Mev. * jMiiija tam«, — Vri p:sau * (M Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. l',%Wi«\o: Lile* Sv FrančiSka Asifliega BL 20. L r»j te poši'jajo rređn«tvu listo. Nelnmkirana fprejevajo In rokopisi se ne vračajo, fzdatatdl Id cd tovorni crednik Štefan Godina. Laafcilk konsord| ha?s .Efltfifcsti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane Udruge i »trtjer.Ut porcitvom v Trstu, clica Sv. FrančiJka Asiftcga it 3QL Telefon ciedniHva ta uprave Mor. 11-57. KaroČnlpa znata: Za cdo kto........K -JI— Za pol leto . ........... • ta t;: g—M«....... . • • • ' • "{Jtrii ■ • • • • • KM- _Letnik 11, X Pota met ne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- _ vodov...............mm po 20 yick Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20— vsaka nadaljna vrsta .......:.....1— Mili oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti'. Naročnini ta rektomacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno te opravi .Edinosti'. — Plača i« toži se v Trstu. oddelek se nahajata v ulici Sv. Prančiiki & » — Poit»ai*aiiilaičai račun it $41.651 Pregled nojnove]šffl dogodkov. Italijanska bojišča. — Laški napadi na Monte Parco in ob za sel j u Mandrielle odbiti Ruska bojišča. — Na besarabski in vo-'injski fronti nezmanjšano srditi topovski boji. Posamezni ruski sunki odbiti. Žapadna bojišča. — Nemški uspeh proti Angležem pri Zillebeke. Angleške izgube velike. Pri Arras in Albert topovski boj. Zapadno Moze topovski boji, vzhodno Moze. pri Cailletskem gozdu, jugozapadno Vauxa srditi, ponovni francoski napadi odbiti. Jugozapadno Vauxa Arsiera, smo potolkli in v neredu vrgli čez Posino. Na planoti Sette Comuni močan sovražni pritisk proti našim krilnim l »stojankam na hribu Monte Cengio in proti dolini Campo Mulo. V Suganski dolini ie položaj neizpremenjen. Običajni sovražni artiljerijski ogenj ob gorenjem Butu. Na soški fronti se nadaljujejo drzni sunki naših malih oddelkov, katerih eden je odvzel sovražniku eno minovko. in 31. majnika je brodovje capronijcev napadlo Aško dolino in je vrglo kakih sto bomb z vidno najboljšim učinkom na sovražna taborišča in skladišča materijala. Vrnilo se je nepoškodovano. Ruski parlamentarci v Italiji. LUGANO, 2. (Kor.) Ruske parlamentarce so turinska mestna uprava ter zastopniki italijanskega kabineta in parlamenta sprejeli kar najprijazneje. Pri sve-Canostni pojedini so bile izrečene napit-nice. Časopisi, med njimi »Tribuna«, Uea Nazionale, in »Corriere della Sera pa so se podvizali z računom, ki ga •odajajo ruskim gostom, nujno jih opozarjajoč na italijanski vojni položaj in potrebo, da poseže vmes ruska armada in e žrtvuje, kakor so se Italijani žrtvovali v prid zaveznikom in so se pripravljeni žrtvovati tudi v bodoče. Mlio uradno poročilo. BEROLIN, 3. (Kor.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. junija 1916. Zapadno bojišče. — Včeraj popoldne so virteuberški polki z naskokom zavzeli gričevje jugovzhodno Zillebeke 'higovzhodno Vperna) in za njim ležeče »ugieške postojanke. Ujeli so enega lahko ranjenega generala, enega polkovnika in 13 drugih častnikov, ter 350 neranjenih in ! • 6S ranjeni«! Angležev. Število ujetnikov j ie majhno, ker ie imel branitelj izredno isžke krvave izgube ter je poleg tega del Popadke pobegnil iz postojanke in ga je mogel ustaviti le naš ogenj. Ponoči zadavljene protinapade smo odbili z lahkoto. Severno Arrasa in v okolišu Alberta ie trajiJ artiljerijski boj. V kampanji južno ftii>onta so naši poizvedovalni oddelki pri nekem majhnem podjetju ujeli 200 Francozov. Zapadno Moze smo obstreljevali1 ovražne baterije in utrdbene naprave z vidnim uspehom. Vzhodno Moze so bili Francozi ponovno poraženi. V jutranjih urah smo odbili močan napad na na&e no-vopridobljene postojanke jugozapadno Cailletskega gozda. Dalje proti zapadu so včeraj na robu jugozapadno Vauxa Francozi s Šestkiatnim naskokom poizkušali vdreti v naše jarke. Vsi naskoki so se izjalovili ob najtežjih sovražnih izgubah. V okolišu jugovzhodno Vauxa se vrše srditi, za nas ugodni boji. Na vzhodnem pobočju pomoškega gričevja smo z naskokom vzeli močno utrjeno vas Damloup. Zajeli smo 520 neranjenih Francozov, med njimi 18 častnikov, in več strojnih pušek. Drugi ujetniki so, ko smo jih odvajali v Dieppe, zašli v težek ogenj sovražnih baterij. — Poljska artiljerija Je nad Vauxom sestrelila Farmanov dvokrovnik. V včerajšnjem dnevnem poročilu omenjeni,zapadno Mor-chingena sestreljeni francoski dvokrovnik je četrti, kar jih je sestrelil poročnik Hohn-dorf. Vzhodno in balkansko bojišče. IzvzemŠi boje med patruljami nič dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Velika pomorsko bitka. Hemiko poročilo o pomorski Bitki. BEROLIN, 2. (Kor.) V dopolnilo poročila načelnika mornariškega admiralnega štaba se še poroča WoIffovemu uradu s pristojne strani: V skageraški pomorski bitki so bile udeležene na naši strani pod poveljništvom načelnika brodovja, pod-admirala Scheera: naše visokomorsko brodovje s svojimi velikimi bojnimi ladjami, starejše linijske ladje in bojne kri-žarke, nadalje vse naše v Severnem morju se nahajajoče lahke bojne sile ter flotiljc torpedovk in podvodnikov. Na sovražni strani nam je stal nasproti največji del angleškega modernega bojnega brodovja. Poveljnik poizvedovalnih boj-nil sil je bil podadmiral Hipper. Lete bojne sile so se okoli 5 popoldne prve spopadle s sovražnimi bojnimi križarkami, in zaporedno je nato posegla vmes tudi obojestranska glavna moč. Bitka po dnevi tekom katere so naše torpedovke večkrat, ena naših flotilj sama trikrat, imele priliko, da so uspešno posegale vmes. je trajala nekako do 9 zvečer. V tej bitki ie izgubil sovražnik veliko bojno ladjo Warspite«, bojno križarko »Queen Mary . eno oklopno križarko, dozdevno > Achillesovega« razreda, in več rušilcev. Po noči so se z obeh strani vršili srditi napadi torpedovk in boji med križarkami, v katerih so zapadle ostale javljene ladje. Med drugimi je nemška čelna ladja uničila šest angleških modernih rušijcev. Vsa doslej došla poročila udeleženih nemških bojnih sil se strinjajo v ugotavljanju hrabrosti, ki jo je kazal sovraž-nik v skoraj nepretrganem dvanajstur-nein boju. Izguba križarke »Frauenlob« se mora smatrati za končno ugotovljeno. Ladja se je najbrž v noči od 31. majnika na 1. junija potopila tekom delnega boja. Visokomorskih torpedovk se ni vrnilo pet; velik del posadke pa je rešen. Vkljub vremenskim razmeram tekom obeh bojnih dni, ki so bile neugodne za zračno opazovanje, so mornariški zrakoplovi in letala z opazovanjem in sporočanjem bistveno pripomogli k uspehu naših visokomorskih bojnih sil. BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Da se že takoj iz početka preprečijo bajke, se ugotavlja ponovno, da so se v bitki pri Skageraku 31. majnika nahajale nemške visokomorske bojne sile v boju z vsevkupnim modernim angleš-škim brodovjem. K dosedanjim objavam je treba dodati, da ste bili po uradnih angleških poročilih uničeni še bojna kri-žarka »Invincible« in oklopna križarka »Warrior«. Pri nas so morali razstreliti malo križarko »Elbing«, ki je v noči od 31. majnika na 1. junija zadela ob drugo nemško vojno ladjo in je bila težko poškodovana. Posadko so rešile torpedovke, izvzeinši poveljnika, dva častnika in IS mož, ki so zaradi razstrelbe ostali na krovu. Lete je, kakor se poroča iz Nizozemske, neki vlačilec pripeljal v Ymui-den in jih izkrcal tam. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. Mala križarka »Elbing«, ki je ni v najnovejših seznamih, spada najbrž v isti razred kot tudi potopljena križarka »VViesbaden«, namreč »nadomestek He-le«. torej 5600 ton in 28 pomorskih milj hitrosti. Angleiko uradno poročilo. LONDON, 2. (Uradno. — Kor.) Admiral i te ta naznanja: V pomorski bitki so se potopile naslednje ladje: »Oueen Mary«, »lndefatigable«, »Invincible«, »Defence«, »Black Prince«. »Turbulent«, »Tippe-rary«, »Fortune«, »Sparrowhawk« in »Ardent«. Druge ladje se še pogrešajo. LONDON, 2. (Kor.) V nekem sporočilu admiralitete se poleg že z angleške strani priznanih izgub še javlja, da je posadka morala zapustiti oklopno križarko »Warrior«, ki je postala nesposobna za boj in jo je odvlekla druga ladja. Nadalje o šestih nadaljnih rušilcih torpedovk ni dospela nobena vest. Potopila pa se ni nobena angleška bojna ladja in nobena lahka križarka. LONDON, 2. (Kor.) Admiraliteta javlja: 31. majnika se ie vjvišini jutlandske obali razvila pomorska M tka. Angleške ladje, ki so zašle v boj, so bile: brodovje bojnih križark, nekaj križark in lahkih križark, katere so podpirale štiri hitre bojne ladje. Med temi ladjami so izgube težke. Nemškemu bojnemu brodovju je pomagalo vreme s slabim razgledom. Izogibalo se je daljšemu boju z našimi glavnimi silami. Kmalu potem, ko so se le-te pojavile na bojišču, se je sovražnik vrnil v pristanišča, a so mu prej naše bojne ladje zadale težke izgube. Bolna križarka »Queen Mary«, »lndefatigable« in » Invincible« ter križarki »Defence« in »Blank Prince« so se potopile. »Warr?or«, ki je postala nesposobna za boj, je morala posadka zapustiti, potem ko ga je odvlekla druga ladja. Nadalje se javlja, da so izgubljeni rušilci »Tlperrary«, »Tur-bulent«, »Fortune«, »Sparowhawk« in »Ardent«. O šestih drugih še ni dospelo nobeno poročilo. Potopila se ni nobena angleška bojna ladja in nobena lahka križarka. Sovražnikove izgube so resne. Najmanj ena bojna križarka te bila uničena in ena težko poškodovana. Poroča se. da so naši rušilci tekom noči potopili eno bojno ladjo. Dve lahki križarki, ki ste postali nesposobni za boj, ste se najbrž potopili. Število rušilcev, s katerimi je sovražnik razpolagal, se ne more določiti natančno, biti pa je moralo brez-dvomno veliko. LONDON, 2. (Kor.) Admiraliteta sporoča: Izgubili smo vseh skupaj osem rušilcev. Sovražna bojna ladja razreda »Kai-ser« je pri napadu angleških rušilcev zletela v zrak. Javlja se, da je bil potopljen še