namreč dobro zavedajo, da morajo čimprej izsiliti sporazum, preden bodo prevzeli pobudo palestinski in zidovski skrajneži. Z izjemo Italije v vsej Evropi strupen mraz in led Že v prihodnjih dneh pa bi moral Italijo ponovno preplaviti izredno hladen zrak, ki je sedaj nad Francijo RIM - Medtem ko je otoplitev do skrajne mere povečala nevarnost snežnih plazov v Piemontu, Dolini Aosta, Lombardiji in Tridentinskem-Južnem Tirolskem, pa se je včeraj kar pol Francije spremenilo v ogromno drsališče. Vsa severna poluta je na-"mreč še vedno v primežu izrednega mraza, tako da ledeni vse, vključno blagoslovljena voda v kropil-nih kamnih kolnske katedrale. Povsod severno od Alp imajo grobarji izredne težave s pokopi, ker je zmrznjena zemlja trda kot beton. Val tokrat polarnega in ne sibirskega zraka je prejšnjo noč zajel tudi jugozahodno Francijo, tako da je onesposobil železniški in cestni promet, kot se je dan prej zgodilo v jugovzhodni Franciji. Pri Saintesu, na avtocesti A-10 Bordeamc-Pariz, je bilo kar 5.000 »cestnih brodolomcev«. Le nekaterim je uspelo prebiti se do hiš, kjer so jim ljudje nudili zatočišče, ostali pa so v avtomobilih čakali na pomoč. Na območju Bor-deauxa je v številnih vlakih več ur čakalo na pomoč 4.500 potnikov. Ceste so se premenile v prava drsališča, tako da je bi- lo ogromno število trkov in nesreč, tri osebe so izgubile življenje v čelnem trčenju pri Grenoblu. V Franciji je zaradi od žleda pretrganih žic več kot 15.000 domačinstev ostalo brez električne energije. Na Poljskem, kjer je od srede decembra zmrznilo že 50 oseb, je položaj kritičen, ker so vsi javnoo-grevani prostori natrpani z reveži in brezdomci. Varšavsko glavno železniško postajo so tako spremenili v orjaško spalnico. Kot rečeno, v Italiji povzročajo težave predvsem snežni plazovi. Včeraj se je več plazov sprožilo tako v Piemontu kot v Dohni Aoste in v Lombardiji. K sreči niso terjali človeških žrtev, saj so oblasti iz previdnosti zaprle vse najbolj ogrožene gorske ceste. To se je zgodilo tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini, kjer so zaprte ceste za Forcello Lavar-det, za prelaz Mokrine in cesta z Nevejskega sedla v Rabelj. Prejšnjo noč je na Trbiškem divjal pravi snežni metež, medtem ko sta žled in poledica ohromila Nadiške doline. Včerajšnje meteorološke napovedi za prihodnje dni pa so bile skrajno protislovne. Medtem ko je meteorološki center italijanskega vojnega letalstva napovedoval za severno Italijo ohladitve s sneženjem, sta tako deželni center F-Jk kot hidrometeorološki zavod Slovenije napovedovala res ohladitve, a brez padavin. Slovenska pesem za rojake v daljni Avstraliji^ S TRŽAŠKIM OKTETOM PO DEŽELI KENGURUJEV Na plaži Tihega oceana Petek, 22. novembra je bil lep in vroč sončni dan. Do veCera smo bili prosti, zato pa smo večino dneva izkoristili za ogled modernega glavnega mesta Zlate obale - Surfers Paradise. Mesto Šteje kakih 180.000 prebivalcev, nima zgodovinskih posebnosti, je pa najvecji mondeni kopališki center in center za razne vodne športe, predvsem za surfarje. Pa tudi sicer je vse mesto s svojimi razkošnimi hoteli, restavracijami, trgovinami in raznimi športnimi napravami, izrazito v funkciji turizma. Okrog 42 km dolgo peščeno obalo, ki se vleče tja do meje Novega Južnega VVallesa in Cez, na vrhuncu kopalne sezone napolni na stotisoce obiskovalcev dnevno in takrat se tudi Surfers Paradise spremeni v kozmopolitski živ-žav ljudi vseh mogočih ras, med katerimi pa vedno bolj prevla- dujejo podjetni Japonci in Kitajci. Kako bi se mogli upirati vabljivi plaži in Sumečim vodam Tihega oceana? Dobro uro smo zato namenili kopanju v prijetno topli in valoviti vodi, fantje pa so na plaži izzivalno zapeli Triglav moj dom, da so radovedno prisluhnili Se drugi kopalci. Kazalci na uri so se pomaknili že proti polovici popoldneva, ko nas je Jože Vah opozoril, da imamo zvečer koncertni nastop v slovensko-avstral-skem društvu »Planika« na pol poti proti Brisbaneju, kjer smo se dva dni prej ustavili za kosilo. Koncert v Planiki V društveni dvorani se je kljub delovnemu dnevu zbralo kar lepo število slovenskih izseljencev v glavnem iz bližnje in bolj daljne okolice. Ko so fantje stopili na oder jih je pozdravil tako dolg aplavz, da Jože Vah, ki je tudi tukaj prevzel vlogo predstavi-telja, lep čas ni prišel do besede. Čadež je dvoranski spored delno spremenil in mu dal pretežno slovenski poudarek. Kot povsod so tudi tukaj najbolj ogrele domoljubne pesmi začenši s Planinsko rožo, ki je simbol društva, pa potem Triglav moj dom, Slovenec sem, Domovini, Pobratimija in druge, nič manj pa so ugajale tudi tiste iz mednarodnega repertoarja. Seveda ni šlo brez dodatkov in tako so zaregljale Žabe pa še kakšna za dobro voljo. Na koncu je naš spremljevalec Jože Vah čutil za dolžnost, da se kot domačin gostovanja v zvezni državi Queeslanda Oktetu zahvali za navdušujoče petje. Nato sta ubrala Se nekaj plesnih viž Alfred in Dario na kitaro in harmoniko, da se je že tako ogreto ozračje Se bolj razgrelo. Prenočevat smo se odpravili še nekaj km naprej proti Brisbaneju v motel ob glavni cesti, zjutraj pa nas je Vah s svojim kombijem odpeljal skozi mestno središče na krajši ogled, nato pa na letališče Brisbane, odkoder smo ob 12. uri poleteli v Sydney skoraj 1000 km proti hladnejšemu ju- gu. Slovo od požrtvovalnega Vaha je bilo prisrčno. Prvi koncert v Sydneyju Stiriinpol milijonski Sydney se nam je že med pristajanjem Airbusa A 300 razgrnil v vsej svoji veličastnosti z mogočnimi nebotičniki v Cityju in skoraj geometrično urejenimi predmestnimi predeli, predvsem pa z razčlenjenim zalivom, ki se zajeda globoko v kopno in na bregovih katerega je v dveh stoletjih zrastlo naj starejše avstralsko pristaniško mesto Sydney, pa še na veličastni lok Har-bour Bridgeja in na »bela jadra« najmodernejšega in verjetno tudi najdražjega opernega gledališča na svetu. Na letališču nas je čakal naš novi gostitelj pater Valerijan, nekaj prilet-nejši gospod prijaznega nasmeha in pogleda. Po kratkem pozdravljanju smo se zbasali v večji kombi in odpeljali v našo sydneysko bazo - Slovenski verski center v predmestnem Marrylandsu, kakih 35-40 km iz središča mesta, kjer prebiva tudi največ slovenskih izseljencev. Tu so nas prevzeli družinski gostitelji za prenočevanje. Štirje so ostali kar v župnišču, mene, Damjana in Aleksa pa so odpeljali na dom starejših zakoncev Tončke in Toneta Starihe, doma iz belokranjskega Semiča. Moram se ponavljati, toda tudi tukaj smo se, predvsem po zaslugi sproščene Tončkine prijaznosti, takoj počutili kot doma. Po krajšem odmoru pa so nas organizatorji odpeljali na sedež Slovenskega društva Sydney v okraju VVetherill Park. Društvo je