institut za novejšo zgodovino K II 573/2009 930.25 lllll 120290150,2 III cobiss « ur "hivi [j(mliu SuciMi, tm m feiert c t QCtcrd ti « (fotki Ic^t A ic k yr ■ ^r^V f n h* ~ fi, bui^vl s^iAhdütt JU i« m Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 32, št. 2 Ljubljana 2009 UDK 930.25 (497.12) (05) UDC 930.25 (497.12) (05) ISSN 0351-2835 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta delVAssociazione archivistica e degli archivi in Slo venia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji, ©2009 Arhivsko društvo Slovenije Izdalo in zalotilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Z vezdarska ¡.p. p. 21. SI-1127 Ljubljana tele/on: (01) 241 42 47 telefaks: (O!) 241 42 69 e-pošta: jure.volcjak@gov.si http://mvwMrhivsko-drusrvo.si/publ ikacije/a d s___p u bi i k acije, htm Odgovorni urednik: .Jure Volčjak (Ljubljana) Tehnična urednica: Barbara Žobotti (LjubljanaJ Uredniški odbor: Zdenka ßonin iKoperj. Igor Filfpič (Maribor), dr Boris Goleč (Ljubljana), Maja Gombač (LjubljanaJ, Aleksander Lavrenčič (Ljubljana). Ivan Lovrenčič (Ptuj), mag. Elvis Orbanič (Pazin), dr Sla vi ca Tovšuk (Maribor), Ivanka Uršič (Nova Gorica), dr. Peter Wiesßecker (Gradec), dr. Ivanka Zajc-Cizelj (Celje) Redakcija te številke je bila zaključena: L oktobra 2009 Revija izhaja dvakrat letno. Cena posamezne številke je 12,50 EUR. Lektorica: Eva Blumauer Prevodi: Alenka Hren (angleščina), Wolfgang Zitta (nemščina) Fotografska dela: Tina Arh, Milan Bizjak UDK: Alenka Hren Izdajo so omogočiti: Ministrstvo za kulturo. Javna agencija zu knjigo RS in Arhivsko društvo Slovenije Poslovni račun NLB d. d. Ljubljana. 02083-0019446150 Računalniški prelom in oblikovanje: Franc Čuden, MEDITd o. o.. Notranje Gorice Tisk: Grafika-M s. p. Naklada 400 izvodov Revija Arhivi je vključena v naslednje podatkovne baze: COBISS (Slovenija): Historicul Abstracts, America: History and Life, ABC-GUO (Združene države Amerike), Centro de Información Documental de Archivos (Španija); Institut für Archivwissenschaft der Archivschule Marburg (Nemčija): EBSCO Publishing (Združene države Amerike) Na naslovnici: Naslovna stran Gorskih bukev (Gornih buqui), slovanskega prevoda (1582) štajerskega vinogorskega prava iz leta 1543. Arhiv Republike Slovenije, 1073. 'Zbirka rokopisov, l-4lr,fol 40r (foto: M i!an Bizjak). arhivi dDorlniilim to» som pumm Äonitfcbcr JR.umi.ic. Zsimttgbjlnn m» fsc.vno atippiiribrilefTni.itt' anjjfgmtJfltnLEInD tanfirtt' lorartirTftfpstajurf) w, ti jjDurtb vti biftpituflgcn ITO l^.viftn^jt >W» iJroiMtSäUtnrtNjhtii in lifbin. atetpirrru tbirmiliüi (Wem HiDtroftmricbirrbru f i I rirorttroini trnrib »nfrr WTWBmt Änt-mbtn rtifrf wroo« tmlisoi *.nd» fiwrmiSm To) öoisfdtiihaitm formt t>jib wriuf pgtM fort i viKtfart) wo emo viuuftrtsliib.vrra Das juti> DK ¿Onfit Horbs ßmmmg 'iriicbtfcfrlicb^JufriihiaiJwdjbJ'TtkDiniTmfm iDiwnlgtxrrcinOcn vnfan^u^cfaüfn ikxiurffrci] CTknDe fuildbuiHJbilcijrbii mu&INbrtwir •f at1i «riilfrri üjtjti tu(9r nmlcm Hntatu* crnrHictx m»proiä. Ätboun Ulntbe w«. Jtono DÄi.fraftf btrtwrwn vno im Crftcn. aimfcn ftctcbc twRomUcfxn «m £*tbO(ba»oi. unJu clffifTiJjrft]. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 32, št 2 Ljubljana 2009 Nil predhodni strani-. Najstarejši ohranjeni originalni po^i» na kranjski tk^elni ^bor: Arhiv Kepubtike Slovenije, s 1 j' 1065, Zbirka litin, št. 972, 1501 Vtl 6. (foto; Milan Bi^ak). ARHIVI 32 (2D09), Št. 2 KAZALO ČLANKI IN RAZPRAVE Daniela JuriČic Cargo, Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849 ......................................................................................................................... 181 Ljuba Dornik Šubelj, Dokumenti obveščevalnih služb —vir zgodovinskega znanja................................215 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Jože Škofljanec. Implementacija OAIS v ARS ................................................................................................223 Miti ah problemi dolgoročne digitalne hrambe? (Boris Domajnko) ............................................................233 Novosti o delu skupine EAG v Bruslju (Natalija Glažar) .............................................................................237 IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK Andrej Nared, Najstarejše instrukcije za kranjske deželnozborske komisarje ............................................249 Manfred Tschaikner, Eine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten nach Triest und Wien (1630/31) - Die Beschreibung des Brautzugs der Prinzessin Mana Anna von Spanien durch Jakob Hannibal II. von Hohenems................................269 Boris Goleč, Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično zgodovino slovenskega ozemlja — 1. del ....................................................283 Ivanka Zaje Cizclj, Celjski Sokol in nemški nacionalizem, Celje 1890-1914 ............................................. 339 Miha Šimac, Dogodki iz mojega vojaškega življenja. Albin Pcterlin in življenje vojaka 1915-1916 ..................................................................................................355 Ivanka Uršič, Arhivska zapuščina profesorja Huberta Berganta.................................................................379 O DELU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Kongres društva madžarskih arfaivistov, Sopron. 14.-16. avgust 2009 (Maja Gombač) ..........................387 35. avstrijsko arhivsko zborovanje v Linzu (Gorazd Stariha) ........................................................................387 79. zborovanje Društva nemških arhivark in arhivarjev, Regcnsburg 22.-25. september 2009, Arhivi v digitalni dobi in sejem Archivistica (Marija Hernja Masten) ........................................................389 12. posvetovanje »Arhivska praksa«, Tuzla, 8.-9. oktober 2009 (Matevž Košir)........................................392 S tretjega kongresa hrvaških arhivistov v Osijeku 20. do 23. oktobra 2009 (Branko Šuštar) ................... 393 O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH 19. in 20. konferenca EBNE (European Boaard of National Archivists), Praga, 23.-24. april 2009; Lund (Švedska) 13.-14. oktober 2009 (Matevž Košir)..................................................397 Izobraževanje na področju konserviranja in restavriranja knjižnih vezav 1997-2009 (Jedert Vodopivec) ................................................................................................................399 Poročilo o nadaljevanju šolanja, namenjeno spoznavanju konserviranja fotografij in fotografskih zbirk v srednji, vzhodni in južni Evropi (Lucija Planine)...................................................401 Ustine Nadškofijskega arhiva Salzburg in Opaujc sv. Peter na svetovnem spletu (Jure Volčjak) ...........405 OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH PUBLIKACIJE Arhivski depoji v Sloveniji (Peter Fister)...........................................................................................................407 Andrej Nared, Dežela - knez - stanovi; oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518 (Boris Goleč) ...................................................................................................................................408 ARHIVI 32 (2009), št. 2 OSEBNE VESTI Vladimir Žumer — šestdesedetnik (Vladimir Kofoša) .....................................................................................411 Jubilej Ljube Doniik Šubel) (Darinka Drnovšek)...........................................................................................419 Ema Umek — oscmdesedetnica (Marija Oblak Čarni) ...................................................................................423 PRIDOBITVE ARHIVOV V LETU 2008 ...................................................................................................425 BIBLIOGRAFIJA ARHIVSKIH DELAVCEV V LETU 2008 ............................................................... 433 ARI IIVI 32 (2009), Št. 2 INDEX ARTICLES AND PAPERS Dantela Juričič Cargo, Regulating municipal matters in the territory of Trieste gubernium before 1849 ................ 181 Ljuba Dornik Šubelj, Intelligence service records - source of historical knowledge .................................................. 215 FROM PRACTICE FOR PRACTICE Jože Škofljancc, The ingest of and access to e-archival records based on the OAIS standard ................................. 223 Myths or issues of long-term digital preservation? (Boris Domajnko) ........................................................................... 233 News on the work of the European Archives Group (EAG) in Brussels (Natalija Glažar) ...................................... 237 FROM THE ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS Andrej Nared. The earliest instructions for the Carniolan provincial diet commissioners...................................... 249 Manfred Tschaikncr, A wintry journey from Innsbruck via Carinthia to Trieste and Vienna (1630/31) — The desenpuon of the bridal inp of the princess Mana Anna of Spain by Jakob Hannibal IL of Hohenems........................................................................................................................-............... 269 Boris Golcc, Land cadastres of the 18,h and 19th centuries as sources for the building and urbanistic history of the Slovenian territory - Part 1 ............................................................................................ 283 Ivanka Zaje Cizelj, The Celje Sokol and German nationalism, Celje 1890-1914 ......................................................... 339 Miha šimac, Notes by the soldier Albin Peterim (1895-1916) extracted from the pansh chronicle of the I lomec pansh .................................................................................................................................. 355 Ivanka Urš tč. Archival legacy of Professor Hubert Bergant ....................................................................................... 379 ABOUT THE WORK OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA The congress of the I lungarian archivists' society, Sopron, August 14-16, 2009 (Maja Gombač) ............................ 387 The 35th Austrian archival conference in Linz (Gorazd Stariha)...................................................................................... 387 The 79th confereocc of the Association of German Archivists, Regensburg, September 22-25, 2009. Archives in digital era and Archivistica fair (Marija Hcmja Masten)............................................................................. 389 The 12'h conference »Arhivska praksa«, Tuzla, October 8-9, 2009 (Matevž Košir) ...................................................... 392 The 3rd congress of the Croatian archivists in Osijek, October 20-23, 2009 (Branko Šuštar) ................................... 393 ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES The 19th and 20th EBNA conference (European Board of National Archivists), Prague, April 23-24, 2009; Lund (Sweden) October 13-14, 2009 (Matevž Kosit)......................................................................................................... 397 Training in the field of bookbinding conservation and restoration 1997-2009 (Jedert Vodopivcc).......................... 399 Report on the connnuauon of the training on the conservation of photographs and photographic collections in Central, Eastern and Southern Europe (Lucija Planine) .......................................................................... 401 Deeds of the Archdiocesan Archive in Salzburg and Sr. Peter's Abby on the Internet (Jure Volčjak) ..................... 405 REVIEWS AND REPORTS OF THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS PUBLICATIONS Arhivski depoji v Sloveniji (Peter Fister) ............................................................................................................................. 407 Andrej Nared, Dežela knez - stanovi : oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518 (Boris Goleč) ....................................................................................................................................................... 408 PERSONALIA Vladimir Zumcr — sexagenanan (Vladimir Kološa) ............................................................................................................ 411 Ljuba Dornik Šubelj's anniversary (Darinka Drnovšek).................................................................................................... 419 Ema Umek - octogenarian (Marija Oblak Čami) .............................................................................................................. 423 NEW ACQUISITIONS OF THE ARCHIVES IN THE YEAR 2008 ................................................................... 425 THE BIBLIOGRAPHY OF THE ARCHIVAL WORKERS IN THE YEAR 2008 .......................................... 433 ARI [IVI 32 (2009), št. 2 Navodila avtorjem prispevkov za ARHIVE 1. ARHIVI, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije so osrednja slovenska arhivska revija, ki spremlja širok spekter arhivskih vprašanj. V njej objavljamo prispevke s področja arhivistike, (upravne) zgodovine, zgodovinskih pomožnih ved, vede o virih, arhivske teorije in prakse ter vsakdana slovenskih arhivov. 2. Pnspevke sprejema uredništvo na naslov: Uredništvo Arhivov, Arhivsko društvo Slovenije, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana; tel. (01) 24 14 247, e-pošta: jure.volqak@gov.si. Pri tem prosimo, da se držite sledečih navodil: O Prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: v elektronski obliki in odtisnjeni na papir (razmik 1,5 vrstice). O Vsi članki gredo pred objavo v recenzijo. Pozitivna recenzija je pogoj za objavo članka, O Prispevki za rubrike Članki in razprave, ¡zprakse prakso in Iz arhivskih fondov m ~birk, naj obsegajo do 1,5 avtorske pole (24 standardnih strani), za ostale rubrike pa pol avtorske pole (8 strani). O Prispevki za rubnke Članki in razprave, praks t prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk morajo obvezno vsebovati izvleček v obsegu do maksimalno 10 vrstic, ključne besede, primerne za indeksiranje, in povzetek v obsegu do maksimalno 30 vrstic. Pred povzetkom mora biti naveden spisek virov in literature. O Avtor naj navede svoj polni naslov, naziv oz. poklic, delovno mesto in naslov ustanove, kjer je zaposlen, tel. številko in e-pošto. O Opombe morajo biti pisano enouio pod črto. V opombah uporabljamo krajše navedbe, ki morajo biti skupaj s kraticami razložene v poglavju viri in literature. O V poglavju Viri in literature morajo biti sistematično navedeni vsi vin in vsa literature, navedena v opombah. Ločeno navedemo arhivske vire, literaturo, časopise, itd. Gradivo se navaja v abecednem vrstnem redu. O Citiranie arhivskih virov: navedemo arhiv, oznako fonda ali zbirke, ime fonda ali zbirke, po jiotrcbt št. fas ciklov ali škatel. Primer: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 1. O Citiran|c literamre (monografij): navedemo priimek in ime avtorja: naslov (in podnaslov) dela (v ležečem tisku). Kraj: založba in leto izida. Primer: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1980. O Citiranje literature (člankov): navedemo priimek in ime avtorja: naslov članka. Naslov periodike alt Zbornika (v ležečem tisku), za periodiko še letnik, leto, številko in stran; za zbornik (ime urednika), kraj m leto izida in strani. Primer za periodiko: Matijevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 221-226. Primer za zbornik: Bizjak, Matjaž: Gutenberg m briksenska posest vzhodno od Tržiške Bistrice. A d fontes. Otorepčev zbornik (tu-. Darja Mihelič), Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 225-269. O Slikovno gradivo (fotografije, mikrofilmski posnetki, skenirano gradivo, izjemoma tudi dobre fotokopije) mora biti obvezno priloženo posebej. Slikovno gradivo naj bo označena s številko podnapisa. Prispevkom o ocenah publikacij je treba obvezno priložiti fotografijo naslovnice. C- Uredništvo ima pravico prispevke jezikovno lektorirati; lektorske popravke navadno vnesejo avtorji sami. Korekture načeloma opravi uredništvo. O Prispevkov ne vračamo; o zavrnjenih prispevkih avtorje obvestimo, C" Avtorje prosimo, da upoštevajo zgornja navodila. Ob morebitnih nejasnostih je uredništvo na voljo za pojasnila. O Članki in prispevki, objavljeni v tiskani reviji, so objavljeni tudi na spletni strani Arhivsega društva Slovenije. Avtorji tako z objavo tiskane verzije soglašajo tudi z objavo spletne verzije. O Rok za oddajo prispevkov za rubrike Članki in razprave, Izprakre zp prakso in Iz arhivskih fondov in Zbirk za prvo številko je L maj, drugo številko pa 1. oktober! Rok za oddajo prispevkov za ostale rubrike pa je za prvo številko 20. maj, za drugo številko pa 20. oktober! Ljubljana, 1. 10, 2009 Uredništvo Arhivov Arhivi 32(2009) Si-2. sir. 181-214 Članki in raz p tu ve 181 v Članki in razprave 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 352(450Trieste)"1841/1847" prejeto: 1. 10. 2009 Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849* DANIJELA JURIČIČ ČARGO mag. zgodovinskih znanosti, vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva s področja zdravstva, šolstva, gospodarstva, društev, dela uprave in sodstva Arhiv Republike Slovenije, Zvczdarska 1, SI-1127 Ljubljana c-p oš ta: daniela.juricic@gov.si IZVLEČEK Prve poskuse urejanja občinskih *adev v pomenu samouprave najdemo na območju Tržaškega gubernija, kjer bil je leta 1841 zp guvernerja imenovan grof Franc J ladion. Na osnovi Pokrajinskega pravilnika izleta 1814, ki je določal splošne smernice občinske organizacije, se je guverner seznani! ~ običaji prt urejanju lokalnih zadev v debeli ter se lotil izdaje treh pravilnikov, s katerimi naj bi v Pnmorju uredili občinsko upravo na enoten način, lzjli so Inštrukrija zp upravljanje občinskega premoženja in izbire njenih predstavnikov, Predpis o občinskem svetu ter Navodilo zp upravljanje občinskega premoženja. Vsi trije predpisi so nastali v sodelovanju ^ istrskim in goriškim okrožnim uradom ter v obeh okrožjih uspešno Zpživeli teta 1847. KLJUČNE BESEDE: Tržaški gubernij, grof Franc Stadion, občinski predpisi, občinska uprava, občinski svet, občinske volitve, upravljanje občinskega premoženja ABSTRACT REGULATING MUNICIPAL MATTERS IN THE TERRITORY OF TRIESTE GWERNIUM BEFORE 1849 ¡ 'he earliest attempts at regulating municipal matters in terms of direction towards self-administration can be observed in the territory of the Trieste Gubernium where Count Franc Stadion was appointed governor in 1841. He familiarized himself with customary settling of local affairs in the province on the basis of the Provincial Regulation of 1814 which at the time was used to set guidelines oj local organization. He launched the project of issuing three ordinances which were to standardize municipal administration in the Province of UttoraL Three ordinances were eventually adopted: Instruction for the Management of Municipal Property and Ejection of Municipal Representatives, Regulation on Municipal Council, and Directive for Responsible Management of Municipal Property. All three ordinances were written in cooperation with the Istrian and Gorizja district office and came into force in both districts in 1847. KEY WORDS: Trieste Gubernium. Count Franc Stadion, municipal regulations, municipal administration, municipal council, municipal elections, management of municipal properly Prispevek je m still v okviru raziskovalnega projekta arhivistike z naslovom »Zgodovina lokalne uprave in samouprave na Slovenskem«, ki je potekal v letih od 19% do 2000. 182 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela Juričič Čargo; Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 181-214 I. Uvod Upravna razdelitev primorja od leta 1813 do leta 1841 Tržaški gubemij je bil ustanovljen z vladarsko resolucijo z dne 9. oktobra 1814, delovati pa je začel 1. novembra 1814. Ker so za ozemlja, ki jih je zajemal, uporabljali naziv Primorje (Küstenland, Li t orale),1 so ga imenovali tudi Primorski gubernij. Na začetku je bil neposredno odvisen od provizo-ričnega generalnega gubernija za Ilirijo v Ljubljani, ko pa je bilo 3. avgusta 1816 ustanovljeno Kraljestvo Ilirija (tega so razdelili na Ljubljanski in Tržaški gubemij), je Tržaški gubernij postal avtonomen v odnosu do Ljubljane.2 Obsegal je Trst in njegovo območje, grofiji Goriško in Gradiško, celotno Istro, Kvanierske otoke in Reko ter civilno Hrvaško.3 Leta 1822 sta bila od Primorskega gubernija ločena območje Reke z ogrskim Primorjem in civilna Hrvaška; vrnjena sta bila Ogrski. Pristojnosti Tržaškega gubernija so segale na področje politične uprave, delno tudi finančne in sodne uprave v deželi. Imel je vodilno oblast v pomorskih zadevah in bil posvetovalni organ za vse avstrijsko obalno območje — od meje z Benečijo do Albanije.4 Upravljal ga je provincijski guverner. Tržaški gubernij so ukinili 1. oktobra 1849. Sprva je bil razdeljen na tn oziroma štiri okrožne urade (Kreisamt, C.apitanato ärcolare): Istrskega s sedežem v Trstu, Reškega in Goriškega, leta 1813 so dodali še Karlovško okrožje.5 Po letu 1822 so iz ostankov reškega okrožja ustanovili Pazinsko. Leta 1825 je Tržaški gubernij imel le še dva okrožna urada: Istrskega s sedežem v Pazinu in Goriškega s sedežem v Gorici. Trst in njegovo območje sta bila izvzeta iz okrožne uprave ter sta predstavljala neposredno upravno enoto zase/1 Okrožja so bila pristojna za vso politično upravo ter nekatere finančne ter vojaške zadeve; vodili so jih okrožni glavarji (Kreis hauptmann). Leta 1814 so kot upravna oblastva na najnižji stopnji ustanovili okrajne komisariate (Bezirk Komis-sanat, Commissariato distrettuale). Vodili so jih okrajni ti nastanku naziva Primorje in »nove« dežele več v: Cer- vani: 1/ titorah austriaco, Trst 1979; Dorsi: It Utornte ne! processo tli modernizirane. Gutda generale Hegli anhivi di Stalo \taliani, str. 768. Priročniki in karte o organizacijski strukturi, str. 79 Gnida generale /legli archivi tli Stalo Ita/iani, str 768. Vlada je dekret o razdelitvi izdala 9. oktobra 1814 s k upa | v resolucijo o ustanovitvi Tržaškega gubernija. Priročniki in karte. str. 79, komisarji.7 Ti so bili organi (politične) uprave m sodni organi. Istrsko okrožje je obsegalo okraje Be-laj, Buzet, Buje, Cres, Kast a v, Koper, Krk, Labin, Lošinj, Lovran, Motovun, Pazin, Piran, Podgrad, Poreč, Pulj, Rovmj, Vodnjan, Volosko.8 Med vladavino cesarja Ferdmanda I. je Goriško okrožje obsegalo okraje Ajdovščina, Bovec, Cerkno, Červin-jan (Cervignano), Gorica mesto, Gorica okolica, Gradišče (Gradišča), Komen, Krmin (Cormons), Sežana, Tolmin in Tržič.9 Občino kot prvostopenjsko oblast so v Ilirskih provincah leta 1810 uvedli Francozi in jo naslonili na že obstoječe jožefinske katastrske občine. Več katastrskih občin so potem zdnižili v najnižjo upravo enoto, komuno ali merijo.11* Avstrijska oblast je delno prevzela francoski sistem občin. Z novim Pokrajinskim pravilnikom (13. septembra 1814 izšel v Ljubljani) je bil vsak okrajni komisariat razdeljen na nekaj glavnih občin (Uauptgemeinde), za nekoliko večja krajevna območja (nekdanje francoske upravne občine). Njun so jim bile podrejene podobčine (U nteigemeinde, nekdanje jožefinske občine) za manjša krajevna območja.'1 Na Čelu glavnih občin so bili višji rihtarji (Oberrichter, podestd, v slovenski literaturi župani ali nadžupani), na čelu pod-občin pa rihtarji (Richter, agente comunale, podžupani ali župani). Rihtarji so bili izvršilni organ okrajnih ko mi s ari a tov, ki so imeli tudi nadzor nad poslovanjem in upravljanjem občinskih dohodkov, njihovo delovno področje pa ni bilo natančno določeno.12 Občinsko upravo je po tem pravilniku sestavljalo občinsko zastopstvo: rihtar in dva (voljena) odbornika ter občinski svet. Odbornika je volil občinski svet izmed svojih članov, in to za tri leta. Njihova naloga je bil nadzor nad izvrševanjem zakonov in ukazov o javnem redu.13 Občinski svet so volili na splošnih zborih ptebivalcev, razporejenih v več razredov.^ Zbore je skliceval hi jim predse- ' Le-ti so nastali iz okrajnih gosposk, ki so leta 1825 tudi uradno postale okrajni komisariati. V Pnmorju so že od začetka namesto okrajnih gosposk postavljali okrajne ko- misariate. Priročniki m karte, str. 88. B C. k. Istarsko okruije u Paqnu IS2S-IS60, Pazin 1990. Hezlaj-Krevel: Upravna razdelitev Primorske, str. 37; Be- nussi, Pola nelle sue istihiz.ioni, str. 49, 55-56. u' Poteč: Uvedba občin na Kranjskem, str. 687. 11 Benussi, Pola nelle sue istituzioni, str. 49-50; Bczlaj-Kre-vel: Upravna razdelitev Primorske, str 37; Marin" Upravna in teritorialna razdelitev, str, 142. 12 Vilfan: Soseske in druge podeželske skupnosti, str. 49. 13 Benussi: Pola nelle sue istituzioni, str. 49-50; 0ezlaj-Kre-vel: Upravna razdelitev Primorske, str, 37; Marin1 Upravna in teritorialna razdelitev, str. 142. " Benussi; Pola nelle sue istituzioni, str. 51. Članki m razprave ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Danijela J uričič ( argo: Urejanje občinski li zadev na območju tržaškega gubemija pred letom 1849, str 181214 183 d oval okrajni komisar. Občinski svet je upravljal občino na dveh rednih letnih sejah, možne o bile tudi izredne seje. Vsako odločitev občinskega sveta je morala potrditi višja oblast. Pravilnik je začel veljati 1. decembra 1814 in z začetkom veljavnosti avstrijskih zakonov so prenehali veljad vsi mestni statud nekdanjih beneških komunov, ki so stoletja urejali javno življenje in upravo beneških mest.15 Mesti Trst (od leta 1825) in Gorica (od leta 1838) sta obdržali avtonomijo zunaj svojega okrožja. Leta 1838 sta dobtli svoj statut, ustanovljena sta bila mestna sveta, vendar le kot posvetovalna organa. Sestajala sta se na eni redni seji na leto; skliceval jo je predsednik sveta. Njuna »posvetovalna« narava in neredno sestajanje nista puščala prostora nobeni pravi mestni avtonomiji,16 zato se po ničemer nista razlikovala od drugih avstrijskih občin v istem času. Občina kot samoupravno telo ima svojo avtonomijo, ko v okvtni zakona, na podlagi lastnih pravil ureja svoje upravne zadeve in so organi njene uprave voljeni, njihovo delovanje pa javno. Država ima pravico do nadzora nad samoupravo, saj ta ne sme nasprotovati namenom in interesom države.1? Po restavraciji avstrijske oblasd leta 1813 je Avstrija v nekdanjih Ilirskih provincah vzdrževala štiristo-penjski sistem upravljanja javnih zadev na področju uprave pokrajine: občina — okrajni komisariat — okrožje (okrožni urad) — pokrajinska vlada.ltf Takšen razvejen birokratski in strogo centralističen sistem se je ves čas upiral sodobnim spremembam. Razvejen štinstopenjski sistem uprave, v katerem je bil vsak podrejeni organ odvisen in je deloval po navodilih višje instance, sistem, v katerem so bili organi uprave praviloma imenovani m ne voljeni in v katerem ¡c delovanje organa potekalo mimo javnosti, ni dovoljeval nobene samouprave. Do leta 1849 v avstrijski monarhiji ni bilo zakona, ki bi ureja! občinsko upravo, obstajat je le omenjeni pravilnik, ki je občinske zadeve urejal zelo splošno. Prvi poskusi urejanja občinskih zadev v obliki samouprave so biti prav na območju Tržaškega gu-bemija; tam je bil leta 1841 za guvernerja imenovan grof Franc Stadion.19 Pomanjkanje zakona o obči- 'S j»rav tam. str. 53. 