en dreadnought razreda »Kateer«. Od treh bojnih križark, Od katerih je bil najbrž eden »Derfflinger«, drugi pa »Liit-zow«, je eden zletel v zrak. Opazilo se je, da je neka druga križarka. ki jo je naše bojno brodovje zapletio v boi, postala nesposobna za bol in se ustavila. Potopila se je ena nemška lahka križarka in šest nemških rušilcev. Najmanj dve nadaljni lahki nemški križarki ste, kakor se je o-pazilo, postali nesposobni za boj. Na treh drugih nemških bolnih ladjah so se ponovno opaziti zadetki. Končno ie bil zadet en nemški podvodnik. (Pripomba Wolffo-vega urada: Uradna objava nemškega admiralskega štaba kaže, da je trditev angleške admiralitete neresnična.) * * Bojna križarka »Invincible«, 17.250 ton, je bila zgrajena leta 1907., dolga 171 m, široka 24, se potaplja T9 m. Oklop: 178 do 305 mm. Oborožitev: 8 topov po 30*5 cm, 16 po 10'5 cm, 5 mitraljez, 3 cevi za lansiranje podvodnikov. Stroji 43.700 konjskih sil, hitrost 27 pomorskih milj, v miru 730 mož posadke. - Križarka »Defence«, 14.600 ton, zgrajena leta 1907., 147 m dolga, 23 široka, se potaplja T9 m. Oklop 152 do 305 mm. Oborožitev: 4 topovi po 23'5 cm. 10 po 19*5 cm, 14 po 7*6 cm, 2 lahka topova, 5 cevi za lansiranje torpedov. Stroji 27.900 konjskih sil, hitrost 23 pomorskih milj, moštva v miru 756. Križarka »Black Prince«, 13.500 ton, splavljena leta 1904., 146 m dolga, 22 široka, se potaplja 8*4 m. Oklop 152 do 254 mm. Oborožitev: 6 topov po 23*5 cm, 10 po 15'5 cm, 20 po 47 cm, 2 lahka topova, 4 mitraljeze, 3 cevi za lansiranje torpedov. Stroji 23.900 konjskih sil, hitrost 23 pomorskih milj, moštva v miru 704. Rušilec »Tipperary«. 1850 ton, splavljen leta 1914., dolg 98 m, širok 9'9 m, se potaplja 3'4 in. Oborožitev: 6 topov po 10*4 cm, 4 mitraljeze, 3 cevi za lansiranje torpedov. Stroji 29.000 konjskih sil, hitrost 31 pomorskih milj, moštvo v miru 150. Ladja se je zgradila na Angleškem na račun chilenske vlade in se je imenovala »Almirante Riveros«. Ob izbruhu vojne jo je s tremi drugimi enakimi zasegla Angleška. Rušilec »Fortune«. 952 ton, splavljen leta 1913., dolg 80 m, širok 8'2, se' potaplja 2'8 m. Oborožitev: 3 topovi po 10 cm 2 cevi za lansiranje torpedov. Stroji 25.000 konjskih sil, hitrost 30 pomorskih milj, moštva v miru 100. Križarka »Warrior«, 13.550 ton, »Achil-lesov« razred, splavljena leta 1905., dolga 146 m, široka 22, se potaplja 8'4 m. Oklop- 152 do 305 mm. Oborožitev: 6 topov po 23'5 cm, 4 po 19'5 cm, 24 po 4*7 cm, 2 lahka topa, 4 mitraljeze, 3 cevi za lansiranje torpedov. Stroji 23.700 konjskih sil, hitrost 22 pomorskih milj, moštva v miru 704. Najnovejši naš mornariški almanah označa to ladjo za potopljeno, kar pa, kakor kaže poročilo angleške admiralitete, ne odgovarja dejstvu. Rušilec » Sparro wha w k «, 935 ton, zgrajen leta 1913., dolg 80, širok 8*2 m, potaplja se 2*8 m. Oborožitev kakor ^Fortune«. Stroji 25.750, ostalo kot »Fortune«. Rušilec »Ardent«, 930 ton. stroji 24.000 konjskih sil, hitrošt 29 pomorskih milj, ostalo kot »Fortune«. Uradno angleško poročilo se v toliko razlikuje od nemškega uradnega poročila, da navaja pet potopljenih angleških križark, dočim je nemško uradno poročilo navedlo samo štiri velike križarke in eno malo, zato pa tudi naddreadnought »Warspite«, ki ga angleško poročilo ne omenja. Nemško poročilo je omenjalo dve križarki »Achillesovega« razreda. Najbolj podobna razredu je križarka »Black Prince«, ki jo omenja angleško poročilo, posebno glede velikosti, hitrosti in moštva, dočim pa je oborožitev nekoliko različna. Majhna razlika je tudi med križarko »Defence« in »Achillesovim« razredom. Tako bi bili torej te dve križarki oni, ki jih je nemško poročilo prištevalo temu razredu. Ker se glede velikih bojnih križark »Queen Mary« in »lndefatigable« skladate obe poročili, je mogoče, da so nemški opazovalci zame-nili veliko križarko »Invincible« z oklop-nico »VVaspite«. Razlika v obeh poročilih je tudi glede rušilcev. »Turbulenta« na-vajete obe, a »Nestorja« in »Alcastra« ne imenuje angleško poročilo, pač pa zato štiri druge rušilce. Ker obe poročili pravite, da se vse ladje še niso vrnile, je skoraj gotovo, da pridejo še poročila o nadaljnih izgubah. ft C t Razred nemških linijskih ladij (dread-noughtov) »Kalser« šteje pet ladij: »Kai-serin«, »Konig Albert«, »Prinz Regent Luitpotd«, »Kaiser«, »Friedrich der Grosse«. Splavljene so bile v letih 1911. in 1912., imajo po 24.700 ton, so dolge 172, široke 29 in se potapljajo 8*3 m. Oklop do 380 mm. Oborožitev: 10 topov po 30*5 *:m, 14 po 15 cm, 12 po 8*8 cm, 2 mitraljezi in 5 cevi za lansiranje torpedov. — Stroji imajo 28.000 konjskih sil, hitrost 21 do 23 pomorskih milj. moštva v mirnem času 1088. Oklopni križarki »Derfflinger« in »Ltit-zo\v« ste bili splavljeni leta 1913. Prva ima 26.600, druga pa 28.000 ton. Prva je dolga 210 m, široka 29 in se potaplja 8*3 m, druga pa je dolga 213 m, široka 29'2 m in se potaplja 8'2 m. Oklop do 254 mm. Oborožitev: 8 topov po 30.5 cm. 12 po 15 cm, 12 po 8'8 cm, 4 cevi za lansiranje torpedov. »Derfflinger« ima poleg tega še 2 mitraljezi. Stroji pri »Derfflingerju« imajo 63.000 konjskih sil, pri »Liitzowem« 100.000, hitrost prvega 27, drugega 28 pomorskih milj, posadka v miru na prvem 1125, na drugem 1100 mož. Izgube v pomorski bitki. BEROLIN, 3. (Kor.) »Lokalanzeiger« je zračunal skupne nemške izgube v pomorski bitki na 23.056, angleške pa na 133.210 ton. »Berliner Tageblatt« je zračunal nemške izgube velikih bojnih ladij na 13.200, angleške pa na 102.980 ton. Angleške izgube ne tvore odločilnega faktorja, pač pa občuten udarec. Zunanje vesti o pomorski bitki. KODANJ, 2. (Kor.) Posadka danskega parnika »Fjorda« poroča, da je bila v Severnem morju priča pomorskega boja med nemškimi in angleškimi bojnimi ladjami. Parnik ste v sredo popoldne ob 4, kakih 30 do 35 milj od Eiandstholma, ustavili dve angleški torpedovki. Krmilar parnika je odšel z ladijskimi papirji na krov angleških ladij. Tisti trenutek so se pojavile na obzorju mogočne nemške vojne ladje. Angleški torpedovki ste se pripravili za boj, dočim se je krmilar vrnil na parnik. Nemško brodovje, ki je sedaj odkrilo Angleže, se je približalo s polnim parom. Obstajalo je iz sedmerih linijskih ladij, več križark, dvajset torpedovk. Nemške ladje so pričele srdito obstreljevati Angleže, ki so se v polni vožnji umeknili proti severu, zasledovani in obstreljevani po zasledujočem jih nemškem brodovju. Streljanje je utihnilo nekaj časa, a se je po 5. uri zopet pričelo z enako silovitostjo in se je čulo potem do 9 zvečer. V bližini Skagena je parnik Fjord srečal dva zeppelinovca, ki sta v polni vožnji hitela na bojišče. Po poročilu lista »Politiken« iz Kristijanije sta pripovedovala kapitan in krmilar v Sta-vanger dospelega norveškega parnika > Ulrika«, da se je ob norveški obali v bližini Stavangera čulo streljanje do 10 ponoči. V četrtek zjutraj je parnik videl dve angleški križarki, ki ste pluli v jugovzhodni smeri in ste streljali s svojimi težkimi in lahkimi topovi. Boreči se ladji ste vozili naravnost besno. Po doslih vesteh se je pomorska bitka vršila najbrž dvajset pomorskih milj jugozapadno Stavangera. ESBERJERG, 2. (Kor.) Tukajšnji ribiči ki so se danes vrnili semkaj, so bih, kakor poroča »Esberjerg Avis«, včeraj zjutraj priče zadnjega deia velike pomorske bitke. V sredo zvečer so videli kakih devetdeset ladij štejoče brodovje, vozeče v severni smeri. V četrtek zjutraj je bilo število ladij še znatno večje. Proti 2 popoldne so slišali močan topovski ogenj. Besni boj, v katerem so nemške in angleške ladje križarile pomešane med seboj, se ie pomikal proti jugu. Ribiči so videli, kako se je potopila neka križar- ka. Na mestu, kjer se je potopila ladja, so videli pozneje tri prazne rešilne čolne. CURIH, 2. (Kor.) »Neue Ziiricher Nach-richten« pišejo: Dan 31. majnika bo ozirom na politične posledice edeti glasnih datumov v zgodovini svetovne vojne. Pri Skageraku je bil pomorski monopol Angleške zlomljen in je bila dosedanja kraljica morja vržena s prestola. KODANJ, 3. (Kor.) V »National Tiden-de« pripoveduje neki danski ladijski kapitan, da je videl brodovje 70 do 80 la^ dijskih enot, ki je prihajalo od zapada irt potem hipoma krenilo proti jugu. Neposredno nato se je zapletlo v boj. Nemškega brodovja kapitan ni videl, toda kro-« glje so padale komaj dve milji od njegove ladje. Zdelo se je, da je bila zadeta ena angleška bojna ladja, najbrž poveljniška ladja. S krova je švignil plamen kvišku. Ladja pa se ni potopila in se je za nekaj časa umeknila iz strelne črte. Zeppelinovca v sredo ni bilo videti, pač pa je ob 5 popoldne opazil kapitan angleško povodno letalo, ki se je spustilo na morje in počakalo prihoda angleškega brodovja, ki ga je vzelo na krov. Rešenci iz pomorske bitke. HAAG, 2. (Kor.) Korespondenčni urad doznava: Popoldne je dospel v Ymuiden ribiški parnik »Ymuiden 122« s petnajstimi nemškimi mornarji, ki jih je naše! v Severnem morju. Med njimi so se nahajali en kapitan in dva pomorska poročnika. Dospel je tjakaj tudi en angleški ranjenec. Čestitka našega ministra zunanjih stvari. DUNAJ, 3. (Kor.) Minister zunanjih stvari, baron Burian, je 2. t. m. poslal državnemu kancelarju naslednjo brzojavko: »Prosim Vašo ekscelenco, da povodom sijajne zmage, ki jo je nemško brodovje priborilo z mogočnim udarcem proti močnejim pomorskim bojnim silam, sprejmite moje radostne in najiskrenejše čestitke ter izraz mojega občudovanja. — Burian.« — Državni kancclar Bethmann Holhveg je odgovoril: »Iz srca se zahvaljujem Vaši ekscelenci na dobrotnih čestitkah k najnovejšemu slavnomu činu nemške mornarice, ki je ves nemški narod navdal s ponosom in radostjo. Bog daj obrambi našth zveznih držav nadaljnih zrnag na suhem in na morju!« Skageraška pomorska biika pri Visu. bitka KOLIN, 2. (Kor.) »Kolnische Zeitung« piše: Zmaga 31. majnika se more vzpo-/ejati zmagi zvestega zaveznika v bitki pri Visu. Razbila je ošabno samoprev-zetje Angleške. S krvavimi črkami se je ta nauk vpisal otoškemu narodu; v tem je svetovno, zgodovinski pomen 31. majnika. _ Asquith o angleški armadi. ROTTERDAM, 2. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« javlja iz Londona: Churchill je včeraj obnovil napad na vojni urad, kateremu je očital, da ne izrablja primerno moštva, ki mu je na razpolago. Od šestih mož, ki se odvzemajo narodu, prihaja največ po eden poraben v strelski jarek. Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da so izkustva v tej vojni dokazala, da mora imeti armada večje rezerve za fronto kot pa v prejšnjih vojnah. Kar se tiče čet na Angleškem samem, je dežela v posebnem položaju. Dasiravno ne verjame, da bi se hotelo vdreti v deželo, se je vendar treba zavarovati proti taKi možnosti. Vlada ne more samovoljno zm: žaH efektivne moči za službo v deželi, M so "jo vojaške oblasti določile kot absoluten minimum. Asguith je še sporočil, da so se v zadnjem času zelo zmanjšali štabi na Angleškem. Novi belgijski poklici. ROTTERDAM, 2. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« javlja iz Le Havra i trn.: Belgijska vlada je sklenila, da Belgijce v starosti od 18. do 40. leta, ki se nahajajo v inozemstvu ah v nezasedenih ozemljih in so sposobni za v? as ko službo, ali uvrsti v armado ah pa jih zaposlipri industrijah, ki delajo za narodno obrambo. Holandske ladje v angleški službi. ROTTERDAM, 3. (Kor.) »Nieu\ve Rotterdamsche Courant« javlja, da bodo v bodoče vsi v New York in pristanisca iužno od New Yorka namenjeni nizozem-. ski parniki. ki vozijo z balastom, iz-vzemši reservoarne ladje, jemali premog za kurjavo na Angleškem in se bod(5 zavezali, da bodo vozili premog in druge tovore v angleške premogovne postaje. Učinki angleške blokade. LONDON, 2. (Kor.) Reuterjev urad je od avtoritativne strani prejel naslednje poročilo o učinku blokade: Blokada je Nemčijo, kar se tiče njenih severnih meja, brez dvoma trdno zadrgnila. V Sre^ dozemskem morju pa nekaj poti očivid-t no ni pod kontrolo angleškega brodovja. Kjer le-to izvaja blokado, se blokada vzdržuje strogo. Ne prepušča se nobena ladja s kontrabandom v sumljive kraje. Jasno je, da se ne zadržavajo vse ladje, ki se preiščejo, ker se pri marsikateri la.-. Strun ti. .EDINOST41 Stev. 155. V Trstu, dne .4 junija 1916. d)i ugotovi, da nima koutrcbanda na krovu. druge pa se pripravijo, da izkrcajo kontreband. preden nadaljujejo vožnjo. V drugih slučaiih pa se, kar ie tehničnega komrebaiida, more tudi. če nanese slučaj tako. dopustiti uvoz v nevtralne dežele, će se brezdvomno dobro jamči za to. da je dotično blago določeno za rabo in porabo kake nevtralne dežele. Kako drugo postopanje kot omenjeno pri izvajanju blokade za vlado ne prihaja v poštev. Vsako drugačno postopanje bi bilo res mnenje, kakor bi ga ne mogli zagovarjati uiti zavežniki niti nevtralne dežele. S taršHlh m\ll CARIGRAD, 2. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Dospela ni nobena pomembna vest. Kavkaska fronta. — Na desnem krilu nič izprememb. V središču smo zasedli kraj Baš kej in severno in vzhodno odtod ležeče vrhove (50 km jugovzhodno Mamahatuma) ter v Majranskem gorovju 4ežeči vrh 2650 (16 km severovzhodno Mamahatuma). Na levem krilu so naši poizvedovalni oddelki potolkli močne sovražne poizvedovalne oddelke. Vzhodno otoka Sama je naša artiljerija obstreljevala sovražni motorni čoln, ki je vlekel barkaso. Barkasa se je potopila in motorni čoln je pobegnil težko po&ko-'Jovan. Naša letala so 29. raajnika uspešno napadla v Rumani pri sueškem prekopu se nahajajoče sovražno taborišče, kjer so z bombami in ognjem strojnih pušek uapra-\ ila sovražniku znatno škodo na ljudeh in živalih.__ Heblka proti Zeđlnjenlm državom. WASHINGTON, 2. (Reuter. — Kor.) Javlja se, da zadnja metaikanska nota dvomi o dobri veri Zedinjenih držav ob odposlatvi čet v Mehiko, da grozi z oboroženim odporom, če se čete ne umaknejo, in da se glasi zelo bojevito, da bi vplivala v lastni deželi. Zato se izjavlja, da so amerikanske čete brez privoljenja Mehike prekoračile mehikansko mejo, da bi zasledile Villo. Mehika samo zato ne smatra tega dejstva za vdor. ker so izjavile Zedinjene države, da so napačno u mele stališče Mehike. Pozneje, po napadu na Člen Springs, se je meja prekoračila zopet. Dasiravno se je trdilo, da se je zgodilo to z dovoljenjem mehikanske-. ga konzula, se more stvar smatrati edino le za vdor v Mehiko. Nota zahteva takojšnjo odpotegnitev čet Zedinjenih držav in zahteva, naj Zedinjene države nehajo z ekspediciiami v Mehiko. V noti se( nadalje izjavlja, da bo Mehika, ko je natančno začrtala svoje staLšče, prisiljena, braniti se proti vsem amerikanskim četam. ki" se nahajajo na njenem ozemlju. Nota pravi o oddelkih čet, ki so bili od-j poslani v svrho zasledovanja Ville, da so internirani v državi Chihuahua. in zah-j teva, da se odpotegnejo. Nota zahteva končno določno izjavo o dejanskih amerikanskih načrtih nasproti Mehiki. — Z merodajne strani se izjavlja, da se amerikanske čete ne umaknejo iz Mehike, dokler Carranza ne dokaže, da more va-rovati amerikansko mejo. Amerika naj- j brž v tem smislu odgovori na Carran-zevo noto. ___ Obsedno stanje na Grikem. PARIZ. 31. (Kor.) Listi doznava jo iz Aten: Kakor poroča list xKairi«, se je baje vlada odločila, da proglasi obsedno stanje in pri glasovanju v zbornici o novih izjavah, ki jih poda o zaseden ju utrdbe Rupel, stavi vprašanje zaupanja. Ve-nizelovski listi ljuto napadajo Skuludisa in mu očitajo, da se namerava ob času, ki se mu bo zdel primeren, postaviti na stran osrednjih vlasti proti zaveznikom. Grška zopet v škripcih. BEROLIN, 3. (Kor.) Zastopnik Wo1f-fovega urada poroča iz Aten: Včeraj so poslaniki četverozaveze drug za drugim posetili ministrskega predsednika Skuludisa. Poudarjali so, kako živahen vtis so napravile na njihove vlade podrobnosti zasedenja utrdbe Rupel, in so nainiga-vali, da vojaške oblasti zaveznikov ukrenejo vse, kar bi bilo potrebno vsled novega položaja, ki je nastal vsled zasede-nja utrdbe Rupel po Nemcih in Bolgarih. V svrho izpodbitja trditve venizelovske-ga časopisja, da je prepustitev utrdbe Rupel kršenje dobrohotne nevtralnosti Grške napram ententi, objavljajo vladni listi poluradno izjavo, da je grška vlada, vztrajajoč v svoji nevtralni politiki, pri- PODLISTEK V kraljestvu palčkov. izpolnjujoč dano obljubo, podajamo v naslednjem kratko vsebino bajke, ki jo ^anes uprizore otroci CM šol v Narodnem domu. Kraj dejanja je podzemska jama, kjer prebiva mogočni kralj tisočerih in tisočerih palčkov. I. dejanje. Ko vzide luna, se prebude palčki in za-pojo himno palčkov. KraJj se dolgočasi. \ ozadju se prikažejo vile, ki hočejo -razvedriti kralja s plesom in petjem. V tem pripelje vratar h kralju deklico, ki se je zgubila v gozdu. Kralju je všeč nežni otrok, zato sklene, da postane njegova kraljica. A Anica — tako je deklici ime — se hoče vrniti k svoji mamici. Kralj, ki ne ve, kaj je mamica, vpraša, kdo je to. Deklica mu ne zna drugega povedati, nego to, da mamica je mamica, velika in dobra. pustilazasedenje utrdbe Rupel po Nemcih in Bolgarih, ko si je s strani Nemčije in njenih zaveznikov zagotovila jamstva, | kakor jih je za zasedenje grških tal dala tudi ententa. Nasprotne trditve ne odgo-; varjajo dejstvom. 1 AMSTERDAM, 2. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, se listu »Times« poroča iz Aten. da Skuludis smatra zasedenje utrdbe Rupel iz defenzivnih razlogov za neizogibno posledico zavezniške ekspedicije v Solun. Če bi se zasedenje ne bilo dovolilo, bi bilo to nenevtralno stališče. ki bi bilo izpostavite Grško nevarnosti voine. Mirovno vprašanje. NEW YORK, 2. (Kor.> \Volffov urad poroča: Neka vest lista »Evening Post« iz Washingtona pravi: Sobotni govor predsednika \Vilsona je bil prvi korak skrbno sestavljenega programa, s katerim upa Wilson, da Zedinjene države morda dosežejo konec vojne. Njegov pregled evropskega položaja v zvezi z bližnjo in dalnjo bodočnostjo vseh držav dovaja \ViIsona do zaključka, da Zedinjene države zaradi svoje velike gospodarske in moralne moči ne smejo ostati še dalje križemrok in da morajo v bodoče skušati spraviti vojujoče se države. Mornariška predloga v Ameriki sprejeta. VVASMINGTON, 2. (Reuter. — Kor.) Dopolnjevalna mornariška predloga, ki določa zgradbo 5 bojnih križark, 4 poizvedovalnih križark. 10 rušilcev, 50 pod-vodnikov in 130 aeroplanov, je bila sprejeta v zastopniški zbornici. Pariška gospodarska konferenca odgodena. PARIZ, 2. (Kor.) Domnevno oboljenje angleškega trgovinskega ministra Run-cimana in druge okoliščine so bile povod, da se je oficijelna pariška gospodarska konferenca odgodila od 5. na 14. junija. PedallSanJe oprvsfitve do 30. junija vola-ike služk oproifenU poljedelcev. DUNAJ, 3. (Kor.) Vojn! minister je na prošnjo poljedelskega ministrstva odredil podaljšanje oprostitve vsaj do 30. junija vojaške službe oproščenih poljedelcev, voditeljev poljedelskih gospodarstev in poljedelskih uradnikov do 30. septembri t L Konec Šolskega leta ni srtfnBh Moli DUNAJ, 3, (Kor.) Naučni minister je odredil, da naj se na srednjih šolah, dekliških licejih, moških in ženskih učiteljiščih ter na trgovskih in navtičnih šolah, na katerih naj bi se po„ obstoječih predpisih zaključil pouk 6. julija t. I., zaradi sedanjih izrednih razmer pouk zaključi že v sredo, 28. junija in tudi raz-dele izpričevala. Na ljudskih šolah ostane zasedaj v veljavi zaključek Šolskega leta ob normalnih rokih in tudi semkaj spadajoče oprostitve šolskega pouka. Nadvojvoda Evgen častni doktor. DUNAJ, 3. (Kor.) Profesorski zbor visoke šole za poljedelstvo je s cesarjevim dovoljenjem podelilo generalnemu polkovniku nadvojvodi Evgenu častni doktorat poljedelstva. Hrvatski sabor. ZAGREB, 3. (Kor.) Kakor poroča uradni list, je hrvatski sabor s kraljevim reskriptom zopet sklican na 14. junija 1916. S soške fronte. Našemu Čitateljstvu že znana vojna poročevalka Alice Schalek opisuje tako-Ie svoje nadaljne doživljaje na soški fronti: Korak za korakom sem si ogledala soško fronto v goriškem odseku in sem posetila rojne črte in opazovalce na Sa-botinu, Sveti Gori, Oslavju in Podgorskem vrhu. Sedaj grem nekoliko dalje proti jugu, k sosednji diviziji, k honve-dom na doberdobski planoti. Tik pred odhodom iz Gorice pa se je še dogodila velika senzacija, polom laškega zrakoplova — »dirigibile numero tre.