st. ie. V Gorici, v četrtek dne 2. aprila 1914 TeSaj XLIV. Ithft)a trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Stane mi leto,..K, 10/ -., Vi lfeta . . . >, 5' — ' V*.....» 25° Posamične številke stanejo . . . • ... 8 y»in^. tia naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon St. 83, ^Vse za narod, svobodo in napredek!« ur. K Ldvrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v 1. fladstr. na desno. Upravni&tvo se nahaja v Gosposki ulici *t. 7 v 1. nadstr, na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-fcrat 14 vin., 3-fcrat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost: Gorica in okolica. Naša slovenska Goriška okolica se živo zanima za letošnje občinske voiitve v Oorici; posebno veliko je bilo to zanimanje za volitev tretjega razreda, kjer je bila zmaga Slovencev mogoča. Umevno je to zanimanje, saj veže naše okoličane toliko stikov na Goriško mesto. Okolica je vezana na Gorico, še bolj pa Gorica ¦ na* .okolico. Da, okolica bi-si lahko pomagala tudi brez Gorice, ali Gorica, je brez okolice nemogoča. To živo čutijo goriški Lahi, to jih boli v dno srca in to razmerje bi radi spremenili. Ali lega Gorice onemo-gočuje vse pobožne želje goriških Lahov. Gorica je v oklepu Slovencev in iz tega oklepa ne more ven.; Ne more ga raz-' rušiti in se. Otresti .'Slovencev...Zaman so, ludi vsi. pogledi.proti Furlanjji in bi;ezus-: pesno zdihavaiije po furlanskem dotoku; ,v Gorico,'ker Eurlanija gravitira proti. Trstu, Gorica pa ostane, kjer je, obdana od Slovencev in vsaka sprememba.v laškem .smislu je nemogoča. _, . . . r..A ..... Glasilo goriške kamoraške. stranke.se včasih bavi Z razmerjem med Gorico.in , okolico ter prihaja do bridkih . vzdihov.: »Gorici je na življenje in smrt navezana na slovensko okolico, ki 10 obdaja/« tako 4episalo omenjeno glasilo, še ni dolgo od ! lega. i Pisalo je: . »Gorica je narodnostno odrezana od Furlanije, izolirana je sredi slovenskega polja, ki je obdaja Okoli in Okolk^.. ;. .¦¦:¦ .- y: :¦• ¦•¦MNV-In vendar so-pri letošnjih volitvah v 1 Gorici< pozabili,-Lahi,'da je-'Goriško mesto .vezaho;ria slovensko okolico na življenje iti snirt,- p^iabiiJ:' so; »da .so sredi slovenskega polja,1 in.da tudi v,tej; sredi: niso, sami,- marveč tudi v tej;' sredi-je i! -riajbrže toliko Slovencev kolikor-Lahov.: Otoček: sredi Slovencev so dandanašnji'i Lahi v? Gorici —; in vendar so bili tako nesram-' ni, da so zlili zopet enkrat ves svoj žolč, na Slovence, da so nastopili proti njim z bokšerji.jn palicami ter so zmerjal^s ščavi one, ki jih obdajajo okoli in okoli. Nedostopni vsakemu sporazumu s Slovenci so Sli rajši na pomoč k tujcu, ki je prišel včeraj v Gorico; vse to iz sovraštva proti Slovencem, da bi se rešili slovenskega oklepa. Zaman ta trud! Res je, kar smo culi na shodu Gospodarske zadruge v Gorici meseca avgusta T 912: da goriško mesto se preživlja od okoltčanskega kmeta, prospeh mesta je odvisen od okolice. Tako je! In vendar so zopet enkrat uozabili na prospeh me-sta, ker so se postavili piroti Slovencem in niso nič upoštevali glasov, ki so jim prihajali iz slovenske okolice! Naj si zapomnijo, da se je na prej omenjenem kmečkem shodu, kjer je stala goriška ka-mofa pred ljudsko šbdbo, reklo tudi to: da je goriška mestna uprava dolžna uvaže-vati okolico, ki vzdržuje goriško mesto In da občinske trge in tudi izvozni trg se napravi lahko tudi v okolici'! Tam ne bo Resnov in magistratovih polipov, da bi se-I gali po Slovenci, in jih šikanirali pa prid-| no denar pobi/rali. \ Ali bi ne bilo le prav in pametno; da bi I se bili goriški Lahi sporazumeli s Slovenci i ?a primerno število mest v občinskem svetu! Kako bi bilo to dobro uplivalo -~ v njihovo korist! Da v njihovo korist, pravimo, Sedaj pa so zapravili to korist, ker Pač derejo v pogubo in je za nje nemo-uoča kaka rešitev. Za nas tem bolje. Mladi smo še in potrebujemo še marsikaj. Treba nam razširiti trgovino in obrt v Gorici, na- baviti si razne potrebne prostore, potreba -je podkrepiti z vso močjo zadružništvo, ki je tako lepo vsklilo v Goriški oRolicv*po-treba je še kVepkejše gospodarske utrditve slovenskega življa v Gorici. Lahi trgajo stike z mestnimi in okoličanskimi Slovenci — t r g a j o j i h o n i, m i j i h raztrgamo. Mirnega tekmovanja v goriškem mestu med obema narodnostima nočejo, torej bomo živeli vsak zase. Bomo videli, kdo1 pri takem nesporazumu — pogine! Jovi čas" pred poroto. V torek se je vršila pred tukajšnjo porotno sodnijo razprava proti »Novemu času« vsled zasebne tožbe dež. poslanca 'Miklaviča. : -•. - Senatu predseduje sodni svetnik Ster-le, votanta sta svefrjika Strausgitl in pl. Trochlichstal. Ji}:"' ' Obtožence, odgovornega urednika Šinigoja in glasnega urednika »Novega časa« Kremžarja"zastopa dr. Pavletič, ob-tožitelja dr. Tr. Gabršček! Iz obfdžrriče posnemamo: • f Obtožnica Obtožuje: 1. Antoni Šinigoja pok. Andreja, že kaznovanega dvakrat, radi prestopka proti varrroštf čašli potom tiska, odgovornega; "urednika' lišitaJ >5Npvf čas« •••;¦' !' in Frarrca: ¦ Kremžarja časnikarja hi uredhikaJlfsta'»Novi čas«; -' - da sta priobčila in V tisk: izročila v 31 številki IV.; letnika,' periodičnega lista ^Ndvi1 čas«, pod naslovom »ni Boga« naslednji'članek i ' ¦-¦.-. S Kobariškega nam poročajo, da je iibefalrtf kandidat Miklavič iz Kobarida iDret. žimo nekoč v večji družbi kmetov iz okofce trdil, da »rii Boga«. .^ . ; !