16 Cervani: 1/ litorali aaslnaco, str, 60—61- 17 Valenčič: Občina m samouprava, str. 79, Stulli: htarska okrnit, str. 16. 19 Stadion, Franc (Dunaj, 27. 7. 1806 -8. 6. 1853), politik in pravnik. V letih 1841-1847 je bil guverner Primorja, 18471848 Galicije. Novembra 1848 je postal notranji minister v vladi kneza F. Schwarzenberga in bil nekaj časa tudi pro- svetni minister. Bil je izobražen jožefinski razsvetljenec, ki je v 1'nmorju skrbel ne le za občinski red, ampak tudi za razvoj gospodarstva, zlasti pomorstva. Kot notranji mini- nah in njegove izkušnje z uvedbo avtonomnih občin na območju Tržaškega gubernija od leta 1843 so mu omogočile, da je kot avstrijski notranji minister postal duhovni oče novega, 17, marca 1849 izdanega provizoričnega zakona o občinah. Zato korenine omenjenega zakona lahko iščemo v avstrijskem Prunorju, tej obrobni avstrijski deželi, ki je imela v avstnjski državi, predvsem zaradi tržaškega pristanišča, posebno strateško mesto. II. Začetek urejanja občinskih zadev2" 1. Stanje v občinah od teta 1814 dalje21 Pomemben dejavnik, ki je grofu Stadionu omogočil izvedbo nove organizacije občinskih zadev, je bila upravna struktura Pnmorja; bila je povsem brez vpliva gosposkih in patrimonialnih elementov.22 Občine v Primorju niso bile podrejene zemljiškim gospostvom, pač pa državni upravi. Vendar je v deželah, ki so tedaj sestavljale avstnjsko Pri-morje, občinska organizacija imela različne zgodovinske korenine. Tukaj so se prepletali beneški m avstrijski sistemi s francoskim. Beneška mesta so imela dolgo tradicijo urejanja občinskih zadev s pomočjo mestnih statutov m mestnih svetov. Na območjih, ki so nekoč pripadala Kranjski, so se ohranile različne oblike vaške samouprave: v Istri so vaške skupnosti vodile skupine devetih (ali dvanaj stih) sodnikov na t. i. bankah, na Krasu so se ohranili sestanki starost, povsod so obstajali tudi splošni zbori prebivalcev, ki niso bili zakonsko dovoljeni in na katerih so odločali o vseh pomembnejših zadevah občinske uprave. ster je zagovarjal liberalno in ustavno smer, izdal zakon o občinah in pripravljal marčno ustavo. Frim. Slovenski biografski leksikon, str. 435 z navedeno literaturo, Rozman: Stadion, str. 256. 20 Za razpravo je večinoma uporabljeno arhivsko gradivo fonda Gubernij v Trstu, posneto na mikrofilm. Državni arhiv v Trstu (DATS), ki hrani originalno gtadivo, je na podlagi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo (septembra 1961) izročil Arhivu Republike Slovenije (A RS) 379 škatcl arhivskega gradiva, posnetih na mikrofilm, ki se nanaša na slovensko (Kemije. Gradivo je bilo v ARS uvrščeno v Zbirko dopolnilnih mikrofilmov (AS 1087). 21 Kot mejnik je opredeljeno leto 1814, ker so bili tega leta vpeljani okrajni komisarjali in nekatere občine Predpisa organizacijske dvorne komore z dne 30. avgusta m 20. novembra vsebujeta predpise za dele dežele, ki so sestavljale avs tri j s ko-ilirsko Primorje, In smernice za vpeljevanje novih občinskih zadev. ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, "1'ržaški gubemij, predsedniški spisi, posnetki od 7 do 14, Koncept dopisa iz gubernijske pisarne. 31. marec 1845. 22 Merville: I,a erisi detla signoria, str. 203. 184 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), Si- 2 Danijela J uričič tiargo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 181-214 Kakšno je bilo stanje uprave v primorskih občinah ob prihodu grofa Stadiona na položaj guvernerja Tržaškega gubernija, izvemo več iz njegovega dopisa cesarju Ferdinandu I., ki ga je poslal ob odhodu s položaja.21 Grof Stadion se je lotil urejanja občinskih zadev več ah manj na lastno pest,-4 Ko je leta 1847 odhajal na drugo dolžnost, se je delo z organizacijo nove občinske uprave komaj začelo. Zato je hotel sam obvestiti cesarja o svojih prizadevanjih, da bi se začeto delo lahko nadaljevalo. V urejanju občinskih zadev je grof Stadion videl izziv in menil, da je prav zaradi slabega vodenja občinskih zadev gospodarstvo dežele v težavnem položaju.25 K temu so pripomogli tudi slabo opredeljeni predpisi za občinsko upravo. To so bila le splošna navodila, ki niso določala načinov izpeljave in priprav občinske organ izacije.2fl Tako je bilo npr. v Pokrajinskem pravilniku določeno, da je treba izvoliti dva odbornika iz občinskih vrst, vendar brez določil, kdo lahko voli, kdo je lahko izvoljen ter o načinu izvrševanja volitev. Odbornikoma, ki naj bi predstavljala občino, predpisi niso določah meje predstavništva, trajanje teh pravic in načina izvedbe.27 V času svojega službovanja je grof Stadion večkrat potoval po deželi in se poskušal seznaniti Z njenimi zapletenimi razmerami.2H Na čelu občinske uprave je najpogosteje našel neprimerne osebe brez A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 164 do 165, 203 do 209, Koncept dopisa grofa Stadiona cesarju herdinandu I., Trst, 26. apn! 1847. 24 Grof Stadion je v političnih uradih videl misleče organe vlade, ki sicer morajo upoštevati ukaze višjih oblasti, vendar v okviru svojih pristojnosti in posebej tam. kjer je čutiti pomanjkanje ustreznih zakonskih predpisov, smejo in celo morajo poskušati urejati zadeve na tak način, da bo prebivalstvu olajšano in bo izboljšano njegovo materialno in duhovno življenje. ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetek 7, Koncept dopisa iz gubernijske pisarne, 31. marec 1845. 25 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut 101, leto 1847, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 164 do 165 in od 203 do 209, Koncept dopisa grofa Stadiona cesarju herdinandu I., Trst, 26. april 1847. M ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut Št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij. predsedniški spisi. Koncept dopisa iz guber nijske pisarne, 31. marec 1845. 27 Prav tam. V svojem pismu cesarju grof Stadion očita svojim pred- hodnikom slabo poznavanje dežele in njenih običajev V istem pismu trdi, da vsi višji uradniki gubernija deželo poznajo le na papirju in iz svojih pisarn, ARS. AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101 (leto 1847), Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetek 165, Koncept dopisa grob Stadiona cesarju herdinandu I., Trst, 2G, april 1847. avtoritete in brez osnovnega poznavanja nalog, sposobni m izobraženi ljudje pa so se občinski upravi izogibali,25 V večini občin je našel zapuščene šole, nepreskrbljene reveže, občinsko premoženje je bilo razdeljeno med posameznike. Posebej se mu je zdelo pomembno poudarid negotovi položaj članov občinske uprave v njihovem odnosu do nadrejenih oblasti in prebivalcev občine. Na eni strani so bih preveč odvisni od razsodbe okrajnih uradnikov, na drugi strani je to zbujalo sume občanov, v zakonih pa ni bilo pravil za njihovo delovanje.111 Razne oblike vaške samouprave na območjih, ki so nekoč pripadala Kranjski, so bile po njegovem mnenju kljub njihovi demokratičnosti prepuščene hujskačem, tako da so v svojih rokah imeli vodstvo občinskih zadev, ter silile najbolj izobražene člane skupnosti ostajati ob strani.11 Posebno težavo je predstavljalo dejstvo, da so imele občine malo ah nič lastnega premoženja.12 Ker je bilo občinsko premoženje obravnavano kot konglomerat lastnine vseh članov skupnosti in ne občine kot upravnega telesa ter je vse delovalo po m erkan tih stičnem principu, po katerem lahko uspe le tisto, kar je v zasebnih rokah, so si le maloštevilni želeli močno občino. Revni prebivalci so na račun občinskih nepremičnin izpolnjevali svoje trenutne fizične potrebe, bogatejši so jih razdeljevali in z njimi špekulirali, in to predvsem na račun revnejših. Tisti, ki so občino upravljali, so z razdeljevanjem njenega premoženja zmanjševali osebno odgovornost v občinskih zadevah, zato je občinsko premoženje prehajalo v last posameznikov.1-1 Davkov na odtujeno premoženje niso plačevali posamezniki, ki so ga uporabljali, ampak so ostajali v breme občini-34 Grof Stadion se je tudi zavedal razlik v pokrajini, ki jo je upravljal, m ni videl smisla v splošnem urejanju zadev, tako da bi bile na enak način obravnavane italijanske, nemške in slovanske občine.-15 Izobraženo mestno prebivalstvo po njegovem ni imelo enakih potreb kot prebivalstvo majhnih, v glavnem revnih slovanskih občin.36 29 Prav tam. Prav tam. 11 Prav tam. O stanju na terenu je guverner poročal okrožnima glavarjema. DATK, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, fasc. 47, Koncept dopisa št. 1648, (Trsi), 8. junij 1843 31 Prav tam. 34 ['rav tam. 55 AliS, AS 1087, mikrofilmski kolur št. 99, lelo 1845, Tržaški gubernij. predsedniški spisi. Dopis iz gubernijski pi same, št. 920,31. marec 1845, JG Prav tam Članki m razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela Juričič ('argo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred lenim 1849, str, 181-214 185 Stanje v deželi je guverner želel izboljšati z novo uravnavo občinskih zadev; za izdelavo je najprej izdal splošne smernice. Te je razdelil po deželi kot osnovo za izdelavo predlogov v občinah, okrajih in okrožjih. Pri tem naj ne bi šlo za izdajo novega zakona3? ah spreminjanje določil, ki jih je urejal pravilnik iz leta 1814. Potrebno je bilo le doseči, da bi obstoječi predpisi poštah uresničljivi.1i! V dopisu istrskemu in goriškemu okrožnemu glavarju se je oprl na obstoječe predpise in zakonodajo^ in se hkrati zavzel za novost: občinski uradniki naj ne bi bili več le orodje oblasti v najmanjši upravni enoti, ki so bili imenovani le zato, da bi izvrševali ukaze višjih oblasti.40 Posebej pri izbiri županov41 naj bi bilo v večji meri upoštevano mnenje občine, saj bi se Župan moral spoznati na občinske zadeve ter uživati zaupanje skupnosti in ne le oblasti.1'2 Potrditev izbire župana bi bilo treba naložiti okrajnim uradom, d pa bi pri tem upoštevali želje občine. Pri tem je guverner posebej poudaril, da je tudi pravilnik iz leta 1814 občinsko upravo obravnaval kot verižni člen politične uprave in zastopnika občinskega premoženja.*3 Za opravljanje bolj samostojnega dela so občinski uslužbenci potrebovali natančnejša navodila o načinu opravljanja nalog in posebej o upravljanju občinskega premoženja. To je bil cilj, zaradi katerega se je grof Stadion zavzel za natančno preučitev odnosov v vsaki občini, da bi pri izdelavi splošne regulative lahko upoštevali vse krajevne posebnosU.44 2. Smernice za organizacijo občinske uprave Po opravljenih pogovorih z obema okrožnima glavarjema je guverner svoj predlog za organizacijo občinske uprave 20. februarja 1843 poslal vsem okrajnim komisariatom,45 To so bile okvirne smernice, razdeljene na 60 paragrafov in tri glavna poglavja: Občinski zbor 3? Prav tam. Prav tam. DA I S, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, fasc. 47, Koncept dopisa iz pisarne gubernija. Trst, 20 februar 1843. 4" DATS, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, fasc. 47, Dopis z dne 20. februar 1843. 4' Gre za višje nhlarje (Obcrrichter). /Canje je v besedilu uporabljen izraz župani, za načelnike podobčin, rihtarje (Richter) pa podžupan. 42 Prav tam. 43 Prav tam, 44 Prav tam Na eni Strani gre za posebnosti nekdanjih beneških, na drugi pa avstrijskih občin. 45 DATS, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, fasc. 47 t )hra- nil se je prepis uredbe z dne 28. junija 1843. (paragrafi od 1 do 16), Občinski odbor (paragrafi od 17 do 36) in Upravljanje občinskega premoženja (paragrafi od 37 do 60).46 Smernice so prinesle nekaj novosti, ki so bile pomembne za razvoj občinske samouprave. Še naprej pa je ostalo močno v veljavi nadziranje višjih oblasti. V glavnih točkah so bile novosti, lu jih je v smernicah poskušal uveljavid grof Stadion: - del občinskih funkcionarjev bi neposredno volili člani občine, razporejeni po posameznih (davčnih) razredih; pravico do sodelovanja na volitvah bi imeli rudi občani, ki niso plačevali neposrednih davkov; - izvoljeni predstavniki občine bi imeli pravico in dolžnost nadzorovan delo občinske uprave predvsem v finančnih zadevah - volivci bi tako dobili možnost posrednega vpliva na občinsko premoženje in upravljanje le-tega; - imenovani člani občinske uprave bi pn svojem delu morali upoštevati smernice ter sklepe izvoljenega občinskega odbora; poskus uvedbe javnega vpogleda v delo državnih uradnikov. Zaradi boljšega sodelovanja in povezovanja glavne občine s podobčmamt, so smernice predvidevale skupne sestanke predstavnikov glavne občine in njenih podobčin.47 Enkrat na leto bi se zbrali vsi delegati podobčin v okrajih. Ob tej priložnosti bi razpravljali o zadevah glavne občine, potrjevali bi proračune in zaključne račune, ki so zadevah ves okraj, ter pod predsedstvom enega odposlanca okrajnega urada volili dva delegata za glavno občino. 3. Prispeli predlogi utavnave za urejanje občinskih zadev Istrsko okrožje Istrski okrožni urad je smernice za urejanje občinskih zadev posredoval okrajnim komisarjem v Koper, Podgrad, na Cres, v Buje, Poreč, Motovun in Pazili.4" Okrajni komisarji so izdelali svoje predloge, vendar je istrski okrožni glavar menil, da so Prav tam. 4? Prav tam. paragrafa 58, 59. 4H DATS, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, fasc. 47, Eni wurf von Instruktion fiir die Podestarie und Gcmeinde-amter, dann fur Gemeinde Heamten und Dienncr im Kiistenlande, Koper, 24. maj 1843: Podgrad, 20. april 1843; Cres, 28, april 1843, Huje, 14. ma| 1843, Progctto di ima Istruzione per tutti g!'lndividui occupati nci diversi rami deli 'arn mini straž i one comunale, Poreč, 10. maj 1843; Dopis prvega istrskega okrožnega komisarja Ivana pl. Bosizia deželnemu predsedstvu, Pazin, 24. junij 1843, 186 Članki m razprave ARHIVI 32 (2009), št, 2 Danijela juričič Cargo: Urejanje občinskih indev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 181-214 vsa besedila obšla duba splošnih smernic. Bila naj bi le posamezne, med seboj nepovezane inštrukcije za določanje delovnega področja posameznih občinskih uradnikov.4'J Zaradi velikega pomena, ki ga je pripisoval ureditvi zanemarjenih občinskih zadev, se je odločil, da bo za izdelavo tebtnejšega načrta k sodelovanju povabil nekaj istrskih izobražencev in pravnih svetovalcev. Načrt uravnave, ki so ga izdelali Ivan pl. Bosizio, s sodelavci,5(1 se je zdelo resno in tehtno delo tudi guvernerju samemu. Pri svojem delu se je Bosizieva komisija oprla na obstoječe predpise, organizacijske uredbe in davčno-pravni sistem ter |ih poskušala upoštevan, po drugi strani je želela občini ponuditi malo več samostojnosti pri gospodarjenju z njenim lastnim premoženjem, pripeljati na čelo sposobnega in avtoritativnega načelnika, omogočiti boljši nadzor nad dobrodelnimi občinskimi skladi, vpeljati sodelovanje med oblastjo in občinami ter na zadovoljiv način urediti skrb za javni red in mir v vsaki občini.51 Načrt občinske uravnave je vseboval 132 paragrafov ter bil razdeljen na uvod in šest poglavij: Občina in zastopstva, Člani občine, Občinsko na-čelstvo, Občinski zbor. Upravljanje občinskega premoženja ter Posebne občinske zadeve.52 V uvodu je bila občina opredeljena kot stanovitna tn pod zaščito države »stoječa« zveza oseb, ki so imele v določenem kraju ali delu dežele stalno prebivališče ali posest ter so pod vodstvom izvoljenega načelnika (Vorsteher) uresničevale skupne gospodarske interese.53 Po tem načrtu so občino sestavljali občani (Gemeindeglkder), prebivalci (Insassen), gostje (Imvohnen) in osebe, ki so na območju občine uživale posest, v njej pa niso prebivale. Pravice in dolžnosti, ki so jih opredeljevali meščanski zakoni, Prav tam. 5U DATS, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, fasc. 47, Poročilo istrskega okrožnega komisarja Ivana pl. Bosizia in predlog inštrukcije za občinsko upravo, 1'azin, 26. junij 1843. I'n izdelavi načrta uravnave so sodelovali še okrajna komisarja Ivan lidler pl. Schivvizhoffen i 7. Pod grada, Marija Ferdinand pl Podransperg iz Buj, okrajni sodnik Ivan Anton Canziani iz Pazina, okrajni aktuar Pompej pl Desi-nion 17. Morovnna, župan Poteča Franc Corner in župan Motovuna Andrea PaulinL Prav tam, uvod h predlogu načrta uravnave za urejanje občinskih zadev. 5- DATS, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, fasc. 47, Načrt inštrukcije o urejanju občinskih zadev z oziram na organizacijski predpis iz leta 1814, Pazin, 26. junij 1843. Prav tam. Poudarek je seveda na skupnih gospodarskih interesih. Potek urejanja občinskih zadev govori o resnično žgoči problematiki določanja občinskega premoženja in upravljanja le-tega. je imela le skupnost članov občine in prebivalcev in oni so sestavljali t. i, moralno osebo. V zvezi s tem so imeli drug do drugega in do skupnosti pravice in dolžnosti, ki so se nanašale na »prave« občmske zadeve: na občinsko premoženje in podporo le-te-mu, uživanje skupnih pravic ter na red in mir v občini.5'' Občine bi bile še naprej razdeljene na glavne občine m podobčine z župani oziroma podžupani na čelu. Poleg načelnikov bi občinsko upravo sestavljali izvoljeni občinski svet in dva občinska odbornika. Občinski svet bi bil tisti organ, ki bi bil posrednik med občinsko upravo in prebivalstvom. Vse omenjene službe bi bile neplačane. Prebivalci občine so bili v načrtu razdeljeni na tiste s pravico do glasovanja (Stimmfuhrende), na prebivajoče ter goste. Pravico do glasovanja bi imela vsaka v občini nastanjena oseba, ki je plačevala davke. Oseb, ki so imele v občini nepremičnine, vendar v njej niso prebivale, niso šteli za člane občine. Ce pa bi bila taka oseba v občini upravnik njegovega zemljišča, zakupnik ali kolon, bi bila obravnavana kot občinski član s pravico do glasovanja. V pristojnost občine bi sodile skrb za notranjo varnost, deželno gospodarstvo (poljedelstvo), dobrodelne ustanove, šolstvo, občinsko redarstvo, zdravstveno ozaveščenost, vzdrževanje občinskih poti, mostov ter poljska in druga straža. Člani občine bi imeli pravico voliti občinske odbornike in sočlane občinskega sveta na zboru članov občine. Po načrtu so bili župani pomožni organi okrajnih komisanatov in skupaj z občinskim odborom neposredni upravljavci občinskega premoženja. Zupane bi iz vrst vodilnih članov občine na predlog občinskega sveta imenovali okrajni komisanati, in sicer za tn leta.55 V pristojnosti županov bi bile t. i. politične zadeve (objave zakonov, predpisov tn ukazov, nižje redarstvo v najširšem pomenu besede, nadzor nad Šolskimi zadevami, skrb za vojaška opravila, varovanje prebivalcev pred stiskami in samovoljo oblastnikov), gospodarske zadeve (skrb za obdelovanje zapuščenih zemljišč, pustot in pašnikov, skrb za gozdove ter postavitev gozdnih in poljskih čuvajev) ter informativno-služb ene zadeve (vodenje urada). Zupani ne bi neposredno skrbeli za oskrbo revežev, špitalov, občinskih zdravnikov, lekarn, pokopališč in vojašnic, vendar 54 Prav tam, 55 Sestavljavel načrta Inštrukcije so se dr/ali guvernerjevih smernic in niso nadaljevali dotedanje prakse iti upoštevali predpisov, saj je bilo v osnovi določeno sodelovanje občine pri imenovanju njenega načelnika, ker je bil ta neposredni upravljavec občinskega premoženja. ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Članki in razprave I ianijela |uričič Čargo: Urejanj občinskih zadev na območju tržaškega gubenlija pred letom 1849, str 181-214 187 bi )ih lahko nadzirali. Župani bi neposredno upravljali občinsko premoženje glavne občine in nadzirali ravnanje s premoženjem podobčin. Pri tem delu bi županom pomagala občinska odbornika. Vsi trije bi bili tako solidarno odgovorni za ravnanje s premoženjem glavne občine. Župani bi nadzirali tudi upravljanje premoženja v podobči-nah. Skrbeti bi morali tudi za vzdrževanje cest, poti, mostov, vodovoda, cistern in napajališč, občinskih stavb in trgov tako v glavni občini kot tudi v podobčinah. Načelnike podobčin bi imenovali okrajni komisarji na predlog župana glavne občine in ob predhodnem posvetu z občinskim svetom podobčine. Dolžnosti podžupanov so sestavljavci razdelili na politične in gospodarske. Pri političnih zadevah bi v podobčinah imeli enaka pooblastila kot župani v glavnih občinah, vendar bi bili načeloma podrejeni županu in njemu odgovorni za svoja dejanja. Gospodarske zadeve bi podžupani vodili skupaj z dvema odbornikoma in bi bih neposredni in solidarni zastopniki premoženja podobčine. Občinska odbornika (delegati comunali. Ausschiifie) bi člani občine volili na občinskem zboru z večino glasov (za tri leta). Izbiro odbornikov bi potrjeval okrajni komisariat. Odbornika bi bila organ celotne občine, občina bi jima zaupala vse skupne posle in prek njiju izražala svoje poglede na upravljanje občinskega premoženja. Posebno vlogo bi imela pri upravljanju občinskega premoženja, saj bi bila skupaj z župani ah podžupani solidarno in neposredno odgovorna upravljavca tega premoženja. V načrtu Bosizieve komisije je bila občinskemu svetu namenjena gospodarska funkcija posvetovalnega organa, organa za posvetovanja med občinskimi člani (volivci) m občinsko upravo. Gani sveta bi bdi tudi vol|eni na občinskem zboru (z večino glasov navzočih). Člani sveta bi lahko postali le člani občine s pravico do glasovanja, ki so plačevali vsaj 3 goldinarje letnega neposrednega davka. Sorazmerno s številom občinskih prebivalcev bi imel občinski svet od 4 do 20 članov, sldicati bi ga smel okrajni komisar ah župan — in sicer za potrditev letnega računa občine, ob morebitnih odtujitvah, spremembah, zamenjavah občinskih nepremičnin, ob sprejemanju novih članov občine, predlaganju novega župana, ko bi se županu ah oblastnikom zdelo pomembno slišati želje in voljo občine ter kadar bi bilo treba izpodbijati izdatke, ki niso bih navedeni v finančnem proračunu občine. Slo naj bi torej izključno za gospodarsko posvetovalno telo. Občina bi imela pravico zaposlovati uslužbence, a na občinsko upravo ne bi imeli nobenega vpliva. Imenoval bi jih okrajni komisariat ah župan, njima pa bi bili rudi odgovorni. Takšni uslužbenci bi bih zdravstveno osebje, občinski blagajnik, občinski uslužbenec, redarji, občinska straža, poljski čuvaji. Občinski zbor5fl (Gemeindeversamlung, mama) je bil po tem načrtu srečanje članov občine s pravico do glasovanja (volivcev). Skkccvala bi ga okrajni komisar in župan. O vsaki zadevi bi na zboru odločala večina glasov navzočih, glasove bi zbirali s kroglami raz h čnih barv (t. i. balotaža). Načrt je predvideval tudi načine upravljanja občinskega premoženja.57 To so sestavljavci načrta razdelili na premoženje v ožjem pomenu (res uni-versitatis) in na skupne dobrine (Gemeingut). V prvo skupino bi sodih občinski prihodki, določeni za plačevanje stroškov za potrebe občine in te bi tudi redno obračunavati. Splošne dobrine bi bile iast vseh ah pa bi bile pridržane za določen razred občinskih članov, zato bi imela občinska uprava le pravico nadziranja pravilne uporabe.58 Celotno občinsko premoženje bi vodih v inventami knjigi; sestavljali bi ga nepremična posestva, pravice, javni dolgovi in pnvatne obligacije, blago in gotovina. Glede na splošno letno porabo bi župan in odbornika s pomočjo nasvetov občinskega sveta sestavili občinski proračun za prihodnje upravno leto. Na podlagi proračuna bi bil izdelan letni občinski račun. Okrajni komisar bi ga po pregledu posredoval okrožnemu uradu. Vodili bi blagajniški dnevnik o prejemkih in izdatkih občine. V načrtu so bile kot posebne občinske zadeve5y predstavljene skupne zadeve več občin istega okraja (npr. okra|ne ceste) ter skupne zadeve celotnega okrožja. Za lažjo izpeljavo takih zadev je načrt predvideval ustanovitev posvetovalnega organa vseh občin enega okraja, t. i. okrajnega sveta (Be-Zjrksrath). ter posvetovalnega organa celotnega okrožja ah t. i. okrožnega sveta. Okrajni svet bi sestavljali vsi župani v okraju ter določeno število občinskih odbornikov. Izvoljen bi bil za tri leta. Člani okrajnega sveta bi bili tudi voljeni, volil bi jih zbor vseh občinskih delegatov glavne občine in njej pripadajočih podobčin, izvoljene odbornike pa bi moral potrditi okrožni urad. Okrožni svet0" bi sestavljali izbrani župani okrožja m en odbornik, izvoljen izmed občinskih delegatov, ki bi delovali v 5(' DATS, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, fasc 47, Načrt Inštrukcije, Pazin, 2ft junij 1843, paragrafi od 'J8 do 102 57 Prav tam, paragrafi od 103 do 120 5H Miselnost torej, da je občinsko premoženje last članov občine in ne občine kot moralnega telesa. DATS, Tržaški gubermj. predsedniški spisi, fasc 47, načrt Inštrukcije, Pazin, 26. junij 1843, paragrafi od 121 do 132. »(I ]Vav tam, paragrafi od 127 do 132, 188 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), Si- 2 Danijela J uričič tiargo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 181-214 okrajnem svetu. Člane okrožnega sveta bi volili člani okrajnega sveta. Goriško okrožje Tržaški guverner je želel, da bi na smernice za boljšo organizacijo občinske uprave z dne 31. marca 1843 okrožja odgovorila do konca maja istega leta. Kot lahko izvemo iz gubcrnijskega dopisa z dne 20. julija 1843,61 goriški glavar zaradi zasedenosti ni izdelal svojega predloga. Guverner ga je zato prosil, naj mu svoj predlog pošlje vsaj do konca julija. Državni arhiv v Gorici hrani rokopisni predlog načrta za občinsko upravo, ki ga je 15. maja 1843 izdelal določeni Sedmach.62 Po tem predlogu naj bi občinsko vodstvo sestavljali župan, občinski zastopnik, dva odbornika, pisar in občinski odbornik ah policijski nadzornik. V podobčinah bi upravo sestavljali zastopnik (agent), dva odbornika in en ah dva poljska čuvaja. Občinsko upravo bi sestavljali župan, zastopnik m dva odbornika, za službo ne bi dobili plačila, trajala bi vsaj tri leta; župan brez kolizije ne bi mogel opravljati poslov upravljavca občine in občinskih dohodkov. Bil bi tudi posrednik pri izvrševanju odredb višjih oblasti v podobčinah ter posredoval zadeve podobčm višjim oblastem. Nadzor nad gospodarskim poslovanjem in upravljanjem občinskih dohodkov bi imel okrajni komisariat. Zastopniki podobČin bi bili neposredno podrejeni županu glavne občine; njihove naloge bi bile nadzor nad redom v podobčinah in (skupaj z dvema odbornikoma) upravljanje občinskega premoženja. Občinska odbornika bi bila odvisna od župana oziroma zastopnika in bi bila hkrati občinska blagajnika. Skupaj z županom bi sestavljala proračun občine ter izdelala obračun prejemkov in izdatkov. Predlog je omenjal imenovanje župana kot izključno pristojnost okrajnega komisariata, vendar je pri imenovanju zastopnika podobčine uvajal tudi soglasje občanov,Občinske pristojnosti naj bi bile skrb za javni red in mir, skrb za občinske ceste, nadzor nad utežmi in merami, prodajo živil, pijač, cenami teh izdelkov, skrb za občinska kmetijska zemljišča, vzdrževanje bolnih, ubožnih in sirot. Občinska zastopstva naj bi tudi nadzirala izobraževalne ustanove in bila soudeležena pri oblikovanju letnega cerkvenega računa. DATS, Tržaški gubermj, predsedniški spisi, fasc. 47, Koncept dopisa iz gubcrnjjske pisarne, naslovljen na goriškega okrožnega glavarja grofa Gleisbacha, Trst, 20. julij 1843. 