« Zjutraj ob petih je sovražni zrakoplov počasi plul preko naših črt,' oči vidno že težko poškodovan, kot umirajoč orel. Nizko, komaj 400 metrov visoko, je še vršel v zraku in je z zadnjimi močmi hropel tja proti oni strani, da bi se rešil. Že je videl svoje lastne postojanke, tedaj pa je zažarela jutranja zarja in naši topovi so imeli dober cilj. Strašno in lepo obenem je baje bilo,; da je jemalo sapo prijatelju in sovražniku. Vse baterije obeh sosednjih divizij, go- riške in doberdobske, so ga obstreljevale istočasno, vsa naša letala so kot jastrebi krožila okoli zrakoplova, ragljajoč s strojnimi puškami, vsako seveda v največji nevarnosti, da ga zadene strel lastnih topov. Kar se dvigne hipoma ognjen steber naravnost proti nebu, steber dima pa je šinil proti zemlji — ta strahoviti prizor se še sedaj zrcali v očeh pripovedovalcev. Potem pa oni grozni padec. In to ^vse tekom ene minute. Siirjc častniki so ležali mrtvi okoli razbitega kupa železia. iz katerega so izvlekli še dva popolnoma ožgana mrliča. V žepih so jim našli zlato, amerikansko, agleško. francosko. Dokaz, kako pozem-ski plačuje ententa gospe Italiji njeno ljubezen. Našli so tudi izborne črteže našega letališča, v katerih je bila zarisana vsaka izprememba v namestitvi hangarja, in veliko natančnih načrtov našega vojnega ozemlja. Tragično je pač, da ono. kar nosi Človek pri sebi, večinoma ostane nedotaknjeno tudi ob najgrozovitejši smrti lastnika. Najgloblji vtisk pa je naprav-Ijalo na gledalca, da je bil na zrakoplovu nemški motor, in da je povsod bilo videti zaznambe: D. R. P. Častnike so pokopali z vojaškimi častmi, ravno tako kot so tudi na oni strani naše padle letalce vedno pokopavali z vsem spoštovanjem. V nekem italijanskem ilustriranem listu je bila pred kratkim celo slika takega svečanostnega pogreba. Pripoveduje se tudi, da so pri ponesrečencih našli veliko amuletov, pri e-nem samem devet svetinjic s sedmimi svetniškimi podobami. Pri nekera drugem svilnato opasnico z umetniški uvezenim imenom, pač zadnji dar materine roke. Govori se tucH o čudni škatljici z majhnimi kitajskimi možički, ki je tičala v prsnem žepu nekega Častnika. Madžari, ki mi pripovedujejo to, se nekoliko smehljajo. Pravijo, da pri Rusih ni bilo kaj takega. Cadorna javlja o izgubi zrakoplova, da je padlo na tla iz neznanih vzrokov. In vsa italijanska soška armada je videla, kako so ga sestrelili. Javlja, da se je drugo letalo vrnilo nepoškodovano. In v vsej naši armadi ni nihče videl drugega letala. Javlja, da so bombe v Điljah, Mirnu in Bukovici delovale uničujoče. Vozila sem se skozi Bukovico, Miren, Bilje, in niti enemu prebivalcu tamkaj se ni skrivil las in na polju ni bila poškodovana niti ena bilka. (Pripominjamo, da poročevalka piše imena naših krajev: Biglia, Merna, Bucovica, Doberdo, Monte San Michele, Monte Gabriele, Monte Santo, Monte Sabotino itd.). Kaj si tnisli italijanska armada ob takih poročilih? Ali se more z zatrdilom, da je to le v svrho razpoloženja v inozemstvu, potolažiti zaradi morečega občutka, da njeno poveljništvo laže. Samo slabe po! ure potrebuje voz od poveljništva goriške divizije do poveljni-štva doberdobske. Pot ^re mmo cvetočih sadnih vrtev, mimo bujnih zelenjad-nih nasadov, mimo gredic s šparglji in artičokami, redkvicami in špinačo, belo cvetočim grahom in svetlozelenim natič-nim fižolom. Povsod srečavamo visoko obložene vozove v okolici se nahajajo-čih brfgEd. ki so jih provijantni častniki poslali nakupovat na goriški trg. Tik pred večerjo sem dospela k divi-zijskemu poveljništvu in sem takoj tudi j mogla okusiti šparglje, s katerimi se je pričela večerja. Da je človek med Madja-ri, se opazi takoj v okusnosti jedi in tudi v godbi pri jedi. . Nastanjena sem v hiši honvedskega divizijonerja, v vaški Šoli. Ta general, ki od začetka italijanske vojne, z majhnimi presledki, brani Vrh sv. Mihela proti Italijanom, je celo leto prišel le ma-lokedaj iz strelskega dosega. Moja soba je polna duhtečih vrtnic. V rdeče-belo-zelenih papirnatih ovojih stoje vsepovsod po mizah in omarah. In vsak dan jih prihaja več. Skoraj se zdi, kot da bi bilo za vso divizijo neko posebno veselje, da je za to preobilico vrtnic našla hvaležno odjemaJko. Vsa ta divota na mojem oknu bi v mirnem času stala majhno premoženje. Zdi se mi, da so edino le vrtnice, ki so se pocenile zaradi vojne. Mojo sobo v šolskem poslopju mi je odstopila učiteljica, in ker sem jo prosila odpuščanja zaradi nadlegovanja, se je po-smejala zelo. prijazno in rekla: »Ah, kaj, saj je vojna!« Povsod isti odgovor na* nove težave, ki se nalagajo prebivalstvu te dežele. Nihče ne misli na svojo lastno blaginjo, vsakomur je umifNo samopo-sebi, da žrtvuje, žrtvuje In zopet žrtvuje. Dežela se ]e Vdala v to. »Kajtf,« pravi u-citeljTca, »vojna je!« J Vile pojoč pojasnijo kralju, da je mamica ljubezen, sreča in zaklad/Kralj, ki hoče na vsak način pridržati Anico v svojem kraljestvu, ukaže podložnim palčkom, naj mu gredo iskat mamico. Da jim tridnevni rok za iskanje. Palčki, gredo iskat: ljubezen, srečo in zaklad. II. dejanje. Vile prihajajo in prinesejo mladi kraljici kraljevsko obleko. V tem se vrnejo po-slanci-palčki in prineso s seboj, kar so našli za ljubezen, srečo in zaklad. A to ni bila Aničina mamica, po kateri ona vedno hrepeni. Vzlic temu pa hoče kralj, da postane Anica njegova kraljica. Vilam se smili žalujoča deklica, zato pregovarjajo kralja, naj pusti Anico k mamici. Vsled tega jih kralj nemilostno zapodi. Vile pa sklenejo maščevanje. III. dejanje. Vile s svojim čarobnim petjem uspavajo podvojene straže palčkov in izvedejo svoje maščevanje. Kako? To bodemo pa videli danes popoldne pri predstavi. Prima donna. ✓ Iz italijanskega žiy^nja. — Spisal AvffUt Šenoa Počasi je Julija prihajala' k zavesti. Polaščal se je je skrajen obup, iz bleste-čih oči jej ni kanila niti ena solza. Bila je preresna žena, ki jej more počiti srce, ne da bi jej oko zaroselo. Velika je bila njena bol, še večji nje srd. Ako je to resnično, kar je v pismu, ako ni to izmišljotina obrekovalke, potem je Julija vso svojo s-ičo žrtvovala propalici, potem ni druge rešitve zanjo, nego — v smrti. Julija ni storila tega, kar jej je pisala Trapola, ni posegla v Riegov kovček. Ali pa ni morda nedolžen? Ali ne — tega ni verovala več. Sedaj se jej je zasvetilo pred očmi, sedaj si je tolmačila njegovo vedenje: — vse, vse it fa1', da je kriv. Saj toliko okamnelo mu ni srce, da bi ga ne pekla vest, da ne bi obžaloval Julije, — nje, ki jo je toli grešno prevaril. Na divizijsko poveljništvo že tedne sem niso streljali. Dalekosežne italijanske topove, s katerimi so Italijani prej večkrat streljali semkaj, so najbrž uporabili drugje. En sam strel je zadnji teden udaril semkaj, najbrž je »zašel«, in je drevo tik šole s koreninami vred izruval iz zemlje. Vsadili so ga zopet nemudoma tjakaj in sedaj zopet veselo zeleni kot prei. Tudi narava se polagoma navaja vojne. Toda kakor prihaja malo granat, pa je tem- več letalskih bomb, kajti laški letalci prihajajo po večkrat na dan. Včasih že prav zgodaj, okoli šestih, največkrat pa dopoldne in zvečer. Oddaljeni poki obrambnih topov vzbujajo najprej pozornost, to se pravi, mojo, kajti tam, v divizijski pisarni, se pokažejo glave gospodov šele tedaj, ko letalec plava ravno nad nami in šrapnelske krogljice padajo sem doli. Mimogredoči vojaki se niti ne ozirajo v zrak. Pojem »nevarnosti« bo po vojni za tiste, ki so bili na fronti, slonel pač na popolnoma drugi podlagi, kot pa za one, ki so bili doma. Honvedi branijo takoimenovano dober-dobsko planoto že od začetka vojne, iz-vzemši dva meseca, ko so jih nadomestili z drugim vojaštvom. Ta divizija je branila Vrh sv. Mihela v vseh petih soških bitkah. Ob Soči stoje Ogri tik poleg Avstrijcev in vsej fronti poveljuje Hrvat. Vsak stori najbolje, kar more, in je ponosen na svoje žrtve. Skupno delo pa poraja deželi skupne sadove. Takoj prvi dan sem v svrho orijentacije več ur hodila po vrhovih na planoti. Od 5 zjutraj pa do 5 popoldne sem na nogah in sem prehodila le majhen kos o-gromnega bregovja. Najlepši razgled je s Fajtega hriba, in zato so tudi vsi poset-niki fronte zahajali nanj. Italijani so opazili to pogosto gibanje po poti na hrib in so to pot nekaj časa prav pridno obstreljevali. Zato se je hoja na ta hrib omejila in sedaj sme tja gori le tisti, ki ima za to izkaznico. Z nami je hodil nadporočnik, Dunajčan. Vprašal je s porednoradoved-nim obrazom: »In na tiste, ki imajo legitimacijo, pa Italijani ne streljajo?« Razgled s hriba je res neprekosljivo lep. Vendar pa na vrhu ni opazovalca in Italijani tudi ne streljajo semkaj, ker vedo, da na tako daleč vidni točki nihče ne nastavlja opazovalca. Pač pa je opazovalec veliko niže doli, v zaklonišču, ki je varno pred bombami. Pred vhodom je dal divizijonar nabiti napis: »Ne motite opazovalca!« To je bilo zato potrebno, ker so vsi Častniki, ki niso imeli službe, prihajali semkaj k znamenitemu daljnogledu, ki je največji ponos divizije in je tak kot majhen top. Poročnik tam gori pa je zelo žalosten zaradi tega napisa. Toži namreč: »Tu je zelo dolgočasno. Prej sem bil navajen, da sem stal v prvi črti. Sedaj Sem ranjen in so me deli semkaj. Zdi se rni, da sem pravi puščavnik.« Naš poset ga torej ne moti prav čisto nič, posebno ker je danes tiho in mirno »kot v cerkvi.« Vsake pol minute strel — na doberdobski planoti imenujejo to »popoln mir.