*' Možje Volilci!. Dobr'6.pomislite, .liVdd-. nO oddašte svoj glas takim možem. SvojP Vesti ste odgovorni za svoj glas. ŽoVejO se sicer za »samostojne«, a niso nič drugega kar šo bili prej t— liberalci-,'katerih miš-, ljenje in govor jehje je polomoma, proti-katoliško, protiverskO. Zato dne 24. julija v boj za prave kmečke hi' odločno katoliške kandidate, ki jih priporoča naša mla-;da Slovenska Ljudska Stranka! Katoliški možje, liberalcu nobenega glasu!« nadalje, da sta v isti številki priobči-. la notico pod naslovom »dva zagrizena liberalca«, v kateri se med drugim trdi: *Da sta Miklavič in Mikuš prava liberalca, se vidi iz tega, da je Miklavič v pričo večje družbe izjavil, da »hi Boga«. , Razlogi. Kakor je znano, so se vršile minulo poletje v naši deželi volitve poslancev za deželni zbor, pri katerih je nastopil kakor kandidat tudi zasebni obtožitelj in sicer prvič v splošnem volilnem razredu, potem pa v kmečkem volilnem raaredu tolminskega okraja; Glavna volitev v tolminskem kmečkem razredu se je vršila "dne 24. 7. I, 1. Izid je bil ta, da se je proglasila ožja volitev; med zasebnim obto-žiteljem in poslancem Mikuž.em ria eni strani ter kandidatoma takozvane mlade .Slovenske Ljudske Stranke na drugi .strani.. Ta »mlada Slovenska Ljudska Stranka« je najnovejši plod goriških političnih razmer. Ker nekateri izmed strastnejših pristašev klerikalne stranke niso bili zadovoljni s strankinim vodstvom, so se odcepili od stranke iri ustanovili novo stranko, kateri so nadeli zgoraj navedeni na*-slov in katera se je, komaj porojena, vr- gla-z vso silo v volilni boj, misleč in za. trdno pričakujoč,.da že s tem prvim nastopom pribori vse . slovenske deželno-zborske mandate in tako zagospoduje v deželnem zboru, kakor edina predstavite-liica slovenskega dela dežele. Še je v spominu ona volilna borba, ki je po svoji silovitosti in burnosti prekosila vse prejšnje volitve. Posebno se je odlikovalo po silovitosti svoje agitacije, po brezobzirnosti osebnih napadov in po neizbirčnosti volilnih in agitacijskih sredstev, glasilo novo-porojene mlade Slovenske Ljudske Stranke -— »Novi čas«. Ta list je Šel celo tako daleč, da je priredil eno posebno številko kot pamilet na enega najuglednejših neodvisnih kandidatov. Pred osebnimi napadi od strani »Novega časa« ni ostal obvarovan niti zasebni obtožitelj. Komaj se je izvedelo, da prvotna volitev v Tolminskih kmečkih občinah ni prinesla nobeni stranki zmage, temveč, da .je potrebna ožja volitev, je obelodanil »Novi čas« v svoji 31. številki izišli dne 25. 7.1.1. oba članka, ki sta podlaga tej obtožnici. Namen obeh člankov je prozoren. Natisnjena sta bila s tako debelimi črkami, da je maral postati nanje pozoren in ju citati vsakdo, ki je vzel v roke dotično številko »Novega, časa«. Imela sta torej biti nekak najhujši udarec proti zasebnemu ubtožitelju, nekako senzacijonelno razkritje, ki naj bi ostrašilo kmečke volilce ua Tolminskem, da ne bi pri ožjih volitvah oddali svojih glasov zasebnemu obtoži-telju. Vsebina obeh člankov je pa popolnoma izmišljena, ker zasebni obtožitelj ni nikdar v nobeni dnižbi tajil eksistence Boga. Trditev, da bi bil zasebni obtožitelj v. večji družbi trdil, da ni Boga vsebuje očitanje' hudodelstva motenja vere. Kakor že navedeno smatra ljudstvo, med katerim Zasebni obtožitelj živi in deluje, boga-tajstvo kot nekaj zelo nepoštenega in za-uičljivega in taka očitanja so sposobna škodovati ne samo osebni časti in osebnemu ugledu, ki ga zasebni obtožitelj vživa med svojimi rojaki, temveč mu tudi gmotno škodovati kot trgovcu. Zato se čuti zasebni obtožitelj občutno žaljenega na svoji časti, to tembolj, ker mu ne more nikdo ničesar očitati, niti glede njegovega verskega mišljenja niti glede njegovega verskega življeuja. Za inkriminovana članka sta odgovorna oba obtoženca; prvi kot odgovorni urednik, drugi pa kot pravi urednik lista, ki je članka očividno tudi sam spisal. Anton Šinigoj bi' se rad otresel kr.;. odgovornosti, češ, da sta prišla člankt r list brez njegove vednosti. Ta izgovor ; i pa nikakor ne more oprostiti. On je o'* ;o-, varni urednik lista, ima kot tak dobnost paziti, kaj se pri listu godi, gledati na to,; da odgovarja vsebina lista zakonom in da se nič kaznjivega ne urine v list. Drugi obtoženec Franc Kremžar je notorično pravi urednik lista, kateri list. po večini spiše in ga tudi urejuje, brez čigar vednosti ne pride v list niti ena črkica. Glede inkriminovanih člankov so pa tudi dokazane okolnosti, iz katerih sledi, da je moral on spisati članka. Kurat Kalin iz Drežnice mu je namreč, nekaj časa pred .volitvami, poslal pismo, v katerem je navajal, da bi bil neki posestnik pripovedoval tamošnjemu županu, da bi bil pred časom zasebni obtožitelj trdil, da »ni Boga«. Da je res dobil tako pismo, priznava obtoženec sam. Ako torej sedaj taji, da ni pisal članka, mu tega pač ne bo nikdo ver- jel. Pismo je dobil on in pač ni verjetno, da bi ga mogla kaka druga oseba, brez njegove volje, dobiti v roke in vporabiti. \ Nasprotno je pa očividno, da je obtoženec, ko so bile proglašene ožje volitve in videč veliko nevarnost, da propade njegova stranka celo na Tolminskem, hotel vporabiti Še zadnje orožje in spustil med svet inkriminovana dva članka, kjlub temu, da je bil od kurata Kalina samega opozorjen k previdnosti. Po prečitanju obtožnice in obeh inkri-miniranih notic izjavi dr. Gabršček, da. precizira