62 Hezlaj-Krevel: Upravna razdelitev Primorske, str. 37-41. 63 Prav tam, str. 37-38. Ohranih so se načrti uravnav za Goriško okrožje, ki jih je goriški okrožni urad izdal za nekatere občine v letu 1844. Načrt uravnave za upravljanje občinskega premoženja mesta in občine Tržič64 je bil razdeljen na štiri poglavja: Volitve odposlancev. Načini upravljanja občinskega premoženja, Občinski zbor (convocato), Pristojnost občinskih zastopnikov in uslužbencev ter je vseboval skupno 77 paragrafov. V prvem poglavju je bilo opredeljeno občinsko zastopstvo; predstavljati naj bi ga občinski zastopnik (agent)65 in dva odbornika/'6 Občinskega zastopnika bi imenoval okrajni komisariat. Ta bi bil vodja občinskega zastopstva in imel odločujoč gias na sejah. Občinski člani bi najprej na splošnem zboru (radunan^a, vicinia) volih 12 odposlancev (delegati) in 6 njihovih namestnikov, izvoljeni bi potem iz svojih vrst izvolili dva odbornika, člana občinskega zastopstva. Volitve odposlancev in namestnikov bi opravljati trije razredi volivcev, razporejeni po višini plačanega letnega neposrednega davka.67 V tretjem razredu so bih uvrščeni tudi pol-koloni, podložniki in dninarji, vendar bi volili lahko le glave družine. Glasovanje naj bi bilo tajno, potekalo bi z balotažo, če bi bih na zboru zbrani vsaj dve tretjini povabljenih. Zbor bi vodil okrajni komisar ah njegov pooblaščenec. Izvoljene odposlance in namestnike bi oskrbeli s formalnim opolnomočjem volivcev, da bi lahko predstavljali občino, sklepali kupoprodajne pogodbe, utrjevali in investirali aktivni kapital občine in spremembe vnašati v javne knjige, urejali civilne zadeve, se dogovarjali, imenovali oskrbnike, določati delovne projekte, plače občinskih funkcionarjev ter vsote za redne in izredne izdatke in odločali o vseh tistih zadevah, ki bi zadevale občino. Poleg izvoljenih predstavnikov naj bi občina imela tudi plačane uslužbence: blagajnika, pisarja, redarja ali policijskega nadzornika ter poljske čuvaje. Občinski zastopnik, odbornika in vsi občinski uslužbenci naj bi prisegli pred okrajnim komisarjem. V drugem poglavju so bili za upravljavce občinskega premoženja določeni občinski zastopnik, dva odbornika in blagajnik. Inventar občinskega premoženja bi bil osnova za delo tega organa ob- M ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. (J7, leto 1844, Tržaški gubemij, predsedniški spisi, posnetki od 97 do 522, Inštrukcija na občino Tržič, podpisan kapetanat okrožja Gorica, 7. oktober 1844 To je župan ali podžupan, oziroma občinski načelnik. M ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 97, leto 1844, Tržaški gubermj, predsedniški spisi, posnetki rxl 97 do 122, Inštrukcija za občino Tržič, paragraf 2. 67 Prav ram, paragrafi od 3 do 13. Članki in razprave' ARI I1VI 32 (2009), št. 2 Danijela Juričič Čargo: Urejanje občinskih zadev na območju tižaškega gubernija pred letom 1849, str 181-214 189 činske uprave v najožjem pomenu.68 Zastopnika bi imenoval okrajni komisariat, odbornika bi volili odposlanci in namestniki iz svojih vrst, izvolitev pa bi potrjeval okrajni komisariat. Preostale občinske uslužbence bi imenovalo občinsko zastopstvo na rednih sejah, imenovanje pa bi moral ludi v tem primeru potrditi okrajni komisariat. Tretje poglavje je govorilo o občinskem zboru.6y Sestajal bi se dvakrat na leto na rednih sejah, sicer pa vsakič, ko bi ga sklical okrajni komisar. Na prvem sklicu (spomladi) bi potrdili zaključni račun, na drugem (poleti) bi volili odbornika, izdelali proračun občine za prihodnje leto ter imenovali revizorje računov tekočega upravnega leta. Zbor bi vodil okrajni komisar ali njegov namestnik. Odločujoč glas na zboru bi imeli občinski zastopnik in oba odbornika, razen v zadevah, ki bi se nanašale na njihovo upravljanje občine. Na zboru bi odločali s tajnim glasovanjem z balo laž o, a le, če bi bili navzoči vsaj dve tretjini odposlancev iz vsakega razreda. Prihod na zbor bi bil obvezen. Ob nezadostnem številu navzočih bi zbor ponovili, če pa se odposlanci Še drugič ne bi odzvali v dovolj velikem številu, bi okrajni komisariat lahko uradno določil nujne stroške in jih razdelil na novo, člane sklica pa kaznoval. Vsak odposlanec bi imel na zboru en glas. Zbor bi se lahko ukvarjal le z zadevami notranje občinske uprave, če pa bi prekoračil pooblastila, bi ga okrajni komisar lahko razpustil. Zbori bi bili zaprti za javnost, vendar bi imel vsak občinski član pravico dati pripombe in izpraševati o letnem proračunu ter podan pisno svoja opazovanja. O zboru bi se vodil zapisnik. Četrto poglavje je govorilo o pristojnostih občinskih uslužbencev™ in določalo, da je občinski zastopnik politični vodja in predstavnik okrajnega komisariata v občini ter hkrati vodja občinskega zastopstva in uprave.71 Kot politični predstavnik oblasti bi bedel nad javnim redom in mirom, izvrševal ukaze okrajnega komisariata, nadzoroval sumljive osebe, pazil na moralo svojih uslužbencev, naznanjal okrajnemu komisariatu vsakršne izredne dogodke (poplave, požari, ...) in sprejemal ukrepe za preprečevanje posledic, nadzoroval javno zdravstveno stanje ljudi in živali, obveščal o državljanskih nepokorščinah, nadziral gostilne, preprečeval nerede, skrbel za nočne straže, za nadzor nad merami in utežmi ter čistočo prodajaln hrane, 6K Prav tam, paragraf 21. 6'J Prav tam, paragrafi od 41 do 50 7{> Prav tam, paragrafi od 57 do 77. 71 Tako kot je tudi določeno v smernicah Tržaškega guber- nija. javnih površin, za javne ceste, pospeševal obiskovanje šol, poskrbel za prenočevanje vojakov. Kot vodja občinskega zastopstva in uprave bi vodil občinski urad, upravljal občinsko premoženje, ohranjal in varoval občinski arhiv,72 zbiral člane zastopstva na rednih in izrednih sejah po ukazih pristojnih oblasti, opravljal službo vodje občinskega zastopstva, dajal iniciative v upravnih zadevah in na sejah imel odločujoči glas, nadziral upravljanje cerkvenega premoženja. Občinski zastopnik naj bi imel tudi posebne pravice, saj naj bi imel v okviru javnih funkcij občine posebno mesto; vsi člani občine bi morali poslušati njegove ukaze. Bil bi rudi vodja občinskih uslužbencev. Zastopniku ne bi bilo treba plačevali nekatenh davkov, oproščen bi bil cestnih tlak, vojske in nočnega stražarjenja, ki so ga morah sicer opravljati vsi člani občine, sicer pa bi bila njegova služba neplačana. V tem poglavju so bile določene tudi naloge odposlancev in odbornikov, ki naj bi skupaj z zastopnikom urejali zadeve občinske uprave. Službe odposlanca ah odbornika ni bilo mogoče zavrniti, saj bi v tem primeru sledila kazen. Odbornika bi po tem predlogu sodelovala z občinskim zastopnikom pri vseh njegovih nalogah. Člani občine bi se s svojimi vprašanji, ki bi se nanašala na občino ali posamezne razrede prebivalstva, lahko obrnili na odbornika. Ta dva bi morala sprejeti v vednost vsa takšna vprašanja tn jih po lastni presoji posredovati oblastem. Odbornika in občinski zastopnik bi morah vsako leto s predložitvijo blagajniških računov opravičevati svoje delo in hkrati predlagati proračun za prihodnje leto. Občinski blagajnik bi pobiral občinske rente, izvrševal plačila na račun občine, vodd blagajniške registre, hranil en ključ občinske blagajne.7^ Pisar bi bil neposredno podrejen občinskemu zastopniku in odbornikoma, izdeloval bi uradne dokumente po ukazu nadrejenih, vodil vložni protokol. Policijski nadzornik bi bil vodja redarstva v glavnih občinah, občinski redar (fante comunale) pa v podobčinah. Oba bi upoštevala ukaze občinskega zastopstva, skrbela za pošto, objavo predpisov, izvrševala ukaze političnih oblasti na občinskem ozemlju, nadzorovala nočne stražarje, delovni čas gostiln ter trgovin. Poljski čuvaji bi skrbeti za varnost na poljih. 72 Shranjen v občinski blagajni. Preostala dva ključa hranita občinski zastopnik in eden od odbornikov 190 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela Juričič Čargo; Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 181-214 III. Inštrukcija za ustrezno upravljanje občinskega premoženja7*1 Ni mogoče ugotoviti, kdaj je izšlo besedilo Inštnikcije za ustrezno upravljanje občinskega premoženja, saj so bili vsi natisnjeni primerki namenoma brez datuma izstavitve.75 V literaturi je mogoče najti leti 18437il in 1845.77 Iz ohranjenega gradiva Tržaškega gubemija bi lahko rekonstruirali dogodke v zvezi z urejanjem občinskih zadev na tak način: tržaški guverner je na svojih potovanjih po deželi ugotovil, da je stanje občinskih zadev nezadovoljivo; ker je bilo to povezano s slabim gospodarskim stanjem v deželi, se je odločil preurediti občinske zadeve (leti 1841, 1842); - po posvetovanjih z okrožnima glavarjema in okrožnimi komisarji ter preučitvi zakonitosu je predlagal splošne smernice za urejanje občinskih zadev ter jih posredoval obema okrožnima glavarjema (leti 1842, 1843); - okrožna glavarja sta smernice razposlala na okrajne komisarja te, ti pa so izdelali svoje videnje ureditve občinskih zadev (leto 1843); goriški okrožni glavar je izdal besedilo načrta občinske uravnave za nekatere večje občine v svojem okrožju (leto 1844); istrski okrožni glavar je na posvetih z izbranimi možmi izdelal svoj predlog načrta uravnave za urejanje občinskih zadev (leto 1943); - na osnovi prispelih predlogov je guverner s svojimi svetovalci izdelal prvi načrt Inštrukcije za občinske volitve in ustrezno upravljanje občinskega premoženja in predlagal izdelavo uravnave za vsako občino posebej; pri tem naj bi se upoštevale krajevne posebnosti (poslano okrožnima glavarjema 8. novembra 1844); 7,1 V nadaljnjem besedilu Inštrukcija. Besedilo pravzaprav nima naslova, f>ač pa uvodoma le pojasnjuje, da na osnovi zakona, po katerem ima vsaka občina pravico upravljati lastno premoženje, okrožiu urad zaradi izvršitve tega določila izstavlja navodilo, kako je treba izvajan občinske pravice, določene z zakonom. ARS, AS 1087. mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetek 94. V lnštrukci|i so puščeni tudi dmgi »bianco« prostori: za naziv vsake posamezne občine, za katero je izdana inštruk-cija, za število članov občinskega sveta idr 76 Mann: Upravna in teritorialna razdelitev, str 143, Priročniki in karte, srr. 90. 7' Nusdorfcr-Vuksanovič: Občinska središča, str. 4; Polec: Uvedba občin, str. 688; Valenčič: Občina m samouprava, str. 77. - po prejetju prvega predloga občinske uravnave sta okrožna glavarja na posvetih izdelala svoje pripombe in videnja ter predlagala dopolnitve glede na krajevne posebnosti (leti 1844, 1845). - na osnovi pripomb okrožnih glavarjev je guverner s svetovalci izdal dokončno tiskano besedilo Inštrukcije za ustrezno upravljanje občinskega premoženja in poleg tega še dva dodatna pravilnika: Predpis o občinskem svetu in Navodilo za upravljanje občinskega premoženja (leto 1845, 1. junija 1845 je guverner dobi! prve tiskane izvode Inštrukcije); - okrožna glavarja sta na posameznih posvetih z okrožnimi komisarji izdelala pripombe k Predpisu o občinskem svetu in Navodilo za upravljanje občinskega premoženja (leti 1846, 1847). Inštrukcija78 je bila razdeljena na tri poglavja: Sestava občinske uprave (paragrafi od 1 do 14), Ravnanje pri upravljanju občinskih zadev (paragrafi od 15 do 41) ter Uprava občinskega premoženja (paragrafi od 42 do 72). Nekatere naloge občine so bile določene zelo natančno, druge pa le splošne smernice; natančneje so bile opredeljene v dveh nekaj pozneje izdanih pravilnikih. Inštrukcija je določala, da občinsko upravo sestavljajo župan, ki ga imenuje politična oblast, ter dva odbornika, ki ju je volil občinski svet. Občinski svet je bil sestavljen iz določenega števila odposlancev (Abgeordnete) in njihovih namestnikov, ki jih je volil zbor članov občine. Občinski svet je iz svojih vrst volil dva odbornika. Oba sta morala imeti v občini stalno prebivališče, dolžnost sta opravljala tri leta. Izbrana odbornika je potrjeval okrajni komisariat. Zbor občanov je skliceval okrajni komisariat s splošnim razglasom. Volilno pravico je imel vsak družinski starešina, ki je pripadal enemu izmed volilnih razredov,79 Lastnikom nerazdeljenega premoženja, solastnikom ali sovlagateljem v trgovska, industrijska ah obrtna podjetja je pnpadal le en glas. Zbora se osebno niso mogli udclcžcvaU vdove, mladoletniki in osebe v varstvu ali tutorstvu, vendar so na zbor lahko poslali svojega zakonitega zastopnika. Volivec, ki se zbora osebno ni mogel udeležiti, je lahko imenoval svojega pooblaščenca. Za odposlance ah namestnike niso mogli biti izvoljeni državni uradniki, aktivne vojaške osebe, uslužbenci občine, ženske, mladoletniki, cerkve, korporacije, zakonsko 78 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij. predsedniški spisi, posnetki od 56 do 73. 7rav tam, paragrafi od 145 do ! 53. 11' Prav tam, paragrafi od 154 do 156. 1 '2 Prav tam, paragrafi od 157 do 172. 198 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela j uričič Cargo: Urejanje občin? kili /ud p v na območju tržaškega guberniia pred letom 184'J. str. 181 21't činah v Istri in na Krasu; premoč bogate]šili in izobraženih svetnikov bi omogočila dober dialog z višjimi oblastmi in učinkovito izvrševanje ukazov, sistem volilnih razredov pa kljub temu ne bi izključil najrevnejših in omogočil zastopanje različnih interesov članov občine. Prve natisnjene izvode lnštrukcije je guverner posredoval obema okrožnima glavarjema. Vsaka občina naj bi dobila po dva primerka: enega za uporabo občinskemu vodstvu, drugega za občmski svet. Gonški okrožni glavar je prejel 200 izvodov lnštrukcije v italijanskem jeziku,1 a s tem številom ni bil zadovoljen, saj je po svojih izračunih potreboval vsaj 1950 izvodov!!14 Poleg lnštrukcije so bili natisnjeni tudi blagajniški formularji: finančni proračun prihodkov in izdatkov, računska knjiga, glavna knjiga, dnevnik blagajne in tedenski pregled blagajne. VI. Problemi pri reševanju posameznih vprašanj Ko so bila besedila predpisov, ki so urejala občinske posle, več ali manj izoblikovana, je prišlo obdobje, v katerem sta okrožna glavarja s sodelavci ugotavljala, ali so, glede na posamezne lokalne razmere, ki so se izoblikovale v obeh okrožjih, uresničljiva v praksi. Težave so se pojavljale pri razporeditvi volivcev v volilne razrede, določanju statusa volivcev, opredelitvi števila volilnih razredov, določanju števila odposlancev, ki bi jih volil vsak volilni razred, načinu izvajanja volitev z balotažo ter pri ustanovitvi občinskih svetov v majhnih kmečkih občinah. Razprave in dogovarjanja v zvezi z urejanjem občinskih zadev so se vrstili Še dolgo po izidu besedila lnštrukcije in obeh dodatnih pravilnikov. Zato se uvedba novega občinskega reda in problemi pri reševanju nekaterih pomembnejših vprašanj kronološko ne ujemajo. Kot si je zamislil ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št, 99, leto 1845, 'tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 20 do 22, Koncept dopisa iz gubertiijske pisarne goriškemu okrožnemu glavarju. Trst, 1, junij 1845. Po i/računih goriškega okrožnega glavarja bi besedilo lnštrukcije potrebovali po en izvod okrožni urad, okrajni ko-nnsanat, oba odbornika, župan občine in vsak član občinskega sveta ter vsaka občina še dva izvoda. /,a 53 občin okrajev Gradišče, Krm in, Cervinjan in Tržič bi bilo tako potrebnih 5.113 izvodov. Za 30—40 občin okraja Kojsko, okolica Gorice in Rihemberk bi potrebovali še 620-840 izvodov, torej skupaj okrog 1.950 izvodov. ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 204 do 208. Dopis goriškega okrožnega glavarja. Gorica, 3. marec 1845. sam grof Stadion, besedilo lnštrukcije in obeh pravilnikov ob tiskanju ni bilo dokončno — pozneje naj bi se vnašale manjše spremembe, odvisno od posebnih lokalnih razmer. 1. Pripombe k besedilu inštrukcije za upravljanje občinskega premoženja in izbire njenih predstavnikov Istrsko okrožje Istrsko okrožje je izdalo drugi načrt občinske uravnave oktobra leta 1844.115 To se je vsebinsko nekoliko razlikovalo od prvega, ki ga je isto okrožje izdelalo leta 1843,l,f> V novem predlogu so bih med drugim natančneje opredeljeni trije razredi volivcev, ki bi volili svoje predstavnike v občinski svet, ter način izvrševanja volitev z balotažo po posameznih razredih. Občinski svet se je v novem predlogu imenoval občinski odbor (Gemeinde Ausschuss), natančneje je bilo določeno tudi število njegovih članov (sorazmerno s številom prebivalcev občine; npr. občina z mali) kot 1.000 prebivalcev naj bi imela odbor sestavljen iz 8 članov in 4 namestnikov). Občinski odbor bi izmed svojih članov izvolil dva občinska odbornika.1'7 Sicer je bil tako kot v prvem načrtu opredeljen kot gospod a rs ko-posvetovalni organ na katerega bi se moralo obrniti občinsko vodstvo pri izvajanju svojih nalog, upravljanju občinskega premoženja. Novembra 1844 je istrski okrožni urad prejel besedilo lnštrukcije za upravljanje občinskega premoženja, ki ga je pripravil guverner s svojimi sodelavci. V zvezi s tem besedilom so se v Pazinu sestali istrski okrožni glavar in istrski okrožni komisarji.IIB Sodelujoči so svoje pripombe — te so se nanašale predvsem na izpeljavo načrta občinske uravnave v Istri - posredovali guvernerju.119 Stri- "5 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 97, leto 1844, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 173 do 208, Istrski okrožni glavar pošilja načrt občinskega reda, 12. oktober 1844. 'Glej poglavje: Prispeli predlogi uravnave, Istrsko okrožju. 117 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 97, leto 1844, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, Istrski okrožni glavar pošilja načrt občinskega reda. 12. oktober 1844. Prej je bilo predvideno, da odbornike voli zbor občanov. ARS, AS 1087. mikrofilmski kolut št. 97. leto 1844, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 215 do 216, Dopis barona Grimschitza grofu Stadionu, Pazin, 30. november 1844 »5 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 97, leto 1844, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 217 do 230, Promemoria: opažanja o načrtu inštrukcije za občinske volitve in upravo občinskega premoženja, b. d. (30. no- Članki ¡n razprave.' ARHIVI 32 (2009). št. 2 Danijela juričič < argo: Ureianje občinskih zadev na območju tržaškega gubemija pred letom 1849, sir. 181-214 199 njali so se, da so v materialnem pomenu zelo potrebni in dobrodošli določila o načinu pridobivanja in izgubljanja občinskega članstva ter določilo o vzajemnih pravicah in dolžnostih med občino m njenimi člani, v formalnem smislu pa določila o učinkovitosti dela občinskega vodstva, stopnji samostojnosti občine v odnosu do nadrejenih oblasti, a kovni in pasivni volilni pravici, načinu volitev ter načinu postavitve blagajniških in računskih zadev. Kljub pozitivnim odzivom so menili, da so nekatera določila Inštrukcije prekoračila uradne pravice okrožnega urada, so neuporabna in razmeroma neuglašena z zakoni, nekatera je bilo objektivno nemogoče izpeljati, nekatera pa je bilo treba spremeniti.120 Prekoračitev pristojnosti okrožnih uradov je bila uvedba volilnega cenzusa. Določilo, ki je bilo povsem neusklajeno z zakoni, je bila vpeljava občinskih prispevkov. Ti so bih v Istri zelo potrebni, saj je zato, ker ni bilo uredbe o občinskih prispevkih, spodletel marsikateri poskus izboljšave, če so bili s tem povezani kakršni koli stroški. V Istri namreč več kot polovica občin ni premogla nobenega lastnega donosnega premoženja. Vendar v In-štrukciji predlagane občinske prispevke po mnenju okrožnih komisarjev ne bi mogel odobravati okrožni urad, ker dovoljenja za to niso našli v nobenem zakonu.121 Odobritev periodično ponavljajočih se prispevkov bi morale dovoljevati višje oblasti: tako naj bi bilo urejeno tudi v Italiji in na Tirolskem. Za določila, ki so bila objektivno neizvedljiva, so okrožni komisarji poudariti vpeljavo občinskega sveta in izvedbo balo laže.122 Problem istrskih občin so videli v njihovi številnosti, majhnosti in načinu preživljanja prebivalstva. V Istri je bilo 520 občin. Med njimi je bdo največ takih (215) z 200 prebivalci, v 193 občinah je živelo 200-500 prebivalcev. Samo tn istrske občine so premogle 510.000 prebivalcev. Prebivalstvo se je v glavnem preživljalo s kmetovanjem (193.337 izmed 218.472 prehivalcev), manjši del je živel od morja (25.135 prebivalcev). Samo v 26 krajih sta bila dva razreda prebivalcev, drugod so bile to izključno kmečke občine.121 V takšnih okoliščinah naj bi bilo vprašljivo vpeljati občinski svet v majhni občini, v katen vember 1844), podpisani istrski okrožni komisarji 'Poggenburg, Baselli, Coddii, I lein. Prav tam. Prav ram. 122 Prav tam, posnetki od 231 do 237. I2i ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut Št 97, leto 1844, Tržaš- ki gubernij, predsedniški spisi. Promemoria: opažanja o načrtu inštrukcije za občinske volitve in upravo občinskega premoženja, b. d. (30. november 1844). je živelo le neizobraženo kmečko prebivalstvo, sestaviti občinski svet ter določiti število njegovih članov, da bi bilo njegovo zastopstvo sorazmerno z velikostjo občinskega sveta v velikih občinah. Dvomljivo bi bilo tudi delovanje občinskega sveta v občinah, v katerih je bilo skoraj nemogoče dobiti pismenega človeka, ki bi se spoznal na uradne zadeve. Okrožni komisarji so zato sklenili, da je Inštimcija potrebna in dobrodošla v vseh večjih istrskih občinah, neprimerna pa za manjše občine.124 Med neizvedljive postopke po določilih Inštrukcije je po mnenju okrožnih komisarjev sodila tudi balotaža pri občinskih volitvah, predvsem zaradi dolgotrajnosti postopka, saj bi moral vsak volivec oddati glas (kroglo) za vsakega kandidata.125 Predlagali so, da bi v občinah z večinoma nepismenim prebivalstvom tajno glasovanje pri občinskih volitvah opustiti in da bi bilo glasovanje še naprej javno. Med določila, ki bi jih bilo potrebno spremeniti, so uvrstili blagajniške m računske zadeve.126 Te bi bilo treba pri majhnih občinah zmanjšati: nepotrebno naj bi bilo vodenje blagajniškega dnevnika, glavne knjige in skupnih izračunov. Pripombe istrskih okrožnih komisarjev so se torej nanašale na uvedbo občinskega sveta v 21 večjih istrskih občinah in vpeljavo občinskih prispevkov kot nadomestnega sredstva za pokrivanje občinskih stroškov s predpostavko, da bi periodično odobritev teh prepustili okrožnemu uradu ali deželnemu glavarstvu, vpeljavo volilnega cenzusa, balotažo pri občinskih volitvah in ustanavljanje občinskih svetov v 499 majhnih istrskih občinah. Tržaški guverner je bil zaradi pnpomb presenečen, 124 prav tam. Med večje občine so prištevali Koper, Piran, Poreč, Rovinj, Pulj, Vodnjan, Oes, Veli 1-ošlnj, Mali Dišinj, Krk. Haško, l-ahin, Pazin, Žminj, Motovun, Oprtal]. Huje, Milje, Izolo, llmag in Pičen. 125 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut Št. 97, leto 1844, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 231 do 237, Dodatek k pripombam o vpeljavi balotaie pri občinskih volitvah. Okrožni komisar|i so navedli primer občine, v kateri je živelo 1.000 prebivalcev. (!e bi bilo število voltv cev s pasivno volilno pravico enako številu volivcev z aktivno volilno pravico, potem bi 250 volivcev volilo 250 kandidatov, ali 62.500 glasovanj. S predpostavko, da vsaka balotaža traja 20 sekund m se glasovanje izvršuje fi delovnih ur, bi glasovanje trajalo 347 ur ali 58 dnil Glasovanje v občini Rovinj bi v tem primeru trajalo 16 let. Ce bi se občine razdelilo na več volilnih okrajev, bi se čas zmanjšal za 1/5, kar je Se vedno preveč. m ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 97, leto 1844, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, Promemoria: opažanja o načrtu inštrukcije za občinske volitve in upravo občinskega premoženja, b d. (30. november 1844). 20Ü Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), St. 2 Danijela Juričič (^argo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, sir 181-214 saj sc jc o predlogu večkrat pogovarjal z istrskim okrožnim glavarjem baronom Grimschitzem, ki |e guvernerja podpiral.127 Guverner je zato ponovno odpotoval v Pazin, da bi z istrskim okrožnim glavarjem pregledala besedilo Inštrukcije, razjasnila njeno zakonsko podlago in možnosti izvedbe.12* Guverner ni predvidel toliko težav pri določitvi volilnega cenzusa. Problem je nastal predvsem, ker je imela skoraj vsaka občina drugačno razmerje v zvezi z višino neposrednih davkov m številom volilnih upravičencev v vsakem volilnem razredu. Istrski okrožni glavar je v zvezi 2 dogovorom o splošnih pogojih za določitev volilnega cenzusa v istrskem okrožju oktobra 1845 v Pazinu sklical novi sestanek okrožnih komisarjev.'29 Po mnenju zbranih sta bila elementa volilne pravice prebivalstvo in posest;1™ elementa, ki ju je bilo treba upoštevati kot enakopravna volilna dejavnika ter volilno pravico urediti po njunem kombiniranem razmerju. V občinskem svetu eden izmed omenjenih dveh elementov ne bi smel bistveno prevladovati nad drugim. Enakost pri postavitvi stopnje volilne pravice je bila pomembna za trajno ravnotežje med različnimi sestavinami občinskih zadev in njihov močni razvoj, prav ta enakost pa naj bi priklicala v življenje novo uravnavo občinskih zadev.151 Občinska bremena so se sicer res plačevala po davčnem goldinarju in to je omogočalo večjo volilno pravico posesti. Inštrukcija pa je priznavala občinskemu svetu določanje razdelitvenega merila za občinske prispevke, ki so jih plačevali tudi revnejši prebivalci. Zato so komisarji menili, da občinski svet ne more biti le svet bogatih, ampak bi morali v njem sedeti tudi manj bogati, volilni cenzus pa že sam po sebi izključuje proletariat.132 Okrožni komisarji so se zavedati, da je bilo po pravilu res, da je inteligenca pripadala bogatejšim slojem prebivalcev, vendar so bili mnenja, da bi si tudi nižji razredi lahko prizadevali pripeljati v občinski svet razumne in vplivne može, ki bi jim zaupati. Če bi v občinski svet prišel kakšen razgrajač, naj ne bi bilo to nobena nesreča, ampak najboljša pot, da se takšne ljudi onemogoči, kot so kazale tudi dotedanje izkušnje. Najbolj potrebni lokalni zavodi131 so bili usti, pri katerih sta bila udeležba in interes odvisna od prebivalstva in ne od posesti. Bogatim pa so se take ustanove v glavnem zdele nepotrebno breme. Če bi želeli volilne razrede ustanoviti iz treh enakih delov davčnega kapitala, bi v večini občin 3/4 prebivalcev sodilo v tretji volilni razred. Revnejši bi takoj opazili iluzornost takšne volilne pravice, to pa bi povzročilo večje nezaupanje. Zato so komisarji meniti, da bi bilo dobro, da bi se človek iz nižjega, torej številnejšega razreda zavedal veljave v lastni občini. Na teh osnovah so okrožni komisarji »iznašli« formulo, po kateri bi volilne razrede formirati tako, da bi bila prebivalstvo in posest izražena v odstotkih. V vseh treh volilnih razredih bi moralo biti razmerje med odstotkom prebivalstva in odstotkom posesti enak, in sicer 33 1/3 ali: v vsakem razredu bi seštevek odstotka prebivalcev in odstotka posesti moral biti natančno 66 2/3.134 Takšno formulo so uporabili v občinah Piran, Izola in Pulj. Primer za občino Piran: Volilni razred Volilni cenzus Število davčnih zavezancev Davek 1. 