eno najbolj aktivnih v Avstraliji, ima zelo lep sedež z več oddelki in je tudi prvo, ki se je začelo profesionalizirati s stalno nameščenim menedžerjem. Že tretje leto mu predseduje agilni Jože Lab. Normalno je povsod v Avstraliji delo v vseh društvih prostovoljno. Nastop Okteta v društvu je bil povezan z odprtjem razstave Marjana Miklavca in Veronike Rakuš, ki sta dopotovala iz Melbourna, kjer smo ju pustili, z njima sta prišla tudi Ivo in Helena Leber, iz Canberre pa je prišel Falež, da bi kot glavni organizator turneje prisostvoval tudi njenemu zaključku. Dvorana je bila nabito polna in toliko ljudi kot tukaj ni bilo še nikjer na dosedanjih nastopih. Vzdušje je bilo kar slovesno. Oktetu je dobrodošlico izrekel predsednik Jože Lah, za njim pa sta spregovorila še Ivo Leber kot posrednik kulturnih stikov z matično Slovenijo in pa častni konzul Republike Slovenije v Sydneyu, Alfred Brežnik, ki je tudi uradno odprl slikarsko razstavo obeh umetnikov iz Slovenije. Oktetov spored je napovedovala urednica slovenskih radijskih oddaj radia Sydney, Mariza Ličen, sicer improvizirano pa vendarle strokovno in prikupno. Poslušalci so bili neverjet- no navdušeni in malo kje se je dogajalo, da bi kakšno pesem ljudje nagrajevali s ploskanjem stoje, kot se je to dogajalo tukaj. V svoj dvoranski spored je tokrat umetniški vodja Čadež vključil tudi Bučarjevo pesem Sam in bila je pravi užitek. Skoda, da je na turneji niso zapeli večkrat. Po koncertu sem imel pogovor z glavno urednico za glasilo Glas Slovenije, gospo Stanko Gregorič. Posebej so jo, razen Okteta samega, zanimale razmere v Trstu, saj je tudi do sem segla vest o bankrotu Tržaške kreditne banke in o posledičnih težavah osrednjih slovenskih kulturnih ustanov in organizacij. Maša in koncert v Marrylandsu Tretjo nedeljo na turneji, 24. novembra, je Oktet začel z liturgičnim petjem pri maši v cerkvi verskega centra v Marrylandsu. Med mašo je pater Valerijan krajši nagovor posvetil Oktetovemu gostovanju in izpostavil predvsem pomen petja kot duhovno vrednoto, ki plemeniti in vzbuja najgloblja čustva, posebej še, če je petje tako dovršeno, kot je petje Tržaškega okteta. Po maši so se vsi prisotni, in bilo jih je gotovo več kot 250, podali v župnijsko dvorano na koncert. Dvoranski spored, obogaten še z nekaj pesmi iz cerkvenega sporeda, je vsebinsko predstavljal sam umetniški vodja Danilo Čadež. Teža je spet bila na slovenskih domoljubnih, ljudem pa so le najbolj ugajale ritmično živahne kot sta Kolo, Rum, dum, dum in druge, pa tudi črnske duhovne. Aplavzov je bilo še in še in dodatkov tudi. Ker je bil to obenem tudi zadnji koncert s popolnim sporedom na turneji, je Cvetko Falež kot duša celotnega gostovanja, izkoristil priložnost, da se je v svojem in v imenu Slovenskega narodnega sveta za Avstralijo zahvalil vsem, ki so na dolgi Oktetovi poti od Melbourna do Sydneya kakorkoli prispevali k imenitnemu uspehu turneje, posebej pa še pevcem za pevsko razkošje. Obisk v Slovenskem društvu Triglav Po opoldanskem koncertu v verskem centru v Marrylandsu smo se z avtobusom odpeljali skozi mestno središče na eno najbolj centralnih mestnih plaž, vendar brez kopanja. Z nami je bila tudi druga Faleževa hčerka Viviane, ki v Sydneyu študira petje. Časa seveda ni bilo dosti, ker smo že sredi popoldneva morali v Slovensko društvo Triglav v okraju Hurslay Park. Nastop v Triglavu je bil skoraj do zadnjega trenutka v dvomu, ker je prišlo do manjšega nesporazuma med organizatorji. Mladina, ki tudi med avstralskimi izseljenci vse bolj ubira svoja, avtonomna pota, je namreč prav za ta dan prvič organizirala v društvu nekakšno večnarodno-stno srečanje otrok in staršev v težnji po večjem in boljšem medsebojnem spoznavanju. V ta namen izdajajo tudi svoje v angleščini pisano glasilo. Ko smo vstopili v dvorano je nekaj staršev z malimi otroki že odhajalo, vendar je bila prostorna dvorana še vedno polna in ob zvokih plesnega orkestra je vladala razposajena živahnost. Toda v resnici so prireditelji čakali na Oktetov prihod in odločna organizatorka Irene Stariha, žena enega od dveh sinov Starihovih, pri katerih sem prenočeval, je po zvočniku hitro vzpostavila mir in tišino. Fantje so tako društvu v pozdrav najprej zapeli Triglav moj dom, potem pa še Kolo, Pobratimijo, Rum, dum, dum in za konec Žabe, za katere je Ladi s svojim regljanjem požel najbolj navdušen aplavz. Večerja v društvenih prostorih je bila potem še zadnja priložnost za slovo od Cvetka FaleZa, njegove žene in hčerke Viviane, ki ga je Oktet kronal s pesmijo Slovenec sem, Falež pa je s težavo zadržal solze ganjenosti. Tudi tukaj v Triglavu smo, kot skoraj povsod, srečali marsikaterega primorskega in celo tržaškega rojaka. V društvu se že po tradiciji zbirajo največ prav Primorci. Se ne tako dolgo nazaj sta se Slovensko društvo Syd-ney in društvo Triglav ločevali po članski in do neke mere tudi miselni pripadnosti, danes pa so te razlike že močno zabrisane, saj je čas naredil svoje, izseljensko usodo pa tako vsi doživljajo bolj ali manj enako. Po zalivu in v Operi V ponedeljek in torek Tržaški oktet ni imel več pevskih obveznosti in smo prosta dneva izkoristili za ogled vsaj glavnih velemestnih zanimivosti, začeli pa smo z dveumo vožnjo z ladjo po zalivu, kar je bil užitek svoje vrste, saj se s krova odpirajo vedno nove in vedno drugačne velemestne perspektive. Do Circular Quaya, odkoder vozijo turistične ladje v vse strani zaliva in onkraj njega, smo prispeli s hitro mestno železnico naravnost iz Marrylandsa, od koder nam je bil ves čas za vodiča uslužni in vedno nasmejani Lojze Košorok. Na ladji so fantje zapeli Vive Tamom’ in Pobratimijo in takoj pritegnili pozornost turistov, po povratku na Circular Quay pa smo se odpravili najprej na ogled slovite Opere House, ki se maestozno dviga na promontoriju in se njena bela »jadra« odsevajo v morski gladini zaliva, čez katerega se na levi strani pne mogočni lok Har-bour Bridgeja. Skupaj z Opero House predstavljata promocijski simbol Sydneya na vseh prospektih. Z uradnim vodičem smo se sprehodili po pravem labirintu hodnikov, stopnišč in dvoran v več nadstropjih, si ogledali eno največjih koncertnih dvoran na svetu, ki ima 2690 sedežev, pa operno in baletno dvorano s 1540 sedeži, sicer pa vse dvorane za prozo in druge prireditve v zgradbi lahko istočasno sprejmejo do 6000 ljudi. Prijazni vodič je pojasnil, da v koncertni dvorani pravkar nekaj vadijo in da mora vladati absolutna tišina, kar je pomenilo, da tudi zapeti ne bo mogoče, so pa zato fantje lahko zapeli pred dvorano pod mogočnim betonskim svodom. Harmonija pesmi Noč trudna in Adeste fideles se je čudovito zlila z božansko akustiko. Sicer pa gre za stavbo