obtožbo v smislu § 488, da sta obtoženca z navajanjem popačenih dejstev dolžila obtožitelja nepoštenega in nemoralnega dejanja. Nato zasliši predsednik oba obtoženca. Obtoženca. Šinigoj se ne čuti krivega, članka ni ne pisal in tudi ne bral. Šele potem ga ie čital, ko je že Novi čas izšel. Tudi ne ve, kdo bi ga bil spisal. Na predsednikovo vprašanje če nastopi tudi sedaj dokaz.res- v niče, pritrdi. Ker ga vpraša zastopnik obtožitelja, če ne ve, da je po zakonu dolžan, da prebere vse, kar pride v list se izgovarja, da je bilo takrat ob volitvah veliko delo in da ni utegnil. Kako delo je to bilo se ne spominja. Pri listu ne piše ni-^., česar. ,,.. Kremžar se tudi ne čuti krivega. Inkriminirani notici ni pisal in tudi vedel ni za nje, dokler ni izšel »Novi čas«. Vizitko, ki mu jo je poslal kuirat Kalin in s katero rnu naznanja, da je govoril posl. Miklavič pred večjo družbo, da ni Boga je hotel porabiti pozneje. Pripominja, da se je to vršilo za časa volitev, ko je bil on obilo zaposlen z agitacijo. Zato ni on takrat sam urejeval lista ampak so mu tudi drugi pomagali. Zato je tudi čisto mogoče, da ni on nekaterih notic prebral. Tudi on nastopi dokaz resnice. Kahnovo vizitko je odložil in potem 'rf je moral kdo drugi brez njegove vednosti uporabiti. - Dr. Gabršček:. Zakaj niste spravili vizitke, če so v uredništvu tako indis-kretne osebe, ki kar priobčijo take osebne napade. •¦ - Kremžar: Nisem imel interesa,- ker stvar mi m bila zaupno, temveč za list izročena, sploh pa je to-njegova stvar.- -Dr. Gabršček: Vi ste glavni urednik. Pravite pa, da so pri listu tudi sptruldriiki. Ali ti vendar ne odločujejo v terii;-kar pride v list, temveč vi odločujete d spišiiršd-trudnikov. ""¦* * Kr.: Pri nas ni nobenega glavnega urednika. Kaj pride v list o tem pa odločuje uredniška konferenca. - '. -' Gabr.: Uredniška konferenca vendar ne piše notice, temveč določi le smer lista. Končno vsebino" lista pa določi za to plačani urednik. Ali je torej pri »Novem -času« še kak drugi urednik? — Kremžar ne odgovori direktno, temveč pripoveduje zopet o zaposlenosti za Časa volitev in o sotrudhikih. Pismo na kurata Kalina je dobil najmanj 4—5 dni pred objavo. Natančno se pa ne spominja. Nato predlaga dr. Gabršček, da se zaslišijo še tri nove priče, ki bodo izpovedale, da je govoril Bric, glavna priča »Novega časa« zaupno naokoli, da je Miklavič sicer res rabil besed, da ni Boga, da je pa s tem hotel le dati svoji trditvi večjo veljavo. Predlogu ugovarja dr. Pavletič, ker da je egalno, kar goved priča v zasebnem -življenju. Nasprotuje mu dr. Gabršček, ker ni bil zaslišan le Bric temveč tudi.dru-ge%riče o tem predmetu in ker se ne krijejo izpovedi vseh prič, bodo mogli na. podlagi novih prič porotniki spoznati verodostojnost glavne priče Josipa Brica. Po kratkem posvetovanju ugodi senat predlogu dr. Oabrščeka. Priče. Kot prva priča nastopi Josip B r i c iz Dreznice. Po dolgem drezanju od vseh strani pride Josip Dric vendar do predmeta. J3iio je pred šestimi leti, ko so sedeli na ctomu MiKiaviča on, oba Skubina in Mikiavič. Uovorili so -o vsem mogočem. Tudi o ravnokar se snujoči Marijini družbi. Mikiavič je tedaj dejal, da bi on skoraj zmotil najbrhkejso. Veliko veselosti je povzročilo, ko bric nikakor ni mogel razumeti, kaj je mislil Mikiavič z besedo »zmotil«. Potem je pa nakrat slišal bric, da je dejal Mikiavič »Ni Boga, ni hudiča« in kazaje na Uregorčičevo sliko »to je naš Bog«. V k a k i z v e z i je rabil M i-kjavičte besedene ve. Najbrže je .kaj mislil ali brai. Nekoliko so sicer pili a ne toliko, da se ne bi mogel spominjati. Ob kateri uri je to bilo tudi ne ve. Končno pa le ugotove predsednik in oba zastopnika, 4a okoli štirih zjutraj. Ker ni znal pred preiskovalnim sodnikom dogodka tako opisati, ga vpraša predsednik, zakaj že ni preje vsega povedal. Nato je pa Josip Bric začudeno vprašal, če mora res vse povedati. Ko so mu pritrdili je povedal še en dogodek. Mikiavič je tudi dejal »Križ, kaj križ, križ vržem ob tla«. Seveda ne ve zopet zveze. Na vprašanje predsednika, če mu ni znano, da rabi večkrat Mikiavič zvezo, če pa to ni res, potem pa tudi ni Bega, odgovori, da se ne spominja. Ve le, da je večkrat dejal Mikiavič, če to ni res, naj ga pa vzame Bog in vsi svetniki! izven sodnije je drugače govoril, ker pač lam ni prisegel, prepričan pa je, da ni storil nobene napake, če ne govori v zasebnem življenju resnice. Josip Kalin, kurat v Drežnici ne ve iz lastnega ničesar, temveč le to, kar je slišal od drugih, osobito od Brica. To pa vzdržuje. Vizitko na Kremžarja je poslal že kake 3—4. tedne predno so izšle inkriminirane notice v »Novem času«. Osebno je prepričan, da so bile besede najbrže izrečene tako, kakor pravi Bric, ker so še mu ljudje večkrat pritoževali, da so bili v gostilni Miklaviča žaljeni njih verski čuti. Bistvenega ne izpove ničesar. Popoldan ob 4. se je nadaljevala razprava. Kot prva priča je bil zaslišan M a t i-j a Skubin, ki je pod prisego izjavil, da ni slišal nobenih razgovorov, ne o veri in ne o duhovnikih, pač pa sta se g. Mikiavič in takisto Skubin razgovarjala o politiki. Pristavi še važno opazko: Ako bi g. Mikiavič izgovoril take grde besede, kakor trdi Bric, bi si bil kaj tacega gotovo zapomnil, ker sem verski človek in sem bil ves čas prisoten. Priča J e r n e j K u r i n č i č je izjavii isto kot M. Skubin. Na vprašanje