12 gld.135 ali več 199 5.256 gld. 2. pod 12 gld. ali najmanj 3 gld. 589 3.484 gld. 3. pod 3 gld. 1.011 1,241 gld. seštevek 1.799 10.081 gld. 127 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut Št 97, leto 1844, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 213 do 214, Koncept dopisa grofa Stadiona baronu Grimschitzu, Trst. 14. december 1844. !2H prav tam 129 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99. leto 1845. Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 244 do 250: Zapisnik o dogovorili o vodilnih osnovah za določanje volilnega cenzusa pri razdelitvi na razrede pri občinskih volit vah, Pazin, 22. oktober 1845. Navzoči so bili okrožni gla var baron Grimsclutz in okrožni komisarji vitez Toggcn burg, baron Baselli In grof Wilczek tit) pr3V tam '3' Prav tam. 1,2 Prav tam. '33 Tukaj so mišljene sirotišnice, ubožnice in podobni zavodi, v katerih se je skrbelo za revnejše prebivalce. 134 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut Št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 244 do 250: Zapisnik o dogovorih o vodilnih osnovah za določanje volilnega cenzusa pri razdelitvi na razrede pri občinskih volitvah, Pazin, 22. oktober 1845. 135 Oznaka za goldinar. ARHIVI 32 (2009), st. 2 _Članki m razprave_201 Danijela [unčič Cargo: Urejanje občinskili zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 181-21*1 Zgornji rezultat izražen v odstotkih: Volilni razred % prebivalcev' % posesti seštevek prerez zgrešitev136 v dobro zgrešitev v slabo I. 11 52 63 31 3/6 1 5/6 - 2. 33 35 68 34 - 4/6 3. 56 13 69 34 3/6 - 7/6 seštevek 100 100 200 1 ot) 1 5/6 1 5/6 Guverner se je popolnoma strinjal z načinom določanja volilnega cenzusa, kot so ga na sestanku v Pazinu določili okrožni komisarji.137 Goriško okrožje Tudi v Goriškem okrožju so se vneto pripravljali na uvedbo novega občinskega reda, vendar je tamkajšnji okrožni glavar ubral drugačno pot. Na osnovi Inštrukcije je okrožni glavar, po pogovorih s sodelavci in nekaterih manjših poskusih,138 izdelal besedila občinskih uravnav za posamezne večje občine. Prt tem so bile izbrane nekatere majhne in večje občine v okrajih Krmin, Cervinjan in Tržič.135 Že 7. oktobra 1844 so izdelali Inštrukcijo za volitve občinskih odposlancev za upravljanje premoženja mesta in občine Tržič1*' ter načrt Zapisnika zbora članov občine za isto občino.141 V letu 1845 pa so izdali še nekoliko spremenjene inštrukcije542 za občine Krmin, Sentlovrenc prt Moši (S, Lorenzo di Mossa), Oglej, Červinjan, Tržič in Pi-eris.143 13f' Gre za mala odstopanja od natančnosti formule, ker se pri določanju volilnega cenzusa niso hoteli spuščati na računa nje ulomkov in delitev višine cenzusa na krajcarje, 137 AKS, AS K187, mikrofilmski kolui št 99, leto 1845. Triaš ki gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 241 do 242: Koncept dopisa iz gubernijske pisarne, Trst, 6. november 1845 "8 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št, 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški sjnsi, posnetki od 204 do 208: Dopis goriškega okrožnega glavarja Wenzla Gleisbacha tržaškemu guvernerju, Gorica, 3. marec 1845. 139 J'rav tam. 14(1 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 97, leto 1844, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 97 do 122: Inštrukctja za volitve odposlancev in za upravljanje premoženja mesta in občine Tržič, Gorica 7 oktober 1844, 141 ARS, AS 1087. mikrofilmski kolut Št, 97, leto 1844, Tržaški gubernij. predsedniški spisi, posnetki od 91 do % /a pisnik zbora v Tržiču za volitve 12 odposlancev, ki bodo volili odbornike mesta in občine Tržič, b, d. 142 Spremenjene na tak način, da so te upoštevale krajevna razmerja, število članov občine tn druge postavke, ki jili je bilo možno spremeniti pri vsaki občini. 143 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št, 99, leto 1845, Tržaš- Načrt nove občinske uravnave so v Goriškem okrožju kmalu začel uspešno izvajati. Tamkajšnji problemi so bili drugačne narave. Slo je predvsem za problem kolonatskega sistema, ki je obstajal na območjih, ki so bila nekoč pod beneško oblastjo. Bcsedilo Inštrukcije je predvidevalo razdelitev volivcev na tri volilne razrede. Po prvotnem načrtu so bih v drugi volilni razred razporejeni tudi koloni. Goriški okrožni glavar se s tem ni strinjal,144 ker je menil, da bi s tem nastala velika škoda visoko in višje obdavčenim. Vsak visoko obdavčeni posameznik, ki je v svojem razredu imel pravico oddau samo en volilni glas, je imel tudi do 30 kolonov. Vsak izmed teh kolonov pa je imel pravico glasovati v drugem volilnem razredu. Na takšen način bi tudi v drugem volilnem razredu prevladali manj obdavčeni (revnejši).145 S pripombo okrožnega glavarja se je strinjal tudi guverner146 in predlagal, na| kolone brišejo iz drugega ter jih, skupaj s pol-koloni uvrstijo v tretji volilni razred. Goriški okrožni glavar se je pozneje odločil za nekoliko spremenjeno različico. V inštrukcijo za upravljanje občinskega premoženja občine Krmin je vnesel četrti razred volivcev in vanj uvrstil kolone in pol-ko-lone.147 Zavedal se je namreč, da koloni ponekod predstavljajo večji del prebivalstva in je z ustanovitvijo četrtega razreda želel omogočili zastopanost ki gubernij, predsedniški spisi, posnetek 204: Dopis goriš kega okrožnega glavarja grofa Wenz!a Cileisbacha tržaš kemu guvernerju. Gorica, 3. marec 1845. 144 ARS. AS 1087, mikrofilmski kolut št. 97, leto 1844, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, jiosnetki od 211 do 212: Dopis grofa Gleisbascha, Gorica, 12. november 1844. 145 Prav ram. '«ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 97, leto 1844. Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 209 do 214: Koncept dopisa iz gubernijske pisarne. Trst, 14. november 1844. 147 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št, 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 208 do 250. Inštrukcijj /a volitve odposlancev in upravljanje občinske ga premoženja za občino Krmin s skupino Povier in Her-gnatio, Gorica, 20. december 1844 202 Članki in razprave ARHIVI 32 (21.109), št. 2 DanijelaJuričič Cargo: Urejanj občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849. str IUI -214 njihovih interesov.I4K Sestava volilnih razredov za omenjeno občino je bila urejena na ta način: v prvi razred so bili razporejeni najbolj obdavčeni (s plačilom več kot 120 gld. neposrednega letnega davka), v drugega tisu, ki so plačevali od 20 do 120 gld. neposrednega letnega davka, v tretjega pa tisti, ki so plačevali manj kot 20 goldinarjev neposrednega letnega davka (razen kolonov, ki so trnek nepremičnine ter so plačevak manj kot 2 goldinarja davka); v četrti razred so bih uvrščeni koloni in pol-koloni (cosidetti mezgi coloni), ki niso plačevali neposrednih davkov, ter usti, ki so imeli nepremičnine in plačevali manj kot 2 goldinarja neposrednega letnega davka.149 Okrožni glavar je sprva želel v četrti razred razporediti vse osebe, ki niso plačevale neposrednih davkov, vendar je ugotovil, da je takih oseb izredno maki tudi med koloni in pol-koloni. Zato se je odločil, da vseh ustih, katerih edini vir preživljanja je bila njihova obdelana kolonija (Kolonie), ne razvrsu kot zemljiške posestnike (Grundbesitzer), temveč kot kolone.1511 Tako so v četrtem razredu pristali skupaj neobdavčeni prebivalci in vsi tisti koloni, ki so plačevali manj kot 2 goldinarja nejiosrednega davka. Naslednja težava, ki je zahtevala manjšo spremembo v besedilu Inštrukcije, je bila neenakomerna porazdeljenost posesti v furlanskih občinah, v katerih je veliko posestnikov živelo zunaj občin, v katerih so imeli zemljišča. Problem so rešili tako, da so v besedilo Inštrukcije vnesli določilo, s katerim so zemljiški posestniki lahko izbrali svojega, v določenem kraju živečega oskrbnika ah zastopnika, ki bi jih v občini zastopal in volik151 Zaradi določanja volilnega cenzusa pri občinskih volitvah ;e tudi goriški okrožni glavar sklical posvet okrožnih komisarjev. Udeležili so se ga okrožni glavar grof Wenzel Gleisbach in goriški okrožni komisarji grof Coronini, vitez Bosizio in pl. Tordis.152 Posebnost goriških občin so bila ve- 14« A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški gubenllj, predsedniški spisi, posnetki od 20-1 do 208: Dopis grofa Gleisbacha tržaškemu guvernerju. Gorica. 3 marec 1945. 14rav tam, 15' Prav tam. Članki m razprave ARII1VI 32 (20(19). št. 2 Danijela Juričič Cargo: Urejanje občinskih zadev tia območju tržaškega gubernija pred letom 181str. 181—214 203 2. Nekatere ponujene rešitve Rešitev problema majhnih, predvsem slovanskih občin, je tržaški guverner predstavil obema okrožnima glavarjema leta 1847.158 Predlagal je dva načina rešitve. Po prvem predlogu, ki ga je izoblikoval že v letu 1845,l5y bi bile dve ali več občin združene v enotno upravno telo (za več majhnih občin bi sestavili eno občinsko vodstvo in postavili enega župana). Po drugem predlogu160 bi župan glavne občine skrbel za posle uprave premoženja in korespondenco vseh tistih podobčin, v katerih ne bi bilo mogoče najti pismenega upravitelja. Za to delo bi podobčine plačevale primeren prispevek za občinskega blagajnika in preostale uradnike. Na ta način bi podobčinam ostale neokrnjene osnovne pravice, ki jim jih je določala nova občinska uravnava, lahko bi razpolagale z občinsko lastnino, varovale svoje interese, izključen pa bi bil vpliv občinskega sveta upravljajoče občine. Vsaka podob-čina bi lahko imela svojega župana, odbornika ter občinski svet, če ne bi bila tako majhna, da bi zadostovali le župan in odbornika. Občinski sveti bi se lahko redno in izredno sestajali v glavnem mestu glavne občine, le da župan glavne občine kot upravnik občinskega premoženja podobčine ne bi mogel predsedovati tem zasedanjem.161 Zato bi bilo potrebno imenovati enega izmed uradnikov okrajnega urada. Ker so imele majhne občine v pravilu zelo skope dohodke, varovanje njihovih interesov ne bi zahtevalo veliko razpravljanja. Guverner je zato predlagal, da bi isti dan v glavnem mestu glavne občine imelo seje občinskih svetov več podobčin, to pa tudi za okrajni komisanat predstavljalo manjše materialno breme. Na koncu je povabil oba okrožna urada, da se izrečeta o tem predlogu in predstavita svoje pripombe o izvedljivosti projekta. Goriški okrožni glavar se ni strinjal z zamislijo, da bi dve ali več občin združili v eno upravno telo predvsem zaradi različnih interesov občin in ljubosumnosti slovanskih občin na njihovo neodvis- 158 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847. Tržaški gubernij. predsedniški spisi, posnetki od 11 do 13: Koncept dopisa iz gubernijske pisarne, naslovljen na oba okrožna urada. Trst, 28. februar 1847. 150 A RS, AS 1087. mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetka 20, 21 Koncept dopisa i/ gubernijske pisarne, št. 1665, Trst, t, junij 1845. 160 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut št, 101. leto 1847. Tržaški gubernij. predsedniški spisi, posnetki od 11 do 13: Koncept dopisa u gubernijske pisarne, naslovljen na oba okrožna urada. Trst, 28. februar 1847. 161 Prav tam. nost162 To naj bi bilo manj primemo za razvoj občinske miselnosti kot ustanovitev neodvisnih občinskih svetov v vsaki občini. Dmg predlog se mu je zdel bolj sprejemljiv. Guvernerju je še pojasnil, da so bih župani (oz. nadžupani) v slovanskih občinah zgolj politični organi in niso sodelovali pri upravljanju občinskega premoženja. I Ikrati pa so v krajih, v katerih so bili sedeži občin, pomagali pri delu lastnih (ljudskih) županov, ki so skupaj z dvema odbornikoma predstavljali občinsko upravo. Ti župani (oz. nadžupani) niso bili člani občinskega sveta, razen če so bili izvoljeni za odposlance ali namestnike.163 Za prenos poslov uprave občinskega premoženja in korespondence s podobčine na glavno občino tam, k|er ni bilo pismenih, ni našel nobenega zadržka. Vsaka Še tako majhna občina je imela po njegovem mnenju pravico do lastnega neodvisnega občinskega sveta in župani (oz. nadžupani) bi lahko predsedovali zasedanjem občinskega sveta, če jim ne bi dodelili odločilnega glasu (in to bi se lahko zgodilo, če bi bih v podobčini izvoljeni za odposlance ali namestnike). Zupani bi se skupaj z blagajnikom in aktuarjem (nastavljenima za več podobčin) ukvarjali s sestavljanjem zapisnikov sej in jih pošiljali okrajnim komisariatom. Okrožni glavar je to nalogo županov razumel kot nalogo vmesnega organa med podobčino z maloštevilno inteligenco in okrajnim konus anatom, katerega naloga bi bila to vodiu, ne da bi nanjo imel neposreden vpliv, ki bi omejeval delovno področje občinskega župana in odbornikov. ifi4 Vsaka drugačna omejitev položaja župana (oz. nadžupana) bi bila nasprotna organizacijskemu pravilniku iz leta 1814 ter bi lahko pripeljala do nezadovoljstva slovanskih občin, ki so bile zelo občudjive na svoje pravice in samostojno upravo.,fl5 Goriški okrožni glavar ni pozabil omeniti, da vsi Župani (oz. nadžupani) niso bili pismeni,^6 vendar za to nalogo ne bi bilo niti možno dobiti primernejše osebe. V takšnih primerih bi za več majhnih občin nastavili enega tajnika in enega blagajnika, ki bi vodila korespondenco in posle uprave. Lahko bi sodelovala na sejah sveta, vendar ne bi smela biti predsedujoča, temveč bi za to nalogo okrajni komisariat moral p tis lati svojega 102 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847, 'tr- žaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 159 do 161: Dopis Goriškega okrožnega urada. Gorica, 17, april 1847. 163 pr:lv tam 164 pIav tam ¡65 prav tarn. 166 l>rav tam Omenja okraje Devin, okolico Gorice, Hovec in Ajdovščino. 204 __Članki in razprave_ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Danijela Juričič (Jargp: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 181-214 uradnika. Ti mali občinski sveti bi se lahko na določen dan zbrali v glavnem mestu okraja ter bi drug za drugim imeli svoja zasedanja,167 Tržaški guverner je bil s poročilom sicer zado voljen, je pa goriškemu okrožnemu glavarju odgovoril, da s svojimi napotki zadeve m hotel posploševati na vse občine, saj je bilo po njegovem mnenju tudi v tem primeru ključno poznavanje posebnih krajevnih razmer.168 Svoje napotke v zvezi s tem je razumel kot najširši obris ter omenil, da naj okrožni urad prek svojih okrožnih komisarjev zadevo predstavi na okrajih, na) se o teh zadevah pogajajo in na osnovi opazovanj in izkušenj potem načrtujejo potrebna določila za izpeljavo tega projekta.^9 3, Pripombe k besedilu navodila za ustrezno upravljanje občinskega premoženja Istrsko okrožje Istrski okrožni glavar je po prejetju Navodila za ustrezno upravljanje občinskega premoženja17'1 v Pazinu sklical sestanek okrožnih komisarjev; u so svoje pripombe poslali deželnemu predsedstvu.171 Za komisarje ni bilo sporno samo določilo, da so občinsko premoženje in občinske dobrine last občine kot političnega (moralnega) telesa in ne posameznih članov občine. Ta določba se jim je zdela resnično koristen miselni preobrat, s katerim so občinsko dobrino postavili kot dobrino družbe. Sklepi, izhajajoči iz tega določila (nedopustnost delitve jedra občinskih dobrin med občinske člane ter omejitev uporabe občinskih dobrin upoštevaje hiŠne potrebe posameznih članov občine), pa so se jim zdeli neuresničljivi, saj je bilo to v popolnem nasprotju z dotedanjim razmišljanjem o občinski lastnini. V Istri je prevladovalo mnenje, da so občinske dobrine last njenih prebivalcev, zato so se AltS, AS 1087, mikrofilmski kolut It 101, leto 1847, Tržaški gubemij, predsedniški spisi, posnetki od 159 do 161: Dopis goriškega okrožnega urada, Gorica, 17. april 1847. A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847, Tržaški gubemij, predsedniški spisi, posnetek 161: Koncept dopisa i/, gubemijske pisarne, naslovljen na goriški okrožni urad.Trst, 22. april 1847. 169 pmv tam 17" Okrožni glavar je omenjcao besedilo prejel s prezidijaino uredbo z dne 26. oktobra 1845. 171 ARS.AS 1087, mikrofilmski kolut št. 100. leto 1845. 1846, Tržaški gubemij, predsedniški spisi, posnetki od 4 do 12: Poročilo istrskega okrožnega glavarja ter priložen zapisnik dogovora o načrtu navodila za ustrezno upravljanje občinskega premoženja, Pazin, 30. november 1845. obnaŠah kot solastniki, ki jih je združevalo le solastniško razmerje in noben drug skupni cilj.17- Posledica je bda, da so občinski prebivalci zahtevali uporabo občinskih dobrin, rudi če je to presegalo njihove hišne potrebe. Čeprav so komisarji takšnemu ravnanju pripisovali glavno krivdo za slabo stanje občinske ekonomije, so se bali nasprotovanja najnižjih slojev prebivalstva.171 Komisarji so se tudi strinjali z določbami o načinu uporabe kultiviranih in za kultiviranje primernih zemljišč s pripombo, da so v Istri da pogosto zelo skalnata in da bi to na začetku zahtevalo veliko dela: zemljišča bi bilo treba dajati v zakup za dolga obdobja m zelo majhne zakupne dajatve. V tem primeru v prvem desetletju trajanja zakupa ne bi bilo mogoče pričakovati pomembnejše materialne koristi.174 Ugotovili so tudi, da so se določila o prigonu živine nanašala le na rogato živino, V Istri so v glavnem vzgajali ovce, teh pa navadno niso krmili v hlevih. Predlagali so, da bi prigon ovac uredili po kakem drugem, primernejšem merilu. Odločno so nasprotovali določilu, da kazni za gozdne in pašniške prekrške določajo občinska načelstva, saj so bih tako izpostavljeni jezi domačega prebivalstva.175 Opozorili so, da bi bilo treba gospodarjenje z grmovjem ruja razširiti tudi na grmovje lovora. Lovorovi listi bi bili v Istri laliko vir dohodkov za občine, saj so ga do tedaj neredno izkoriščali sami občinski prebivalci. Na koncu so se komisarji strinjali, da je treba lokalne zavode postaviti pod nadzor občine, vendar se jim je zdelo nepotrebno zahtevati, da so občinski načelnik in odbornika brezpogojno izključeni iz uprave zavodov, ki niso bih pod neposredno občinsko upravo, posebej zato, ker v majhnih občinah ni bilo veliko ljudi, ki bi se spoznali na upravo. Zato so predlagali, da bi bila izbira upravnih organov prepuščena občinskemu svetu brez teh omejitev.17'' 4. Pripombe k besedilu predpisa o občinskem svetu Istrsko okrožje V zvezi s Predpisom o občinskem svetu so se uradniki istrskega okrožja sestali 23. februarja 172 prav [arrl 173 Prav ram. 1 74 Prav tam. 175 Prav tain. 176 Prpv tam. Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Danijela Juričtč < ¿Ugp: Urejanje občinskih zadev na ob moč ¡u tržaškega gubernij» pred letom 1849, str 181-214 205 1847.177 N|ihove pripombe so se nanašale na določitev terminov se| občinskega sveta, vsebine razprav in pristojnosti sveta v zadevah politične narave, predhodne sestanke okrajnih predstojnikov z občinskim načelnikom ter na pravico do predavanja v občinskem svetu. Posebej so se zavzeli za spremembo 7. paragrafa, ki |e prepovedoval razprave v »zadevali politične narave«, to je razprave o vseh zadevali, ki niso sodile k upravljanju občinskega premoženja. Komisarji so se zavedali, da |e natančna določitev meja delovanja občinskega sveta potrebna, vendar so menili, da »zadeve politične narave« niso tako natančen izraz, s katerim bi bilo mogoče določiti prav vse zadeve, ki jih ne bi smeli obravnavati v občinskem svetu. Težko je bilo tudi poiskati drug primeren izraz. Predlagali so, da to določilo opustijo, oziroma natančneje določijo zadeve, o katerih občinski svet ne bi smel razpravljati. Iz prakse so namreč vedeli, da so bile občine večkrat v takem položaju, da so prosile za stvari, ki so bile zunaj področja upravljanja lastnega premoženja. vendar so zadevale splošno blaginjo, za katero so bile obvezne skrbeti: postavitev dušnopastirske postaje, ustanovitve Študijskih zavodov in drugo.170 Istra v tistem času tudi še ni imela lastnega stanovskega zastopstva, prek katerega bi se posredovale prošnje in želje prebivalcev cesarju - na ta način napisan paragraf bi občine v Istri v vsakdanjem življenju močno oviral. Na koncu so guvernerju predlagali, naj se odpre 8. paragraf, ki je določal, da ima okrajni komisariat pravico posredovati okrožnemu uradu tiste zadeve, ki so se mu na sejah občinskega sveta zdele sporne. Na ta način so želeli tudi prenesti odgovornost z okrajnih na okrožne komisa-riate. Pripomb sta bila deležna tudi paragrafa 18 in 19, v katerih je bilo določeno, da okrajnega predstojnika na sejah občinskih svetov v podobčinah zastopa župan glavne občine. V Istn po mnenju zbranih uradnikov ni bilo nobene notranje povezave med glavno občino in podobčinami, razen tiste formalne, ki je določala podložnost podžupanov županu glavne občine in se je omejevala na politične zadeve. Poleg tega so bile sosednje občine po pravilu sprte zaradi zadev, katerih vzrok v številnih primerih ni bil znan ali pa je tičal v nenehnih 177 ARS, AS 1087. mikrofilmski kolut št 101, leto 1847, Tr žaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 77 do 90: Dopis istrskega okrožnega glavarja z dne 25, februarja 1847 in priloga s pripombami k besedilu Predpisa o občinskem svetu, Pazin, 23. februar 1847. 17ti ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847, Tržaški gubemij, predsedniški spisi, posnetki od 77 do 90: Pripombe k besedilu Predpisa o občinskem svetu. Paziti, 23. februar 1847. pritožbah zaradi lastništva zemljišč in rivalstvu pri proda|i proizvodov ali izvrševanju pravic. Glavna pnpomba pa je zadevala nepoklicanost župana, da bi zastopal položaj deželno knežjega komisarja, kot so razumeli funkcijo okrajnega uradnika pri zasedanjih občinskega sveta, saj številni župani niso imeli znanja, potrebnega za vodenje razprav v smislu nove uravnave, številni župani pa niso imeli potrebne avtoritete, ki je bila najbolj potrebna prav v podobčinah, v katenh so bih občinski sveti sestavljeni iz neizobraženih ljudi.179 To določilo naj bi se zato opustilo. Po 42. paragrafu Predpisa o občinskem svetu je bila odbornikoma odvzeta pravica do tega, da ima govor na sejah občinskega sveta; to je bilo v nasprotju z 31, paragrafom Inštrukcije, ki je to pravico dajal županu in obema odbornikoma. Zato so predlagali, da bi se to določilo spremenilo tako, da bi imel govor v občinskem svetu lahko župan ah kateri od odbornikov.Na koncu so predlagali, naj bodo v Predpisu o občinskem svetu določene kazni'*1 za občinske uradnike zmanjšane ah pa omejene na redke primere, saj bi po njihovem mnenju visoke kazni v začetku uvajanja novih občinskih predpisov predvsem neizobražene dele prebivalstva od nje odvrnilo: župan, odbornika ali odposlanci naj bi svojo službo opravljali brezplačno, hkrati pa bi jim grozile visoke kazni.Namesto tako strogih določil so predlagali, da bi v primerih, ko bi občinski zastopniki neposredno ah posredno občini povzročili škodo, občini dali pravico, da povzročitelj povrne škodo in to povračilo bi bilo neke vrste kazen. Goriško okrožje Tudi goriški okrožni glavar je v zvezi z novim Predpisom o občinskem svetu sklical sestanek.'®3 Uradniki Goriškega okrožja so imeli podobne pripombe k besedilu Predpisa kot istrski. Glede terminov rednih sej so menih, da sta si prvo in drugo zasedanje sledila prehitro, med drugim zasedanjem v enem letu in prvim v naslednjem pa je minilo '7y Prav tam. I HO |irilv tiuT1 181 V paragrafih 9, 10,24, 29,30,31,32, 33 in 34. 182 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut Št. 101, leto 1847, Tržaški gubermj, predsedniški spisi, posnetki od 77 do 90: Pripombe na besedilo Predpisa o občinskem svetu. Paziti, 23 februar 1847 ARS. AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847, Tržaški gubernij. predsedniški spisi, posnetki od 107 do 108, 128 do 129 Dopis goriškega okrožnega urada. Gorica 19. marec 1847 206 Članki m razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela juričič Cargo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubermja prid letom 1849. str 181-214 preveč časa in to je povečevalo število izrednih zasedanj. Predlagali so, naj bo seja, na kateri so se potrjevali računi, preložena na februar, seja, na kateri so potrjevali predračune, pa na avgust."*4 Izraz »zadeve politične narave« se jim je zdel preveč nedoločen. Določba bi se morala glasiti tako, da zadeve, ki so imele osnovo v že določenih zakonskih predpisih ah pa so imele pravno veljavo, niso bile podložne nadaljnji meritorni razpravi. Ce bi občinska uprava predlagala razpravo v zadevah, ki niso bile prtmeme za obravnavo v občinskem svetu, bi jili ime! okrajni komisar pravico izločiti z dnevnega reda seje ter občinski upravi razložiti osnove za to izločitev.15,5 Tudi goriški uradniki so se zavzeli, da bi bilo treba javni nastop v občinskem svetu dovoliti ne le predsedujočemu in županu, ampak tudi kakšnemu drugemu članu občinskega sveta. Guverner je v končnem besedilu Predpisa o občinskem svetu uporabil pripombe obeh okrožnih uradov v tolikšni meri, kot je menil, da je bilo primemo za cilje celotne uravnave.186 Dal je spremeniti 7. paragraf v duhu pripomb istrskih okrožnih komisarjev. Osnove za omejevanje zasedanj občinskega sveta na strogo področje zadev občinskega premoženja naj ne bi obstajale, hkrati pa bi bilo nedopustno dati občinskemu s vem pooblastilo, da s področja lokalnih interesov preide na področje politike in razpravlja o zadevah, za katere so pristojni višji organi,"17 Guverner je prav tako izločil večino kazni zaradi izostanka s sej sveta ter se omejil le na primere, pn katerih je lahko računal na povračila stroškov. Terminov za obe redni seji sveta se mu ni zdelo primerno prestavljati, ker je želel oblastem pustiti dovolj časa, da bi občinskemu gospodarstvu za pnhodnje leto zagotovile pravočasno pokritje stroškov, VII. Začetek uvajanja inštrukcije v posameznih občinah tržaškega gubernij a Začetki uvajanja novega občinskega reda, pomožnih predpisov ter razprav o izvedljivosti se časovno ne ujemajo. Tiskana besedila vseh treh novih predpisov so pošiljali okrožnim uradom še spomladi leta 1847.lfW Poleg načelnih so nastajali tudi problemi tehnične narave, kot je bila na primer 184 [irav tam 185 |Jrav tam 186 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 105 do 108: Koncept dopisa iz gubemijske pisarne. Trst, 20 april 1847. IB7 prav tam 188 ¡'rav tam uskladitev itahjanskega in nemškega besedila Inštrukcije.!tw 1. Istrsko okrožje Istrsko okrožje je najprej začelo izvajati občinsko uravnavo na osnovi treh novih predpisov v večjih občinah. Okrožni glavar je 28. maja 1845 izdal okrajnim komisanatom Koper, Piran, Poreč in Motovun odlok1'-'0 o boljši organizaciji občinskih zadev, priložil besedilo Inštrukcije za upravljanje občinskega premoženja in jim naročil, naj s tem seznani občine, v katerih je bilo treba začeti potrebne priprave na volitve v občinske svete. Besedilo Inštrukcije je bilo treba obesiti v prostorih občinskega načelstva na vpogled, okrajni komisarji pa so potem izdelali sezname volivcev, ki so vsebovali tudi podatke o skupnih neposrednih davčnih zneskih. Na tej osnovi so okrajni komisarji volivce še razdelili v volilne razrede m skupaj z občinskim vodstvom izdelali vrstni red volivcev, kot naj bi bih klicam na glasovanje. Potrebno je bilo izdelati še posebna vabila posestnikom, ki so živeli zunaj občine, izdah javni razglas o dnevu in uri volitev, poskrbeti glasovalne posode in seveda glasovalne kroglice.11" Občina Koper Koprski okrajni komisairat je 16. junij 1845 določil za dan volitev v koprski občinski svet.1'-1-Volivci so bih razporejeni v tri volilne razrede, volili so 12 odposlancev in 6 namestnikov. Volitve je vodil okrajni komisar Miloševič (Millossovich), okrožni komisar vitez Toggenburg je bil navzoč kot opazovalec.1'-11 Istrski okrožni glavar je dobil na vpogled poročilo okrožnega komisarja Toggcn-burga, zapisnik volitev in vse priloge194 ter jih po- 189 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 11 do 13: Koncept dopisa iz gubemijske pisarne naslovljen na oba okrožna urada, Tn> t, 28. februar 1847. 