najbolj drzne arhitekturne zamisli in izpeljave. Gradili so jo 10 let, stala pa je desetkrat toliko kot je bil predračun. Baje so vse pokrili z dohodki od državnih loterij. Nemogoče mi je našteti, kaj šele opisati, vse kar smo si utegnili ogledati. Omenim naj le še mestni akvarij, v katerem se mirno sprehajaš v nekakšnem steklenem tunelu, okrog tebe in nad teboj pa plavajo med vsakovrstnimi tihomorskimi ribami po nekaj metrov dolgi morski psi, da ti gre kar mraz po kosteh, ko vidiš njihova pošastna žrela. Obvezen je bil seveda z dvigalom vzpon na znameniti Sydney Tovver s čigar vrteče terase se razširja pogled na vse mesto pod teboj, na pristanišče in okolico dokler seže oko. Enkraten je sprehod skozi galerijo Queen Victoria Buil-ding v povsem obnovljeni palači iz konca 19. stoletja z najmodernejšimi trgovinami in lokali, pa sprehod skozi kitajski predel in skozi vse staro mesto. Osebno sem imel priložnost, da sem si s tržaškim znancem Joškom Gašperšičem in njegovo ženo Ondino Košuta iz Križa, ogledal enega najlepših mestnih zalivskih predelov - Manly, naselje samih vil sredi razkošnega drevja in cvetja, drugi pa so si privoščili še nočni sprehod skozi avenijo Kings Gross, nekoč in še danes razvpito ulico nočnega življenja. Pa tudi to se lahko primeri, da v astrijskem lokalu zapoje oktet nekaj slovenskih pesmi pa se ti približa harmonikar in se pozanima odkod so ti fantje, ki pojejo v njemu znanem jeziku. Bil je begunec iz Bosne, ki si v Sydneyu z igranjem na harmoniko služi kruh. Slovo in povratek Zadnji večer pri gostiteljih se je zavlekel še dolgo v noč, saj smo si imeli kaj povedati: oni o svojih prvih »pionirskih« letih v Avstraliji, o garanju, da so si ustvarili življenjske pogoje, pa o sinovih in vnukih, ki so že bolj Avstralčki kot Slovenčki; mi o našem življenju v zamejstvu in o naših križih in težavah. V zadnjih stiskih rok je bilo nekaj več kot samo bežno srečanje ljudi iste krvi, istega jezika, enakih ali podobnih čustev. Quantasov medcelinski Boeing nas je naslednje jutro iz Sydneya, s postankoma v Melbournu in Bangkoku, v 28-umem preletu okrog 19.000 km varno pripeljal na rimsko letališče, odkoder je bil polet do Ronk za nas komaj kaj več kot kengurujev skok. Doživeli smo 22 dni, bogatih, lepih, spodbudnih, 22 dni s pesmijo kot poslanko ljubezni in sloge. *** Tržaški oktet, njegov umetniški vodja Danilo Čadež in njegovi spremljevalci, izrekajo zahvalo vsem, ki so pripomogli k temu podvigu: Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pri vladi Republike Slovenije, Zadružni kraški banki na Opčinah, gospodarskim operaterjem: podjetju Corium gospe Marinke Šinkovec, podjetju Betonfer Dušana Pangerca, podjetju Principe gospe Sonje Dukce-vich, podjetju Uovo OK Sergija Kraljiča s Prebenega in gospodu Vanji Lokarju. Prisrčna zahvala gre vsem organizatorjem turneje v Avstraliji, vsem prijaznim gostiteljem, pa seveda Primorskemu dnevniku za velikodušno odmerjeni prostor. Jože Koren Slovo od glavnega organizatorja turneje Cvetka Faleža v Slovenskem društvu Sydney KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI KAKO SMO DOŽIVLJALI »Pogled, ki je vodil uravnaval naša pota V uvodniku ob novem letu je zapisano: »V burnem letu, ki je pravkar zašlo, se je za neko dobo odločala naša usoda. Meseci so potekali v znamenju trdega, strastnega boja za demokratične svoboščine doma, a zunaj, v mednarodnem svetu, za priznanje naših s krvjo plačani pridobitev (...)« V skopih obrisih so potem našteti pomembnejši dogodki in ustrahovanje ter nasilje, ki še vedno spremlja vsak zaplet. Trpko ugotavljanje zaključuje misel »(...) trezen pogled, ki je vodil naše delo včeraj, bo uravnaval naša pota tudi v bodočih dneh (...).« (1.1.1947) 3.1. objavi PD novoletni govor maršala Tita, ki med drugim obeta, da se »(...) v letu 1947 pričenja izvajanje petletnega naCrta za industrij alizacij o (...)« Ob spodbudnih obljubah pa še poročilo o tržaški stvarnosti: »(...) v uradu za brezposelne Zavoda za socialno skrbstvo so našli: 1000 roCnih bomb, 4 težke in 4 lahke ”brede“, 56 brzostrelk, 50 pušk in potem še nad 52.000 nabojev (...)« Najdbe tritola in drugega razstreliva ter orožja v raznih skrivališčih se vrstijo tudi v naslednjih dneh. Najhujši dogodek pa zabeležijo v Puli, kjer policija z brzostrelkami strelja na demonstrante in ubije neoborožene delavce (7.1.). Sicer pa izvemo, da je v Lake Success 7.1.»(...) Varnostni svet odobril dnevni red, ki svebuje statut tržaškega svobodnega ozemlja, kontolo nad atomsko energijo in končno sklep nove skupščine o informacijah glede oboroženih sil (...)« Po poročanju dnevnika je bil Trst res problem dneva in o njem so razpravljali visoki državniki v Ameriki in tudi v Londonu, kjer dr. Joža Vilfan, ki vodi jugoslovansko delegacijo zahteva, da se poleg Trsta obravnava tudi slovenski del Koroške, Ceš da »(...) koroški Slovenci stalno in odločno izražajo svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji (...)« (16.1) Igra izgleda še vedno odprta, Čeprav se 25.1. na prvi stremi berejo med drugimi sledeči naslovi: »Churchillovi načrti za protisovjetski blok« »ZašCita fašistov v Nemčiji«, »V Argentino se zatekajo fašisti vsega sveta.« Jugoslovanska diplomacija skuša prodreti s konstruktivnimi predlogi in na ta način preseči spletke. 31.1. beremo v PD razgovor z dr. Bartošem z naslovom: »Za gospodarski razvoj Trsta: Konkretna dejstva o pripravljenosti in možnosti Jugoslavije, da da delo in surovine tržaški industriji ter hrano prebivalstvu v zameno za industrijske proizvode, pristaniške služnosti in pomorski prevoz (...)« Ob političnih dogodkih se razvija fizkultura, kot v tistih časih pravijo športu. Športniki tekajo čez drn in stm, smučajo, nad vsemi panogami pa kraljuje nogomet in januarja pride do najveejega nogometnega dogodka v Julijski krajini: v nedeljo 11.1 igrajo v Trstu nogometno tekmo Dinamo - ljubitelji Penzione. O šoli lahko pišemo vedno isto. Situacija je absurdna in se zrcali v stavku: » (...) Slovenska srednja šola se obnavlja in napreduje tudi v coni A, kljub vsem oviram sedanjih šolskih oblasti.