dr. Ga-brjščeka, ako pozna Miklavičevo hišo je priča odgovoril: Poznam Miklaviča in njegovo družina že nad trideset let in nisem nikoli opazil, da bi se kaj protiverskega govorilo o njej. Lahko za trdno izjavim, da ni Mikiavič izustil onih besed — in pristavi, da se vsi, ki so bili navzoči oni večer, čudijo, kako zarnore Bric o g. Mikla-viču kaj tacega trditi. Prihodnja priča Janez Bizjak je potrdil izjave dveh predprič v polnem obsegu in odločno zanika izjavo Brica. Spomni pa se na besede, ki jih je g. Mikiavič izustil v prepiru s Skubinom: Ako ni to res, potem pa ni Boga. Pozna pa Brica, daje udari pijači in da večkrat laže. V konfrontaciji s pričo, taji Bric vse, nakar mu reče priča: Ti si tak lažnik, da me je sram pred temi gospodi«, kar je vzbudilo v dvorani bučen smeh. Tudi priča Andrej Berginc je bil prisoten kritični večer a ne ve, da bi Mikiavič govoril žaljivo o duhovnikih in Marijini družbi. Zelo* zanimiva paJe bila priča F r a n c Rakušček, podžupan in organist v Dicžnici pri Kobaridu. Moško je pristopi-cal v dvorano, suknjo črez levo roko in klobuk je krčevito držal na prsih. Ko je prisegel, je začel pripovedovati razno o g-Miklaviču; Toda on sam ni tega slišal, ampak šele oddrugihoseb. Pri tem pripovedovanju pa je veš čas gledal pod kio-, buk. Naenkrat ga vpraša dr. Gabršček; »Kaj imate pod klobukom?« Priča se prestraši in je v zadregi, nakar zahteva dr. Gabršček, naj pokaže ono pod klobukom. UJe na energično, ponovno zahte-vanje privleče izpod klobuka v e 1 i k k o s papirja, ki je bil ves p o p i s u n in ga vtakne v žep. — Dr. Gabršček zahteva, da priča izroči papir, a šele na opomin predsednika, ki pravi: Vi ste se po-sluševali tega papirja, torej ga morate tudi izročiti, da bomo videli, kaj da je, izroči Rakušček papir predsedniku. Dr. Gabršček: Kdo je spisal ta papir, Vi ali drugi? Priča: To je moja stvar. Dr. Gabršček: 10 ni vaša stvar, jaz Vas vprašam, kuo je spisal ta papir? — Kakovscek molči. Dr. Gaoršček ponovi še uvakrat to vprašanje z vedno večjim pov-oarkom. A pnea trdovratno molči. L»r. Ua-brscek se oorne ao predsednika z besedami: Konstaiiram, aa ni pnea na moje trikratno vprašanje dal nooenega odgovora. — Velika senzacija po, dvorani, loimač prestavi to na italijanski , jezik. Dr. irn. Ceščuti je advokat-f ki se brani Slovencev na volišču, v svoji odvetniški pisarni pa ne; Dr. Toma n je okrajni sodnik v Go- ? lici. Thedrez upokojeni davčni višji | upravitelj, zastopnika uradnikov. Svoj , čas so bili italijanski uradniki jezni na j Thedreza, ker ni bil proti najemninski l davščini, danes pa so ga zopet volili. Kdo j razume tt može? Kadar se bodo zopet pritoževali radi magistratove nebrige '< glede draginje, kadar bodo zopet prote-stovali proti neznosnim mestnim dokla-dam, jim bomo mogli reči: Prav Vam je, ! zakaj pa volite take ljudi, ki delajo proti ' Vašim koristim! Dr. Toman bo sedel mirno pri sejah iri se bo malo brigal za potek gospodarstva, za delo mestne uprave. — Svoj čas se je vse čudilo, kako da c. k r. uradnika moreta ostati še nadalje v mestnem svetu po razkritih sleparijah ob ljudskem štetju ; in ob zapravljeni avtonomiji! : i Pojmi o časti so različni pri - različnih ljudeh. Dionizij U § a i je državni poslanec. Ušaji so doma pri Ravnici nad Gorico. »Carriere« g(y, hvali na vse pretege, in trdi celo, da je Ušaj »uri' autorita nelle sfere giudiziarie«. Poglejte obraze sodnikov, ko čitajo to polivalo!... Ušaj je državni poslanec. Mojci in^dijete sjuži.,JNe-koč bi se M^ilat5tipeti'fe»kMl«kiaksrje^; da bi bil moral govoriti v poslanski zbornici na Dunaju. Upisal se je med govornike, misleč, da n e pride na vrsto. »Corrie-re« je takrat vskliknih; »govoril bo tudi naš poslanec«. Priti,pa-je irhehfta* Vrstoš;in-Ušaj je bil več preplašen, da bo moral govoriti; hitro je iskal namestnika in ga tudi našel. Oddahnil se je___»Corriere« pa je že hotel pisati, kaka krivica da se godi »našemu vrlemu poslancu«, da mu na Dunaju ne pustijo govoriti itd.... *, Ušaj bo kimal v goriškem mestu in molčal in vse bo prav, kar storita Jurij Bombic in Li-navčič (toliko »pip«/! Strah in groza!), le bosta še župahovala na goriškem muni-cipiju. Cristofoletti je lekarnar v Gorici, drugega ni kaj reči o njem. Lekarnar je in kot lekarnar živi v pretežni meri od Slovencev. Je pa član mestnega sveta, ki bije: najhujši, najstrupenejši boj proti Slovencem! — Ali ni velika krivica to, da ni v Gorici nobenega si oven-'skega lekarnarj a!! Kandidat in že izvoljen; starešina Ribi je inženir, ki bo delal za koristi mesta, posebno v higijeuičnem oziru. No, če'1)0 hotel delati na to stran, bo imela ta »forza tecnica« presneto dosti opravila. Ali nam se zdi, da pojde v novi upravi vse po starem, ker bodo vsi glavni stari gospodarji zopet'v mestnem svetu in na mu-nicipiju! Tako bo v Gorici v higijeničnem oziru in še v drugih ozirih vse vedno bolj kalabreško! Dva Nemca! Major D i t rich in vodja šole »Šulferajna« Josef S t r a b e r-g e r. Pit/rich je upokojeni major. Povedali smo že, da se vse čudi, kako je prišel avstrijski major v listo kamofaške stranke! Znamenje časa! —Straberg e r je Nemec, ki se;bo boril — kakor pravi »Corriere« — skupno z Italij ni v obrambi pvoje lastne narodnosti proti Jugoslovanski politiki. Tako! Torej Italijani in Nemci .skupno proti Slovencem — in v goriškem mestnem svetu ie prostor za Nemce, da c? bodo tudi tam borili proti