190 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. leto 1815, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 74 do 76: Dopis istrskega okrožnega glavarja, Pazin, 28. junij 1845 s prilogo (odlok, naslovljen na okrajne komisariate Koper, Piran, Poreč In Motovun /. dne 28- maja 1845). l'rav tam. 192 Prav tam Prav lam. Iil4 To je poimenski seznam članov občine iz treh volilnih razredov, seznam navzerfih, seznam predlaganih za odposlance ali namestnike, izkaz o volilnih rezultatih v vsakem posameznem razredu volivcev, o izvršeni lialotaži in prejetih vabilih za volitve Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela )uričič Čargo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 181 -214 207 Poročilo istrskega okrožnega glavarja barona Grimschit^a o prvi seji novega občinskega sveta v Kopru (ARS, AS 1087, Zbirka dopolnilnih mikrofilmov, Tropskigubernij, mikrofilmski kolut 100, posnetki 34—37). sredoval guvernerju s prošnjo, naj mu jih vrne za potrebe okrajnega komisariata. Izvoljeni občinski svet je pozneje izvolil še dva odbornika.Guver-ncri% je bil zadovoljen s prejetim gradivom in menil, da so zadevo pravilno razumeli ter da poteka v pravo smer. Poudaril pa je, da mora število odposlancev (članov sveta), ki jih je treba voliti, ter davčno kvoto, po kateri naj bi bili volivci razporejeni v volilne razrede, vedno določiti okrožni urad.197 Guverner je ime! le nekaj manj pomembnih pripomb k samun volitvam. V razglasu volitev naj bi nastala napaka pri določanju osebe, ki je vodila volitve (kot predsedujoči naj bi bil omenjen okrožni komisar, to pa je bilo v nasprotju z določili Inštrukcije, ki je natančno določala, da volitve vodi 155 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški guhernij, predsedniški spisi, Dopis istrskega okrožnega glavar]a, Payin, 28, junij 1845. 1% ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški gobernij, predsedniški spisi, posnetki od 80 do 84: Koncept dopisa iv. gubemijske pisarne istrskemu okrožnemu glavarju, baronu ( Inmscliizu, Trst, 3. julij 1845. Prav tam. okrajni komisar ali njegov namestnik). Okrožnemu glavarju je predlagal, naj izdela predpisan formular razpisa volitev in določi, kaj v takšen razglas sodi in kaj ne, da bi se izognili napakam.1™ Imel je še pripombe k posiopku glasovanja v tretjem razredu volivcev.11*'' Ti naj bi glasovali tudi za nekatere predlagane kandidate iz drugih dveh volilnih razredov, a to za guvernerja ni bilo sporno, saj je bila ta možnost določena tudi v Inštrukciji. Pravica vsakega volivca je bila, da izbere tistega kandidata, ki mu je zaupal. Sporen naj bi bil način klicanja volivcev b glasovanju, ker se niso držah vrstnega reda, to pa bi lahko privedlo do neregularno s ti samega postopka.3*' Zato je predlagal, da bi okrajne komisarje dobro poučili o postopkih volitev, da ne bi bilo izpodbijanja volilnih rezultatov. Koprski občinski svet v novi sestavi se je prvič sestal 12. novembra 1845, Istrski okrožni glavar je na sejo sveta kot opazovalca poslal okrožnega ko- 198 Prav tam. 199 prav tam. 3X1 jifav i^m. 208 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela Juričic Čargo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 581—214 misarja Toggenburga.201 Guverner je bil s sejo koprskega občinskega sveta zadovoljen:202 ta na) bi razumel pomembnost svoje naloge in pokazal resnično voljo za delovanje v občinsko dobro; zapisnik seje občinskega sveta pa je moral rabiti občinski upravi kot podlaga za njeno delo ter poročanje o prošnjah in predlogih občine oblastem.20-1 O nadzoru okrožnega urada nad občinskimi posli pa je menil, da bi bilo bolje, če okrožni urad ne bi potrjeval zapisnikov sej občinskih svetov ter se izrekal o korismosti sprejetih sklepov. Pomembno pa se mu je zdelo, da je imel okrožni urad pregled nad obravnavami, preprečeval »splošno škodljive zadeve« ter dokler se okrajni komisariati in občine niso popolnoma znašh v zadevi, pazil, da so seje potekale v pravo smer. Občina Piran Volitve v občinski svet občine Piran so bile 7., 8. in 9. julija 1845 pod predsedstvom okrajnega komisarja Korratuka2114 in pod budnim očesom opazovalca, okrožnega komisarja barona Basellia. Volivci, razporejeni v tri volilne razrede, so volih 18 odposlancev in 9 namestnikov.2115 Vsak volilni razred je volil na enega izmed treh dni, določenih za volitve. Baron Baselli se je o volitvah izrekel pozitivno, ker so bili izbrani razumni možje, to pa je lahko potrdil tudi okrožni glavar. Volivci iz drugega razreda so izvolili pet odposlancev iz prvega in štiri iz drugega volilnega razreda. Izvoljeni odposlanci in namestniki, ki jih je vohl tretji razred volivcev, so pripadali prvemu (6 oseb) ah drugemu volilnemu razredu (3 osebe). Med izvoljenimi odposlanci je okrožni glavar omenil Nikolaja Borsattija, Filipa Corsija, Krištofa Lammarina, Bonofacija Ruazio-neja in Domenica Pagharo,20e ki so jih izvolili volivci iz drugega volilnega razreda. Ker je markiz Fabris, stari piranski župan, tudi zaradi pritiska ok- 201 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut šl 100, letu 1845-1846, Tržaški gdberaij, predsedniški spisi, posnetki od 34 do 35: Poročilo Istrskega okrožnega glavarja o seji občinskega sveta v Kopru, Pazin, 11. december 1845202 ARS, AS 1087. mikrofilmski kolut št. 100, leto 1845-1846, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 36 do 37: Koncept dopisa iz gubemijske pisarne. Trst, 15. december 1845. Prav tam. 204 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki 95 in 96 ter od IDO do 103: Dopis istrskega okrožnega glavarja o volitvah v občinski svet Pirana, Pazin, 24. julij 1845. 205 [>Iav tam. 206 Prav tam. rajnega koinisariata207, ponudil svoj odstop, je okrožni glavar sodeloval pri imenovanju novega župana. Guverner je bil zelo zadovoljen z uvajanjem novega občinskega reda v Piranu.211" Strinjal se je z vlogo, ki jo je opravil okrožni glavar pri imenovanju župana, saj je bila po njegovem prepričanju izvolitev županov v pomembnejših občinah zaradi njegovih številnih nalog, ključna.2(151 Glede volitev je imel pripombe na določitev volilnega cenzusa.210 Ena temeljnih sprememb, ki jih je uvedel nov občinski red z razporeditvijo volivcev v volilne razrede, je bila poenostavitev občinskih zborov in ukinitev splošnih zborov jirebivalstva. Določitev volilnih razredov naj bi priskrbela določen (odločilen) vpliv posestnikom.211 Delitev ni želela majhnim posestnikom povsem odvzeti vpliv na občinske zadeve, vendar je želela prepustiti pomembnejši vpliv premožnejšim prebivalcem, ki so imeli v občini veliko nepremičnin, V Piranu so voldne razrede določili tako,212 da je vsak volilni razred volil enako število odposlancev in namestnikov. To je pomenilo, da je prvi volilni razred, v katerem je bilo 250 volivcev, ki so plačevali 61% vseh letnih neposrednih davkov (ah 5.794 goldinarjev na leto) volil prav toliko odposlancev kot tretji volilni razred, v katerem je bdo sicer 720 volivcev, le da so oni prispevali le 6% celotne davčne kvote (ah 558 goldinarjev na leto). Po guvernerjevem mnenju bi to lahko pripeljalo do tega, da bi več volivcev v nižjih in malo volivcev v višjih razredih povzročilo dvig volilnega cenzusa višjih razredov.213 Opazil je tudi nesorazmerje med drugim in tretjim volilnim razredom, v katerih je bilo približno enako Število voh v cev,2 M vendar so volivci v drugem razredu 207 Prav tam. Okrožni glavar je markizu babrisu, ki je sicer pokazal veliko prizadevanj za napredek splošne blaginje, očital veliko trmo, nespravljivost in ob las liže Ij nos t; to naj bi bili vzroki za njegovo nep ril j ubije nos t. 208 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 96 do 100: Koncept dopisa iz gubemijske pisarne, 2. avgust 1845. 209 Prav tam. 21(1 prav tam. Zapisnik zbora in pnloge k zapisniku so bile verjetno vrnjene na okrožni komisanat, zato ni nobenih ohranjenih podatkov o določitvah volilnega cenzusa v posameznih občinah. Arhivsko gradivo Istrskega okrožnega glavarstva v 1'azinu, ki ga hrani Državni arhiv v Pazmu, je le fragmentarno ohranjeno in ne vsebuje omenjenih zapisnikov. 21' Prav tam. 212 Prav tam. 2'-3 Prav tam. 214 Prav ram. V drugem razredu je bilo 700, v tretjem pa 720 volivcev. Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela Ju ričič Čarga Urejanje občinskih zadev na območju [r/aškega gubernija pred letom 1849, str. 181-214 209 plačevali za 2.423 goldinarjev več davka kot volivci v tretjem razredu, eni in drugi so pa volili enako število odbornikov in namestnikov. Naročil je okrožnemu glavarju, naj si ogleda mštrukciji za volitve v občinali Koper iti Poreč, v katerih je bilo sorazmerje med premožnimi in revnimi določeno mnogo bolje. Se enkrat je poudaril, da je za vsako občino potrebno dobro preučiti stanje in ne le površno prepisovati besedila, ne da bi ga prej prilagodili stanju na terenu.215 Občina Poreč Volitve v občinski svet občine Poreč so potekale pod predsedstvom okrajnega komisarja dr. Tomšiča (Thomschitz)216 Volivce, ki so volili 9 odposlancev in 6 namestnikov, so razporedih v tri volilne razrede. Kot opazovalec je na zbor prispel okrožni komisar Hein. Zapisnik občinskega zbora je vseboval razglas volitev v občini Poreč, seznam vseh članov občine, ki so bih povabljeni na zbor, ter seznam članov, ki se zbora niso udeležili, seznam članov občine, ki so bih razglašeni za osebe, ki jih ni mogoče voliti za odposlance ali namestnike, ter izkaz rezultatov volitev po posameznih volilnih razredih.217 V prvem razredu je okrajni komisariat sporazumno z Občinskim vodstvom predlagal 20 kandidatov, Za odposlance so bih izvoljeni markiz Benedctto Polisini, Ivan Anton de Artusi, Bartol de Vergotini, za namestnika sta bila izvoljena Kancijan de Manzolili in Lorenzo de Sincich.21B V drugem razredu je bilo 24 predlaganih kandidatov, izmed njih so bih izvoljeni Peter de Fihppini, Luigi de Salomon in Pavel de Chiuns, za namestnika pa Anton de Bassich in Pasquale Gnmani. V tretjem razredu je bilo 22 predlagamh kandidatov iz tretjega razreda ter en kandidat iz prvega razreda. Za odposlance so bih izvoljeni Bartol Borri in Jožef Callegari iz tretjega volilnega razreda ter Andrej Zuliani iz prvega razreda, za namestnika pa Ivan Frania in Ivan Maun, oba pripadnika tretjega volilnega razreda.219 215 Prav tam. 21(1 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut Št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 92 do 94: Dopis istrskega okrožnega glavarja o volitvah v občinski svet Poreča, Pazin, 25. juli| 1845. 217 Prav tam. 2IK Prav tam. 2,IJ Prav ram. 2. Goriško okrožje Kot lahko izvemo iz guvernerjevega dopisa istrskemu okrožnemu glavarju,220 se je nova občinska uravnava najprej začela uvajati v Goriškem okrožju, in sicer v občinah, v katerih je obstajal kolonatski sistem. Odmev v občinah je bil pozitiven. Glede na dober napredek je goriški okrožni glavar avgusta 1845 začel pnprave za vpeljavo nove uravnave tudi v nekaterih drugih občinah. Izbral je nekaj večjih furlanskih občin, ki so imele premoženje, ki jim v sistemu uprave, uveljavljenem do tedaj, ni zadostovalo za kritje stroškov:221 Šempeter in Ronke v okraju Tržič; Fiumiccllo, Terc (Terzo di Aquileia), Ajello in Gradež v okraju Cervinjan; Ločnik (Lu-cinico) in Medeja (Medea) v okraju Krmin ter Villesse, Romans in Mariano (del Friuli) s Korono v okraju Gradišče.222 Z zadevo pa ni hotel hiteti v manjših in nepremožnih občinah. Okrožni glavar je hotel počakati, dokler ne bi bilo jasno, ah bo izvedena združitev več majhnih občin pod enim zastopstvom. V letu 1846 so novi občinski red začeli uvajati tudi v občinah Goriškega okrožja, ki so bile že prej pod avstrijsko oblastjo. Občini Bovec in Kobarid22-1 Volitve v občinski svet občine Bovec so bile 14. decembra 1846, občine Kobarid pa 16. decembra 1846. Odposlanci občine Bovec so odbornika izvolili 3. januarja 1847, v Kobaridu pa 28. januarja 1847. Goriški okrožni urad je februarja 1847 potrdil izvoljena odbornika občine Bovec Marijo Mle-kuža (Mlekusch) in Antona Miheliča (Michcllitsch) ter izvoljena odbornika občine Kobarid Jožefa Pa-gliaruzzija in Ignaca G en terja.224 V obeh občinah so se odločili zaposliti tudi blagajnika. Predlagal je tudi, da bi poleg blagajnika zaposlili tudi aktuarja za vodenje zapisnikov občinskega sveta.225 Opozoril je okrajni komisariat Bovec, da mora biti v občini 22(1 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut st. 99, leto 1845. Tr- žaški guberni|, predsedniški spisi. Koncept dopisa i i. gu- bemijske pisarne, Trst, 31. marec 1845. Tam, kjer je več prebivalcev, je manjši davek in narobe. 22! ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845, Tržaški gubernij. predsedniški spisi, posnetek 90: Dopis goriškega okrožnega urada. Gorica, 23. julij 1845. 222 Torej v furlanskih in italijanskih občinah. 221 ARS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847. Tržaški gubernij, predsedniški spisi, posnetek 5 Prepis dopisa okrožnega urada Gorica okrajnemu komisariatu Bovec,Gorica, 13. februar 1847. 224 Prav tam. Ime zadnjega odbornika je podpisano nečitljivo, 225 Prav tam. 210 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela (urini Čargo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 18-19, str. 181-214 Bovec posebno pozoren na dve zadevi: da se skrbno izdela inventar občinskega premoženja ter da preveri predlog ustanovitve bovške podružnične prodajalne šolskih knjig iz tržaške glavne prodajalne. Ustanovitev takšnega zavoda naj bi bila potrebna v vsaki glavni občini, v kateri so bili šolarji. S tem bi zagotovili optimalno dobavo knjig v šolskem letu. Opozoril pa je, da je ta predlog občinskega sveta treba najprej posredovati šolskemu nadzorstvu in šele potem okrožnemu uradu. Grof Stadion je na poročilo okrožnega urada o omenjenih volitvah odgovoril, da pričakuje, da bo novi red v občinah uveden šele potem, ko bosta zagotovljena nujno potrebna enotnost in nadzor nad poslovanjem okrajnega kumisariata nasproti novim občinskim upravam.226 Z odhodom starega m začetkom dela novega guvernerja227 se je v Tržaškem guberntju začelo obdobje pretresanja nove občinske uravnave. Cesar Ferdinand I. je že julija 1847 novega guvernerja prosil za mnenje in predloge v zvezi z novo občinsko upravo v Pnmorju,228 ta pa je zadevo posredoval obema okrožnima glavarjema. Guvernerja je predvsem zanimalo, v kolikšni meri se je uveljavila nova občinska uravnava, kje še ni izvedena, kako so bih novi predpisi sprejeti v samih občinah (ali je bilo nasprotovanj) in kako sta se okrožna urada s tem spoprijela, ah so bile korisu od novih predpisov in kakšne so bile ter ali v bodoče lahko pričakujeta koristen vpliv na splošno gospodarsko stanje okrožij.2® Istrski okrožni glavar je svoje poročilo izdelal oktobra 1847.23° Do takrat je bila vpeljana nova občinska uprava na osnovi treh novih predpisov v teh večjih istrskih občinah: Koper m Milje (okraj Koper); Piran in Izola (okraj Piran); Buje, Umag, Novigrad, Brtonigla in Grožnjan (okraj Buje); Poreč in Vrsar (okraj Poreč); Rovinj in Bale (okraj 226 A RS, AS 1087. mikrofilmski kolut št. 101. leto 1847, Tržaški gubemii, predsedniški spisi, posnetek 4: Koncept do pisa iz guhernijske pisarne, (I'rst), 16. februar 1847. 227 V letu 1848 je kot tržaški guverner omenjen grof Salm, DATS, Tržaški gubernij, splošni spisi, fasc 1959, Z® A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut Št. 101, leto 1847, Tržaški guberni|. predsedniški spisi. Dopis iz gubernijske pi same. naslovljen na grofa Inzaghija. Trst, 6 december 1847, 229 AR S, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847, Tr- žaški gubernij, predsedniški spisi, posnetki od 6 do 10: Poročilo goriškega okrožnega glavarja v zvezi z regulaci|o občinskih zadev, Gorica, 11. oktober 1847. A RS, AS 1087. mikrofilmski kolut št 101, leto 1847, Tr- žaški gubemij, predsedniški spisi, posnetki od 236 do 242: Poročilo istrskega okrožnega glavarja v zvezi z regulacijo občinskih zadev, Piran, 18 oktober 1847. Rovinj); Savičenta s podobčinami, Barban s pod-občinami, Kanfanar s Sošici in Mrgani, Vodnjan (okraj Vodnjan); Pulj in Galižana (okraj Polj), Veh m Mali Lošinj (okraj Lošinj); Cres (okraj Cres); Krk, Baška, Dobrin;, Omišalj s podobčinami (okraj Krk); Lovran, Moščenice, Veprinac, Kastav, Ruka-vac s podobčinami (okraj Volosko); Labin in Plo-min (okra; Labin); Paziti, Zminj, Tinjan, Gračišče, Pičen (okraj Pazin); Motovun, Oprtalj, Vižinada (okraj Motovun) ter Buzet in Draguč (okraj Buzet). Začele so se tudi priprave za vpeljavo nove občinske uprave v nekaterih manjših občinah. V okraju Belaj sta se občini Boljun in Kršan pn-pravljali na ustanovitev občinskega sveta, čeprav je tam po besedah okrožnega glavarja sodeče živelo večinoma samo neizobraženo kmečko prebivalstvo.2-15 Težave je imel le v okraju Podgrad, kjer 69 tamkajšnjih občin ni premoglo zadosti premoženja, bilo pa je tudi zelo malo pismenih ljudi.212 Okrožni glavar je bil na splošno zadovoljen s sprejemanjem nove občinske uprave, še posebej v nekdaj beneških krajih: ljudstvo naj bi v novih občinskih svetih videlo podobnost z zelo priljubljenimi (!) mestnimi sveti iz časa Beneške republike. Mestni prebivalci naj bi se sicer tudi bolj zavedali pomembnosti novega načina urejanja občinskih zadev v korist splošni občinski blaginji.213 Kar zadeva koristne učinke nove občinske uravnave, je okrožni glavar poudaril te: pregledno stanje in vzdrževanje občinskega premoženja ter vpeljava natančnih inventarjev tega premoženja, - zavarovanje občinskega premoženja, popolna ali delna odprava občinskih dolgov, - zaposlitev gozdnih in poljskih čuvajev, - ograjevanje pustih zemljišč in pogozdovanje, pridobivanje sredstev za ustanavljanje deških in dekliških šol, redno gospodarjenje z občinskimi nepremičninami in povečanje občinskih dohodkov, - graditev novih in popravila starih občinskih cest, - izpeljava koristnih zidav, - odprava težav, ko so občinski prebivalci dolgo vah dajatve, - odprava zlorab, natančno poznavanje občinskih potreb, - izsleditve virov za pokrivanje v proračunih navedenih občinskih izdatkov in urejeno računovodstvo, —" Prav tam. 232 Prav tam. 233 prav tam. Članki lii razprave ARi 11VI 32(2009), Št. 2 Danijela Juričič Cargo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1S4U, str. 1K1-214 211 ustanovitve dobrodelnih zavodov s prostovoljnimi prispevki občinskih prebivalcev, - zbujanje občutkov lastne vrednosti posameznih občin in smisel za skupno blaginjo pri prebivalcih. Omenjeni učinki so po njegovem mnenju nedvomno vplivali na kulturo celotnega istrskega okrožja v vsakem pomenu.-34 Tudi goriški okrožni glavar je oddal svoje poročilo novemu guvernerju Tržaškega gubernija.235 Iz njega je vidno, da je nova občinska uravnava najprej zaživela z odlokom okrožnega urada z dne 5. decembra 1844 v okrajih Kmun, Cervinjan in Tržič oziroma v Italija tiskih okrajih. To pa zato, ker so pričakovali več težav v tistih okrajih Conskega okrožja, v katerih je živelo večinsko slovensko prebivalstvo (staro avstri|sko ozemlje).23,1 Ker se je okrožni glavar zavedal, da so novi predpisi, ki so se sicer opirali na pravilnik iz leta 1814, v bistvu ustvarjali osnove za kak nov zakon o občinah, se ;e zadeve loul z vso previdnostjo ter spremembe uvajal počasi. Zato je trajalo vse ieto, da je bila v omenjenih treh italijanskih okrajih nova občinska uravnava popolnoma vpeljana. Novo občinsko uravnavo so v avstrijskih okrajih Goriškega okrožja najprej začeli uvajati v občinah, v katerih je večina prebivalcev razumela italijanski jezik. Okrožni urad je prosil, naj bo besedilo Inštrukcije prevedeno v nemščino in rudi v slovenščino (Kraineriscber Sprache), Ko sta bila prevoda2-17 izdelana, je bila nova občinska uravnava vpeljana tudi v občinah z večinskim slovenskim prebivalstvom. Ko je glavar poročal, ta ni bila uveljavljena le v občinah Tolmin in Kanal, v katerih so uradniki zemljiških gospostev zavračali ureditev občinskih zadev. Okrožni glavar je ocenil, da bo uvedba novega občinskega reda končana v enem letu.23« 234 Prav tam. 235 A RS, AS 1087, mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847. Tržaški gubemij, predsedniški Spisi, posnetki od 6 do 10: Dopis iz gubernijske pisarne grofu [nzaghiju, Trst, 6. december 1847 in Poročilo goriškega okrožnega glavarja v zvezi z regulacijo občinskih zadev, Gonca, 11. oktober 1847. 236 Prav tam. 237 V pregledanem gradivu Tržaškega gubernija ni ohranjenih besedil Inštrukcije v slovenščini. m A RS, AS 1087. mikrofilmski kolut Št. 101, leto 1847. Tržaški gubemij, predsedniški spisi. Poročilo goriškega okrožnega glavarja v zvezi z regulacijo občinskih zadev. Gorica, 11, oktober 1847. Nova uravnava občinskih zadev je bila povsod sprejeta pozitivno in goriški okrožni glavar ni doživel nasprotovanja. Nekaj težav je bilo le v majhnih občinah, za katere je bilo dogovorjeno, da se bodo združile in volile občinski svet za več občin skupaj. Okrožni glavar je prav v tem videl največjo pomanjkljivost nove uravnave, saj na] bi bila neuporabna v majhnih slovanskih hribovskih občinah, kjer ni bilo pismenih. Ko so se na posvetovanjih o načrtu občinske uravnave pogovarjali o združitvi več občin pod enim občinskim vodstvom, je okrožni glavar menil, da bi bilo potrebno združitve že takrat prepustiti izvedbenim organom,239 Pozitivne učinke je goriški okrožni glavar videl v izboljšanju notranje občinske uprave ter utrjevanju položaja občine znotraj sistema oblasti, tudi članom občinskih svetov so prebivalci vse bolj zaupali.240 Do uvedbe nove občinske uravnave so bili člani občinske uprave povsem izolirani: nihče se ni spoznal na njihovo delo, oni sami pa niso razumeli interesov lastne občine in je zato niso niti primerno zastopali. Izvolitve dobnh odbornikov na splošnih ljudskih zborovanjih so bile bolj odvisne od naključja kot od razumevajoče ali dobromiselnc večine.241 Zato ni bilo nobenega poroštva, da bodo izvoljeni tudi res zastopali želje občine. Ob vsaki pomembnejši zadevi je bilo treba sklicati splošno zborovanje, na njem pa m bilo mirnega, temeljitega razpravljanja, pač pa so to bila večinoma le groba obračunavanja s pestmi,242 Z novo uravnavo sta bila odbornika izvoljena iz vrst vidnejših članov občine - to so bili možje, ki so uživali zaupanje »boljšega« (bogatejšega) dela občinskih prebivalcev. Poleg tega je občinskemu svetu stalo ob strani občinsko načelstvo. Okrožnemu glavarju se je zdelo, da se je začela spreminjati tudi miselnost ljudi, saj so začeli razmišljati o interesih občine kot skupnosti.243 Okrožni glavar je bil nad novo občinsko uravnavo tako navdušen, da je pozval deželno predsedstvo, naj ji zagotovi močnejšo podporo tako, da bi jo oblasti najprej potrdile kot provi-zončno uravnavo; po nekaj letih izvajanja in s potrebnimi spremembami bi jo lahko sprejeli tudi kot zakon,244 239 Prav tam 240 Prav tam. Prav tam. 242 pfiiv tam 243 Prav tam 244 Prav tam. 212___Članki in razprave_ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela [uričič Cargo: Urejanje občinskih zadev na območju tržaškega gubernija pred letom 1849, str. 181-214 VIII. Zaključek Ko se je tržaški guverner grof Franc Stadion lotil preurejanja občinskih zadev v Tržaškem guber-niju, je vsekakor moral imen dobro mero znanja in poguma. Potreboval je splošno znanje o občinskih zadevah v takratni Evropi, seznaniti se je moral z načinom urejanja občinskih zadev med francosko okupacijo, največ časa pa mu je vzelo spoznavanje posebnosti primorskih občin in njihovih zapletenih odnosov. Znanje sta mu dajali njegova široka izobrazba in funkcija, ki jo je opravljal. Pogum je potreboval, ker se je občinskih zadev lotil brez odobritve oblasti. Se najbolj pa je potreboval lojalne sodelavce in uradnike, ki so bili pripravljeni prisluhniti njegovim širokopoteznim željam in ambicijam ter biti bolj kot on seznanjeni z resničnimi težavami, saj so se ukvarjali z najbolj žgočimi vprašanji na kraju samem. S svojo liberalno usmeritvijo je sodelavce prepričal, da z načinom urejanja občinskih zadev, kot si ga je sam zamislil, niso posegali v zakonodajno oblast; določali naj bi le izhodišča za boljše izvajanje že obstoječih predpisov. Po njegovem mnenju je bilo to vsekakor mogoče, saj je v upravnih organih videl misleče organe in ne le slepo orodje za izvrševanje ukazov najvišjih oblasti. Majhen odpor, na katerega je naletel, je hitro zbledel, ker je bilo urejanje občinskih zadev resnično žgoče vprašanje v obeh okrožjih Tržaškega gu berni j a. V letih od 1842. do 1847. je bilo v Tržaškem guberniju opravljeno veliko dela pri poenotenju organizacije občinske uprave. To je bila velika sprememba v urejanju občinskih zadev ne glede na status občin, njihovo velikost, Zgodovinsko izročilo in navade. Najtežje je bilo spremeniti miselnost, da je lastno občinsko upravo sposobno organizirati samo bogato in izobraženo mestno prebivalstvo italijanskega in nemškega kulturnega kroga. Kljub obstoječim kmečkim občinam, ki so svojo samostojnost ohranile vse obdobje fevdalnega družbenega reda, je bilo državne uradnike težko prepričati o sposobnostih (v glavnem) nepismenega kmečkega (slovanskega) prebivalstva. Načela, ki so jih postavili grof Stadion in njegovi sodelavci, so bila jasna: občinske zadeve je bilo treba urediti tako, da bi bile občine sposobne upravljati in vzdrževati lastno donosno premoženje; premožnim slojem prebivalstva je bilo treba omogočiti prevlado v občinskih svetih, vendar ne ob absolutni izključitvi revnega prebivalstva kot v Beneški republiki in njenih mestnih komunih. Pravico do izražanja lasmih interesov naj bi dobili vsi prebivalci občine. Tega načela tudi sicer ne bi mogli opustiti, ne da bi naleteti na nasprotovanje že obstoječih avtonomnih občinskih organov v Številnih kmečkih občinah v Istri m na Krasu. Z vpeljavo občinskih svetov so želeli zagotoviti strokovno iti sposobno občinsko vodstvo, ki bi občino vodilo na podlagi avtoritete in dobrega poznavanja dejanskih občinskih interesov. Da bi v občine lahko vpeljati novo ureditev občinskih zadev, so bili izdam trije predpisi. In-šLrukdja za upravljanje občinskega premoženja je vsebovala organska določila o načinih volitev občinskih predstavnikov in vpeljevala inštitut občinskega sveta. Pravilnik o občinskem svetu je določal njegovo poslovanje in delovno področje. V Navodilu za ustrezno upravljanje občinskega premoženja pa so natančno razčlenjena praktična določila o vodenju občinskega gospodarstva. Glavne novosti, ki jih je določila Inštrukcija o upravljanju obanskega premoženja in volitev odposlancev, so bile urejanje udeležbe občinskih prebivalcev na občinskih volitvah. Volitve občinskih predstavnikov je predvideval že organizacijski predpis iz leta 1814, vendar ni določal načine izvajanja, zato so sklicevali splošne zbore prebivalcev, na ka-tenh ni moglo biti strpnega in konstruktivnega dialoga. Z uvedbo volitev občinskih odposlancev so bili ti zbori odpravljeni. V novih predpisih je bilo natančno določeno, kdo ima pravico biti član občin in kako so prebivalci na osnovi plačila davkov razporejeni v volilne razrede. Prevlado bogatejšim je omogočila določitev Števila odposlancev, ki ga je volil vsak volilni razred, ter določilo, da imajo člani vsakega posameznega razreda možnost volit: predlagane kandidate iz drugih dveh volilnih razredov.245 Vključitev vseh slojev prebivalstva je dala tudi prebivalcem, ki niso plačevali davkov, socialno veljavo v občmi. Z volitvami lastnih odposlancev, ki so postati člani občinskega sveta, so občine dobile legalno zastopstvo, ki je predstavljalo občino in občinske interese v odnosu do višjih oblasti, hkrati pa je bilo odgovorno obema stranema: občinskim članom in oblastnikom. Izvoljeni občinski svet je postal posvetovalno občinsko telo v gospodarskih zadevah, neposredno upravljanje občinskega premoženja (občinska izvršna oblast) pa je bilo prepuščeno članom občinske uprave: dvema odbornikoma in občinskemu načelniku (županu). O kaki večji avtonomiji pa tukaj še m moglo biti govora: oblasti so še zmeraj nadzorovale občine prek župa- Logično naj bi bilo, da člani prvega volilnega razreda ne bi volili kandidatov iz drugega ali tretjega volilnega razreda, člani tretjega volilnega razreda pa bi volili tudi kandidate iz prvih dveh volilnih razredov. Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 Danijela lunčič Čaigo: Urejanji- občinskih zadev na območju tržaškega gubernij a pred letom 1849, str. 181-214 213 nov, ki so jih imenovali sami, četudi na predlog občine; in prav ri so imeli odločujoč glas pri vseh zadevah občinske uprave. Delovno področje občinskega sveta je bilo omejeno le na zadeve gospodarske narave, neredno sestajanje pa mu je onemogočalo vsakršno resnejše reševanje kompleksnejših in vsakdanjih občinskih problemov. Poleg tega so okrajni komjsariau dobili iniciativo m predsedstvo (ter s tem tudi nadzor) na sejah občinskih svetov. Z Navodilom za ustrezno upravljanje občinskega premoženja so natančno uredili lastništvo občinskega premoženja — to je postalo last občine kot stalnega političnega in upravnega telesa (kor poracije) in rti bilo več last vseh občinskih članov kot posameznikov, ki so sestavljali občino. Živeči člani občine so imeli na voljo pridelek občinskih zemljišč in ne njihovega jedra, zato občinskih zemljišč ni bilo dovoljeno deliti. Poseben pomen je imelo pn ohranjanju občinskega zemljiškega fundusa in upravljanju le-tega tudi določilo, ki je občinsko premoženje delilo na občinsko premoženje v ožjem pomenu in na občinske dobrine. Razlike med njima so bile v načinu njune uporabe m ne v različnosti pravnih subjektov, ki so bili pristojni za ti dve obliki lastnine. Glede na poročila okrožnih uradov in okrajnih komisariatov o navdušenem sprejetju vseh treh novih predpisov, se je nova občinska uravnava dotaknila jedra problema in začela vpeljevati red v že precej zmedene občinske zadeve. Očitkov na račun novega urejanja občinskih zadev ni imel niti nov guverner, ki je v letu 1848 oblastem poročal o vsebini in uvajanju nove občinske uravnave v občinah Tržaškega gube mi j a.246 Viri in literatura Viri Državni arhiv v Trstu (DATS), Tržaški gubernij (G o verno del Litorale in Trieste) - predsedniški spisi, fasc. 47 - splošni spisi, fasc. 1959 Arhiv Republike Slovenije (ARS), SI AS 1087, Zbirka dopolnilnih mikrofilmov, mikrofilmski posnetki arhivskega gradiva Tržaškega gubernija, predsedniški spisi: - mikrofilmski kolut št. 96, leto 1843 (posnetki 1— 14,15-20,21-23,24-29, 30-37, 58-94, 95-107, 108-136,142-143); 2M> D ATS , Tržaški gubernij, splošni spisi, fasc. 1959, Dopis iz gubernijske pisarne št. 15935, Trst, 19 avgust 1848 - mikrofilmski kolut št. 97, leti 1843, 1844 (posnetki 81-149, 150-170, 173-210, 211-214, 215-230, 231-236, 237-239, 239-250), - mikrofilmski kolut št. 98, leto 1844 (posnetki 19, 204-208, 208-250), - mikrofilmski kolut št. 99, leto 1845 (posnetki 16, 7-22, 23-27, 38-73, 76-79, 91-93, 94-95, 96-103, 106—134, 135-136, 137-138, 144-147, 148-151, 184, 192-214, 240-243), - mikrofilmski kolut št. 100, leto 1846 (posnetki 1-3, 4-12, 13-33, 34-37, 52-55, 56-58, 59-82, 83-98, 143-152, 152-156, 165-188,243-246), - mikrofilmski kolut št. 101, leto 1847 (posnetki 4-5, 10-13, 5-10, 17-62, 76-89, 90-108, 128130, 159-166, 166-201, 201-209, 236-247) Literatura Benussi, Bernardo: Pola nelle sue istituzioni municipali dal 1797 al 1918. Alti e memorie tklla Soneta Istriana di anheologia e storia patria (AMSI), vol. XXXV, Poteč 1923, str', 3-252. Bezlaj-Krevel, Ljudmila: Upravna razdelitev Primorske s posebnim ozirom na občine v letih 1814— 1940. Arhivi II (1979), št. 1-2, str. 37-41. Cervani, Gutio: // Litorale austriaca da! settecento atla »coslituzjone di diiemlm« de! 1867, Udmc: Del Bianco, 1979 (Universita degli studi di Tneste. Fa-coltä di magistero. Illa Serie; n. 5). Čermelj, Lavo: Julijska krajina. Beneška pokrajina in Zadrska pokrajina: imenoslovje iti politilno-upravna razdelitev, Beograd: Slovensko kulturno-prosvetno društvo »France Rozman«, 1945. Dorsi, Pierpaolo: 11 IJtorale nel processo di mo-dernizppzione della monarchia austriaca: instiliiziont e ar-chivi. Udine: Del Bianco, 1994 (Civilta del risor-gimento; 49). Guida generale degli Archivi di Stato Italiani, Arhivio di Stato di Trieste, Roma: Ministero per i beni cul-turati e ambientati: ufficio centrale per i beni arebi-vistici, 1994. Inventar fonda C. k. Istarsko ohružje u Pasjnu 1825-1860. Pazin: Državni arhiv, 1990, Marin, Leon: Upravna in teritorialna razdelitev slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih. Annales 1 (1991), Št. 1, str. 135-147. Melville, Ralph: I,a erisi detla signoria fondaria in Austria dal »Vormärz« alla nvoluzione come problema della »Staatswerdung«. Annali dell'Jstituto Storno italo germanica, Quadern o 7: La dinamica statalc austriaca nel XVIII e XIX secolo, Bologna 1981, str. 189-206. Nusdorfer-Vuksanovič, Metka; Občinska središča v obdobju 1814 do 1961 na obmoju sedanjih občin 214 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009). št. 2 Danijela |uričič (iargo: Urejanje občinskih /adev na območju tržaškega gubemiia pred letom 1849, str. 181-214 Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, Katalog razstave. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv, 1991. Polec, Janko: Uvedba občin na Kranjskem leta 1849/50. Zgodovinski časopis V1-V1I (1952-53), str. 686-732. Priročniki in karte o organizadjski strukturi v deželah Koroški. Kranjski. Pnmorjtt iti Štajerski do leta 1918 (ur. Jože Zontar). Gradec-Celovec-Ljubljana-Gorica-Trst Steiermärkisches Landesarchiv etc., 1988 (Veröffentlichungen des Steiermark! s eben Landes-archives; Bd. 15). Rozman, Franc: Stadion, Franz, Enciklopedija Slovenije 12. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 256. Slovenski biografski leksikon (ur. Gspan Alojz). 10. zvezek. Ljubljana 1967. Smili, Bernard: Istars ho okručje 1825-1860. Pa-zin, Rijeka: Historijski arhiv, 1984. Valenčič, Vlado: Občina in samouprava. Pravni vestnik VI (1926), št. 5, str. 75-80; št. 6, str. 85-88. Vilfan, Sergej: Soseske in druge podeželske skupnosti. Gospodarska m družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog, II. zvezek, Družbena razmerja in gibanja. Ljubljana: DZS, 1980, str. 9-74. Zontar, Jože: Občine na kranjskem območju do leta 1941. Kranjski gornik, Kranj 1990, str. 204215. Zusammenfassung REGELUNG DER GEMEINDEANGELEGENHEITEN IM GOUVERNEMENT VON TR1EST VOR 1849 Die Gemeindeangelegenheit en wurden im Österreichischen Küstenland seit 1814 von der Provinzialordnung geregelt, die die Aufgaben der Gemeindeorganc nicht näher definierte. Dies hatte eine beträchtliche Verwirrung und Willkür der Gemeindebeamten zur Folge. Graf Stadion, der 1841 das Amt des Gouverneurs im Verwaltungsbezirk von Triest übernahm, sah in den ungeordneten Gemeindeangelegenhelten den Hauptgrund für die prekäre Wirtschaftslage im Land, Auf seine Anregung und in Zusammenarbeit mit dem Kreisamt von Istrjen und Görz wurden in der Zeit von 1845 bis 1847 drei Gemeindevorschriften erlassen, die die Aufgaben der Gemeindeverwaltung, den Wirkungsbereich ihrer Organe und vor allem die Vermögensverwaltung der Gemeinden genau definierten. In diesen Vorschriften sind die Anfange der Gemeindeautonotnie mit der Einführung von Wahlen zu finden, an denen auch jene Einwohner teilnahmen, die keine direkten Steuern zahlten, der gewählte Gemeinderat wurde beratendes Gemeindeorgan in wirtschaftlichen Angelegenheiten, die unmittelbare Vermögensverwaltung der Ge-' mein de war den Mitgliedern der Gemeindeverwaltung überlassen: zwei gewählten Ausschussmitglied ern und dem Gemeindevorsteher (Bürgermeister), dessen Bestellung von der Meinung der Mitglieder des Gemeinderars abhängig war. Mit der genau geregelten Eigentümerschaft über das Gemeindevermögen, das nun im Eigentum der Gemeinde als eine ständige politische und verwaltungsmäßige Körperschaft stand und nicht im Eigentum aller Gemeindemitglieder als Einzelne, die eine Gemeinde bdden, wurde eine solide Basis zur Verbesserung der Gemeindewirtschaft geschaffen. Von einer größeren Autonomie kann jedoch hier noch nicht die Rede seui: Die Obrigkeit kontrollierte noch immer die Gemeinden über die Bürgermeister, die bestellt wurden und eine entscheidende Stimme bei allen Angelegenheiten der Gemeindeverwaltung hatten. Der Wirkungsbereich des Gemeinderats war auf Angelegenheiten wirtschaftlicher Natur beschrankt, und seine unregelmäßige Zusammenkunft verhinderte jede ernsthaftere I-ösung komplexerer und alltäglicher Gemeindeprobleme. Arhivi 32 (2009) št. 2, str. 215-221 Članki m tazprave 215 1.03 Kratki znanstveni prispevek UDK 355.40(4) Prejeto: 1. 10. 2009 Dokumenti obveščevalnih služb — vir zgodovinskega znanja LJUBA DORNIK ŠUBELJ mag., višja svetovalka Arhiv Republike Slovenije, Zvez dar s ka 1, SI-1127 Ljubljana e-pošta: ljuba.dornik@gov.si IZVLEČEK V prispevku podajam pregled stanja na področju statusne ureditve in dostopnosti ter uporabe arhivov obveščevalnih slu%b v tistih državah Vsfodne Evrope, ki so ^e članice Evropske skupnosti. Tem vprašanjem so bita med letoma 2007 do 2009 posvečena štiri mednarodna posvetovanja. Novembra 2007je bi! v Bratislavi prvi del posvetovanja o dejavnosti NKVD/ KGB ter njegovem sodelovanju ~ drugimi obveščevalnimi slugami v Srednji m Vzhodni Evropi; drugi del pa v Pragi 2008. V Sofiji pa je bilo aprila 2008 prvo posvetovanje, posvečeno prvi obletnici delovanja komisije odpiranje arhivov, drugo -Z naslovom The Jiles of secret services — a source of historical knowledge pa aprila 2009. Kerje bi! na vseh posvetovanjih prvi del posvečen arhivom obveščevalnih slufy, V prispevku primerjalno predstavljam ureditev in uporabo arhivov nekdanjih obveščevalnih stu^b v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem, v Nemčiji tn v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE: obveščevalne službe, arhiv državne varnosti, lustracija, aftliacija, NK\ D, KGB, nacionalni interes ABSTRACT INTELLIGENCE SERVICE RECORDS - SOURCE OF HISTORICAL KNOWLEDGE The paper gives an overview of the current status, access to and usage of intelligence service archives in those Eastern European states that are members of the EU. These issues were also the topic of jour international conferences held between 2007 and 2009. The first conference on NKVD/KGB activities and its cooperation with the rest of the intelligence services in Central and Eastern Europe was held m Bratislava in November 2007. The second conference with the same title took place in Prague in November 2008. The following two conferences were held in Sofia; the first taking place in April 2008 in celebration of the first anniversary of the work of the commission for the opening of the intelligence archives, and the second one held in April 2009 and titled »The Files of Secret Sendee - Source of Historical Knowledge«. Since the first part of each of the four conferences focused on intelligence service archives, the author in the article draws a comparison between the arrangement and use of former intelligence service archives in Bulgaria, Romania, Hungary, Slovakia, C%ech Republic, Germany and Slovenia. KEY WORDS: intelligence services, state security archives, lustration, affiliation, NKVD, KGB, national interests L 216 Članki m razprave ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Ljuba Domik Šubelj: Dokumenti obveščevalnih služb — vir zgodovinskega znanja, str. 215-22) Ker sem se v zadnjih treh letih na povabilo organizatorjev s prispevki udeležila treh od štirih posvetovanj, posvečenih urejenosti, dostopnosti in uporabi arhivov obveščevalnih služb, je namen tega prispevka predstaviti urejenost teh arhivov v primerjavi z ureditvijo v Sloveniji.1 Naj takoj v začetku poudarim, da je le v Sloveniji arhiv Ministrstva za notranje zadeve in v njegovi sestavi tudi arhiv nekdanje službe državne varnosti od leta 1998 vključen v državni arhiv, to je v Arhiv Republike Slovenije skladno s priporočili CITRE.2 V desetletni praksi se je izkazalo, da je bila odločitev dobra, saj so bih arhivi na voljo tako znanstvenikom kot posameznikom, da so z njihovo pomočjo uresničevali svojo pravico do »habeas data«, torej pravico vsakega posameznika do tega, da zve, kakšne m-formacije se o njem zbirajo v arhivih in da na podlagi tega doseže tudi javno rehabilitacijo ah ustrezno odškodnino, da zve vse o pogrešanih sorodnikih in uveljavi pravico do obnovitve krivičnih sodnih procesov, kakor določa po osamosvojitvi Slovenije sprejeta zakonodaja.3 Nasprotno z ureditvijo v Sloveniji, ki je odnos s Sovjetsko zvezo oz. njeno obveščevalno službo NKVD/KGB spremenila že leta 1948 po sporu z Informbirojem oziroma prenehanju odvisnosti od njega, tako da se je SZ iz zaveznice spremenila v nasprotnico (čeprav je model ureditve ostal podoben ves čas obstoja nekdanje Jugoslavije), je v državah tako imenovanega Vzhodnega bloka, ki so bile tudi vojaško povezane v okviru Varšavskega sporazuma, obstajalo vsakodnevno komuniciranje z vodstvom KGB in tudi odvisnost oz. nesamo-stojnost tako imenovanih političnih, v še večji meri pa vojaških obveščevalnih služb od ustreznih služb Sovjetske zveze vse do leta 1989 oz. do padca Berlinskega zidu m ustreznih sprememb v tranziciji enopartijskih socialističnih državah v Vzhodni Evropi v demokratično večstrankarsko politično ureditev. Namen pi vih dveh posvetovanj — v Bratislavi in Pragi kol glavnih mestih nekdanje Češkoslovaške ob dvajseti obletnici zloma praške pomladi, ki jo je groba sila vojaških enot Varšavskega sporazuma leta 1968 še za dvajset let pospravila v varno zavetje »velikegj brata« - je bil ob popolni zaprtosti in nedostopnosti ustreznih arhivov obveščevalnih služb v Rusiji, ki sedemnajst let po padcu komunizma še niso dostopni niti domačim niti tujim 1 NKI V/KGB I in NKVD/KGB II 2 Qirttana: Archives of Security Services of Former represive Regimes. Dornik Šubelj: Arhivi obveščevalnih služb v Slovenijt. raziskovalcem, pregledati, kaj je o tem ohranjeno v arhivih obveščevalnih služb nekdanjih držav Nemške demokratične republike, Češkoslovaške, Madžarske in Poljske.4 Za večino vzhodnoevropskih držav je bila zgled ureditev arhiva nekdanje politične policije Stasi v Nemški demokratični republiki. Tam so neposredno po padcu Berlinskega zidu ustanovili leta 1991 ob prizadevanju civilne javnosti, predvsem evangeličanske cerkve, katere pripadnika sta bila tako prvi direktor pastor Joachim Gauck kot sedanja direktorica, ki je tudi katehetinja, gospa Marianne Birthler, poseben Inštitut za proučevanje dokumentov nekdanje Službe državne varnosti nekdanje Nemške demokratične republike.5 V inštitutu je združeno vse gradivo bivšega Stasija od 8. maja 1945 do padca Berlinskega zidu 1989. Gradivo iz časa nacizma ne spada v ta sklop, saj so ga večinoma odpeljale zavezniške sile in je ohranjeno v njihovih zbirkah v ZDA in Rusiji ali v drugih arhivskih institucijah v Nemčiji/1 Po mnenju Marianne Birthler, arhivsko gradivo Stasija, če bi prešlo v državni arhiv, za kar se je po združitvi zavzemala javnost v Zahodni Nemčiji, vsaj še trideset let ne bi bilo dostopno javnosti; k javnosti šteje tudi sredstva obveščanja in ne le raziskovalcev in zainteresiranih oseb, zato so tudi s posebno zakonodajo ustanovili Inštitut za preučevanje dokumentov nekdanje politične policije. Na podlagi dokumentov, ki so bili ohranjeni, so v politično življenje v združeni Nemčiji uvedli tudi lustracijo z zakonsko omejenim rokom — ta se je že iztekel. Namen lustracije je bil, da bi javno obveščanje o javnih osebnostih, ki so sodelovale s službo državne varnosti, omogočilo ozaveščanje javnosti in ovrednotenje kot pozitivnih tistih osebnosti, ki so se temu pritisku uprle, saj to v totalitarnem sistemu ni Mo lahko. Na Inštitutu so prejeli 3 milijone zahtevkov (prebivalcev NDR je bilo 17 miljonov) za vpogled v podatke o sebi in informatorju. Po petnajst let trajajočem preuče- 4 NKVD/KGB I, Deklaracija konference, ki so jo sjirejeh in podpisali v imenu zvezne komisije za dokumente državne varnosti nekdanje DDR Marianne Birthler, direktor Zgodovinskega arhiva madžarske službe državne varnosti Gyoergy Gyarmati, James Kurtkyka kot predsednik Inštituta narodnega spomina - komisije preiskovanje zločinov proti poljskemu narodu, Jan Ondraš v imenu odbora direktorjev Inštituta narodnega spomina Slovaške in Pavel Začek kot predstavnik vlade za ustanovitev Inštituta za študij totalitarnih režimov. 5 Foerster; Der Bundesbeauftragtc fur die Unterlagen in prispevek Birthler, Marianne: (neobjavljen prispevek na konferenci v Sofiji leta 2008). Kennedy Gnmsted; I loogewoud and Katelaar: Returned from Russia, ¿tanki iii razprave ARHIVI 32 (2009), Št. 2 ) ,juba Dornik Subelj; Dokumenti obveščevalnih služb - vir zgodovinskega znanja, str. 215-221 217 vanju dokumentov ugotavljajo, da je le 1% prebivalstva deloval v vlogi informatorjev Stasija in da je zato napačna teza, da so bdi Vzhodni Nemci narod ovaduhov. Arhivski in nearhivski dokumenti, ki jih hrani Inštitut (v dolžini 172 kilometrov) skupno predstavljajo približno 44% vse Stasijeve dokumentacije.7 Posebno vprašanje, ki pa na posvetovanjih ni bilo načeto, je pa navzoče pri strokovni javnosti, so dokumenti, ki zadevajo zunanjepolitično delovanje Stasija in so v javnosti znani kot afera Rosenholz, kot je pridobitev teh CD-jev CLA une-novala »Operacija Rosenhol^«- Gre za 381 CD-jev z imeni in podatki obveščevalcev in informatorjev Stasija, ki so bili nelegalno odtujeni oz. odkupljeni leta 1993 in preneseni v ZDA; tam so jih deset let preučevali in vrnili v Nemčijo šele po dolgotrajnih pogajanjih leta 2003. Odtlej so skupaj z drugim gradivom Stasija, ki pa se pretežno nanaša na notranje poli učne razmere in spremljanje disidentov in drugih nasprotnikov režima, vključeni v dokumentacijo arhiva Inštituta.K Inštitut narodnega spomina na Slovaškem je bil ustanovljen leta 2005 in hrani dokumente nekdanjih služb državne varnosti, nastalih med letoma 1939 in 1989. Med drugimi nalogami so o liram te v, odpiranje in uporaba dokumentov varnostnih sistemov Tretjega rajha in Sovjetske zveze. Hrani 638 arhivskih fondov, strukturiranih v 13 enot, ki jih je prevzel od obveščevalne in protiobveščevalne služ- Blum* Reference? to tlie Soviet Secret Service, str. 44-49. Dittrich; Urcd protiv »lakiranja« bivšeg DDR-a. be, preiskovalnih organov in organov državne varnosti, vojaške protiobveščevalne službe in mejnih enot. Posebno zbirko predstavljajo osebni dosjeji nekdanjih članov državne varnosti, ki se nanašajo le na čas komunizma.9 Inštitut je organiziral prvi kongres v Bratislavi po dveh letih svojega obstoja. Po njihovi oceni za tretjino dokumentov prej ome-njenili služb ne vedo, kje so, in le dve tretjini dokumentov sta bili predani inštitutu. Pri odpiranju dokumentov oseb odpirajo le tiste dokumente, za katere imajo pisno izjavo o sodelovanju, saj so biti tik pred spremembo sistema leta 1989 uničeni vsi dosjeji tajnih sodelavcev. Manjkajoče strani dokumentov so opazne zaradi renumeracije.1" Drugi del posvetovanja, in sicer o vplivu NKVD/ KGB na vzhodnoevropske obveščevalne službe, je organiziral Inštitut za študij totalitarnih režimov v Pragi, ki je bil ustanovljen šele leta 2008. Vanj naj bi se združili arhiv varnostnih sil, ki danes deluje še v okviru ministrstva za notranje zadeve. Arhiv obsega 17.000 metrov ter nekaj kilometrov dokumentov na mikrofiših, raznih arhivskih pomagal in protokolov, ki izvirajo izpred leta 1989 in so na voljo uporabnikom. Dokumente, ki so se nana- /KGB approaches and Party contrail in Romanian Secret Services and Army between 1948-1954. Sofija 2009 (publikacija v pripravi) in Mares, Clara; Securitate. Sofija 2009 (publikacija v pripravi). Zusammenfassung DOKUMENTE DER NACHRICIITEN-DIENSTE - QUELLE HISTORISCHEN WISSENS Die Archive der ehemaligen Nachrichtendienste in den Ländern Osteuropas, die bereits Mitglieder der Europäischen Union sind, sind verschieden geregelt und auch verschieden zugänglich. Nur in Slowenien sind das Archiv des Innenministeriums und in dessen Gefiigc das Archiv des ehemaligen Staatssicherhcitsdienstes im Archiv der Republik Slowenien gemäß den CITRA- Empfehlungen eingeschlossen und sowohl einheimischen und ausländischen Forschern als auch Einzelnen zugänglich, die ihr Recht auf »Habeas Data« geltend machen. In Deutschland wurde das Institut zur Erforschung der Unterlagen des ehemaligen Staatssicherhcitsdienstes der DDR gegründet. Nach dessen Vorbild wurden in Polen und in der Slowakei das Institut der nationalen Erinnerung, in Tschechien das Institut zum Studium totalitärer Regime und in Rumänien das Institut zur Erforschung kommunistischer Verbrechen gegründet. In Ungarn wurde das Historische Archiv der Staatssicherheit gegründet, und in Bulgarien ist die Kommission zur Öffnung der Archive und zur Bekanntgabe der Mitgliedschaft der bulgarischen Staatsbürger im Staatssicherheitsdienst und in den Geheimdiensten der bulgarischen Volksarmee bereits das zweite Jahr tätig. Am wenigsten ist das Historische Archiv des Staats Sicherheitsdienstes in Ungarn zuganglich, auch im Institut zur Erforschung der kommunistischen Verbrechen in Rumänien gibt es keine Angaben über die Zugänglichkeit für Wissenschafder. Auch im Institut der nationalen Erinnerung in Polen sind die einheimischen und ausländischen Forscher nicht gleichgestellt, da es für Ausländer bestimmte Beschränkungen gibt. 222 Članki in razprave ARHIVI 32 (2009), št. 2 24, ^bomvanje Arhivskega društva Slovenije, Dolenjske Toplice, 14. do 16. oktober 2009 A tli i vi 32 (2009) št. 2, sir. 223-232 Iz prakse za prakso 223 Iz prakse za prakso 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 006.35:005.92:004.63 Prejeto: 1.10. 2009 Prevzem in uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom OAIS JOŽE ŠKOFLJANEC dr. zgodovinskih znanosti, arhivist Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1127 Ljubljana e-poŠta: joze.skofljanec@gov.si IZVLEČEK Kljub pojavu nove oblike arhivskega gradiva, zapisanega v elektronski obliki na strojno berljivih medijih, ostajajo temeljna arhivska načela nespremenjena. Za njihovo ugotavljanje j>a je potrebno poseganje arhivistov v zgodnejše faze Življenjskega cikla gradiva, v obdobje njegovega nastajanja. Namen teh dejavnosti je zagotoviti primerno uporabnost gradiva po njegovemprevzetju v arhive. Široko uporabljan standard ISO 14721 opisuje model Odprtega arhivskega informacijskega sistema (OAIS), ki ponuja odgovore na Številna vprašanja, povezana s prevzemanjem, hrambo ter uporabo arhivskega gradiva v elektronski obliki. Prispevek obravnava najpomembnejše aktivnosti, povezane s fazo prevzemanja gradiva, ki naj bi zagotovile primerno uporabnost elektronskega arhivskega gradiva v arhivih, kakor jih opisuje model OAIS. KLJUČNE BESEDE: ISO 14721. Odprt arhivski informacijski sistem (OAIS), arhivsko gradivo v elektronski obliki, prevzemi, hramba, uporaba. ABSTRACT THE INGEST OF AND ACCESS TO E-ARCHJVAL RECORDS BASED ON THE OAIS STANDARD Despite the fact that more and more archival records are nowadays being written in e-form on machine readable media, the basic archival principles remain unchanged However, to achieve such principles the archivists need to get involved already in the earliest stages of records life cycle, i. e. in the time when a particular record is created. The purpose of this involvement is to ensure usability of such records after their ingest into archives. Widely used standard ISO 14721 : Reference Mode! for an Open Archival Information System (OAIS) offers solutions to numerous issues in the field of ingest and preservation of e-anhival records and their access. The paper discusses the most important activities in the ingest stage which are to ensure the usability of e-records in archives as is defined by the Reference ModeI OAIS, KEY WORDS: ISO 14721, Open Archival Information System (OAIS), e-archival records, ingest, preservation, access 224 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Iz prakse za prakso Jože Skofljanec: Prevzem in uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom (JAIS, str. 22Ï-232 Uvod Že desetletja številni arhivi, med njimi tudi slovenski javni arhivi, prevzemajo iti hranijo gradivo, ki ga ni mogoče prebrati oziroma uporabljali brez pomoči različnih vrst tehničnih pripomočkov. Skupno ime za to obliko gradiva je strojno berljivi podatki (ang. machine readablc data). Namen tega prispevka ni obravnavah zgodovino prevzemanja teh oblik gradiva ali njihovo dosedanjo hrambo, pač pa predstaviti najpomembnejše aktivnosti in ukrepe ob njegovem vrednotenju in prevzemanju, ki bi naj zagotovile primerno uporabnost elektronskega arhivskega gradiva v arhivih. Pri tem se ni mogoče izogniti standardu ISO 14721, kt predstavlja model Odprtega arhivskega informacijskega sistema (OAIS),1 v nadaljevanju Model OAIS. To je široko uveljavljen standard, na katerega se opirajo najpomembnejše mednarodne študije in se uporablja kot eno od izhodišč pri oblikovanju arhivskih sistemov za arhiviranje gradiva v elektronski obliki v veliki večtni držav (Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Velika Britanija, ZDA, ...),2 z več (de se t) letnimi izkušnjami na tem področju, pa rudi dsdh, ki so šele na začetkih sistematičnega obravnavanja te oblike gradiva. Na Slovenskem je o OAIS prvi pisal Miroslav Novak in sicer že v letu njegovega nastanka.3 Reference Model for an Open Archiva! Information System (O.AIS), ČCSDS 650.0-8-1. Blue Rook. Washington, DC. C C SDS Secretariat, 2002. (http://public.ccsds.org/publications/ archive/ 650\0bl.pdf. 23. 