« Vsak poset znamenitega, večkrat opi-sovanega kraja mi kaže, da vkljub vsem opisom človek vendar nima pravega pojma o stvari. Planota je svoje ime prevzela po vasi Doberdobu šele v vojni, kakor je tudi vrh nad ■ vasjo Podgoro šele soška armada prekrstila v »Podgorski vrh«. Redkokedaj.je v tej vojni kak zbor branil okoliš, ki bi bil tako omejen po naravi. Madžari tiče tu gori kot v ogromni trdnjavi in smatrajo to planoto že skoraj za svojo domovino. Njihovo področje ne sega nikjer čez Sočo, ki odtam, kjer zapušča goriško ravnino, pripada sovražniku. V goriškem odseku pomenja torej Soča bojno geslo, tam ljubijo in branijo reko, tu pa planoto. Vse sani kamen! Kamor se ozre oko, sam kamen. Toliko kamenja kot tu v e-nem dnevu, noben Madžar ni videl doslej v vsem svojem življenju. Pripovedovali so mi značilno dogodbico o nekem debrečinskem kmetu, ki je pisal svoji, ženi, da pride na dopust. Na vsakem debrečinskem dvorišču leži kot največja posebnost in okras^ nepregledne zemlje- — kamen. In oni kmet je pisal svoji ženi, naj spravi ta kamen z njegovega dvorišča, ker noče videti nobenega kamna, da, vsaj nekoliko dni niti enega kamna. Planota pada strmo v Dol. Zdi se kot po podolgem prerezan kržič. Prednji del, prava doberdobska planota, je bojni okoliš, zadnji del se je prej imenoval komen-ska planota. Prednji del se dviga od Dola Obžaloval! A ne ljubil? Morda sta ga zavest in srce nagibala k ljubezni, morda je v zadnji čas trpel muke, tako hude, kakor jih sedaj trpi Julija. Pa da jo ljubi tudi sedaj, ali ni vseeno slepar? Take so bile misli v Julijini duši. Sedaj so se odprla vrata. Riego se je povrnil. Smeje je vstopil v sobo. V roki mu je bila kita prekrasnega cvetja. On — se še smehlja? Julijino srce je ojstro pomrazelo. Grofica je vrtala, bleda, ponosna, veličanstvena. Hkratu je izginil smeh z Riegovih ustnic, cvetje mu je padlo na tla in nemo je stal pred Julijo. »Kaj ti je?« je komaj vprašal Julijo. »Čitaj!« mu je odgovorila prezirno, nudeč mu pismo. Riego le ie vzel, razvil in prečital Ie nekoliko vrste. V obupu je klonil pred mlado gospo. v nagnjeni ploskvi skoraj brez grfčev do najsprednjejšega roba in ta najsprednjei-ši rob se imenuje Vrh sv. Mihela, ki leži pred Italijani kot na mizo položena stisnjena pest. Planota ie zelo podobna položeni pesti: Dol pomenja zapestje in se dviga do štirih ostro se odražajočih členkov, štirih kop Vrha sv. Mihela. Palec tvore tudi znamenite soške postojanke ob njegovem boku. Prsti, ki segajo po njegovem severnem pobočju, kjer se dan-zadnem razbija cvet italijanske armade, se odtod ne vidijo. Toda čez rob planote se vidi na jugu morje do Gradeža in na severu vse mesto Gorica. Yidijo.se tržiške ladjedelnice, ki jih pravkar razstreljuje naš veliki moznar. Z velikim daljnogledom se vidi, kako se dim ladij meša z dimom granat. Potem gre pogled preko nezavzetnega Kosičevega vrha in selškega vrha, za katerega se vrše hudi boji, tja proti Vidmu in Krminu. sedežu italijanskega ar-madnega poveljnika. Ceste v tem mestu se zde tako blizu* da bi jih človek prijemal. Zelo razburjena sem. »Ta promet! Ti tovorni avtomobili! Vozovi! Ljudje! In toliko Lahov na soškem mostu! Ali ne streljate nanje? Italijani vendar tudi vedno obstreljujejo Gorico!« Opazovalec se je posmehljal: »Že zdavnaj smo se odvadili tega. Ce bi streljali na vsak voz, bi ne imeli nobene granate več. In poleg tega bi ne koristilo nič. Prvi strel zadene redkokedaj in oni tam se zakrivajo toliko časa. da prenehamo zopet. Venomer vendar ne moremo streljati. Ce nehamo streljati, pa gre stvar tam zopet dalje. Čuden pojav v tej vojni je namreč, da se z artiljerijo ne da zapreti promet. Niti Italijani, ki znajo vso svojo municijo postreljati na enega samega nasprotnika in ki bi nas z vso močjo radi pregnali odtod, nam niso mogli prerezati naših dovoznih potov. Sedaj tudi oni polagoma opuščajo streljanje na posameznike. Kaj mislite, da vas italijanski opazovalec na Monte Fortinu ni videl, ko ste šli tu gori, in vas ne bo videl, ko se boste vračali? Marsikedaj si tamkaj dovoljujejo šalo, da streljajo na manjše kretnje, samo da vidijo, kako ljudje skačejo v stran ali padajo. Splošno pa se zdi sedaj tudi njim granata že več vredna kot pa posamezen pešec. Med črešnjami, polnimi zrelega sadu. stopamo po obdelanih dolinah, mimo rezervnih postojank k najsprednjejšim vrhovom, med katerimi so povsod skriti artiljerijski opazovalci. Velike množične daljnogledov so razdeljene po hribovju. Hodimo navkreber in navzdol, tupatam se priključi telefonski aparat k napeljavi, da dobimo sporočilo o kaki akciji. Pridemo do opazovalcev za možna r in stoiDUO, havbico in dalekosežne topove. Pravkai je nekdo opazil, da so Lahi pričeli graditi novo topovsko namestišče. Vidi sc, kako se plazijo tamkaj okoli ljudje, nakladajo deske in jih odnašajo. Smela sem pogledati skozi daljnogledi ko so naši sprožili strel. Toda strel je bil predolg in Italijani delajo mirno dalje. Kdor se je že celo leto udeleževal vojne, tu kakor tudi tam, se ne zgane od dela, če ne poči granata ravno v razdalji petih korakov. Ko smo odhajali, nam je zaklical o-pazovalec: »V desetih minutah oni tam gotovo prenehajo graditi.« Moj spremljevalec pa mu je odgovoril smeje: »In vendar bo, dragi moj, topovsko namestišče jutri ob solnčnem svitu dograjenno, pa streljaj, kolikor hočeš.« Sestopamo z vrha. Sovražnik nas vidi popolnoma jasno. Kjerkoli stoji človek na doberdobski planoti, ga vidijo Italijani. Da se promet vsaj kolikortoliko zavaruje, je ves svet takorekoč zakrinkan. Ceste, pota, mostovi, sobe, vse je zastrto, izprenarejeno, zakrito z izprepletenim vejevjem, slamnicamL koruznico. Celo na mojo sobo je zvečer potrkal vojak, ker sem užgala svetiljko, da bi pisala, in mi je zaklical, naj zaprem vetrnice. »Italijani vidijo vašo luč!« Toda ravno tako se pa tudi z doberdobske planote vidi na vse strani in ravno zato je ta planota ključ soške fronte. Italijani vedo prav dobro, zakaj tako hrepene- po tej planoti; če bi jo imeli, bi se dala Gorica držati veliko te-žje. Toda tako pa je bivanje v Gorici in okolici popolnoma varno. _ »V KRALJESTVU PALČKOV«, BAJKO S PETJEM, PRIREDE DANES OB 6 POPOLDNE OTROCI NAŠIM CM ŠOL - . u v NARODNEM DOMU. - - - »Ti veš vse — vse!« je vzkliknil Riego proairajočim glasom, »ali ne poznaš tistih peklenskih muk, ki mi razjedajo srce. Julija!- Da, jaz sem najpodleje bitje na svetu, zločinec sem. Mislil sem, da bom mogel kot zakrknjen sebičnež mirno izpolniti peklensko namero Carlattijevo. Ali Bog je strašno poplačal mojo izprijenost, ker se je v meni vzbudila ljubezen, vse-silna, neodklonljiva ljubezen, Julija! Veruj mi to, kakor je Bog v nebesih! Odkar živiva v Firenci, odkar sem te spoznal, kako me ljubiš, kako si pripravljena žrtvovati se mi, od tistega časa je osvojila moje srce silna strast za te, ali osvojilo je tudi mojo zavest uverjenje, da sem naj-podleji človek, ki ga greje solnce božje! Vem, da me boš zaničevala, vem, da se ne smem nadejati odpuščenja od tebe, ker do mene ni več zaupanja!« Julija se je umaknila nekoliko korakov od Riega, ki se je hotel z ustnicami dotakniti njene obleke. Bila je mirna, nema kot mramorski men, kot duša, ki se odrekTf vsega sveta. V Trstu, dne 4. junija 1916. »EDINOST« štev. 155. Stran III. Položaj. 3. junija. Po znani znameniti polemiki med nemškim državnim kancelar jem Bethinann-Holhvegom in angleškim državnim tajnikom Qreyem je prijateljem miru nekoliko odleglo, ker so videli v izjavah obeh državnikov znakov nastajajoče odjenljivo-sti in pripravljenosti za pogajanja. Ko pa je Grev po govoru Poincareja v Nan-cyu, ki je nastopil kot glasnik klanja do zadnjega. izjavil, da gre Franciji beseda, kdaj se bo moglo govoriti o miru, je bilo, kakor da je ojstra slana padla na vse lepe nade in jih pomorila. \ si smo imeli žalostno zavest, da te svetovne žaloigre še ne bo tako hitro konec. In vendar — ne: predmet miru se le noče umakniti iz diskuziie. Prihajajo zopet in zopet izjave, in diskuzija o možno-vtih miru narašča v celo literaturo. \ petkovi številki smo zopet mogli zabeležiti tozadevne izjave dveh znamenitih državnikov, ki zopet oživljata nade: grofa Tisze in Bethmann-Holhvega — ki se sicer gibljejo po različnih poteh, a vendar kažejo na pripravljenost za — mir. Grof Tisza je zaključil z izjavo, da je le od sovražnikov odvisno, kdaj se vzpostavi mir a Bethmann-Hollu eg je naglasa I pojasnjevalno in pomirjevalno, da njegove prejšnje izjave — da mora namreč sedanji vojni zemljevid tvoriti podlago za mir — ni razumeti, kakor zahtevo, da morajo prav nepredorni strelski jarir osrednjih vlasti na vzhodu in zapadu, da mora neomajni zid vojakov biti meja mirovnega sklepa! Le v izhodišče za pogajanja naj bodo vojaške pridobitve!! V tem pojasnilu Bethmann-Honwega je nedvomno izražena pripravljenost centralnih vlast za pošten mir. kar je državni kancelar še določneje podkrepi) z naslednjo izjavo, da je bila Nemčija vedno pripravljena, da se konča krvava borba! Nade prijateljev miru dobivajo po takih izjavah novega oslona in pobude. In je med njimi tudi — optimistov, ki jim je vera v dosego miru tako krepke konstitucije, da je tudi vse vojevite izjave od strani entente niso mogle porušiti Ti naslovliajo svoje pozive na predsednika Ziedinjenih držav ameriških, proseč ga. naj se le krepko loti dela poštenega posredovalca, ne meneč se za neugodne pojave. Argumentirajo pa tako-Ie: Poincare in njegovi prijatelji hočejo le vzdrževati videz neodjenljivosti, da bi s tem vplivali na nasprotnike in dosegli — ugodneje pogoje. Tako drevo — kakršnje je sedanje vprašanje miru — da se ne da podreti z enim mahom, niti ne v enem dnevu. Wil-son da mora razločevati, med tem. kar gromovniki govore za nasprotnika, in mej fern. kar v resnici mislijo! Vsj narod! žele miru in to njihovo hrepenenje bo podpiralo njegovo delo. Obupni politiki imajo le tako dolgo kredit, dokler narodi ne vidijo pred seboj možnosti miru. Zato naj Wil-son ne izgubi