Jugoslovanski politiki. Tako so zaslepljeni Kaliiani — in teka je naša moč dandanašnji v Gorici, Pred močjo Slovenstva v Gorici trepetajo, pred to močjo se tresejo, strah pred napredujočim Slovenstvom v Gorici jih združuje! Goriški Slovenci, zavedajmo se svoje moči in uveljavljajmo se krepko, narodno in gosfodarsko, da se uveljavimo in' pridemo do svojih pravic! Brezpravni I Justitia fundamentum regnorum! — Konsntueiortelna država! —- § 19. Jednaka pravica vsem! — Mi Slovenci V Gorici kličemo: kje si ti, pravica? Kod hodiš, da te ni med nas? iiakaj nas tako zapuščaš, pravica? Ali ne moreš prekoračiti ovir, ali ne moreš premagati krivice, ki nas duši in hoče nas u-gonobiti. Mi se. borimo proti krivici in jo-pehamo od sebe.j^Lli še ima moč> aa-rias zadržuje, dasi se ne udarno; da, čutimo, da srno močnejši, čutimo, da naš glas prodira preko nje — pravica, priskoči nam na pomoč in krivica bo premagana! — Združili so se proti nam jedni in drugi, Italijani m Nemci. Trdno zvezo so sklenili — mi smo brezpravni! Par Nemcev je prišlo včeraj v Gorico ~r in že imajo svoje zastopnike v mestnem svetu, Slovenec, ki biva od nekdaj tukaj, odkar obstoji Gorica, ki je dal mestu ime |n ga vzdržuje že stoletja — ta Slovenec je brezpraven, ta Slovenec ne sme imeti svojih zastopnikov v goriškem mestnem svetu! Polovica nas je v Gorici, pa ta polo« vica je brezpravna; 10.000 nas je naštelo Uudsko štetje, v resnici je nas več in »Pic-eolo« je potrdil, da smo od takrat še mnogo narasli, okoli 13.000 Slovencev v Gorici nima v mestnem svetu nobenega zastopnika. 13.000 Lahov in 2077 Nemcev, kolikor so jih našteli pri ljudskem štetju, P« vsel Kje si, pravica? Ali je v Avstriji še kje kaj takega?! Ako to ni v nebo vpijoča krivica, kaj pa je potem: v nebo vpijoča krivica? Dobro zvesto slovensko ljudstvo dobiva za svojo zvestobo in kri, prelito rta bojnih poljanah, tako plačilo! . vse je proti nam, to čutimo v teh tre-uotkih, m uiiiejenio posinehe svojih sovražnikov. ; ' " ¦ "' ^~ATrfia^TšT-brezpHfvfii — se ne udarno, ne uklonimo svojega tilnika! V gospodarskem delu, v organizaciji je moč, jnoč in rešitev je v edinosti goriških Slovencev; moč in rešitev je v edinosti slovenskih poslancev doma in na Dunaju...! Glasen protest povzdigamo "proti kri- -vicani, ki se nam godijo, glasen protest proti brezpravju, v katerem se nahajamo in kot grom z neba naj doni naš klic: Proč s krivicami! PrOč s krivičnim mestnim statutom i Zahtevamo nov pošten, pravičen Volilni red za občino Goriško! Kazne vesti. Gostovanje dramskega ensambla slb-vensKega gledališča v Ljubljani. - Kakor vsako leto pojde dramski ansambi tudi letos na svoje gostovanje sirom slov. domovine in si je izvolil to pot režiserja g. Milana Skrbinška za svojega 'vodjo. Opozarjamo javnost na to gostovanje, ki m ie oagojnega pomena, temveč mora biti žaliDog tudi borba za vsakdanji kruh, Kajti sezona se že bliža n koncu in slov. igralec še uanes ne ve, ah bodo nierodajni iaktorji storili istofako svojo dolžnost, kot jo je štoru on tekom sezone cez mero. Gostovanje je začrtano v velikem obsegu, tako da bo trajala turneja dva meseca, seveda — samo oo zadovoljivem financijel-nem uspehu. Apeliramo torej na slov. občinstvo, da podpira to gostovanje s svojim .-številnim obiskom. Predstave so projektirane v sledečih krajih: liorica, Tolmin, Kanal, Renče, Prvačina, Trst, Pazin, Volovsko, Salzburška, Bistrica, Idrija Zife, Školja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice, Celovec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Si. Bistrica, Sv. jur, Celje, Žalec, Trbovlje, Zagorje, Krško, Brežice, NOvo mesto, Metlika, Ribnica, Kamnik. Gostovanje se prične na velikonočno nedeljo v Gorici z velezabavno burko »Konec sveta!« Planinski izlet goriške podružnice S. P. D. na Kobilino glavo (1475 m) se vrši v nedeljo dne 5. aprila 1914. Odhod ob 5h 12 m zjutraj z vlakom do Podmelca. Komur pa je gora previsoka, naj se odpelje iz Gorice ob lih 18 m dopoldne in naj gre po cesti iz Podmelca-čez Hum in Ljubin na Poljubili (krasni dveurni izprehod), kjer se sestane z »visokimi planinci«. Trdnjav sko - topničarski bataljon št 10. je dospel včeraj po 6. uri v Gorico. Na kolodvoru so se zbrali v pozdrav bataljonu zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Bataljon je odkorakal potem, spremljan z vojaško godbo, z državnega kolodvora čez Koren skozi Gosposko in Se-meniško ulico, čez Placuto v staro vojaško bolnišnico. Polno občinstva je gledalo novo došle vojake. Slaba vest Italijančkov v Gorici. — Nekateri Italijančki v Gorici se bojijo se-,daj v.—-.goriško okolico. Čutijo, kako so navezani na našo okolico in čutijo, kako so grešili ob volitvah proti naši okolici. Pravijo, da sedaj ne bo varno iti med okoli-čanske Slovence.