10, 2009). ISO 14721:2003 (http://www. iso.org/ iso/catalogue_det ai I. h tm ?c snum ber=24683 23. 10. 2009). ÜA1S predlaga kot funkcionalni model najpomembnejša mednarodna študija s področja zagotavljanja dolgoročne hrambe gradiva - Projekt InterPARES2 (Duranti (ur.), Preston (ur.): International Research, str. 303, 314, 711, 759). Na Modelu OAIS temeljijo tudi vsi pomembnejši projekti v številnih državah. Podatke o tem je mogoče najti na straneh posameznih projektov oz. v poročilih ali predstavitvah projektov (Prim. Spletna stran projekta ERA. Prispevki, ki so jih v publikaciji DLM konference v Tou-lousu (Actes de la Ve conférence du DLM-Forum) so prispevki, ki so jih objavili naslednji avtorji: Marie-Anne Chabin, Markku Ncnonen, Jan Dalsten Sorensen, Ran Ballaux, Charlotte ¡'abre; Laurent Sollier m Thomas Le-doux, Elisabeth t iautier-Desvaux in Gaelle Mignot, lienk Harmsen, Michael llollman, Filip Bu ud rez. Osmo Palo-nen, Carole Gragez in Edouard Vasseur. Na spletni strani DLM Foruma so objavljene predstavitve predavanj s srečanj DLM Foruma Prim. Konrath, Herthold: Digital long-term. A as, Kuldar; Ruusalepp. Raivo: Methodological Issues Moufflet, Jean-François: Chapter Zem. Todd, Malcolm: File formats for digital preservation Szatuesek. Zoltán: The Electronic Archive project. Ramal ho, José ( ! arlos: RODA. Novak, Miroslav: Dokument kot izziv sodobnega poslo- Temeljna načela arhivistike sc ne spreminjajo glede na oblike zapisov in njihovih nosilcev, temveč veljajo za gradivo, zapisano na pergamentu, papirju, filmskem traku, kakor tudi tistem v elektronski obliki. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) med njimi izpostavlja načela: ohranjanja uporabnosti vsebine gradiva, trajnosti, celovitosti, dostopnosti in varstva kulturnega spomenika.'' Sam zakon sicer izrecno ne navaja načela proaktivnosti, ki je osnova za uspešno varstvo elektronskega gradiva, uvaja pa nekatere instrumente, kot na primer notranja pravila in akreditacije, ki predstavljajo oblike proak-tivnega delovanja javne arhivske službe. Njeno osnovno poslanstvo je namreč zagotavljanje ohranjenosti in dostopnosti arhivskega gradiva in pro-aktivno delovanje je ena od najpomembnejših poti za doseganje teh ciljev. Še več instrumentov proak-dvnega delovanja arhivov pa opisuje Model OAIS. Le-ti so preizkušeni v okoljih arhivskih služb Severne in Zahodne Evrope ter Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije, kjer imajo dvajset in več -letne izkušnje s hrambo ter vzdrževanjem dostopnosti in uporabnosti gradiva, ki je izvirno nastalo v elektronski obliki. Model OAIS Dokument je nastal v okviru delovanja svetovalnega odbora za vesoljske podatkovne sisteme (The Consultative Committee for Space Data Systems), ki povezuje številne vesoljske agencije, in ob sodelovanju številnih sorodnih institucij po svetu.5 Temeljno vodilo avtorjev je bilo vzpostaviti model za oblikovanje arhiva (organizacije, zaposlenih, sistemov), ki bo prevzel odgovornost za ohranitev informacij (tj. gradiva) in zagotavljanje dostopnosti zainteresirani javnosti/' To vodilo pa je vsebinsko enako poslanstvu javne arhivske službe v Sloveniji. Ob različnih učinkih (npr. povečanju zavedanja pomena arhivskih načel pri zagotavljanju dolgoročne hrambe gradiva, omogočanju primerjave do tedaj znanih rešitev), ki jih je imela priprava modela OAIS, je najpomembnejše povečanje soglasja o elementih in procesih za zagotavljanje dolgoročne hrambe in uporabnosti informacij (gradiva), to pa je omogočilo tudi izdelavo z načeli modela OAIS vanja. Sistemi upravljanje ^ dokumenti ([Posvetovanje) DOK„SIS 2002, Portorož. Slovenija, 22.-24. maj 2002). Ljubljana : Mcdia.doc. 2002, str. 56-66/111. t ZVDAGA, 3--7. člen. 5 Model OAIS, str. II-IV. 6 Prav tam, str. 1—1. Iz prakse za prakso 225 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Jože Škofljanec: Prevzem in uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom OAIS, str. 223-232 skladne programske opreme. Kljub temu pa Model OAIS ne določa načina implementacije; ta je prepuščena tistim, ki bodo zasnovali kak arhivski informacijski sistem. Opozorili je treba še, da izraza »odprt« v imenu modela OAIS ne smemo povezovati z odprtokodnimi rešitvami na področju programske opreme aLi celo nekontroliranim dostopom do arhivskega gradiva. Ta izraz namreč sporoča, da je bil dokument razvit ob uporabi odprtih forumov. Terminologija,7 ki jo uporablja model OAIS, se nekoliko razlikuje od tiste, ki je navadno v uporabi v arhivskih strokovnih krogih. Ta sprememba pa je nujna za razumevanje in sporazumevanje o lastnostih, ki imajo pri elektronskem gradivu nekoliko drugačen pomen kot je pomen po vsebini sorodnega gradiva na papirju. Osnovna enota obravnave v modelu OAIS je informacija (information). Opredeliti jo je mogoče kot katerokoli vrsto znanja oz. vedenja, ki ga je mogoče izmenjevati. Informacija se vselej izraža kot neke vrste podatek. Na primer, informacije v tiskani knjigi so navadno izražene s črkami, te pa se v povezavi s poznavanjem uporabljenega jezika (to predstavlja bazo znanja) spremenijo v pomensko jasno informacijo. Za osebo ali informacijski sistem je mogoče trditi, da ima bazo znanja (Knowledge Base), ki mu omogoča prepoznavati prejete informacije. Primer take baze znanja je poznavanje slovenskega jezika. To omogoča osebi branje in razumevanje besedila v slovenščini. Ce prejemnik informacije nima slovenščine v svoji bazi znanja, mora biti besedilo v slovenščini (podatki) opremljeno z informacijami iz slovarja slovenskega jezika in slovnice, ki predstavljata predstavitvene informacije (Representation Information), razumljive za prejemnikovo dotedanjo bazo znanja. Podobno je tudi z informacijami, shranjenimi na nosilcu, kot je CD-ROM. Datoteka je zapisana z biti (podatki) — ti se v povezavi s predstavitvenimi informacijami za te bite preoblikujejo v pomensko jasno informacijo. Kot primer so nam lahko biti, ki predstavljajo znake s kodne tabele ASCII,* s katerimi sta zapisani zemljepisna dolžina in širina. Za pojasnjevanje posameznih izrazov so uporabljene definicij in nekoliko prilagojeni primeri iz poglavja 2.2.1 Modela OAIS, str. 2-3-2-5 ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information interchange) je ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij. ASCII je 7-bitni nabor znakov, lo obsega 27= 128 znakov. (Primerjaj: h t tp://.sl.wikipedia.org /wiki/ASCM, 23 10. 2009) Predstavitvene informacije bi navadno vključevale definicijo ASCII, skupaj Z opisom oblike številk in njihovega položaja v datoteki, njihove definicije kot zemljepisne dolžine in šinne in definicije njihovih enot in stopinj. Na splošno bi lahko rekli, da »podatki z interpretacijo na temelju predstavitvenih informacij postanejo enota informacije,« kot prikazuje shema. z uporabo Shema 1 — Zagotavljanje informacije na temelju podatkov (Figure 2-2)y Da bi lahko uspešno ohranili enoto informacije, je v modelu OAIS ključno, da jasno določimo in popolnoma razumemo podatke skupaj s predstavitvenimi informacijami-10 Pri preprostem dokumentu na papirju, kot so na primer dopis, sklep ali odločba, zapisanem v slovenskem jeziku, ne prepoznavamo tovrstne za hteve. Pri srednjeveški listini, ki je zapisana s pisavo, za razumevanje katere je potrebno poznavanje paleografijc, jezika, abreviatur, diplomatike in obvladovanje podobnih veščin, pa se zdi taka zahteva bolj razumljiva. Se lažje jo je razumeti, če si predstavljamo, da mora pri strojno berljivih podatkih informacijski sistem v arhivu uporabniku omogočati pravilno informacijo oziroma interpretiranje podatkov na enak način, kot pri ustvarjalcu gradiva, pn katerem ti podatki nastanejo. Za razumevanje modela OAIS je potrebno predstaviti še en termin, to je paket informacij (Information Package). Ta je sestavljen iz dveh vrst informacij, imenovanih vsebinske informacije11 (Content Information - CI) in informacije zahtev za hrambo12 (Preservation Description Informa-uon — PDI), Kot ponazarja shema, so v paket informacij zajete vsebinske informacije in informacije zahtev po hrambi. Tako oblikovan paket ima last- 9 Oznaka v oklepaju predstavlja oznako sheme v izvirnem besedilu modela OAIS. 111 Model OAIS, poglavje 2,2.1, str. 2-3-2-5. 11 Vsebinske informacije so dejanski predmet hrambe. To so na primer gola dejstva, a ne vsebujejo dodatkov, ki bi po jasnili okoliščine njihovega nastanka ali vzpostavljali povezave z drugimi dejstvi. '' Informacije zahtev hrambe so tiste informacije, ki opredeljujejo vse, kar je nujno za ohranitev vsebinskih informacij. Mednje lahko uvrstimo tiste, ki se nanašajo na prove nienco, povezave, nespremenljivost in kontekst, v katerem so nastale vsebinske informacije. 226 ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz prakse za prakso Jože Skofljanec: Prevzem iti uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom OAIS, str. 223-232 nosti, ki jih je mogoče opredeliti kot opisne informacije (Descriplive Information), to je tiste informacije, ki omogočajo uporabnikom modela OAIS iskanje, razvrščanje in pnkaz informacij. vsebinske informacije JI informacije zahtev za hrambo informacije o oblikovanju paketa Paket 1 □pisne informacije o Pakeiu 1 Shema 2 — Oblikovanje paketa informacij (Figure 2-3) Model OAIS razlikuje — glede na to, ali so predmet arhiviranja v modelu OAIS, sprejema v modelu OAIS ah dostave uporabnikom — tri oblike informacijskih paketov. Sprejemni informacijski paket11 (Submission Information Package - SIP) je tisti paket, ki ga v OAIS pošlje ustvarjalec. O obliki in vsebini tega paketa se sporazumeta ustvarjalec in upravljavec OAIS. Ne glede na to, da večina SIP-ov vsebuje tako vsebinske informacije (Cl-je), kot tudi tiste pomembne za hrambo (PDI-je), pa bo morda potrebno več SIP-ov, da bi oblikovali AIP. Posamezni SIP-i pa lahko vsebujejo informacije, ki bodo vključene v več AlP-jev. Vselej pa so navzoče tudi informacije o oblikovanju paketa SIP, ki pojasnjujejo sestavo SIP-a. V modelu OAIS se en SIP ali več preoblikuje v arhivski informacijski paket (Archival Information Package - AIP). Temeljna lastnost AIP je, da vsebuje ob vsebinskih informacijah tudi celoten nabor informacij, pomembnih za hrambo (PDI-jev) za povezane vsebinske informacije (Cl-je). Informacije o oblikovanju AlP-ja morajo biti skladne z internimi standardi posameznega modela OAIS, 13 Avtor je skušal pri prevajanju v Modelu CJA1S uporabljanega izrazoslovja poiskau take rešitve, ki bi omogočale ohranitev kraue posameznih informacijskih paketov, Pri komunikaciji v mednarodnih strokovnih krogih in v predstavitvah se namreč zelo pogosto uporabljajo zgolj kratice. Kot odgovor na poizvedbo uporabnika oblikuje model OAIS dostavni informacijski paket (Dissemination Information Package - DIP). DIP lahko vsebuje vsebinske informacije iz več AlP-jev in lahko ali pa mdi ne vsebuje paketa celotnih informacij, pomembnih za hrambo (PDI-jev). Ob tem mora DIP nujno vsebovati informacije o oblikovanju paketa, da bi lahko uporabnik jasno ločil tisto informacijo, po kateri je poizvedoval. Glede na uporabnikove zahteve in nosilec, na katerem mu je DIP dostavljen, so lahko informacije o oblikovanju paketa različne. Spodnja shema prikazuje odnose med osebami, povezanimi z okoljem modela OAIS (ustvarjalec, uporabnik, model OAIS) in tok podatkov zunaj modela OAIS. Shema 3 — Odnosi med osebami v OAIS (Figure 24) Kakor je prikazano v shemi 3, se model OAIS ne omejuje zgolj na ožji segmeni arhiviranja, to bi pomenilo zgolj hrambo v ustreznih skladiščih podatkov, ampak posega na ključni področji prevzemanja gradiva v arhiv in uporabe tega gradiva. Kot je bilo že pojasnjeno, pa je za učinkovito omogočanje uporabe ključno ustrezno prevzemanje gradiva, ne zgolj vsebinskih podatkov in povezanih metapodatkov, ampak tudi razumevanje in popolno obvladovanje le-teh. Zato navaja model OAIS kot obvezne naslednje zahteve:14 - pridobivanje ustreznih informacij od ustvarjalca; - zagotavljanje zadostnih kontrol pridobljenih podatkov, da bi bila mogoča dolgoročna hramba gradiva; 14 Model OAIS, poglavja 3 1 in podrobno v poglavjih od 3.2.1 do 3.2.6. str. 3-1-3-5 ARI rivi 32(2009), ši. 2 227 Iz prakso za prakso Jože Sk(ill).inec Prevzem in uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom OA IS, str. 223-232 samostojno ali v sodelovanju z drugimi določiti zainteresirano javnost, ki jo to zadeva, da bi bilo mogoče določiti informacije, ki jih je potrebno zagotavljati; zagotoviti zainteresirani javnosti neodvisno razumevanje informaci| brez pomoči strokovnjakov, ki so informacije ustvarjali; izvajanje dokumentiranja politik in postopkov z namenom, da bi bile posredovane informacije avtentične kopije izvirnika ati bi bila zagotovljena sledljivost njihovih sprememb; - omogočati zainteresirani javnosti dostop do informacij. Funkcionalni model OAIS Najbolj znana slikovna podoba, povezana z modelom OAIS, je tista, ki prikazuje temelje funkcionalnosti in jo prikazuje shema 4. P R O D U C E R Preservation Planning Data Management Archival Storage I Administration MANAGEMENT Shema 4 (Figure 4—1) Temeljnih funkcionalnosti oziroma funkcionalnih entitet OATS je šest; - prevzem (Ingest), - arhivski depo (Archiva! Storage), - upravljanje podatkov (Data Management), - administracija (Administration), - načrtovanje hrambe (Preservation Planning) in - uporaba (Access). Ob naštetih obstajajo še t, i. skupne funkcionalnosti, Zagotavljajo delovanje operacijskega sistema, komunikacijske infrastrukture in varnostnih mehanizmov. Začrtani okvir razprave, pa tudi njen predvideni obseg nam ne omogočata podrobnejše predstavitve vseh šestih funkcionalnosti, zato bomo natančneje predstavili zgolj prevzem in uporabo. Značilnost obeh je sodelovanje z osebami zunaj modela OAIS (arhiva) in vključevanje strokovnjakov za arhivistiko in informatiko. Prevzem15 Prva izmed aktivnosti, povezanih s funkcionalnostjo prevzema, |e sprejemanje SIP-a od uporabnikov. Ne glede na način transporta in medij je potrebno za sprejem SIP-a zagotoviti ustrezne po-mnilniške zmogljivosti. Kadar pomeni sprejem SIP-a tudi prevzem odgovornosti za vsebinske informacije (CI), je potrebno urediti dostopne pravice do teh informacij. Zaključek procesa sprejemanja SIP-a predstavlja sporočilo pošiljatelju o uspešnem sprejemu ali ponovitvi postopka zaradi morebitnih pomanjkljivosti ati celo napak. Naslednja od aktivnosti je preverjanje kakovosti. To z različnimi mehanizmi preverjanja zagotavlja potrditev uspešnosti prenosa SIP-a. Potem je na vrsti oblikovanje AlP-a. Pri tem se en SIP ali več preobkkuje v enega ali več AlP-jev. Pri tem lahko pride do preoblikovanja formatov in prikazov dato- 's Prav tam, poglavje 4.1 1,2, str, 4-5—4-Ó 228 Iz prakse za prakso ARHIVI 32 (200'J). št. 2 Jože Škofij ante: Prevzem in uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu S standardom OA IS, str 223—2J2 tek ali preurejanja vsebine. Mogoče je tudi dodatno popisovanje, ki naj izpopolni AIP. Zaključek tega dela postopka je revizijski pregled nosilcev administrativnih funkcij. Naslednja od akti v nos d v okviru prevzema je popisovanje. Rezultat je izdelava pomagala, to pa je lahko tudi zapis o novi eno d gradiva v podatkovno zbirko o arhivskem gradivu. V tem postopku se iz AlP-ja preberejo dodatni vsebinski podatki, ki bodo v naslednjem koraku dopolnjeni in usklajeni s tistimi, ki že obstajajo v sistemu. Namen tega dela postopka je omogočiti najdenje in priklic AlP-ja v postopkih notranjih ali zunanjih poizvedb. Sledi zaključna aktivnost, posodobitev. Njen namen je izpeljati uskladiščenje AlP-ja v arhivskem depoju in opisnih informacij v podatkovni zbirki. Postopek poteka kontrolirano in dokumentirano. Uporaba1* Kot je bilo prikazano, pomeni zaključek prevzema tudi že možnost za dostop do informacij oziroma uporabo gradiva. Za zagotavljanje te funkcije je potrebno omogoči d dostop do informacij o arhivskem gradivu, ki ga hranimo. Navadno je omogočen dostop do zbirke podatkov o gradivu prek spleta ali v čitalnici arhiva. Model OAIS ločuje tri oblike poizvedb: poizvedbo z vprašanjem v iskalniku, zaprosilo po pisnem odgovoru in naročilo; posledica tega je priprava DIP-a. Postopek se prenese na izvajalce administrativnih funkcij in upravljavce podatkov. Oblikovanje DIP-a se začne s prejetjem zahtevka v arhivskem skladišču. Iz AlP-ja je potrebno narediti kopijo in jo preseliti v delovno območje. Vzporedno s tem zadolženi za upravljanje podatkov pripravijo vsebinske informacije, potrebne za izdelavo DIP-a. Ob njenem zaključku se oblikuje sporočilo, namenjeno koordinaciji uporabe. Dostava zaključuje postopek, namenjen zagotovitvi uporabe gradiva. Dostava lahko poteka on-line ali off-line. Za izvedbo je zadolžena koordinacija uporabe. Velik del opisanih opravil funkcionalnosti prevzema in uporabe lahko opravi ustrezna programska oprema. Implementacije modela OAIS Od številnih v uvodu naštetih držav se zdita po velikosti in tudi organiziranosti javne arhivske službe s Slovenijo primerljivi Portugalska in Dan- 16 Prav tam, poglavje 4.1.1.7, str. 4-1'i—4-lfi. ska. V obeh krajši ah daljši čas potekajo aktivnosti za vzpostavitev oziroma prenovo funkcij, povezanih z arhiviranjem elektronskega arhivskega gradiva. Prav tako je v obeh primerih temelj za izvajanje postopkov e-arltiviranja Model OAIS. Projekt portugalskih arhivov z imenom RODA,17 pri katerem so sodelovali z Univerzo Minho (Universidade do Minho), je imel cilj vzpostavitev kvalitetne storitve e-arhiviranja. Eno od izhodišč projekta je bilo temeljno spoznanje o »krhkosti« elektronskega gradiva. Za uporabnost je namreč potrebno zagotavljan neokrnjenost samih zapisov, nepoškodovanost medijev, na katerih so informacije zapisane, in tudi primemo okolje, v katerem je mogoče »oživiti« zapise. Vodilne v projektu je dodamo usmerjala želja po enostavnosti postopkov in racionalnost. Prva izmed odločitev, določena s to usmeritvijo, je bila omejitev na le tri temeljne skupine gradiva (besedila,18 mirujoče slike1'' in podatkovne zbirke). Zaradi manjše pojavnosti so preostale oblike gradiva izključili iz projekta. Med pomembne odločitve šteje tudi ta, da bi prepuščanje strukture in vsebine SIP-ov ustvarjalcem lahko povzročilo velike težave arhivski službi pri prevzemanju gradiva v arhiv. Z vsakim od ustvarjalcem bo tako sklenjen dogovor, ki bo določal specifikacijo SIP-ov, pa tudi postopek prevzemanja. Pri oblikovanja strukture AIPo so se odločili za čim večjo stopnjo poenotenja oz. normalizacijo strukture podatkov in se pri tem oprli na obstoječe standarde. Izbrali so PREMI S211 in METS21, ki ju je razvila Kongresna knjižnica v VCashingtonu. Za potrebe oblikovanja DIP-ov pa so razvili svoj format; ponudili ga bodo uporabnikom. Danska je država, ki ima eno najdaljših tradicij e-arhiviranja v Evropi in zato tudi številne izkušnje Z elektronskim gradivom, ki je nastalo že pred desedetji. Pri projektu revizije postopkov prevzemanja takega gradiva22 so prišli do nekaj pomemb- 17 http://portaI.roda.dgarLj.gov.pt/en/about 22. okt. 2009. 1(i V skupino z besedili so bile vključene vse tiste oblike zapisov, katenh temelj je besedilo. Ob čistih besedilih so v le| skupini tudi tabele (npr. nastale y MS Excelu), predstavitve (npr. datoteke v .ppt formatu), spletne stani, \ml datoteke, sporočila, prejeta po elektronski pošti. '■' V tej skupini so vse oblike statičnih slikovnih datotek, kot na jirimer; ipg, ,gif, tiff., .png. 20 http://www.loc.gov/standards/preniis/ 22. okt 2009 21 http://wwwJoc.gov/standards/mets/ 22 okt. 2009. — Postopki, ki so jih revidirali, so bilt uvedeni leta 2000 in v manjši men dopolnjeni v lellh 2002 in 2004. V tem obdobju je bilo opravljenih prek I i (K) prevzemov. Prenovljeni postopek naj bi zaživel v začetku leta 2010. ARHIVI 32 (2009), št. 2 229 Iz prakse za prakso Jože Škoiljanec: Prevzem ¡11 uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom OAIS, str. 223 -232 nih sklepov,21 Eno takih spoznanj je povezano z obliko oz. formatom zapisov, ki jih prevzemajo. Glede na usmeritev v politiko migracij podatkov-4 se kaže nepotrebno prevzemanje gradiva v izvirni obliki. To bi bilo potrebno že ob samem prevzemu spremeniti v novejšo obliko. Izkušnje so jim pokazale, da predpisi ne morejo doreči vseh aspektov prevzemanja, zato so oblikovali skupino za sprotno reševanje problemov, ki so se pokazali v praksi. Zagotovljeno je bilo oblikovanje dobrih praks. Revizija postopkov je tudi omogočila presojo dobrih praks iz drugih držav in vključitev teh v lastne postopke. Postopek prevzemanja je zelo zahteven in zato tudi povezan z veliko porabo virov,15 Izkušnje so pokazale, da so pri učinkovitem postopku prevzemanja obremenitve ustrezno razporejene med ustvarjalca in arhiv. Pri zagotavljanju kakovosti26 je kljub možnostim, ki jih arhivu ponujajo predpisi, potrebno postavljati ustvarjalcem take zahteve, ki so jih ti sposobni izpolniti. Kljub temu pa je jasno izražena želja, da bi bd SIP v največji možni meri podoben ali celo enak AlP-ju. Pri izbiri standardov, npr. za metapodatke, je potrebno pozorno izbirati take, ki so dovolj razširjeni, da obstajajo tudi orodja, ki jih podpirajo in s katerimi bo mogoče izvajati potrebne postopke za zagotavljanje kakovosti. Pred zaključnim sprejetjem posameznih postopkov, bodo le-ti preverjeni v praksi. Za zagotavljanje učinkovitosti predpisanega postopka je potrebna tudi formalizacija le-tega. V danskem nacionalnem arhivu so se odločili, da bo postopek prevzemanja opredeljen v pravnem aktu, primerljivem s pravilnikom, ki ga v Sloveniji predpisuje pristojni minister. Oba opisana primera tuje prakse kaž.eta, da je za uspešno prevzemanje in s tem rudi uporabo elektronskega arhivskega gradiva v arhive potrebna jasna določitev ciljev, a te ne smejo biti preširoko zastavljeni in zato neizvedljivi. Ob uporabi tujih izkušenj se je mogoče največ naučiti iz lastnih, pri 23 Dal sten Sorensen, Jan: Itevising the Standards for Digital Transfers. 24 Nekoliko poenostavi jen o opisano je migracija postopek, s katerim se zapis iz ene oblike oz. formata spremeni v drugo obliko oz. format Migracijo je potrebno izvajati, ko nastane zaradi zastarevanja grožnja, da bi postali zapisi v stari obliki neberljivi Pri tem so mišljeni v prvi vrsti človeški viri oz. čas, ki |e potreben za pripravo gradiva za prevzem, preverjanja in podobno. Kakovost jc lahko v veliki meri nedefiniran pojem. V po vezavi s postopki prevzemanja si jo je mogoče predstavi j;iti kot izvedbo prevzema že v prvem poskusu prenosa podatkov ali pa kot pripravljenost podatkov za čimprejšnjo dostopnost uporabnikom gradiva. tem pa je nujno potrebno nenehno preverjanje uspešnosti in učinkovitosti in tudi sprotno prilagajanje izvajanja aktivnosti v procesih e-arhiviran j a. Razmere v Sloveniji Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) je v primerjavi s prejšnjim prinesel velike spremembe prav v upravljanje in arhiviranje gradiva v elektronski obliki. Pristojni arhivi, posebno pa Arhiv Republike Slovenije, so dobili pomembne nove pristojnosti. Te je mogoče razdeliti v dve skupini. Prva je regulacijska — sem sodijo registracija, potrjevanje notranjih pravil in izvajanje akreditacij ter različnih oblik nadzora. Drugo skupino pa predstavljajo pravice normativnega urejanja področja. Zakon in uredba namreč določata, da Arhiv Republike Slovenije predpiše Enotne tehnološke zahteve (ETZ) in Splošne pogoje za izvajanje akreditacij. Arhivska stroka ima predvsem z ETZ možnost, da ureja postopek prevzemanja in splošnih pogojev za oblikovanje SIP-ov. Projekt oblikovanja nove različice ETZ, ki zdaj poteka, se zdi zato prava priložnost za oblikovanje takih zahtev. Ne le tuji, temveč tudi slovenski arhivi imajo številne izkušnje s prevzemanjem strojno berljivega in med njim tudi elektronskega arhivskega gradiva, V zadnjih nekaj letih je opaziti nekaj sprememb pri postopkih pri prevzemanju tovrstnega gradiva. Zal pa v praksi ob zaključkih prevzemov ne opravljajo analiz prevzemov, ki bi bile dostopne strokovni javnosti. Tako tudi ni objavljenih razprav, katerih predmet bi bila analiza tovrstnih postopkov. Želimo si lahko, da bi postala zaključna analiza, katere namen bi bilo oblikovanje dobre prakse m izboljševanje procesov, sestavni del vsakega prevzema gradiva. Nujno bi bilo tudi objavljanje tako pridobljenih spoznanj v obliki predavanj in objav v strokovni literaturi. Omejena analiza nekaterih navodil za odbiranje v Arhivu Republike Slovenije kaže, da v samih navodilih za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega ni mogoče najti natančnejših navodil, ki bi ustvarjalcem omogočala pripravo SIP-ov. V njih je mogoče opaziti le uvrstitev posameznih kategorij gradiva, ki je izvirno nastalo v elektronski obliki, med arhivsko gradivo. Naloga arhivskih strokovnih služb javnih arhivov je zato, da v sodelovanju zaposlenih strokovnjakov za arhivistiko in informatiko ter po potrebi tudi drugih strok oziroma zunanjih sodelavcev oblikuje minimalne zahteve za navodila za oblikovanje SIP-ov. Na podlagi teh navodil bi potem strokovnjaki pristojnega arhiva 230 Iz prakse za prakso ARi IIVI 32 (2009), št. 2 Jože Škofljanec Prevzem in uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom OA IS, str. 22 Η232 iti ustvarjalca oblikovali konkreten dogovor o poteku vsakega posameznega prevzema in oblikovanju v njegovem okviru sprejetih SIP-ov. Omenjene minimalne zahteve bi bile zapisane v ETZ, s čimer bi jim podelili ustrezno normativno težo. Ne glede na prihodnjo normativno ureditev pa bo Še vedno ostalo za vsako komisijo, ki bo pripravljala navodila za odbiranje arhivskega gradiva, pomembno vprašanje, katere od informacij, povezanih s posameznimi kategorijami gradiva, je potrebno ohraniti zanamcem. ZVDAGA27 namreč pri hrambi na prvem mestu poudarja ohranjanje vsebine, pri tem pa vsebina ni natančneje določena. Najbhžje takt določitvi je določilo 3. člena ZVDAGA, ki izenačuje učmke izvirnega gradiva z uporabnostjo njegove vsebine.28 Seveda je mogoče sin-tagmo »učinki izvirnega gradiva« razumen v ožjem smislu, na primer le pravnih učinkov, ali pa najširšem, ki vključuje tudi izkustvene učinke, na primer ob iskanju podatkov, dostopnih v podatkovnih zbirkah na Spletu,29 Naloga prej imenovane komisije in pristojnega arhivista bo torej določiti tiste »učinke izvirnega gradiva«, ki naj jih omogoča gradivo, ki bo v obliki DIP-a dostopno uporabnikom. Določitev teh zahtev pa bo imela neposreden učinek tudi na zahteve za SIP. Kot ena od metod določitev teh zahtev se ponuja analiza načinov uporabe podatkov pri ustvarjalcu, ki gotovo lahko predstavlja pomemben del zahtev zainteresirane javnosti, kot jo opredeljuje OAIS. Omogočanje najpogostejših poizvedb v okolju ustvarjalca se zdi zato pomemben del zahtev za DIP. Po thugi strani pa gotovo ni mogoče predvideti vseh potreb znanstvenikov, ki bi se lotih raziskovanja v arhiv prevzetih podatkov analitično. Za to bi morala zadoščati primerna d o kum en tira nos t podatkov, kot jo opisuje shema 1, da bi bilo mogoče podatke skladno z zahtevami modela OAIS razumeti tudi kot informacijo. 