poguma. Danes je Evropa ločena v dva tabora, ki zija med njima velik prepad. Potrebuje posredovalca. To nalogo nai prevzame in izvede WiIson. — To bo najlepša naloga, kolikor jih je doslej zgodovina poverila kakemu smrtniku. Tako govore in upajo optimisti nepremično. Pesimisti, ki ne vidijo možnosti, da bi se ta svetovni konflikt mogel rešiti potom mirnih pogajanj, odgovarjajo: Vse izjave, ki se zde znaki odjenljivosti Zii mir. so le akademične naravi brez ak-tuvelnega pomena. \Vilson je nedavno izjavil pred mirovno ligo. da bi se dal mir doseči na tej-lc podlagi: Vsak narod ima pravico, da voli svojo suvereniteto. Tudi male države imajo pravico do spoštovanja njih suverenitete in integritete. Svet pa da ima pravico zahtevati, da se mote-nia miru. ki prihajajo od napada, prepre-eajo. Države naj bi pristopile k zvezi narodov, ki bi se ustanovila za uresničenje tu gori navedenih ciljev in v obrambo proti njih kršenju. Wflson misli menda tu na zvezo nevtralnih držav, ki naj bi v pobudo k mirovnemu gibanju med vojskujočimi se državami stavile predlog v tej-Ie smeri: doseže naj se poravnava sedanjega spora ih združenje narodov, ki bi zag<»tovljalo varnost na morju za skupno nemotjeno porabo morja od strani vseh narodov, in ki bi preprečalo, da bi se brez prejšnjega posvarila in natančne preiskave začenjale vojne v nasprotju s pogodbami. Po tem takem bi igrala pravica veliko vlogo. A, kako se strinja s temi lepimi teorijami praktično postopanje Zjedmjenjih držav v vsej tej vojni?! Govorila je često Prav ste rekli, gospod! mu je odvrnila. »ali odpuščam vam radi tiste ljubezni. ki je bila nekdaj toii silna do vas —!« Julija! Julija!« — je vzkliknil Riego, skočivši po konci. Odpuščam vam,« je nadaljevala hladno, »ali sedaj se ločijo najina pota! Bodite srečni, ako morete! A sedaj — zapustite me! Resno mu je Julija pokazala vrata. In to da je tvoja zadnja beseda?« je iipregovoril obupano. »Julija, brez tebe ni življenja za-m.e! Ne odbijaj me! Ne bom več povzdigal očesa do tebe. niti besedice ti ne boni več omenjal o ljubezni — le sluga ti bom, suženj, samo da bom poleg tebe. da ti dokažem, da moje besede niso prazne laži. O, Julija, usmili se me!« Julija ni niti trenila z očesom. Odpustiti morem nevrednežu, občevati žnjiin ne morem nikdar. Z Bogom!« O sveti Bog!« je vzkliknil Riego v obupu. »Z Bogom, z Bogom! Ali čuj me, Julija! Dokazati hočem, da se sam bolj zaničujem, nego me ti, da te toliko ljubim, kolikor si me ti ljubila. — Z Bogom!« sladke besede in pisala lepe note o potrebi miru, ali pri tem je ostajala vedno — vojni dobavitelj le za države entente!! Ce bi jej bili vsi ti lepi ideali, o katerih g. Wilson tako rad govori, res toliko na srcu, ne" bi dostavljala sredstev za nadaljevanje vojne! Ali — če že hoče biti trgovec, ki porablja ugodno »konjunkturo« — bi dobavljala na obe strani---! Istotako dvolično se vedejo Zjedinjene države v svojih notah, ko rešujejo kak konflikt. Tudi z Anglijo prihajajo navskrižja. .Ali, kaka razlika je tu! Na adreso Anglije vedni* le rahli opomini brez nobenih groženj, napram Nemčiji pa takoj grožnje s stisnjeno pestjo! Da ni na nemški strani tolike hladnosti in samozataje-vanja, bi se bil vojni konflikt že davno razširil tudi na Ameriko. Pesimisti in dvomljivci torej ne verujejo v resnost n čistost NVilsonovih namenov, ker so dejanja v prekričečem navskrižju z besedo. No, mi ostajamo tudi optimisti vsaj v toliko, v kolikor vidimo, dober znak v dejstvu, da beseda o miru le noče izginiti iz diskuzije in se vrača zopet in zopet. Opiramo sc posebno na najnovejši tak glas iz peresa grofa Otona Harracha — torej Avstrijca, — ki bi mu pripisovali največjo vrednost med vsemi dosedanjimi zato, ker razpravlja o možnosti miru brez ozira na kakršnesibodi občutljivosti na tej ali oni strani. Razmotriva vprašanje čisto objektivno, stvarno in vidi edino reelno podlago za uspešna mirovna pogajanja v pripoznavanju od vseh strani, da dai.es ni nikdo premagan! (Unbe-siegt!) K razmotrivanjem grofa Harracha v dunajski ilnformation« se še povrnemo in smo uverjeni, da jih bodo čitatelji čitali z velikim zanimanjem! , CESKO - BUDJEV15KA RESTAVRACIJA (BosAkova v'oina češka gostilna- v Trstu) se nahaja v ulici delle Posta Štev, 14. vhod v ulici Oiorgto Oalatti, zraven glavne pošte. SJoven&ka postrežba in slovenski iedilm Ikri- :: HALI OGLASI:: □□ se rašaa^jo po 4 stot. besedo. kastDO tiskane besede se računajo enkrat več. — K&jmanjia : pristojbina znaša 40 stotink. : on □□ rnflD prazne oljeve. petroljeve in mineralne ku-jlHIt pujem v vsaki množini. JCuret, Settefon-tane 1. - 344 IIlltftllfftll« žaklje. cunje in bombaž. V\. Bose* RUPlIJBlii 12. Zaloga žakljev. 340 CflffilfO čebulo, zeli a, rrzot in Selina imam na tjUUlIlt* prodaj. 100 komadov za 1 K. Najbolji ias za sajenje. Ante Aljinovič. Sv. Ivan, Brande-žija 1>42, zraven cerkve. 342 ------J Klini?tam 6ist€ CUBJe tfO—l k, bombažera in AUpUJISlii volnena pokrivala, maje. volno in star papir. Pridem tudi na dom. — Molio piccolo štev. 11. 345 se kočijaža (hlapca) za prevažanje soda-lalts vode. — Pomene ponudbe Hribar Viljem Oi»č'ne. 341 Vfnnilfom vsake vrste. Jakob Margon, EIUPUJISIIV vi. Solitario *t 21 (pri mestni bolnišnici} Prva slovenska trgovina. 250 fnrotltff ZQSL šivati, vezati in krojiti jpnSUlU obleke za gospe in otroke, se priporoča za. delo na domu. I lica Picardi 2, I nad-▼r. 9t. 5. 321 Produ se dober voz, ki nosi 10—IS kvinta'ov. Valle d i Rozzol št. 720. Antončič. 503 AprovizodjsKe stvori Kaj dobimo prihodnji teden T Prihodnji teden, od 5. do 11. t. m. (prvo razdeljevanje na nove izkaznice), se bodo dobivaia naslednja živila aproviza-cijske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila: Vfc kg koruzne moke po K 076 kg, V2 kg fižola po K 0'96 kg OLJE. Na izkaznice.za olje (rdeče barve), ki se razdele ta teden, se bo dobivalo olje od ponedeljka, 5. t. m., do 11 dopoldne v nedeljo, 18. t. m., po navadni ceni, t. j., po K 7*60 liter. V prodajalnah olja se je opazilo zadnji čas, da se občinstvo nekako boji, da bi količina olja, ki ga daje na razpolago a-provizacijska komisija, ne zadostovala za vse potrebe. Ta strah je popolnoma neupravičen, ker ima aprovizacijska komisija na razpolago olja Še za več mesecev. SLANINA in MAST. Na izkaznice za slanino in mast (svetlo modre barve), ki se razdele ta teden, se bosta dobivali slanina in mast v običajnih prodajalnah do nedelje, 18. t. m., opoldne, in sicer se more dobiti z izkaznicami, gla-sečimi se na 10 dkg, po 7 dkg na odmerek (in osebo). KROMPIR. Krompir se prodaja brez izkaznic. JAJCA. Jajca se bodo prodajala po 18 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Vsak kupec mora pri nakupu pokazati tudi izkaznico za živila in ne more dobiti več kot 3 jajca na odmerek in osebo, največ pa 15 jajec. MILO. Na izkaznico za živila sc more dobiti tudi milo po 5 K kilogram in sicer kg na odmerek in osebo. ZBOLJŠANJE KRUHA. Dasiravno tukajšnje zaloge moke, kakor je znano, zadostujejo popolnoma za pokrivanje porabe še za dolgo časa. na vsak način pa do nove letine, se izključno zaradi tehničnih vzrokov, izhajajočih iz dejstva, da se izdeluje kruh iz mešanice, moke in krompirja, v nekaterih prodajalnah ni vršila prodaja kruha tako redno kot običajno. Sedaj so te mimogredoče težave premagane popolnoma, tako da se bo odslej vršila dobava popolnoma redno, kot običajno. V ostalem pa novi kruh, mešan s krompirjem, pomenja v primeri s kruhom, mešanim s koruzno moko", kakor se je izdeloval doslej, znatno zboljšanje v izdelavi živila,ki je tako važen za vse prebivalstvo. In res so poizkušnje v zadnjih dneh pokazale prav zadovoljiv uspeh, tako da bo občinstvo zadovoljeno v polni meri. Gumi MTlVo.r? -*0"3 319 finfflflriifaff zmožn:i slovenskega, nemškega UUapUlUUIIl in italjanakega jezika išče službo kot uradnica ali vzgcyiteliica. Sprejme tudi hišno delo, čitanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Ed nofcti i od „L 1916*. Ho debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike. razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlja, električne svetiljke, baterij«, pisemski papir kopirni fvinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, Elite, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drago prodaja JA&OB LEVI. ulica S. tfugolo štev. Id. • 2 Gumi za Škropilnice Candeo se prodajo. Riva Pescatori 14. 343 (Iffflriinilt+ltA slainn ke priporoča gospodom VMMUVHIIie trgovcem m slav. občinstvu. Fr. CERAR, tovarna v Stoh poŠta Domžale pri Ljubljani. 77 zaloga papirjaea ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 159 Veliko Ivan Krtžmančlč jss^rsr urtt sala K 2-80, cipro K 2 80, crema maršala K 2 90. Amaro Istria K 2-80, pelikovac K 2-80. tropinoveo navaden 2*80, tropinovec fini K A, alivoTic K. 3 60, brinievec K3*S0. konjak K 3 60 liter, refoik ▼ steklenicah K 2, moška t ▼ steklenicah 180. 12 Novo tunfRo kup^c iombaž' Bcschetto 18. snkno in kovine. Trst, ulica 337 Mllolro za dečke in deklice, obleke iz platna UlIICiilS in blaga alpagas. i/.bera solnčnikov in deinikov, elegantni lahki plašči /a gospe. Cene zmerne. LEVI, Barriera 21, L 288 ItffrfflfA pe st»novaqja 2 sobi. sobica in kuhi-UUUllJU nja K 30, soba in kuhinja K 20, soba sobica in kuhinja K 24. Ilica delle Docc^e 919 I Vrdela). 