« (23.1.) Organizirana prosvetna dejavnost se razvija, dramske skupine pripravljajo vedno nova dela in gostujejo po društvih, pevski zbori pa so že tako izurjeni, da se lahko podajo na turnejo v »inozemstvo«. Nedeljska 3. stran PD je v celoti posvečena kulturi, posebej še slovenskim tržaškim inštitucijam. Razumniki iz Trsta in Ljubljane skrbijo za bogatenje znanja in jezikovne ravni Primorcev. Gledališče nesebično gostuje po prosvetnih domovih širom Primorske in Vladimir Bartol se ob oceni Hamleta, ki ga v dvorani v središču Trsta uprizarja angleška gledališka skupina, obregne ob ZVU in njeno upravljanje gledaliških dvoran. V novi sezoni je SNG-ju za Trst in slovensko Primorje za premiero na razpolago le odročna kinodvorana v Skednju, ki so jo na hitro in za silo popravili. gg Varnostni svet je odobril statut tržaškega svobodnega ozemlja Lake Success, 10,- Varnostni svet je z desetimi glasovi in z enim vzdržanim (Australija) sprejel dodatke k naCrtu mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na statut tržaškega svobodii.ega ozemlja in na režim v svobodni luki. Po dolgi diskusiji o besedilu konCne resolucije glede tržaškega statuta, ki se je vršila že pred dvema dnevoma, je avstralski delegat danes zopet vztrajal pri svojih ugovorih, da namreč Varnostni svet po listini OZN ne more sprejeti odgovornosti, ki mu jih nalaga sklep o jamstvu za neodvisnost in nedotakljivost tržaškega ozemlja. Ko je končno Varnostni svet prešel na glasovanje, se je avstralski delegat vzdržal glasovanja, medtem ko so vsi ostali delegati glasovali za resolucijo glede sklepov zunanjih ministrov, o ustanovitvi in upravi tržaškega svbodne-ga ozemlja in o odločitvi glede svobodnega pristanišča (11.1.1947) Določbe tržaškega statuta Volitve se morajo izvesti najpozneje štiri mesece po guvernerjevem nastopu VVashington, 18. - Kot smo že poročali, sni proračun in začasne načrte za izvoz so včeraj v poznih veCemih urah objavili in uvoz bo izdelal guverner s sodelo- besedila mirovnih pogodb s petimi bivšimi satelili Nemčije. Mirovna pogodba z Italijo vsebuje v poglavju politične določbe tudi statut tržaškega svobodnega ozemlja, ki smo ga v daljšem izvlečku objasnili včeraj. Nedotakljivost in neodvisnost STO-ja jamči varnostni svet OZN, ki bo po posvetovanju z Italijo in Jugoslavijo postavil svojega guvernerja, Čuvarja tržaškega statuta, odgovornega za vzdrževanje reda in varnosti. Udeleževal se bo vladnih sej in smel izražati svoje mnenje, imenoval bo javne uradnike (sodnike in ravnatelje javnih služb) v soglasju z vladnim svetom. Tržaško pristanišče bo prosto, nobena država ne bo imela, posebnih predpravic, ne bodo pa oškodovani interesi Jugoslavije in Italije. Železniški sistem bosta soupravljali Italija in Jugoslavija. V dodatku k mirovni pogodbi so tehnična določila v glavnem za prehodno dobo po guvernerjevem prihodu in do sestanka ljudske skupščine ter sestave vladnega sveta. Na STO-ju ostane po 5.000 mož jugoslovanske, angleške in ameriške posadke, po 90. dneh bo guverner moral izjaviti, ali že obstoji možnost za urnik tujih Cet. Vse upravne določbe glede vojaških posadk bodo urejene s sporazumi med guvernerjem in poveljniki teh posadk. Volitve v ljudsko skupščino bo izvedel guverner po posvetovanju z začasnim vladnim svetom, ki ga imenuje Varnostni svet iz predstavnikov tržaških skupin. Volitve se morajo izvršiti najpozneje štiri mesece po guvernerjevem nastopu. ZaCa- vanjem začasne vlade. Guverner bo nadalje zakone v skladu z večino začasnega vladnega sveta. Do določitve posebnega monetarnega režima bo zakonito plačilno sredstvo ostala italijanska lira. Italijanska vlada skupno z začasno vlado sklepal o potrebnih ukrepih za finančno upravljanje STO-ja. Obstoječi zakoni in odloki bodo ostali v veljavi, kolikor ne bi bili odpravljeni ali kolikor ne bi preklical njihovega izvajanja guverner, ki ima pravico izdajati nove zakone v skladu z večino začasnega vladnega sveta. Do določitve posebnega monetarnega režima bo zakonito polačilno sredstvo ostala italijanska lira. Italijanska vlada bo morala dati STO-ju sredstva za izmenjavo z inozemstvom ob enakih pogojih kot veljajo v Italiji. Italijanske reparacije Poleg določil mirovne pogodbe z Italijo, o katerih smo že poročali, vsebuje ta pogodba določila gospodarske narave. Italija bo plačala ZSSR reparacij za 100 milijonov dolarjev v sedmih letih. Ostalim državam bo Italija plačala 260 milijonov dolarjev reparacij: Jugoslaviji 125, Grčiji 105, Abesiniji 25 in Albaniji 5 milijonov. Glede določbe o vrnitvi imovine Združenih narodov, o odškodnini za to lastnino v iznosu dveh tretjin, o odpovedi dobroimetij v Nemčiji itd. Do sklepa normalnih trgovinskih sporazumov ne sme Italija delati nobenih škodljivih razlik v trgovini s katerim koli Zdraze-nim narodom. Mirovna pogodba bo shranjena v arhivih francoske vlade. (19.1.1947) Politična agitacija tržaškega škofa Ko smo lani načeli vprašanje tržaškega škofa, nismo mislili na škofa kot cerkvenega dostojanstvenika, marveč samo na škofa, ki je bil sluga fašizma, deloval v duhu fašizma, vprezal cerkev v politični voz fašizma in preganjal slovenski jezik, kolikor je le mogel. Takega škofa, tako smo dejali, nočemo več. Slovensko ljudstvo je preveč trpelo, da bi še nadalje prenašalo fašiste, naj bodo kjerkoli. Škof nadaljuje protislovensko politiko na vsem cerkvenem področju, kakor bomo obširno poročali. Se več: v zadnjih mesecih se je vneto lotil preganjanja slovenskih duhovnikov: kazen pada za kaznijo, jemlje jim maše in vse dohodke, enemu je odvzel celo dekanat in ga ponudil očitnemu belogardistu. O vsem tem bomo še podrobno poročali. Slovensko ljudstvo ima pravico biti poučeno o vsem tem in bo poučeno. Zaradi tega smo prisiljeni, da se bomo še ukvarjali z zadevo škofa Santina. Za danes naj se dotaknemo njegovega radijskega govora na Silvestrovo. V govoru je zlonamerno iznašal, kako se iz istrskega Pulja selijo ljudje v Italijo. In je jokal in stokal nad bridko usodo teh prostovoljnih izseljencev. Dobro vemo, da je bil radijski govor namenjen ne vernikom tržaške škofije, ampak poslušalcem iz vse Italije. Te poslušalce je bilo treba nahujskati proti Jugoslaviji. Ko je Italija pod fašizmom izgnala po svetu nad 100.000 slovenskih in hrvatskih Primorcev, takrat se noben škof ni zmenil za te izgnance. Sedaj pa tržaški škof izrablja Silvestrovo pridigo za politično agitacijo proti Jugoslaviji. In to naj bo škof v škofiji, ki šteje 154 duhovnij, od katerih je 117 samo slovanskih, 37 mešanih in nobene samo italijanske. (24.1.1947) Niti slovenskih napisov ni veC na sodniji Toliko opevana jezikovna enakopravnost, ki jo je »uvedla« ZVU je bila do sedaj le teoretično razglašena na raznih lepakih in napisih. V praksi pa smo videli, da to jezikovno enakopravnost šovinisti nemoteno odpravljajo v navzočnosti ZVU celo iz javnih zgradb kot n. pr. z goriške sodnije v ul. Nazario Sauro. Tam so bile namreč do nedavnega po hodnikih troje-zicne napisne table in sicer v angleščini, italijanščini in slovenščini. Ze v samen začetku pa smo videli slovensko besedilo na teh tablah prečrtano s svinčnikom ali barvo, tako da je naš človek lahko še samo v angleščini in italijanščini bral napis kot npr. »Zavezniško vojaško sodišče«, itd. Sedaj so slovensko besedilo kratkomalo