- No, mi vemo, da ni varno za Slovenca v Gorici. Saj so napadli tolovajsko četo dr. Luceta Treota, ko se je pripeljal z izleta v Gorico ter se. ni nič iimešaval med demonstrante. Zadoščalo je, da je spregovoril slovensko besedo, pa so navalili nanj, ga podrli na tla in bili po njem. Prava sreča, da je imel trd klobuk, drugače bi bile poškodbe smrtnonevarne! Naši okoličani so dobri ljudje; umevno pa, da na svojih tleti ne trpijo kakega izzivanja! Drugače pa ne^ storijo nobenemu nič! Ti Italijančki v Gorici pa se tolažijo tako: nekaj malega časa bodo nas Italijane grdo gledali Slovenci, potem pa pozabijo in vse pojde po starem naprej. Na to njihovo pričakovanje odgovarjamo: Slovenci ne bodo nič grdo gledali Lahov — aH po starem pa ne pojde več naprej! Za to jim jamčimo. Da ne bi prišel v »Sočo«, tega se boji dandanašnji marsikak laški trgovec in obrtnik. Neki vajenec je bil tepen in zla-san, ker se je drznil trgati slovenske lepake. Laški gospodar je premikastil poba, češ, kako škodo mi lahko napravi, ako se izve, da je vajenec iz moje botege trgal slovenske lepake in tako kazal svoje mlado sovraštvo do Slovencev! Prosimo Slovence v Gorici, da nam naznanijo vse laške .trgovce in^ obrtnike* ki so ob letošnjih volitvah kazali Slovencem svojo ljubezen. Prosimo. »Wir mussen italienisch wahien«... tako sta modrovala pred volitvami na Solkanski cesti dva »ajzenponarja«. Pri tem pa sta bila tako zamišljena, da bi se bila kmalu zaletela v voz slovenskega kmetica. Eden teh dveh nemških gospodov je pokazal na vola in rekel: sikst, dos isi a VVindišer! Kmalu bi me bil nabodel!.. .' Ce bi mu bil vindišarski vol na to hrulacijo puščal malo nemške krvi, bi Nemčurju sicer nič ne škodovalo; ali vol je zavil rajše v stran in šel svojo pot, ker 'se je bal, da bi njemu škodovala zastrupljena nemška kri. Nekaj biciklistov iz Trsta, predrznih pobalinoy, je prišlo v nedeljo na pomoč karnori. ti predrzneži so kričali, če so slišali slovensko govorico: Viva Gorizia ita-liana! in izzivali so. Prišli so radi tega sem, da bi pomagali pri demonstracijah in nekateri so tudi res pomagali. En tak iz Trsta je bil udeležen pri napadu na dr. L. Treota. Pomnil bo to. »Circoio Cittavechia«... Podeštat Jurij v Gorici je dobil povodom »zmage« v tretjem razredu precej brzojavnih čestitk. Občno veselost je. zbudila brzojavka, ki mu je došla iz tržaškega slovitega starega inesta! »Corriere« se je včeraj zopet bal. Nič varen se mu ni zdel tudi drugi razred. Zato pa je zopet udrihal po Slovencih in trdil, da bi uvedli sistem favoritizma na municipijii, ako bi zmagali Slovenci; sedaj pa je na municipijii doma sama pravičnost, z vsemi delajo pravično. Slovenci pa bi pregnali vse laške obrtnike! Resnica je ta, da se hiora Slovenec boriti in boriti za vsako majhno reč, kaj šele glede trgovine in obrti. Vsak slov. trgovec in obrtnik ve, kake težkoče mu dela municipij, kake sitnosti,- kako sovraštvo do Slovenca je tam doma! — »Corriere« govori tudi nekaj o rovinoznih privatnih podjetjih. Naj molči lepo pa misli na Banko popolare in na ro-vmožno mestno gospodarstvo! Hic Rho-Gus, hic salta! — »Corriere« pravi tudi, da bi Slovenci napravili velikanske dolgove in uvedli davke ako bi zmagali pri volitvah. Prismoda! Kdo pa še kaj posodi Goriškemu mestu? Kako je mesto ob ves 'kredit, se je jasno pokazalo pri posojilu za vojašnico! Davkov pa tudi ni mogoče več zvišati, saj imamo že tako najvišje! Nekateri laški trgovci in obrtniki že čutijo posledice gonje proti Slovencem povodom sedanjih volitev. Lahi proti Slovencem; umevno, da je potem zaveden Slovenec proti Lahu. Krivda je na strani Lahov! Posledice naj si pripišejo sami sebi. — Slovenci v raznih delih mesta izjavljajo, da bodo nadaljevali po započeti poti. Veselje je zavladalo po deželi radi častnega našega nastopa v tretjem razredu. Marsikedo je rekel: bal sem se, da se blamirajo Slovenci v Gorici. Ali te številke so nas vse razveselile in nam pričajo o bližnji zmagi Slovencev v Goriškem mestu. :" -' '- • Naši deželam pa tudi vpoštevajo v polni meri postopanje in divjanje, goriških Lahov proti Slovencem in izjavljajo, da se bodo v Gorici ravnali primerilo temu laškemu tolovaj-s t v u! Že razumejo, kaj mislimo. • Izlet na Ajševico h Komelu priredijo v nedeljo 5. t. m. razna narodna društva iz Gorice.' Ostro streljanje goriške garnizije na hribu Sabotiral. — Goriška garnizija bode ostro streljala na severno od sel Podsabo-tta in Podsenice ležečem hribu Sabotin. Strelna črta je od zahoda proti vzhodu v smeri proti vrhu Sabotina. Streljalo se bode. od 7. ure zjutraj do 2 ure popoldne in sicer dne 18., 20., 2 L,-22., 23., 24., 25., 27., 28., 29., 30. aprila ter 1. in 2. maja. — Ob deževnih dnevih se ne bode streljalo. Nevarni prostor bode zaznamovan: a) z, rdečimi zastavami na razvalini sv. Valen-: tina, pri hiši št. 34 v St. Mavru, na zvoni-ku v Podsabotinu, na gorah vzhodno od Podsenice iti Dola ter ha vrhu Sabotinu. b) vrhu tega po vojaških stražah, katere bodo postavljene v črti od razvaline Sv. Valentina do St. Mavra v Podsabotin in slednjič povprek brega do Dola pri Podse-nici. Kje in kedaj se bode vršila razprava giede odškodnine se oglasi pozneje. Pevsko-bralno društvo »Orel« na trnovem' pri Gorici bode imelo svoj redni letni občni zbor dne 13. aprila 1.1. (Velikonočni pondeljek) ob 3. uri popoldne v gostilni pri g. Fr. Peršič. K obilni udeležbi vabi ponovno odbor. Renče. — Gospod Stanko Vižintin, podžupan iz Renč, je te dni pri izpraševal-ni komisiji v Trstu napravil izpit za mestnega zidarskega mojstra z dobrim uspehom. Castitamo! Omejiti ]v, da gospod Vižintin je sedaj voditelj gradbe sodnijs-kega poslopja v Cerknem. Iz Ajdovščine. — V dvorani g. Bra-tina bo predaval dne 4. t. m. ob 8. zvečer tukajšnji zdravnik g. dr. Jenko o predmetu »Vidni in ne vidni škodljivci človeškega zdravja«. Vstop prost. :- ¦..•<« •- '.'