338 Vtf*AftA||f(f Anton Jerkič posluje zopet v svojem ruiugrai ~ r m ■ ~ '" ~ - »tev. 10. .teljeju v Trstu, Via delle Po-te 24* ODCDCIDDDI □ D D lOPPDDPOfl fo g B fnlopIM atelje DAH Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. : DaDaaacaaoaDDDoaoanaoaoBDODoaa Težko se je izvlekel iz sobe. Julija si je pok nI a z rokami solzne oči. Ta je stala za trenotek nema. Naenkrat pa se je vzpela in vzkriknila silno. V drugi sobi je počil samokres. Tresoč se, je poletela Julija v drugo sobo. Riego ie ležal mrtev na tleh. Kroglja mu je predrla srce. VzkliknivŠi bolestno, je Julija padla na Riega. Sedaj so jej vrele grenke solze iz oci, a iz prsi so jej odmevale obupne besede, polne boli, polne žalosti. Poljubljala je sirota mrtvega ljubimca v bledo Čelo, na hladne ustne. Ali vse to je trajalo le trenotek. Predno je vstopil sluga, je vzela iznenada klobuk in plašč ter odletela iz hiše. Dve uri že se je gnetla množica okolo gledališčnega poslopja. Sijajne kočije so prihajale po širokem pločniku druga za drugo. Dvorano je napolnila najsijajneja, naj-1 odličneja družba. ■ JOSIP STRUCKEL 8 I" Trat, vno! M Harfa Ttrtsi-L Citerina ■ Nov prihod volnenega blaga za moške, I H In ženske, zefir, batist in perljiva svila 5 I- za jopice. — Svilen ina in okraski zadnje S novosti, velik izbor izgotovljenega pe- I rila in na metre, spodnje srajce moderci. I Vezenine in drobnarije, vese, trliž po izjemno iiHBiiir preproge za- — nizkih cenah. »ah. ■ imm Stala je gLava ob fflavi, da niti jabolko ne bi bilo moglo pasti na tla. Sedaj je prišla ura, ko se je imela predstava začeti. Orkester se je zbral. Ali uvertura še ni hotela začeti. Ljudje so postajali nemirni, začeli so kričati, psovati in ropotati. Sedaj pa se je iznenada dvignil zastor. Množica je umolknila. A glej! Gledalcem se je pokazal druidski (svečeniški) go«d, aH ni bilo ne Norme, ne duhovnikov. - Ves svet je bil v začudenju. A sedaj je nastopil debelušast človek v črni obleki. »Impresario?« so šepetali ljudje. Carlatti je stopil v ospredje odra. Obraz mu je bil strašno zategnien. Začel je govoriti. »Strašen dogodek,« je izpregovonl, »te prepredfl današnjo predstavo stvu se „ _ _ . . »Normo«, sama vtopila. Mrtvo so jo izvlekli iz Arna (reke).« (Konec.) mMi trepe, mm, ttr trn, bel in moder. Bluze, klobuki, cvetlice dnevno krasne novosti. Obleke, perilo! pletenine ¥ nedoseini izberi. p - \ . S. OHLER & te TRST — Corso šiv-16 — TRST Brez posebnega obvestil«. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljeni brat, svak in stric, gospod Franc Suša c. kr. stotnik dom. pešpolka št. 5 v pokoju po dolgotrajni in mučni bolezni v starosti 47 let, danes ob 3 pop. mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 4. junija ob 4 pop. v Štorjah pri Sežani. ŠTORJE, dne 2. junija 1916. ŽALUJOČI OSTALI. Velika izbera zlatih In srebrnih ur, verižic, uhanov, draguljev po nizki ceni. Kupujem in zamenjavam zlato, srebro in dragulje po najvišjih cenah. Posso S. Giovanni l (pod Portici di Chiozza prolungati) VINO dalmatinsko, istrsko, šampanjec. Astif refoSk. pe neči in d«sertfei rooSkat. — Kalinovec, žganje' ram, maršala, vannontb, grenčtae od 56 1 naprej-PARv^INA, Kavarna „Armonia". OVES se nadomesti z melas-nimi krmili, ki j in raz: pošilja Central* krmil Ljubljana, TurjaSki trg, 3, ▼ vrečah po SO kg. Cena za 100kgjefc35. Zlatarnico G. Plno Trst, ulic« Canale Itev. 13 Velika tebera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Zaloga tu In inozemskih vin, Špirita, liker« lev In razprodala na drobno in debelo JAKOB PERHAUC Trst, Via Mta Acqu« it. 6 (Nasproti kavarne Edison.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Rum, konjak, razna takoj izvrši. BazpoSilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. - Razprodala od pol litra naprej.-- POZOR i POZOR! PrMRrlJlte se pravočasno z blagom za obleke, površnike, hlače, zimske saknle 1.1. d. 1.1, d. Velikanska zaloga pri bohinec & €.9 Ulica Ponterosso 8 vogal ulice Maria Tereza i Ljubljanska kreditna banka i s -u podružnica v Trstu ==e = | Ulica Caserma itev. 11. Uradne ure od 9-12, ed 3-5. 1 S Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, — S tuje zlate in papirnate novce in devize. « ■ Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. ti g Vlose no knjižice obrestuje 4°l0 netto" g Vloge na tekočI In žiro-račun najbolje po dogovoru. I Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. I Poslovalnica c. kr. razredne tosersje. ■lisam IIBBi II IIH II I^BIII s Stran iv. »EDINOST« štev. 158. V Trstu, dne 4. junija 1916. Razglas C. k. naniestništveni svetnik razglaša: Glasom ministrske odredbe z dne 14. marca 1916, drž. zale. 65, se mora podati druga prijava o zalogi vreč po stanju z line 31. majnrka 1916 najkasneje do 10. junija 1916 centrali za bombaževino na Dunaju. I.. Maria Theresienstrasse 32/34. Napovedne pole se dobe pri c. kr. na-mestništvenem svetniku (vložni zapisnik v pritličju.) Trst, 3. junija 1916. Dr. Fabrizi m. p. Donite vesti. t Stotnik Fran Suša. Dne 2. junija je zatisnil svoje oči po dolgem bolehanju v svoji rojstni vasi Štorje na Krasu c. in kr. stotnik Fran Suša. Bil je odličen in zelo nadarjen Častnik, priljubljen pri podrejencih in visoko cenjen pri višjih. Zvesto je ohranjal tudi v vojaškem poklicu žarko ljubezen do svojih kršnih kraških tal. Vedoč, da je vodovodno vprašanje življensko vprašanje za naš Kras, se je tudi kot vojak živo zanimal zanje in se je razvil v veščaka v vprašanju vodovoda na Krasu. Načrti za vodovod, ki se ima zgraditi, so po velikem delu njegovo delo. Tudi v narodnem pogledu je bil kremenit značaj. Vedno se je lanimal za slovensko knjigo in tudi sam rad prejemal za pero. Svojedobno je bil tudi sotrudnik našega lista. Dosegel je starost 47 let. Pogreb se bo vršil danes v fctorjah. Dičnemu možu bodi ohranjen časten in hvaležen spomin! Spoštovanim njegovim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. »Spominski listi« za Rdeči križ. Radi vedno večjih izdatkov, ki jih ima avstrijska družba Rdečega križa, da olajša trpljenje ranjencev, da pa na drugi strani tudi kolikor mogoče poskrbi za dobrobit otrok padlih junakov, je bilo zvezno vodstvo prisiljeno, da je razmišljalo o novih sredstvih, da se dovedejo skladu Rdečega križa novi dohodki. Med drugim se ima uvesti v najširšem slogu organizova-na zbirka s pomočjo »Spomfnskih listov«. Stvar se je uredila namreč tako, da dobe darovalci gotovih zneskov za Rdeči križ posebne »Spominske liste«, ki bodo, v primernem okviru, gotovo tvorili ponosen okrasek vsakega stanovanja in lep spomin še za potomce patrijotičnega darovalca. Kdor daruje za Rdeči križ znesek K 50, dobi . Spominski list« večjega formata, za darovalce K 10 je določen »Spominski list« oktavnega formata, za darovalce K 2 pa je format še nekoliko zmanjšan. — V interesu naših ranjencev. Junaških bra-iiiteljev naše domače grude, je želeti, da se prebivalstvo v čim največjem številu udeleži te zbirke, o kateri se natančnejše še objavi po javnih razglasih in letakih. — Našim Hudem sporočamo, da bo prijave za »Spominski list« spre)emal tudi volno - pomožni urad političnega društva »Edinost« v pisarni odvetnikov dr. Ry-bara in dr. Abrama, ul. Campanile št. 11., J. nadstr. Vse zastonj! Prejeli smo: Vsi odloki, izdani z namenom, da bi trgovci in branjevci označall cene na prodaj postavljenemu blagu, so ostali brezuspešni. Tupatam je opaziti kako označbo cen; večina pa se ne briga za naredbe! Nič ne pomaga. da se novinstvo pritožuje, oziroma, da se ljudstvo pritožuje potom novin! —-Upamo da je možno doseči spoštovanje zakona in stsm varovati ljudstvo pred o- deruštvom?! Ob obletnici lzdaistva. Invalidi v za-«reški vojaški bolnišnici nam pišejo ob obletnici preloma 33-letnega zavezništva: Pred par dnevi je minolo leto dnij. odkar ram je Italija napovedala vofno. Po devetmesečnem krvavenju naše armade na drugih mejah monarhije, prekršila je Italija svoje dolgotrajno in — kakor vidimo sedaj — skoz in skoz hinavsko zavezništvo. dočim smo mi primorski Slovenci že prej prav dobro poznali in — občutili to »zaveznico«. Zato smo tudi pričakovali tega zločina prej ali slej. Primorskim Slovanom in bratom Dalmatincem je bilo dobro znano iredentlstično rovarjenje in strastna pohlepnost njihova po trgovskem Trstu, toli važnem za našo monarhijo, kjer so se bile lastovke z onkraj meje tako razširile in so nastopale z naravnost nesramno odkritostjo za as iracije bratcev po našem Jadranu. Ali spričo tega rovarjenja smo se mi Slovani ob Adriji zavedali vedno bolj. da se moramo pripravljati na veliko borbo in se vreči vanjo z levjim pogumom. Cim dr-zneii so bili oni v svojem nastopanju, tem odloćneja je postajala v nas volja, da od-oij jmo že dolgo pripravljani sovražni napad. O tem priča junaško vedenje naših Hrabrih čet na vsem južno-zapadnem bojišču. Ko so se pred letom dnij začeli prvi boji na soški fronti, je marsikoga med Triniorci pretresal strah, ker niso mogli verjeti, da bi se mogla naša vojska tako vztrajno držati proti toliki premoči. Ali - Jržala se je! K temu je pripomogla železna volia naših hrabrih, dobro izvež-oar h in po domovinski ljubavi razvnetih oorilcev. in pa spretno, smotreno vod-•tvo njihovih zapovednikov. Koncem Iru^ega meseca smo tudi mi zapustili ^rejiiije bojišče ter odšli na novo, s krvjo i napojeno ob italijanski meji. Da-si smo! že poprej mnogo preživeli in pretrpeli, smo odšli s polnim zaupanjem in nezmanjšanim pogumom. Ob našem prihodu i .ia južno-zapadno bojišče nas je slovesno ozdravljalo groinenje topov vsakovrst-! ilh kalibrov. Bila vam je to prva noč na .aiijanskem bojišču. 