strgali. Kdo se ukvarja s tem kulturnim delom v taki javni zgradbi, ko so vendar v njej stalo organi civilne policije? Po vsem bi lahko sodili, da to delajo ravno nameščenci in razni uradniki goriške sodnije. In mimogrede naj tudi omenimo, da bi bil ze čas, da uprava sodnije poskrbi za nove spodobne napisne table. (11.1.1946) Churchill centra Adamič Pravni zastopnik VVinsto-na Churchilla je podal ameriškim listom sledečo izjavo: Pooblaščen sem vložiti ovadbo v imenu svojega klienta proti založništvu »Harper et Bross« v New Yorku in proti avtorju Louisu Adamiču zaradi obrekovanja na tisku, zaradi nekaterih stavkov v knjigi »Dinner at the White House«. Churchill torej obtožuje Louisa Adamiča, ker je užaljen zaradi njegove knjige »Kosilo v Beli hiši«. Ta knjiga je nastala po vabilu, ki ga je pokojni Roosevelt poslal Adamiču, naj se udeleži kosila v Beli hiši ob priliki Churchillovega obiska v Ameriki. Kosila so se udeležile samo nekatere odličnejše ameriške osebnosti in med njimi tudi Adamič in njegova Zena. Adamič je imel tako priliko slediti razgovorom med Rooseveltom in Churchillom in se jih udeležiti. Na ta način je bil lahko priča zelo pomembnim na-sprotstvom, ki so nastala med razgovori med dvema velikima možema glede ciljev vojne in organizacije miru po vojni. Že takrat je Churchillu rojilo po glavi, kar danes odkrito pridiguje: ostvaritev zahodnega imperialističnega bloka s protisovjetskimi tendencami. Roosevelt se nikakor ni strinjal s Churchillom in se je zelo trudil, da ga je prepričal, da je podpisal Atlantsko listino, ker se je Churchill uprl načelom, ki jih je listina vsebovala. Adamič navaja v svoji knjigi zelo pomembne momente o sporu med Churchillom in Rooseveltom ter podaja na mnogo bolj učinkovit, prepričevalen in stvaren način Churchillovo hzionomijo kakor Rooseveltov sin Elliot, ki je kot očetov tajnik dobro poznal Churchillove poglede o vojni in ki je v tej zvezi tudi objavil zanimivo gradivo. V ameriških demokratičnih krogih izjavljajo, da je Adamič lahko ponosen, da je s svojimi opazovanji dosegel namen in izzval javno razpravljanje o Churchillovih izjavah in načrtih med vojno. Adamič je med svojim literarnim delovanjem pokazal, da ne odstopa od svojih načel in da ne preklicuje tega, kar je izjavil in napisal. Pred vojno je vodil važno kampanjo proti jugoslovanski monarhiji ter objavljal o beograjskem dvoru stvari, zaradi katerih bi ga bila čet-niska roka lahko vsak hip dosegla tudi v daljni Ameriki. V drugi svetovni vojni pa je vodil močno kampanjo proti »legendarnemu« Draži Mihajloviču, ko se je Amerika navduševala za njegove bandite. Churchillova tožba obrača veliko pozornost Amerike in vsega sveta na našega sorojaka in velikega ameriškega literata Louisa Adamiča. Te dni je v njegovi podeželski hiši prava poplava dopisnikov in založnik »Harper in Bross« ima polne roke dela s tiskanjem novih izdaj knjige »Kosilo v Beli hiši«, ker je po Churchillovi tožbi povpraševanje po tej knjigi naraslo. (17.1.1946) (»Narodni list« Zagreb) Ozopovske Čistke v Slovenski Benečiji Cim bolj se bližamo podpisu mirovnih pogodb, tem bolj so postali drzni ozo-povski in šovinistični teroristi v Slovenski Benečiji. Z vseh koncev in krajev prihajajo obupna poročila o strahovnaju slovnskega življa. V Kravarju so te dni napadli hiše slovenskih rodoljubov ter kričali »Poberite se v Jugoslavijo!« Pogrome in strahovanje vodi znani zloglasni terorist Si-mac Marij iz Kravarja. Ozo- . povske tolpe se tudi obo-rožujejo in prirejajo razne »Čistke«. Omembe vredno je ugotoviti tudi dejstvo, da se kljub vsem pritiskom narodna zavest Benečanov ni omajala. Nasprotno, vsa Slovenska Benečija je bila za novo leto okrašena z narodnimi zastavami. V So-vodenjski dolini, v Brana-su, Polju, Hosti in drugod pa so bili poleg številnih jugoslovanskih zastavic z zvezdo napisi »Zahtevamo Jugoslavijo!« Vse kaže, da bo hudo preizkušeno beneško ljudstvo nadaljevalo svojo borbo. (11.1.1947) NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. januarja 1997 STVARNOST PRED 50 LETI_____________ naše delo včeraj, bo tudi v bodočih dneh« KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Slovenske in italijanske šole v Trstu V eni svojih Številk od preteklega tedna je »Voce libera« zopet zaCela jeremijado o šolah in se to pot ponovno spravila na poslopje v ul. R. Manna, kjer naj bi glasom izjave polk. Robertsona, dobile poleg slovenske obrtno-nadaljevalne šole svoje učilnice tudi italijanske šole. Smešno je, kot to dela omenjeni list, sklicevati se na to, kar je bilo v veljavi za časa pokojne Avstrije. Vsem je prav dobro znano, da kljub temu, da so Slovenci šteli v Trstu četrtino vsega prebivalstva, niso imeli niti ene javne šole. Sedaj pa je seveda stvar drugačna in če gospodje hočejo ali ne, se morajo najti in se bodo našli prostori za slovenske srednje šole v Trstu. Gospod polk. Robertson je vsaj enkrat zadel v pravo in pokazal, kdo povzroča v Trstu šovinistične nemire. Vsaj enkrat so spoznali in nehote priznali, da smo se Slovenci resnično in odkrito oklenili ideje bratstva in zato tudi trditev, da bi Slovenci z Robertsonovo izjavo dobili potuho za izvajanje incidentov postaja v tem slučaju brezpredmetna in smešna. Če bi Slovenci imeli opravka s takimi ljudmi, kot je pisec omenjenega članka in njegovi prijatelji, bi gotovo ne čakal Robertsonovega dovoljenja ali njegovega ukaza in bi se takoj sami iznebili nadležnega sosedstva. Ker pa bodo na to Solo zahajali slovenski in italijanski delavski otroci, smo prepričani, da bo med njimi, kakor med njihovimi starši vladala sloga. Naša misel o prijateljskem sožitju obeh narodov je iskrena. Našo trditev potrjuje tudi dejstvo, da so pod isto streho slovenske in italijanske šole ne samo v neposredni tržaški okolici, temveč tudi v popolnoma slovenski sredini, kot na primer na Opčinah. Pri vsem tem pa se doslej niso zgodili nikjer nobeni incidenti in naši ljudje niso nikoli niti mislili, da bi metali italijansko šolo iz svojih stavb, kakor se je večkrat zgodilo s slovensko solo v bližnji in daljni nreteklosti. Zato je vse javkanje »Voce libera« zlonamerno, dobro premišljeno in diši po prislovici: »Primite tatu«. (7.1.1947) A PRIMORSKI DNEVNIK Ni eiie, ki bi lahko »»ta vit« »M«tv©, da o« ht ufNBjtnitilo tega, kar st je rilo io kar »1 teM, afco ja njegov« stvar W glasilo osvobodilne fronte za slovensko frimohj« težnje poltene. uto 3 «n. 487 - C, S ar.3 ft*, - S M SSg TRST, petek, S. januarja 1847 .frnSTfo fašistično ,,socialno skrbstvo1« Bombe in strojnice proti tržaški demokraciji Na uradu za brezposelne Zavoda za socialno skrbstvo so našli: iisoii ročnih bomb, štiri težke in štiri lahke ,,Bredete, 56 brzostrelk, 50 pušk