.i .i:Ai>>i> =. Tečaj za cepljenje ameriških trfc — V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil dne 6. in 7. t. m. tečaj za cepljenje in siljenje ameriških trt. Vinogradniki, ki se žele vdeležiti tega tečaja, naj se zglase dne 6. t. m. ob 9 uri dopoldan pri zgoraj omenjenem nasadu. Zgorel je velik mlin v Borovnici, last poslanca Kobija. Škode 40.000 K. Mestni svet tržaški, je sklenil riajeti posojilo 44 milijonov v svrho konsohdi-ranja raznih mestnih dolgov. Velika tatvina v Trstu. — R. Rodri-guez v Trstu je inkasiral pri »Creditu« 48.100 K, katere je utaknil v svoj zunanji žep. Mož je mešetar in nosi vedno več denarja s seboj. Blizu tvrdke Križmančič in Breščak se je opotekel nanj neki človek, kakor da bi mu bilo siabo. Rodriguez mu je pomagal. Oni človek je nato vstal in kmalu izginil, ž njim pa tudi kuverta s 48.100 K! Listnica uredništva: P. n. dopisnikom: Razne poslane reči priobčimo prihodnjič v »Soči«, oziroma jutri v »Primorcu«. Nove zakladne nakaznice, r- V in-seratnem oddelku prinašamo prospekt in vabilo k subskripciji na nove 47^% zakladne nakaznice* V javnosti še živahno razpravlja vprašanje, kako obrestovanje nudijo te nove zakladne nakaznice. Iz nastopne razpredelnice je razvidno pod kako ugodnimi pogoji so titre na razpolago. Rentabiliteta 4l/2 odstotnih amortizačnih zakladuih nakaznic s 15 letno dobo znaša, če vzamemo za podlago kurs 95, za sub-skribenta na posamezna leta dobe titre, kakor sledi: Leto Obrestovanje iz poplačevanja skupup izplačane kapitala gotovine (95.-) odstotki 1 4.737 5.— 9.737 2 4.737 2.50 7.237 3 4.737 1.666 - 6.403 4 4.737 1.25 4.987 5 4.737 1.— 5.737. 6 4.737 0.833 5.570 7 4.737 .0.714' ¦ 5.451 S 4.737 0.625 5.362 . 9 4.737 0.555 5.292 10 4.737 0.500 5.2Š7 11 4.737 0.454 5.191 12 4.737 .0.416 .5.153 13 4.737 .0384 5.121 14 4.737 0.357 5.094 15 4.737 0.333 5.070 Prednosti, ki jih nudijo te zakladne nakaznice kapitalistu, obstojijo ravno v tem, da rezultira posebno v slučaju hitre povrnitve v prvih letih nad vse ugodno obrestovanje, v vsakem slučaju pa'tudi v najneugodnejšem, ker znaša tudi koncem dobe obrestovanje še vedno 5%. Zato bo po teh prvovrstnih titrah gotovo zelo povpraševalo občinstvo, ki bi rado plodo-nosno naložilo svoj denar. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča. in »Primorec«. Sprejme se več krojaških pomočnikov. Služba celoletna. Rellektlra se te na proe noBL Zfllasltl se Je pri st-i tordMJ. IKledDcd o finrlci. minili m® PROSPEKT. C, kr. avstrijske 4 %% dauka proste amortizacne nakaznice državnega zaklada iz leta 1914 v nominalnem znesku kron 396,600.000 = m. rk d v. 337,110.000 = frankov " 416,430.000 — holandskih goldinarjev 199,886.400, razdeljene v 15 serij in vračljive v 15 letih z izžrebanjem jed ne serije vsako leto. Na nodlain cesarske naredbe z dne 22. marca 1914. d. z. št. 70. izda c. kr. finančno ministerstvo 4'/2°/0 davka proste amortizacne nakaznice državnega zaklada, v nominalnem znesku kron 396,60 ».000 - mark d. v. 337.110.000 = frankov 416.430.000 - holandskih goldinarjev looftftfi^nn katerih i'/kunilo ie določeno v plačilo investicij državnih železnic kakor tudi v kritje doneskov k izrednim potrebščinam, ki so bile dfvolfene pc»delegacijs^h sklepih XII. in XIII. z dne 20. oktobra 1912. in V. do XV. z dne 30. decembra 1913. Nakaznice državnega zaklada glase na imenitnika, so razdeljene v 15 sjrij po kron 26.410.003 = mi-k 22 474 000 = frankov 27 762.000 = holandskih goldinarjev 13 325 760 in v , 1.20O oddelkov a K idOOOO = mark 17.000 —frankov 21.000 = holandskih goldinarjev 10.080 6.000 9.000 48.000 102 000 72 000 168.000 a000 - „ 8 500 • 000 = B 4.250 2 000 ,_ 1 700 1 000 ,., M 850 500 =_ „ 425 200 ^ n 170 10.500 5.-250 2.100 — 1.050 -r- 5:>5 :_-. 210 _ 5 040 2 520 1008 504 252 10080 izgotovljene, ki imajo serije in številke ter so deljene na posamezne serijo po predstoj^četn razmerju. Kosi so datirani s 1. aprilom 1914. in imajo v f iksimilu podpiso voditelja c. kr. finančnoga ministerstva, ob jh višjih uradnikov c. kr. blagajne oržavnih dolgov kakor tudi sopodpis predsednika in jednega člana kontrolne komisije poslansko zbornice za državne dolgove. Nakaznice državnega zaklada se obrestujejo s 41/.,0/« za leto v poiuletnih obrokih dne 2. januvarija in L julija vsakeg i h>ta naknadno in imajo 31 obrestnih listov in sicer je izmed teh prvi, 1. julija 1914. izplačljiv, in zadnji, 1. aprila 1929. izplačljiv četrtletni obrestni list, dočim je ostalih 29, plačljiv 2. januvarija in 1. julija, poiuletnih. ' Posojilo se vrne po nominalni vrednosti in skonča z žrebanjem jedno serije na leto tekom 15 let. Žrebanja se izvršijo dne 1. aprila vsakega leta, oziroma ako je na ta dan nedelja ali praznik, naslednji delavnik, prvo žrebanje be izvrši 1. aprila 1915 , povračilo sledi i. julija po izžrebanju, zadnji obrok glavnice se povrne brez žrebanja 1. aprila 1929. Obrestovanje nakaznice državnega zaklada, ki je postala izplačljiv«, preneha z dnevom izplačljivosti svote kapitala. ^ O. kr. finančnemu ministerstvu je pridržana pravica izžrobnnja vsakokrat pomnožiti ali izplačati cel vsakokratni ne še izplačani znesek posojila brez izžrebanja, držeč se trimesečnega odpovednega roka po nominalni vrednosti. Izžrebane serije se objavijo vsakoletno takoj po srečkanju obenem z listo onih serij, od katerih še restanti izostajajo, v spodaj navedenih časopisih. Obresti, kakor tudi kapital nakaznic državnega zaklada se izplačujejo brez odbitka obstoječih ali prihodnjih davkov, kolekov in pristojbin. — Obrestni listki zastarajo šest let po njihovem terminu plačnosti, izžrebane; ali odpovedane nakaznice državnega zaklada 30 let po terminu, določanem za njih povračilo. . Lastnik mora dvigati obresti proti izročitvi zapadlih obrestnih listov po svoji volji, in sicer pri c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju v kronah ali pri blagajnah, ki se pa morajo naznaniti, v Nemčiji v markah drž. veljave, v Švici v frankih in na Holandskem v holandskih goldinarjev. — Kapital se povrne, proti izročitvi zapadlih nakaznic državnega dolga po vo.