2e naslednjega dne -mo odšli v sprednjo vrsto, v strelske arke. Italijani so nam neprestano svirali jvoje koračnice, ali poslušali smo jih ra-j nodušno. Tu smo ostali le par dni. iisi/To imeli sreče. Umaknili smo se doberdobsko planoto, kjer je muogoka-teri dobil sovražnikov — pozdrav. Sreča nam je bila tu mila, da smo prodirali, ali pisec teh vrstic je bil že prvega dne — v svojo žalost in nesrečo — -4ežko ranjen. Pretrpel sem velike muke, ki jih ne pozabim vse življenje. V tolažbo pa so nam razveseljive vesti, ki prihajajo z italijanskega bojišča. Želimo naši hrabri armadi nadaljnjih sijajnih uspehov in zmagoslavnega pohoda v — Italijo. Kličemo vsein skupaj: na srečno svidenje v domovini, ki jej pridi po tej vojni srečna in svobodna bodočnost! K on šumna zadruga državnih uradnikov. Z ozirom na očitanja v »Edinosti« glede razmer v tej zadrugi v jezikovnem pogledu, smo prejeli od poučene strani nastopna pojasnila: Zadruga je tekom let postopala s »tro-go objektivnostjo napram svojim članom v jezikovnem pogledu brez razlike njihove narodnosti. Zadrugi Je bilo v princip, da nje osobje občuje s strankami v tistem jeziku, v katerem so začele govoriti in ni se dajala prednost nobenemu deželnemu jeziku. Posebno Še pod ravnokar odsto-pivšo upravo so se strogo izvajale te odredbe, izlasti še, ker je bil ravnatelj gosp. Fran Kocian, ki je slovenske narodnosti^ a so tudi nekateri drugi člani uprave poznavali slovenski ali hrvatski jezik. Med 10 gospicami. ki so prideljene razprodaji, jih pozna pet slovenski jezik. Blagajnik g. Sussanich je govoril hrvatski. Gospića Pogorele, ki je pridodeljena pisarnL je slovenkse narodnosti. Komercijalni vodja g. Maks Simič, je tudi slovenske narodnosti. Ce kateri nameščencev ne zna jezika stranke, mora v slučaju potrebe pozvati drugega izmed osobia, ki govori dotični Jezik. V korespondenci se odgovarja v tistem jeziku, v katerem je pisala stranka: v slovenskem, nemškem, hrvatskem in italijanskem jeziku. Nadpis pa mt>-ra biti v italijanskem jeziku, ker je v tem jeziku zadruga rejjlstrovana na trgovskem sodišču, šest let sem, ko se je Statut izpremenH Jn se je obenem nadpfs zadruge združil z dvema drugima nadpisoma: Magazzino consumo degli Impiegati del-T i. r. Dogana e degfi i. i. r. r. Magazzlni Generali, in poleg: Beamten Lebensmittel-magazzifi der k. k. Hauptzollamtes und k. k. Lagerhauser in Triest. Dostavek uredništva. Mi smo ona dva dopisa, došla nam iz krogov zadružnikov, sprejel ker smo ju razumeli le kot kritiko prakse v jezikovnem pogledu, ne pa morda kot kak prikrit napad na kako osebo. Naglašamo to, ker bi morali obžalovati, ako bi se na katerikoli strani hotelo objavama v našem listu pripisovati kak namen, ki bi tangiral osebno čast katerega odbornikov, ali pa celo'— ker prodobro vemo, kaj to pomenja v sedanjih kritičnih Časih — korektnost njihovega političnega vedenja in mišljenja. Za organizacijo oskrbovali vojnih sirot je došlo od komiteja mestnih srednjih šol K 1000 kot čisti dohodek glasbenega večera 20. majnika J. 1. V isti namen je daroval c. kr. namestmštveni svetnik Ed-mund Fabiani K 60. Tedensko zdravstveno poroCilo. V ča-so od 67. majnika do 3. Junija t. 1. je bilo v tržaški občini zaznamovati 7 slučajev davice. Mestna zastavljalnica. Jutri, 5. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedrajfoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca februarja 1915. na mode listke in sicer od štev. 23.400 do štev. 25.500, v torek. 6. t. m., ob istih urah pa od štev. 25.300 do štev. 27.000. Podpisi na IV. vo|no posojilo. — XLIII. izkaz. Al. Feritz K 50.000; Merceda Da-bovich po K 1.000; kavarna „alta Stazione" Franc Kalasch in Elra Gortan-Pi« ini po K 500; Iv. A. Caraculias, Benedetto Pardo, N. N., prof. Štefan Petrts, M. Mareglia in N. N., po K 300; Viktorija Cerniiitz, inž. Štefan Rassevich, Kristina Kottnlg, Franc Tresler, losipina Hullovetz, H. Okumeta, Emanuel Windspach. n. n., dr. Fernand Casagrande, učenci in učenke slov. mestne Šole na Vrdeli, N. N., Mary Hilty, Ernest Bonat, Artur Marzollni, Pija Zanmarchi, Robert Tremoli, Franc Slama, Artur Dizorz, Jurij Dendrin6, Iv. Predonzan, Mnrij Adamlch, Gizela Te-desco, Kornelija Fragiacomo, H.- Pian, P. Visintini, los. Zian, Adela LevL Roza Co-cikndch, Olga Prato, Evgen Zanier, Olga Coen, Akia Semenitz, Rudolf Graldi, E. pl. Loyf Antonija Beretrka, Pija Zamarin, Ame-ltfa Tosti, F. Morsani Ivan Wagnest, Franc Lott, Berta Mayer, Alojzija Kissovitz, Marija Freno, Onorina Carunchio, Stfvij Cozzi, Lino Moggioli, Adela Arnerrytsch, Evgen i, a Arner-rytsch, Ema Petraucich, Lidija Savirsich, Karla Sgorbissa, Igeja Stolfa, Josipina Tede-schir Štefanija MelUnz, Olga Battistella, Olga Soudat, Alice Malta, Bice Fabbro, Marija Uubtch, Dijomira Šcher, Franc Dezorzi, don v. Marchio. Jak. Dell' Antonio, Evgen Zanier, Jos. Čelenticb, Iv. Gianella, Ema Fritsch, Ofelija Murat, Viljelmina Tobien, Pavla Jaklitsch, Marij Russ, Anton Germek, Jos. Soro, Viktor Soslč, Renat Origfl, don Andrej Zink, Katarina Covacig, Olga Cegnar, Franc Cibic, Franc Fonoa, Iv. Samich, Ernesta Vodopivec, don Gvidon Glavan, Ivanka Marcovich, Jakob Tenze, Ernesta Filli, Marina Fiaugnatti, Ivanka Menz, Valerija Piaz-za, D. Zevelechi, jos. Cobau, H. Suppan, Oton Crusiz, don Mih. Giacomelli, Rik. pl. Luvk, Regina Sivitz, Evgenija Illincich, Viktorija De Rossi, Adelija Fama Elvira Babich, Ofeliji pl. Bernardi po K 200. — K 20.000 Podpisi na IV. vojno posojilo. — XLIV. izkaz. Zavod za pospeševanje male obrti K 4000. Oddelki tega zavoda, ki so jim pove-rjene vojaške dobave in ki imajo sedaj svoj sedež v Mariboru, K 70.000. Ta znesek se razdeluje na sledeči načini: 1. Prosta združba krojačev K 45.000 in sicer Jakob Riavitz K 6000; Peter Plet in AUce Suppan po K 5000; Josip Mlkol K 4000; Rafael Sillič, Josip Minca, Avgust Štubar in Maksimilijan Dunava po K 3000; Nikolaj Minca, Peter Cepič, Roza Pollanetz, Pavel Pestotnik, Ven-stav Kopu!ety In Niko aj Feimann po K 2000; Alojzij Godina K 1000.) 2. Prosta družba čevljarjev K 21.000, (in sicer Josip Cucit, Julij Chiras, Peter Pulgher. Josip Sulič, Viktor Schenk, Henrik Krlšijak, Nikolaj Merlak, Na-zarij Kocijančič, Marin Skala, Franc Giachin, Nikoiaj Burlini, Anton Ravber, Angel Can-tarin, Vincenc Mosetig, Josip Gorju p, Josip Angars, Ignac Mali, Jakot) Peric, Jakob Hul-ka po K 1000; Josip Lekan, Anton Ainieri-gogfta, Peter Venier, Peter Minca po K 500.) Prosta združba sedlarjev K 4000, (in sicer Lorenc Gregorfč, Ferdinand Franceschini, Josip Ivančič in Josip Sila po K 1000.) — Anton Bontempo iz Šibenika je podpisal znesek K 10.000. DANES POPOLDNE OB 6 V NARODNI DOM V »KRALJESTVO PALČKOV«! Borovi. Za naše hrabre branitelje so darovali: ga. Slejkovec 2 stekl. bezgovega soka; deca »srpske Škole« velik6 množino od-rezkov za blazine. Za četrto harmoniko so darovali: gčna. R. Goli 1 K, !£a. Marica Vmšek 1 K. gca. Čok Anica 1 K. g. Fran Kosec.2 K, g. Križman 1 K, gca. Albina Kovač 1 K. gca. V. Cucek 1 K, gca. M. Perhavc 1 K, ga. L. Prunjcova 2 K. Lepa hvala! Darovi došli ces. komlsArju. Za vofne sirote južnih pokrajin Ana Cecconl K 600; Vodstvo Italijanske ljudske šole v Barkovljah K 17, nabranih med učite jl In učenci v mesecu mainiku, za Rgeči križ. Valerija Willfert K 20. za vdoVe in sirote padlih Trfačanov. Tvrdka Savel D. Modiano K 765.30, in sicer K 576*30 v poravnavo podpor, izplačanih njenim delavcem iz sklada za bresposelne od 1. do 20. t, m., in K 189 kot dar imendvanemu skladu. ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se le presen in ordinira sedal v trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. UHETNI ZOBJE. PriporottiSve tvrdke* Ivan Bidovec trgovina jestvin in kolonijal. Zaloga mesa v kon-servi. sardin, kondenzirano mleko, mezge, čokolaJe in kakava. Velika izbera liktrjev in domačih vin. Svež; čaj, inaslo. Cene zmerne. Trst, Via Campanile 5t. 13, (fiažza Ponterosso.) 22i'6 A. Rieger Trst, ulica Torrente štev. 30, L nadstr. Damska kroiačnica. — Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče. Cene zmerne. 337 Hotel Continental Trat, ulica S»u Nicolo št. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za rojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 190 Štedilniki Cocke. ODLIKOVANA LIVARNI CA OSVALDELLA,|Via Media 26. Štedilni ki za cocke in mrežice vedno na razpolago. Buffet-Restavracija Trst, ulica San Lazzaro št. 8. Salam, sir, gnjat, raznovrstna vina. liketji, pivo Pilsen-Goss. Cene zmerne. London Biscuit Factory. A. OAITI, Trst, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentne otroke od prvih zdravnikih avtoritet. „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Ca-yma) Palača Via-nello. Naj prelj ubij eni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films. Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trut, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vpisniki (regiatri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. 6. Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 201 Manufakturne trgovine. Successori (Nasleduiki) PIETRO TAVOLATO, Tršt, Leseni tr^ (Pifczza della Legna) št«v. 1. — Bogata izbera manufakturnoga blaga. — Cene 194 zmerne. Hotel in restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne. Parna pralnica in likalnica HARTMANN & C.o Trst ul. Zoota S vogal ul. Valiilrivo 29 izvršuje točno in hitro vsa naročila. — Silne stvari se izvrši v 4 do 8 urah. Ivan Kri« Trst* Plana S. Oiovanni 1 TaBamA kuhinjskih in kltdnkih potreb UIOBB »in od lesa in pUteftia. ikaiov vre nt, iekror in kad. sodčekov, lopaa relei, »it la beahevrelBlh koiev, jerbaa^v in metel ter mnoge £ad£*>v° Pripordla svojo »sovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od poreelsafk, aemUe emaila, kositsija ali einka, s a dalje psasmanioije, kletka Itd. Za gostilnift&ija pipe, krof^e. sas&Jj* (n stekleno posado zs vino. Umetno - fotograf Ičnl atelje Tnt. ulica del Rivo a 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografifino delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto ploSče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJI m VSAKE FOTOGRAFI J i :n Kadi udobnosti gu*p. naročnikov sprejema naročba in jih ix-vršuje na domu, ev. tudi zunaj ineata po najzmernojših cenah. Trst, ul. del Rivo štev. 42 IGNAZIO POTOCNIG TRST Ulica Riborgo štev. 28« uogal ulice Beccherie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter. === Cene zmerne. — Izbera blaga za moike obleke. == Novo pogrebno podjetje Pisarna In t sovina s razpredajo raznovrstnih mrtvsSkih preJmetov kakor n pr. veroev s sveiih umetnih In bisernih c/«tllc « trakovi in napfei itd Sprejema nofina naročila ▼ lastnih prostorih v ul« Tesa 31« Tel«fon 14*02. Prevoz mrli'ev na vse kraje monarhije in v inozemstvo iu izvr&ujo vsukorrsLne pogrebe /. najnovejšo moderno upraro po 2elo primerni ceni. — i{a/.pro