in potem še nad 52.000 nabojev Po fašističnem vzorcu Šolska oblast ZVU odstavila letos 50 naših učiteljev in dva premestila nazaj v - Italijo Goriške šolske oblasti so te dni odpustile z dosedanjih službenih mest učitlejici Ladislave Fer-latovo iz Mirna in Olgo Makucovo iz Cerovega ter ju - pomislite: kot za časa Mussolinija - premestile na novo služenje mesta v Italiji, pa čeprav ZVU stalno in ob vsaki priložnosti poudarja, da na tem področju primanjkuje strokovno izobraženih učnih moči in ne glede na to, da so ju italijanske šolske oblasti po vojni premestile za stalno v njima rodne kraje, v Julijsko krajino. Ali ni to pravi paradoks, če pogledamo to »velemodro« politiko ZVU na šolskem področju? Na eni strani vsiljujejo ljudem po go-riških vaseh razne tipe in kreature, ki jih ljudstvo in celo otroci ne marajo in jih podijo iz svoje srede na drugi strani pa tiste, ki jih je ljudstvo vzljubilo, z dekretom premeščajo v Italijo, kamor jih je pregnal fašizem, z neme-nom, da bi uničil krog domačih intelektualcev in domačo kulturo. Poleg tega so bili odpuščeni na Goriškem Rudolf Čehovin iz Mirna, Drago Uršič, ki je služoval v Renčah, Pavlina Kumar jeva iz Konj- skega in še drugi. Vsega skupaj je bilo v tem letu odpuščenih nad 50 učiteljev domačinov, ki so vzgajali naš naraščaj v narodnem duhu. Proti odslovljenim učiteljem, ki smo jih zgoraj imenoma navedli, ni bila uvedena sploh nobena preiskava. Morda je vzrok odslovitve ta, da je svoje dni mirenski guverner našel pri učencih nekaj slovenskih šolskih knjig. Tudi njim so šolski svetniki pri ZVU kot n. pr. vojni zločinec g. Baraga svetovali, naj gredo službovat v Italijo. (18.1.1947) Umetnostno obrtni tečaj v Trstu Umetnostno obrtni tečaj se zopet otvarja. Nekateri ga poznajo že od lani. Potrebno pa je, da zvedo o njem tudi drugi, ki bi jim bil zelo koristen, pa ga še ne poznajo. Našim obrtnikom v novem času ne zadostuje več solidna izvedba naročila, marveč gre tudi za izpopolnitev po umetniških vidikih, ki ne sme zaostajati za konkurenco. Zato je neobhodno potrebno, da se mladi obrtniki čimprej usposobijo in izoblikujejo svoj okus ter da se nauče risanja. Naši obrtniški izdelki so še vedno izdelani na stari in nepraktični način, po slabih tujih vzrocih. Učimo se ob naši tradicionalni narodni ornamentiki, črpajmo iz njenega bogastva, približajmo se sodobnim potrebam in sedanji umetniški ravni. Sobno slikarstvo, dekorativno slikanje, slikanje odrskih scenerij itd. so področja slikarsko nadarjenih ljudi, ki so čisto zrastli iz teh čisto praktičnih dekorativnih obrti. Kdor se hoče izvežbati v risanju pod strokovnim vodstvom najboljših umetnikov, naj se vpiše v ta prepotrebni tečaj. Tečaj bo otvorjen ta torek, ob 17. uri v ul. S. Vito 17, L, kjer je tudi vsak dan vpisovanje v dopoldanskih urah. Pouk bo ob delavnikih vsak dan od 17. do 19. ure, da ga bodo lahko obiskovali tudi obrtniki in vajenci. (5.1.1947) Ob obletnici Leninove smrti Zemljo delijo nekdanjim istrskim beguncem Prebivalstvo koprskga okraja je naj-svečaneje kot še nikoli poprej proslavilo obletnico Leninove smrti. Po mestih in vaseh večjih centrih se je zbrala množica ljudi in proslavila prvoboritelja za pravice delavcev in kmetov. Velika zborovanja so bila v Piranu, Izoli, v Dekanih, Šmarjah in mnogi drugih centrih. V Kopru je bila dvorana Loggie, polna meščanov, ki so poslušali govor tov. Jak-seticha. Na poseben, nalepši način pa so proslavili obletnico v Ankaranu. Prav 21. januarja namreč se je začela izvajati agrarna reforma v koprskem in sicer v Ankaranu. V torek je bil velik praznik za vse tamkajšnje bivše kolone. Zastave po vseh hišah in veseli obrazi kmetov so pričali, da je v vasi praznično razpoloženje. Mladinska dvorana je bila nabi- to polna. Govorili so člani agrarne komisije, spregovorili so domačini in poudarili, da se bodo še bolj vztrajno borili za utrditev ljudske oblasti in za ohranitev vseh pridobitev osvobodilne borbe. Nato so svečano izročili pogodbe bivšim kolonom. S tem je 109 kolonskih družin Slovencev in Italijanov dobilo končno svojo zemljo v svojo last. Nekateri niso skoraj mogli verjeti svojim očem, ko so brali tisti papir, ki jim potrjuje pravice za katere so se mnogi od njih z orožjem borili bv osvobodilni borbi. Po govorih in formalni razdelitvi zemlje je bilo ljudsko rajanje. Starejši pa so se živahno in veselo razgovarjali med seboj in skupno z mladino prepevali borbene pesmi. Razdeljevanje zemlje se dnevno nadaljuje po raznih vaseh ob največjem navdušenju ljudstva. (23.1.1947) Hud mraz na Goriškem Od sobote na nedeljo in ponedeljek je zajel vso Goriško hud val mraza. V Gorici je bilo povprečno do 11 stopinj pod ničlo, po Krasu pa je ponekod mraz dosegel celo 16 stopinj. Soča pri Kanalu je čez in čez zamrznila, prav tako na več krajih tudi Vipava. Mraz bi se še nekako prenašal, toda burja v nekaterih krajih onemogoča celo kretanje ljudstva. Stari ljudje pravijo, da je to posledica izsekavanja gozdov, ker ima prosto pot hud pritisk s planin, ki so gole. Vsled hudega mraza so ustavljena tudi vsa zunanja obnovitvena dela, dela na cestah in vsa druga, ki jih ovira mraz. Najbolj pa je prizadeto v tej zimi ljudstvo v Gorici, posebno nižji sloji, ki so ostali brez kurjave. Trgovska zbornica je sicer svoje dni obljubila, da bo priskrbela drva iz Avstrije, da ljudstvo ne bo trpelo mraza. Obljuba je ostala praz- na, drv ni in ljudstvo to najbolj občuti. V Gorici se lahko kupijo drva samo na črni borzi in cene so tako visoke, da si jih delavec, obrtnik kakor tudi uradnik nikakor ne morejo privoščiti. 75 % Goričanov je ostalo brez drv. Nekateri jih imajo le za silo, za kuhanje potrebnega kosila in večerje. Drugi pa kuhajo s plinom in tokom, ker so drva velika redkost. Zato goriško prebivalstvo, zlasti pa trgovski krogi in poslovni ljudje, kriti-zirjao javno upravo in merodajne čini-telje, ki niso priskrbeli zadostne množine kurjave. Ljudstvo ve, da je v coni B po zmernih cenah ogromna količina drv na razpolago, toda trgovska zbornica se je rajši odločila za avstrijska drva, katerih od nikoder ni. Mraz ne sprašuje, katera drva bodo grela. Dejstva dokazujejo, da so zanemarili to vprašanje in pustili ljudstvo na cedilu. (8.1.1947) Fizkultura Dinamo - Lj Ponziane 4:0 Zagrebčani so se predstavili v Trstu z visoko zmago mi dMč psip&rttom mm&lm po $ MONTECARLO cino (kom., ZDA '87, r. Števen Spielberg,!. D. Hoffman, R. VVilliams, J. Roberts, B. Hoskins) Film: Appuntamento con un angelo (kom., ZDA '87, i. Phoebe Cates, E. Beart), vmnes (0.30) noč- ni dnevnik Pregled tiska Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Pregled tiska 19.30, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.50 Šport 