„i lastnika ali prič. k. blagajni državnih dolgov na Dunaju v kronah, ali pri blagajni, ki se pa morajo naznaniti v Nemčiji za. komade, ki imajo nemški pečat v markah drž lVne veljave, na Holandskem za kose, ki imajo holandiki pečat, v holandskih goldinarjev in v Švici za kose s pečati v frankih. - -, Vsi razglasi, ki se nanašajo na to posojilo, se objavijo raz ven v uradni „Wiener Zeitung." tudi v najmanj 11 tujih, časopiso/, med* temi v dv^h berlinskih, od katerih eden je Berliner Reichsanzeiger, enem draždanskem, frankfurtskem, hamburškem, lipskem, monakovskem, baselskem, zenisehem, ziirichškem in amsterdamskem časopisu. -• f - DUNAJ, v aprilu 1914. _________ Vodja c. k. finančnega ministerstva; Ertgel m. p. Vabilo na subskriprijo. Gltde na prejšnji razglas Njegove Ekselence gosp. c. k. finančnega ministra jo razpoložen k subskripciji nominalni znesek 396,600.000 kron davkaprostih 4/, % avstrijskih amortizacijskih nakaznic državnega zaklada z leta 1914. — Subskripcija, za katero se prijave sprejemajo od 2 aprila 1914 naprej, se konča v torek 7. aprila 1914, ob dvanajstih dopoldne. Prijave se sprejemajo v tuzemstvu pri naslednjih zavodih: c. kr. poštnem hranilničnem uradu na. Dunaju. Anglo-Avstrijski i)inki Dun^ zmajskem bančnem društvu Dunaj, c k. priv. Splošni avstr. zemljiškokreditnemu zavodu Dunaj, c. kr. priv. Avstr. kreditnem zavodu za trgovino in obrt Dunaj, Splošni depozitni banki Dunaj, Nižje-avstrijski eskomptni družbi Dunaj, c. kr. priv. Avstr. Landerbanki Dunaj, c. k. priv. bančni in menjalnični akcijski družbi »Merkur" Dunaj, banki S. M. v. Rothschild Dunaj, Union banki Dunaj, c. k. priv. Splošni prometni banki Dunaj, Jadranski banki Trst, pri banki Commereiale Triestina Trst, banki za Gorenje Avstrijsko in Solnograško Line, Bielitz-Bialaški eskomptni in menjalnični "banki Bielitz, Češki eskomptni banki Praga, Češki industrijski banki Praga, c. k. priv. Češki Unionbanki Praga, Ga-liški banki za trgovino in industrijo Krakov, Industrijski banki za Galicijo Lvov, Ljubljanski kreditni banki Ljubljana, C ki jih smatra dotični zavod za dopustne. " 4. Dodelitev se vrši čimpreje po zaključku subskripcije potom obvestitve subskribentov. Za slučaj, da je dodelitev priglasitve, se vrne brez odloga preostalo kavcijo. 5. Vplačitev subskripcfjske cene na posamezne obligacije se izvrši na sledeč način. ' 1. pri dodelitvah do inklusivno 5000 K 20. aprila 1914 v polnem znesku. 2. pri dodelitvah nad 5000 K 20. aprila 40°/0, 5. maja 30°/0 in 20 /0 ostali znesek polnega zneska. Pri vplačilu ostanka se zaračuni položena kavcija in vrne. 6. Pri zaustavnih kosih se dovoli nagrada od 10 vin. za 6 mesečno zaustavo. 7. Prijave na določne oddelke posojila se morejo vpoštevati le v toliko v koliko smatra za znvod z iružljivo z interesi drugi subskribentov. 8. Odpovedi se morajc izvršiti tam, kjer se je izvršila subskripcija. 9. Do izvršitve definitivnih kosov se izroče podpisovalcem začasni listki, ki se zamenjajo z d. finitivnimi brezplačno pri istem zavodu pri katerem so bili izdani začasni listki. Za izvršitev subsripcij pri c. kr. Poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in pri c. kr. postnih uradih, ki so za to upravičeni veljajo od c. kr. Poštno-hranilničnega urada posebno določene modalitete. DUNAJ, meseca aprila 1914. papirjih po manjša od u-.zu , *.L kr* Roifao hranilni urad na Dtmajn, Anglo • Avstrijska banka na Dunaju, Dunajsko bančni društvo na Dunaju, c. kr. priv. splošni avstrijski zemljiško kreditni zavod na Dunaju, o. kr. priv. avstr. kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju, Splošna dsoositna banka na Dunaju, Nižjeavstrijska eskomptna fiMH t8^DBa,8'.c* "• JP* aw*r- w»oer-bankajia Dunaju, c. kr. priv. bančna in menj. akcijska družba »fflereur« na Dunaju, banka S H. pl. Boinschild na Dunaju banka »Diuon na Dunaju, c.kr splošna prometna banka na Dunaju, Jadranska banka v Trstn, banka Commerciaie Triestina v Trstu, banka za 6or. AIrtn!8K' ™5#m»! Y UncJ*> B«leILte:?Ma:gka ekskomptna in men. banka v Btolitz, Coško ekskomptna banka v Pragi, Češka indnstnjalna banka v Pragi, 0. kr. priv. češkai banka Mmu v Pragi, fiališka banka za trgovino in obrt v Krakovu, jndustrijalna banka za kraljevino Galicijo ;in Vladimirsko ž veliko Vojvodino Erakov v Lvovn, Ljubljanska kreditna banka ? Ljubljani. Deželna banka kraljevino deške v Pragi, Deželna banka kraljevine Gallške in Vladlmlrke z veliko vojvo-tlut .raS0V hmu> fr kr; pm- awravika.eskomptna banka v Brnu, c. kr. priv. loravsko-OJstroviška trg. in obrt, banka v ttor. OJstrovi, avstrijska industrijalna LJvf-nli ¦».»pJt t ^ priv. Štajerska ekskomptna banka v Gradcn, Ustrcdni banka Seskih sporitelen Pragi, Dunajska lombard-in ekskomptna banka na Dnuajn, centralna banka nemških hranilnic v P agi, Zivnostenska banka v Pragi in njene podružnice. rara