12.45 SP v smučanju Papežev blagoslov Film: Amami o lasciami (dram., ZDA ’55) Športna odd.: Crono Montanellijeva nedelja Film: I tre moschettieri (pust., i. L. Turner, Gene Kelly, Van Heflin) Film: La morte alle calca-gna (krim., ZDA ’86) Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute za...; 18.05 Reportaža; 18.35 Slov. oktet; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12,30,14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes nogomet, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 V računalniku; 19,30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Po-\ročila; 8.05 Na poljani jutro; 8,30 Prelu- dij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 VS Ave; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.50 Intermezzo; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Komorna in operna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKC obr-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Po domače; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 14.30 -18.00 Na športnih igriščih; 15.00 Povver play, 15.30 DIO; 17.30 Poročila, osmrtnice; 18.00 Modri abonma; 19.30 Večer večnozeleneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19,30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gleda-lišče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Mrzla roka (W. Judson, dram. I. Buzečan); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Portret organista Simona (Z. Tavčar, r. M. Uršič); 15.05 Zabavna glasba; 15.30 Šport in glasba, vmes (16.30) poročila; 17.00 Božični koncert; 18.00 Iz krajevnih stvarnosti: Goriški val; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol, Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Kamten - Duhovna misel (J. Tratar); 18.00-18.30 6X6 Domače uspešnice KRIŽANKA Vodoravno: 1. hudobija, 4. pokrajina v zahodni Sloveniji, 8. drugo najveCje francosko mesto, 11. koralni otok, 12. skupina ljudstev v Afriki, 13. kamen z vdolbeno podobo, 14. posušena trava prve košnje, 15. pozitivni električni pol, 17. konec sukanca, 18. grško-rimski stari vek, 20. pripadnica nekdanjih ljudstev na Pirenejskem polotoku, 23. sarajevska tovarna avtomobilov, 24. ime slovenskega opernega pevca Dermote, 28. sinjska viteška igra, 30. teža ovojnine, 31. nemško-avstrijski slikar, ki je deloval tudi na Ptuju (Konrad), 32. ime vec pergamskih kraljev, 33. šiitska sekta, ki veruje v zaporedje skrivnih imamov, 35. 2275 metrov visoka gora v Julijskih Alpah, 36. ena od dimenzij. Navpično: 1. uspeh na tekmovanju, 2. mlajša železna doba, imenovana po najdišču v Švici, 3. ljudstvo v Etiopiji, tudi Galla, 4. različni Črki, 5. širok polkrožen morski zaliv, 6. vrsta ogljikovodikov, 7. posušena in v soh konservirana riba, 9. izdelovalec slada, 10. osnovna količina, s katero primerjamo merjeno količino, 16. nekdanji kanadski popevkar (Paul), 19. pregrešni kralj v grški mitologiji, 20. praprebivalci Apeninskega polotoka, 21. vreCe s peskom za obtežitev ladje, 22. močno volneno sukno za plašče, 25. mladinska poveš pisatelja Franceta Bevka, 26. morska riba, 27. hrvaški igralec (Anton), 29. začetnik muslimanske dinastije Abasidov, 34. začetnici slovenskega pisatelja Cankarja. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 •sbo ‘osox ‘iptireuisi ‘pvv ‘(JiBT ‘bibi ‘bj^jb ‘uojuv ‘SVI ‘B>[jaqi ‘b^ub ‘}IU ‘BpOUB ‘OU0S ‘BUI8§ ‘UB>[V ‘{0}B ‘8J[iaSIBJAI ‘SBUJ ‘Op :OUABJOpOyy AHjrsaa RA1 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Filip TV DNEVNIK 20.50 Drugo dejanje operete «Pri belem konjičku« iz Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (r. Emil Aberšek, dirigent Hilarij Lavrenčič) ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 10.45 10.45 11.45 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.40 18.00 18.10 18.45 19.35 20.35 20.45 20.50 23.00 0.00 0.30 1.00 1.15 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja poletni Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Koncert Nabožna oddaja: Sedmi dan Maša Risanke Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa iz Westa -Težka izbira (i. Jane Sejmom, J. Lando) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Ma che ti passa per la testa? - Kaj ti je šinilo v glavo? (i. M. Magan) Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferracini, Mamo Serio) Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Italija zveCer Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti) Vreme, dnevnik in šport Oddaja o aktualnih dogodkih: II fatto (vodi En-zo Biagi) Variete: Ea Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Carramba! Che sorpresa (vodi Raffaella Čarni) Dnevnik Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, noCni pogovori in vreme Aktualno: Cammin leg-gendo (V. Gassman) Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Gli angeli con la faccia sporca (krim., ZDA ’38, i. J. Cagnev) RAI 2 7.00 9.05 8.40 9.35 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 18.05 18.40 18.55 19.50 20.30 20.50 22.00 23.00 23.30 0.30 1.00 Variete za najmlajše Protestantizem Nanizanka: Dinozavri Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.05 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV - leri, oggi e domani 17.15 Dnevnik Aktualno: Kronika v živo Vreme, šport in dnevnik Sereno variabile Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. J. Heinrich) Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick (i. Horst Tappert) TV film: Inšpektor Der-rick - Diebachova žena Aktualno: «A» come arte Dnevnik, vreme, 0.10 Danes v parlamentu, šport Aktualno: Tele Camere Film: Continuavano a chiamarli... Er piti. Er meno (kom., It. 72) ^ RAI 3 H Jutranji dnevnik H Film: Rdeča ljubezen (dram., It. ’53) SP v smučanju: moski-slalom, 1. tek Videosapere: Vstop prost, Epifania, Živali, Kinematografija, itd. Dnevnik Aktualno: Telsogni SP v smučanju: moški slalom, 2. tek Deželne vesti, dnevnik Nan.: Bine jeans Športno popoldne: atletika, nogomet B lige, diletantski nogomet Dok.: Geo & Geo, vreme Nad.: Un pošto al sole (i. I. Di Benedetto), vreme Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Blob Filih: Arianna (kom., ZDA '57, r. B. VViler, i. G. Cooper, A. Hepburn) Dnevnik, deželne vesti Ponedeljkov proces Aktualno: Resnične zgodbe Dnevnik, pregled tiska SŽi RETE 4 ITALIA 1 §T Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 6.30 8.50 10.00 12.30 13.30 14.00 14.15 15.35 17.45 18.55 19.25 20.40 22.30 1.05 Nan.: Strega per amore Film: Si, ma vogliamo un maschio (dram.. It. ’93) Nad.: Kassandra, 9.00 nan. Burk Film: Hollywood, Hol- lywood (glas., ZDA 76) 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for- tuna - Kolo sreCe Dnevnik Nan.: časa doke časa Nad.: Sentieri - Steze Film: Per amore... per magia (glas., It. ’67) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: AH’ improvviso un maledetto amore (dram., ZDA '87, i. S. Bauer) Film: Pal Joey (kom., ZDA '57. i. F. Sinatra, K. Novak), 0.45 Night Line Film: I due parh (’66) IS CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 23.10 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualne teme v oddaji: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Robinsonovi Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVickj Aktualno: Verissimo, tut-ti i colori della cronaca -Dnevna kronika Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: Lo chiamavano Tri-nita (vestern, It. 70, i. Bud Spencer, Terence Hill, F. Granger) Dnevnik 23.15 1.30 1.45 Film: Lady Havvke (fant., ZDA ’85, i. Rutger Hauer, M. Pfeiffer), vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Otroški variete, vmes na- Vremenska panorama -1.00 Teletekst nizanke in risanke Včeraj, danes, jutri Euronevvs Nan.: Highlander Tedenski izbor: nemški Otroški program: Na po- Aktualno: Planet (vodi film Umazani posli tep - Po spominu (oddaje Tamara Dona) ZA TV kamero iz arhiva) TV film: Una cometa a Zrcalo tedna Svetovni pokal v al- Los Angeles (kom., ZDA gg Rondo kviz pskem smučanju: moški '87, i. J. Warden) Poročila slalom, 1. tek Odprti studio, 12.45 Fatti TV igrica: Hugo (pon.) Tedenski izbor: Mlada e misfatti, Šport studio Videostrani pesem iz Velenja, 12.00 Variete za najmlajse Ciao !f|j| Tedenski izbor: Zoom, nad: Sodnikova žena Ciao Parade, risanke 15.00 Ljudje in zemlja, Svetovni pokal v al- Varieteja: Niente panico 15.30 Večerni gost pskem smučanju: moški 14.30 Colpo di fulmine Dober dan, Koroška slalom, 2. tek (prenos iz Nan.: Mr. Cooper - Kačje Videostrani Kranjske gore) življenje, 15.30 VVishbo- Obzornik Interšport turneja v ne, 16.00 Scorch Otroški program: Rado- smučarskih skokih Film: Un ragazzo e una vedni Taček: Lopata, Obzorja duha ragazza (kom., It. '83, i. J. 17.30 Zvezda kaže Avstralska nanizanka: V Cala, M. Suma) kraljem pot slogi jo moč (22. epizoda) Nan.: Flash Po Sloveniji Ameriška nanizanka: No- Odprti studio, vreme, O naravi in okolju - Tok- ro zaljubljena 18.55 Šport studio rat nekoliko drugače Nan.: Viper (ZDA, režija Nan.: Star Trek, 20.00 TV igrica: Lingo Danna Bilson, i. J. Mc- Happy Days (i. Herny Včeraj, danes, jutri Caffrej, D. Harevvood, VVinkler) Žrebanje 3X3 Joe Nipoto, 1. epizoda) Film: Hot Shots! (kom., TV dnevnik, vreme Sedma steza ZDA '91, i. V. Golino, C. Šport Kaj je novega o meni Sheen, L. Bridges) Pro et contra Nan.: Simpsonovi (ZDA, Variete: Mai dire gol Napovedniki 61. epizoda) Šport: Goals, veliki an- Oddaja o turizmu: Homo Napovedniki ŠS gleški nogomet turisticus Včeraj, danes, jutri 1111*1 Italija 1 šport Osmi dan Nan.: Angel, varuh moj Nan.: Nightmare Caf6, Včeraj, danes, jutri (ZDA, 6. epizoda) 2.25 Mr. Cooper Odmevi, vreme, šport Dokumentarna serija: 20. Nan.: Visoka družba stoletje - Cas upanja (VB, (ameriška humoristična 1. del) # TELE 4 nanizanka, i. Jean Smart, m Napovedniki Mary McvDonnell, David m Včeraj, danes, jutri Rasche, 1. epizoda) 3E Rocka rocka Film: Strah golmana pred Brane Rončel izza odra: 16.45, 23.00, 1.30 Do- enajstmetrovko (Nem. Dino Saluzzi (2. del) godki in odmevi 1972, r. Wim VVenders, i. Kaj je novega o meni (1. Rokomet Al Arthur Brauss, Kai Fi- del, ponovitev) Dokumentarec scher, Erika Pluhar) Euronevvs Nan.: Štirinožni policaj Osmi dan (pon.) Novoletni koncert TV jutri, videostrani Košarka Al Film: Ai confini della cittš (dram.) 111 Koper (#) MONTECARLO r 13.00 SP v smučanju: moški slalom Euronews 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- Nanizanka: Leteči zdravniki nik, 13.20, 20.20 Šport Globus, 17.40 TVD Mladi 12.45 SP v smučanju Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Nan.: Ironside Primorska kronika Film: Ziegfeld Follies Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport (glas., ZDA ’46, i. W. Nanizanka: Agencija Rockford Povvell, E. VVilliams) Dokumentarna oddaja Variete: Tappeto Volante Nad.: Prepričevanje (i. Ann Firbank, Valene Gearon, 5. del) Variete: Zap Zap Kulturna oddaja: Aliča Aktualno: Check Point Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Šport: Biscardijev proces HgE Euronevvs Film: Delitto in Formula Oddaja v slovenskem jeziku Uno (kom., It. ’83) "N Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je uka-zanas; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske lučli; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8,50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 19.30 Popularnih 40; 21.30 Ameriška countr/ lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10,05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Kronika 3.; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimen-to; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Sezona Evroradia; 22.15 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Povver play; 12.20 20 modrih; 13.00 Daj, povej ; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pre- gled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' jttily; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 8.00 Dnevnik, nato Koledar; 8.30 Božične melodije; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Slovenska lahka glasba; 10.00 Inter-mezzo; 11.45 Trikraljevski običaji na Slovenskem (gost dr. Boris Kuhar); 12.40 Slovenski madrigalisti; 13.00 Dnevnik, nato Orkestralna glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14,00 Poročila in deželna klronika; 14.10 Otroški kotiček: Pet Pepelk (2. Petan, Amaterski oder Jaka Štoka, r. S. Baide); 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: Božični koncert; 18.00 Znanstveno raziskovanje; 18.20 Slovenska lahka glasba; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 18.10-19.00 y Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. J 948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SEDEŽ: KOIMPEX s.r.l. - Narodna ul., 51 - 34016 OPČINE (TS) Tel. 040/211424 - 213992 Telefax: 040/212255 E-mail: koimpex@consinfo.it PREDSTAVNIŠTVO: KOIMPEX-RUSIJA - Moskva Tel. 095/2300555-2302125 Telefax 095/2386422 NAPREDNA TEHNOLOGIJA ZA POHIŠTVENO INDUSTRIJO • stroji za primarno obdelavo lesa (žage in gozdarsko mehanizacijo); • stroji za sekundarno obdelavo lesa (stroji za decimi-ranje in razrez); • stroji za proizvodnjo pohištvenih elementov; • linije za proizvodnjo ivernih, MDF in masivnih plošč; • orodja za lesno obdelavo (standardna in po naročilu); • repromaterijali za pohištveno industrijo (lake, lepila, furnirje, folije, itd.). KONTAKTIRAJTE NAS, SKUPNO BOMO NAŠLI NAJBOUŠO REŠITEV. GENERALNI POKROVITELJ ŠZ “SLOGA”