2,-6., 12., 26., 28. in 29. člen ZVDAGA. »Hramba dokumentarnega gradiva pomeni ohranjanje izvirnega dokumentarnega gradiva ali uporabnosti vsebine tega gradiva. Hrambi izvirnega dokumentarnega gradiva je zato enaka hramba zajetega gradiva, če zagotavlja zajetemu gradivu vse učinke izvirnega gradiva (uporabnost vsebine gradiva).« Primeri takih zbirk so vpogled v javne registre, ki jih omogočajo GURS, AJPES in dnigi upravni organi. Izkustveno zanimivi sta tudi uporaba storitev, ki jih na svojem portalu ponuja e-uprava, ali pa digitalne knjižnice dl.ib.si. Za zaključek Kljub istim strokovnim načelom in sorodnosti postopkov prinaša skrb za arhivsko gradivo v elektronski obliki slovenskim javnim arhivom nove izzive. Obvladovanje le-teh nekoliko lajša standard ISO 14721, ki opisuje model odprtega arhivskega informacijskega sistema (OAIS), in je splošno uveljavljena strokovna podlaga v razvilih arhivskih okoljih. V današnjih razmerah se kaže med največjimi potrebami, ki so pred ožjo arhivsko stroko, oblikovanje jasnejših kriterijev za vrednotenje posameznih podatkov, ki bodo povezani med seboj oblikovali jasno mformacijo, namenjeno ohranitvi za prihodnje rodove. V sodelovanju z informatiko pa bo morala slovenska arhivistika oblikovati postopek za prevzemanje arhivskega gradiva v arhive. Pri tem ji je lahko kažipot model OAIS. Da bi lahko uspešno odgovorili na te izzive, pa je potrebno zagotoviti več pozornosti izobraževanju strokovnih delavcev, opraviti vsaj osnovno analizo že opravljenih prevzemov elektronskega arhivskega gradiva m še intenzivneje spoznavati razmere pri ustvarjalcih. To je mogoče prepoznavati kot dejavno uresničevanje načela proakuvnosti. Njegova rezultata pa naj bosta ustrezno dokumentiranje poslovnih procesov ustvarjalcev in »spreminjanje« podatkov v informacije. S tem bodo zagotovljeni kvalitetnejša priprava gradiva za izročanje v pristojne arhive in zmanjšanje naporov pri izvedbi tako za ustvarjalce kot arhive. Viri in literatura Reference Model for an Open Archival Information System (OAIS). CCSDS 650.0-B-l, Blue Book. Washington, DC: CCSDS Secretariat, 2002. (http:// public.ccsds.org/publications/archive/ôSOxObl.pd f, 23. 10. 2009). ISO 14721:2003 (http://www.iso. org/iso/catalogue_detail.htm?csnumber=;24683 23. 10. 2009). Duranti, Luciana (ur,); Preston, Randy (ur.): International Research on Permanent Authentic Records in Electronic Systems (InterPARES) 2: Experiential, Interactive and Dynamic Records. [InterPARES 2 Project Book]. Padova: Associa^ione Nazionalc Archivi-stica Ttaliana, 2008. Projekt ERA. Spletna stan projekta http:// www.arcliives.gov/era, 23. 10. 2009. Actes de la Ve conférence du DLM-Forum : La gestion de l'information et des archives électroniques en Europe : réalisations et nouvelles directions = Vth DLM-Forum Conference : Information and Electronic Records Management in Europe: ARI Ii VI 32 (2oi i'J), it. 2 Iz prakse za prakso ja'/.c Skofljancc: Prevzem ¡n uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom O AIS, str. 223—232 Achievements and new Directions. Volume 1, 2. Toulouse : Direction des Archives de Prance, 2009. (http://www.archivesdefrance.culture.gouv.fr/gcrc r/publications/actes/, 23. 10. 2009). Volume 1 Chabin, Marie-Anne: Rôle et applicabilité des normes. Str. 43-51. Nenonen, Markku: Archives and the architecture of information society. Str. 136—144. Dalsten Sorensen, Jan: Revising the Standards for Digital Transfers. Str. 118-123. Bailaux, Bart: Preservation planning: Why & how to implement? A case study from the Nationaal Archief of the Netherlands. Str. 194—195. Fabre, Charlotte; I>edoux, Thomas; : Archiver et diffuser l'information au sein du système SPAR de pérennisation de l'information Numérique. Str. 196-202. Gautier-Des vaux, Elisabeth; Mignot, Gaelle: La plate-forme d'archivage électronique du Département des Yvclincs : des enjeux stratégiques aux choix techniques. Str. 203-212. Volume 2 Harmsen, Henk: Data seal of approval — assessment and review of die quality of operations for research data Repositories. Str. 17—22. Hollman, Michael: Creating an Intermediate Archive for Se mi-Active Electronic Records — Concepts and Challenges. Str. 54—60. Boudrez, Filip: Building a digital repository: a practical implementation. Str. 76-83. Palonen, Osmo: Digital preservation policies created by the ATON project. Str. 144-150. Gragez, Carole; Vasseur, Edouard: Comment transformer un archiviste en spécialiste de l'archivage électronique. Str. 180. Konrath, Berthold: Digital long-term preservation based on Public-Pnvate Partnership (PPP). http://www.dhnfomm.typepad.com/Prague_Prese ntations/Presentation%20DLM-Meeting%20 Prague%20-%20Speaker%20Berthold%20Kon rath. pdf, 23, 10, 2009). A as, Kuldar; Ruusalepp, Raivo: Methodological Issues of Developing an Architecture for a Digital Archive System. (http://dlmforum.typepad.com/Raivo_ Kuldar_prcsentation_260407.pdf, 23. 10. 2009). Moufflet, Jean-François: Chapter Zero : French Fxperiance. (lutp://www.dlmforum, typcpad.com/Prague_Pres entations/Chapter0_jfrnoufûetpdf, 23. 10. 2009). Todd, Malcolm: File formats for digital preservation : criteria <& thinking. (http://www.dlmforum.typepad. com/Prague_Presentations/Malcolm% 20Presentation.pdf, 23. 10. 2009). Szatucsek, Zoltân: The Electronic Archive project in Hungary, (http://www.dimforum. typepad. o m/Prague „Presentations / DLM_Prague_Sz a tu c s e k_ slideshow.pdf, 23. 10. 2009). Ramalho, José Carlos: RODA: digital preservation for the portugucsc public administration. (http://dlmforum.typepad.com/DLM2007-RODA.pdf, 23. 10. 2009). ASCII. http://sl.wikipcdta.org/wiki/ASCII, 23. 10. 2009. PREMIS. http://www.loc.gov/standards/ premis/ 22. okt. 2009, METS, http://www.loc.gov/standards/mets/ 22. okt. 2009. Zusammenfassung AUFNAHME UND BENUTZUNG VON ARCHIVGUT IN ELEKTRONISCHER FORM NACH OAIS-STANDARD Für Archivgut in elektronischer Form gelten dieselben Grundprinzipien der Archivistik, daher unterscheiden sich die Verfahren und die Behandlung dieser Archivgutfonn nicht viel von jener auf Papier oder Filmstreifen. Ein wichtiger Unterschied besteht aber in der betonten Notwendigkeit einer proaktiven Tätigkeit, die die Erfüllung der Hauptaufgabe des öffentlichen Archivdienstes allein effektiv garantiert, d. h. die Erhaltung des Archivguts und dessen Zuganglichkeit für die interessierte Öffentlichkeit. Das Reference Model for an Open Archival Information System (OA1S), das unter Mitwirkung von WeltraumagenUiren und verwandten Institutionen aus der ganzen Welt vom Consultative Committee for Space Data Systems (CCSDS) entwickelt wurde, behandelt den Lebenszyklus des Archivguts in elektronischer Form von der Vorbereitung zur Aufnahme ins Archiv bis zu dessen Benutzung im Archiv. Dabei ist die Aufmerksamkeit sowohl auf die Erhaltung der Authentizität des Archivguts als auf dessen Zuganglichkeit gerichtet. Das OAIS kennt drei logische Formen von Einheiten, in denen die Informationen (Archivgut) vereinigt werden: Submission Information Package (SIP), Archival Information Package (AIP) und Dis-seminauon Information Package (DIP), die den drei Phasen im Lebenszyklus des Archivguts im Archiv entsprechen: Ingest, Preservation und Archival Storage and Access. 232 ___Iz prakse za prakso_ARHIVI 32 (2009), št. 2 Jože ŠkoSjancc Prevzem m uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom O A IS, str, 223-232 Der leitende Grundsatz der Autoren des OAIS war es, ein Model zur Strukturierung eines Archivs (Organisation, Beschäftigte, Systeme) zu schaffen, das die Verantwortung für die Erhaltung der Informationen bzw. des Archivguts und die Sicherung dessen Zugänghchkeit für die interessierte Öffentlichkeit übernimmt. Deshalb ist auch die Feststellung der Erfordernisse und der Ansprüche der interessierten Öffentlichkeit in allen Phasen der Behandlung von Archivgut nach dem OAIS — Aufnahme, Verwahrung und Zugänghchkeit — vorhanden Bei der Präsentation des OAIS-Modells wurde dessen Verwendung in vergleichbaren Ländern (Portugal und Dänemark) erläutert und versucht, einige mit der Implementierung des OAIS-Modells im slowenischen öffentlichen Archivdienst zusammenhangende Fragen zu beantworten. Arhivi 32 (2009) Si- 2, str 233-235 Iz prakse za prakso 233 Miti ali problemi dolgoročne digitalne hrambe? UVOD Hramba gradiva v digitalni obliki je tema, ki jo v praksi vedno pogosteje omenjamo. Največ govorimo o zajemu - digitalizaciji in hrambi tako zajetega gradiva. A veliki pok šele prihaja, saj vedno več sodobnega gradiva nastaja v elektronski obliki in bo prej ali slej začelo množično trkati na vrata naših arhivov. Organizacijske in tehnične priprave že tečejo, v prispevku pa poglejmo nekaj vprašanj, ki se ob tem porajajo. Ali gre za resne probleme ali zgolj pretiran strah? Tehnologija ni dorasla zahtevani c-hrambc Sodobni elektronski sistemi, ki omogočajo nastajanje gradiva, so narejeni na osnovi najrazličnejših tehnologij, ki omogočajo izvajanje transakcij ter povezljivost sistemov. Ker bomo arhivirane podatke le še »brali«, za to ne bomo potrebovali vse zapletenosti tistih sistemov, v katerih so nastali. Velik poudarek bo namenjen skrbi za varnost in nespremenljivost podatkov. V velikih centrih lahko dosežemo potrebne ravni varnosti, da tudi dobro izurjen »zlikovec« težko naredi škodo. Za morebitno katastrofo pa v nasprotju s hrambo originalnega gradiva v papirni obliki s pridom izkoriščamo možnost za hkratna hrambo rezervnih kopij na rezervnih lokacijah. Z rcplikacijo tako strojne opreme kot podatkov znatno zmanjšamo verjetnost izgube gradiva (beri podatkov) in tako npr. ne okvara nosilca podatkov ne požar na kaki lokaciji s stališča hranjenih podatkov ne bosta povzročila škode. Se največjo nevarnost predstavlja človeški faktor: nevestno ali nekompetentno osebje, pomanjkanje pravil ah površno upoštevanje pravil. Zato potrebujemo stabilno in popolnoma obvlado-vano produkcijsko okolje. Vse poskusne dejavnosti ah celo improvizacije dovolimo le v testnih okoljih, ki so namenjena tudi za validacijo novih postopkov in šolanje osebja. Podatek ali informacija: ali ne hranimo megle? Informacijski sistemi hranijo m obdelujejo podatke. Razumevanje teh podatkov nas pripelje do informacij. Gole številke so podatki, a postanejo informacije, če vemo na primer, da gre za meritve temperature vsak dan ob 12:00. Pojasnila o podatkih hranimo v meta podatkih. Ker hranimo podatke, pričakujemo, da je shranjena informacija enaka originalni. Zato na primer ni potrebno hraniti originalnega CD-j a ah DVD-ja, saj tudi tak nosilec samo vsebuje vsebino, ki |e bila nanj prepisana z drugega medija. Končni uporabnik mora imeti na voljo vpogled v vsebino podatkov (v informacije) v razumi j i« obliki, enako kot bi dobil v roke popisan list papirja. Postopek hranjenja zato obsega tudi natančno opredelitev načina uporabe gradiva. Za ilustracijo naj bo najpreprostejši primer: v zvezi s številnimi datotekami v formatu PDF/A vemo, da bo njihova vsebina dostopna ob pomoči katerega od programov za prikaz vsebine PDF/A. Kopije, kopije ... Katera je prava? Na to vprašanje smo že odgovorili. Izkazalo se je, da so vse kopije v sistemu e-hrambe enakovredne, če le zagotovimo, da so enake. To pomeni, da je za vse potrebna enaka raven zaščite. Kljub temu si lahko pomagamo z »nadstandardno« zaščito za primer osrednjega trezorja s podatki, delovni podatki za pnpravo oglednih kopij pa so v nekoliko dostopnejšemu sistemu. Ob najmanjšem dvomu o avtentičnosti podatkov lahko podatke ponovno prepišemo iz trezorja. Uporabnik moramo omogočiti »uporabo« hranjenega gradiva. Če mu ga posredujemo kot izpis na papirju ali datoteko, moramo poskrbeti za primerno opremljenost ali tehnično zaščito. Torej overitev ali elektronski podjiis. Drugi dokumenti, ki krožijo po svetu, so nekontrolirane verzije in nikoli ne veš, ali ni že kaj spremenjeno. Papir je lažje hraniti Dolgoletna hramba na papirju je pripomogla k izkušnjam in dobremu poznavanju problematike. Rešiti pa moramo problem zaradi povečevanja količine sodobnega gradiva. Težko ocenimo, ah je v primerjavi z redkimi pisanji v preteklosti v vseh primerih takšna tudi njegova vrednost, a kar je namenjeno digitalno hrambi, bomo pač hraniti. V veliki količini hranjenega gradiva se bo uporabnik naj- 234_Iz prakse za prakso_ARHIVI 32(2009), št. 2 Boris Domajnko: Miti ali problemi dolgoročne digitalne hrambe.', str. 233—235 bolje znašel s sodobnimi sredstvi, ki niti bodo omogočala iskanje ter obdelavo (da ne rečemo kar procesiranje) vsebin. Če papir ohranimo samo kot »rezervno kopijo za vsak primer« za morebitne katastrofe, se moramo vprašati, ali je prav papir najboljša oblika. Zanimiva alternativa je laserski zapis digitalne vsebine na mikrofilm, a v tem primeru potrebujemo računalnik, da pridemo do vsebine. Če bi se uresničil najbolj čm scenarij, lahko zanamcem pustimo samo mikrofilm in optične čitalce, ki ne potrebujejo elektrike. A ta tema (vključno s skrivnostnimi bunkerji v gorah) ni namen tega prispevka. Prehitre odločitve danes se nam bodo maščevale Z drugimi besedami, kar se bomo odločili zdaj, bomo zapečatili za naprej. In ker se vse spreminja, od verzij windows do pisarniških orodij, ta hip ni dobro hiteti ... A žal nas prav zato priganja čas. Kar se nam danes zdi domače, bo čez nekaj let eksotičen format. Sodobno hitenje k napredku, težnja po uporabi najnovejših tehnologij ali sodelovanje v »najnovejših« projektih zagotavljajo, da sprememb nikoli ne bo konec, pa naj pridejo po diktatu multinacionalk ali demokratičnih odprto kodnih združenj. To pa prinaša tveganje, da obstoječi formati v določenem trenutku ne bodo več ustrezni. Zato se že vnaprej pnpravimo, da bodo spreminjanja formatov v nedoločenih Časovnih intervalih potrebna vedno, ko bo tehnologija naredila preskok in bo lažje podpirala zase sodobne formate. Mogoče se motimo, a tu gre za preprost odziv na realno tveganje, kot ga zaznavamo zdaj. Arhivisti smo zgodovinarji, kaj nam je tega treba? Osnovna naloga arhivista se s sodobnimi oblikami gradiva ne spremeni. Delo še vedno zahteva tudi pomoč ustvarjalcem, odbiranje, popisovanje ipd. Res pa je, da »otip« (ogled) vsebine datoteke ne da enakega zadovoljstva kot pregledovanje starih arhivskih dokumentov. A s profesionalnim pristopom danes bomo omogočili, da bodo trenutno običajne vsebine ohranjene, da bodo lahko postale jutrišnja dragocenost. Potrebno je dodamo izobraževanje tako kot dandanes v vseh poklicih že zaradi interdisciplinarnega sodelovanja s strokovnjaki z drugih področij, ki nikakor niso le računalništvo in informatika. Večini od teh bodo prav arhivisti najbolje razložili, da zagotavljanje dolgoročne hrambe le ni nebodigatreba. Dobro, a čemu to pretiravanje z notranjimi pravili? Velika količina digitalnih podatkov predstavlja tveganje, da zaradi okvare ah pa kar z nepremišljenim preprostim ukazom računalniku nastane velikanska škoda. Ah pa, da drobna sprememba na enem od dokumentov nikoli ne bo razkrinkana. Tudi zaklenjen trezor ne pomaga, če iz njega Štrli kup žic ... Kakorkoli že iščemo rešitve, bližnjic tu ni, razen kadar določeno gradivo razglasimo za malo pomembno ter zanemarimo verjetnost manipulacije. A to je daleč od zagotavljanja pravne varnosti. Sodobne tehnologije zaradi množične (robo-tizirane) izdelave omogočajo nekoč neslutene možnosti, vendar s tem nikakor ne nadomeščajo ustrezne organiziranosti poslovanja. Tega seveda ne moremo poenotiti, a prav v raznolikosti se skrivajo pasti in zato potrebujemo vsaj nekaj nadzora nad posameznimi rešitvami. Na prvo mesto lahko postavimo državno upravo — večina v njej pričakuje, »da bo že nekdo poskrbel za to«, A to smo mi. Nas arhiv se bo spremenil v vzdrževalca starih aplikacij Prevzem digitalnega gradiva od ustvarjalcev je neredko povezan Z njihovo željo, da bi arhiv prevzel »vse«, torej tudi star program ter povrhu še obveznost, da bo zagotavljal določeno storitev ustvarjalca v identični obliki. Če bi šlo le za en program, bi se Še pogovarjali. Natančen razmislek pokaže, da se v tem grmu skriva velik zajec - vsaka neuniverzalna rešitev (npr. prevzem v nestandardni obliki) zahteva veliko človeških virov in časa. Zato zagovarjamo špartanski pristop, pa čeprav bo dostop do podatkov nekoliko nerodnejsi, kot je v originalni obliki danes. A vsaj bo. PDF/ A je rešitev vseh problemov Format PDF/A omogoča hrambo vsebine dokumentov, pri tem pa je poudarek na prikazu vsebine, V tem se razlikuje od preostalih formatov, ki večinoma vzdržujejo notran|i zapis vsebine, prikaz pa je rezultat obdelave modula za prikaz na ekranu ali modula za tiskanje. Pri tako hranjenem dokumentu bomo torej imeli zagotovljen enak prikaz v najrazličnejših okoljih. Ob množici najrazličnejših formatov in verzij je to dobra novica. A žal posamezni izdelki sodobnih orodij hranijo več informacij, kot je vidno na posameznem izpisu. Uporabnik v prihodnosti bi torej moral podatke prenesti v svoj sistem in jih tam obdelovan naprej. ARHIVI 32 (200')), št, 2 Iz prakse za prakso Horis Domajnko; Miu ali problemi dolgoročne digitalne hrambe?, str 211-23S 235 Čc pa to omogoča že sedanji format, bi lahko uporabniku prihranili neka; dela. Zato pričakujemo, da sc bodo počasi uveljavili tudi »pisarniški« formati, s tem pa bo omogočeno ohranjanje sodobnih vsebin, kadar bo to potrebno. ZAKLJUČEK V prispevku smo opisali nekaj žgočih dolgoročne hrambe v digitalni obliki. Ne gre za alternativo hrambi na papirju, saj govorimo le o gradi™, ki ga moramo hraniti v digitalni obliki. Re- šitve so možne, pri tem pa se večina problemov ne skriva v tehnologiji, saj ta že dosega potrebno raven zrelosti in dostopnosti. Zaradi miselnega preskoka in odpiranja popolnoma novih vprašanj bo potrebnega kar nekaj časa ne le za iskanje vseh odgovorov, temveč tudi vseh vprašanj. Do boljšega razumevanja problematike nas bosta privedli stalno izobraževanje ter konkretno delo na tem področju, ki vključuje tudi spremljanje dogajanj v primerljivih institucijah v svetu in novih standardov. Boris Domajnko 236 Iz prakse za prakso ARHIVI 32 (2009), ši. 2 24. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Dolenjske Toplice, 14. do 16. oktober2009 Arhivi 32 (2009) si. 2, str. 237-247 Iz prakse za prakso 237 Novosti o delu skupine EAG v Bruslju Evropska arhivska skupina EAG (European Archives Group) je letos dopolnila tri leta svojega dela. Prvi sklop skupnih tematik in petih delovnih skupin prinaša prve rezultate, Številni projekti pa še potekajo; obenem pa so se oblikovala nova področja skupnega dela in bodočih izzivov; formalno jih je potrdilo Poročilo o napredku na področju arhivov za Svet F.U,! ki so ga ministri za kulturo sprejeli 20. 11. 2008 med francoskim predsedovanjem EU, Zadnji, 6. sestanek EAG v Bruslju, 31. 1. 2009 je podal pregled dosedanjih projektov in vsebinsko odprl začetek novih tem in delovnih skupin. Sestanek je vodd g. Peter Handley (vodja enote SG-B1, Administrative Modernization, v di-rektoratu B; Generalnega sekretariata Evropske komisije) v sodelovanju z dr. Vacslavom Babičko (direktorjem Arhivske direkcije Češke), tj. predstavnikom Češke republike kot predsedujoče članice EU. Na tem sestanku se je prvič, odkar deluje EAG (tj. 26. 4. 2006), že v uvodu pojavilo vprašanje o prevajanju sestanka v jezike EU. Namreč dosedanja praksa je zagotavljala prevode v tri jezike (angleškega, francoskega, nemškega), tokrat pa je španska delegacija (ki vodi zelo pomemben projekt APEnet) zahtevala prevode za španski jezik (temu se je pridružila še zahteva italijanske delegacije). Kratka razprava med članicami EU je pokazala, da se večina strinja z obstoječim režimom prevodov, predvsem zaradi preprostega komuniciranja. Povratna informacija Evropske komisije na izpostavljeni problem pa je izražala objektivno možnost — zgolj ohranitev obstoječega prevajalskega režima ali izvedbe sestanka brez prevodov z uporabo dveh delovnih jezikov EU, angleškega in francoskega — za zagotovitev večjega števila prevodov pa tudi ni finančnih zmožnosti. Ob strinjanju večine z ohranitvijo obstoječega je španski predslavmk zapustil zasedanje skupine, v skladu z navodili španske vlade. Po sprejetju poročila prejšnjega sestanka z dne 6. 6. 2008 (slovensko predsedovanje EU2) je bila dana krajša informacija o dogodkih v obdobju fran- Progress Report to the Council, on the implementation of council recommendation 2005/83 5/ec of 14 november 2005 on priority actions to increase cooperation in the ficld of archives in Europe, }com(2008) 500 PINAL}, 20. 11- 2008 Sesianek je skujiaj s Petrom Hadlcjem vodil dr Matevž Košir; več o tem v članku Arhivi in slovensko predsedovanje ELI. v: Arhivi31 (2008). št. 2, str. 377-382. coskega predsedovanja — v tem obdobju sestanka EAG izjemoma ter skladno z dogovorom ni bilo. V tem času pa so se zaključila prizadevanja za dokončno in formalno sprejetje Poročila o napredku na področju arhivov za Svet EU. Poročilo so jeseni 2008 večkrat obravnavah v evropskem Odboru za kulturo (CACp ter ga nazadnje sprejeli ministn za kulturo na zasedanju Sveta EU dne 20. 11. 2008. V zvezi s tem je bila pripravljena tudi izjava za javnost. Dokument Sporočilo Evropske komisije Svetu v zvezi s Poročilom o napredku pa je tudi že preveden v vse uradne jezike EU.1' Napredek dosedanjih petih prioritetnih delovnih skupin Angelika Menne-IIaritz (Nemčija) je predstavila delo skupine za reševanje in zaščito pred nesrečami; sestanek je imela 11. in 12. novembra 2008 v Pragi. Obstaja predlog za oblikovanje skupne spletne strani, za objavo publikacij in drugih gradiv o analizi tveganj, poleg tega bodo na spletu tudi povezave z drugimi spletnimi stranmi; trenutno pa še ni končnega poimenovanja načrtovane spletne strani (obstajata pa dva predloga, EUDAN.eu ter EURA-NE'l). Delovna skupina načrtuje izobraževalne tečaje za izboljšavo preventivnih znanj in praks, izmenjavo dobrih praks ter ustanovitev in sestavo mednarodnega teama za reševanje (pomoč prek meja). Prva oblika tovrstnega usposabljanja bo v Kato-vicah (Poljska) v letu 2010, trenutno pa poskušajo zagotoviti finance za ta namen, pripravljajo predmetnik usposabljanja, iščejo ustrezne predavatelje, pripravljena bo spletna stran za usposabljanje (ki se lahko pozneje razširi tudi na druge jezike). Nameravajo pripraviti tudi terminološki slovarček za področje zaščite pred nesrečami in reševanje. Pričakujejo, da bodo v februarju 2009 pripravili prvi vodnik za te namene v angleščini, septembra 2009 pa naj bi bilo prvo srečanje predavateljev za ta tečaj. Sledilo je povabilo drugim državam za vključitev v to mrežo, trenutna delovna skupina bo pripravila pilotni projekt (razvit v Nemčiji za tri sodelujoče države), po- 1 ii arhivsko področje zastopajo predstavniki Ministrstva za kulturo RS (tako kot tudi vsa področja kulture in avdiovizualnih zadev) V slovenščini na voljo na spletni strani Arhiva RS: http;// www.arhhr.gov.si/ (rubnka Zakonodaja). 238_Iz prakse za prakso_ARHIVI 32 (2009), št, 2 Natalija Glažar: Novosti o delu skupine liAG v Bruslju, str. 237-247 tcin pa bodo k vključitvi povabljene tudi druge članice. Z Mednarodnim odborom Modri ščit (ICBS) še niso navezali stika za sodelovanje, je pa I CBS seznanjen s pripravami delovne skupine. Toivo Julten (Estonija), predsedujoči DLM Forumu je predstavil »Evropsko interdisciplinarno sodelovanje na področju elektronskih dokumentov in arhivov; DLM Forum in MoReq2«, DLM Forum združuje 22 nacionalnih arhivov in 37 drugih članov iz akademskih, vladnih in svetovalnih področij ter področij IT. Izvršni odbor ima zdaj šest članov iz držav EU (Estonija, Slovenija, Španija, Finska, Francija, Nemčija, Velika Britanija).5 V letu 2008 se je sestal štirikrat. Dejavnosti tega obdobja so bile namenjene specifikaciji MoReq2, njegovemu testnemu režimu ter upravljanju specifikacije, pa tudi popravi na konferenco DLM Foruma v Toulousu (ki je bila 10.-12. decembra 2008). V decembru 2008 je bil ustanovljen Pododbor za upravljanje specifikacije MoReq2 (MoReq Governance Board — MGB). Zaradi njegove tehnične narave ga sestavljajo zelo visoko usposobljeni strokovnjaki. Delovanje tega pododbora zajema šest področij za MoReq2: zaščita 'blagovne znamke' oz. uporabe imena MoReq2, informiranje in usposabljanje, vzdrževanje in inovacije, testiranje in certificiranje, prevodi in poglavje »0«. Testiranje skladnosti programske opreme z zahtevami te specifikacije poteka v Nemčiji (podjetje IMBUS, preostale organizacije za testiranje pa naj bi bile določene po koncu pilotnega testiranja). Med članicami DLM Foruma so izvedli anketo o njihovem zanimanju. Rezultati so pokazah najvišji odstotek odgovorov za dolgotrajno hrambo ter prevzem digitalnih vsebin v arhiv. Med Češkim predsedovanjem EU je bilo 21. in 22. apnla 2009 srečanje DLM Foruma v Pragi. O tem je na voljo več informacij na njihovi spletni strani. V razpravi se je odprlo predvsem vprašanje večje prepoznavnosti specifikacije MoReq2 med strokovnjaki IT ter povezljivosti tega standarda z drugimi (npr. OAIS), m sicer predvsem zaradi upravljanja podatkov — trenutno je to mednarodno zelo aktualno. Poleg tega je bilo poudarjeno, da sta ravno testiranje in certificiranje poglavitni za ko-mercializacijo specifikacije MoReq2, tega pa se tudi DLM Forum zaveda v polni meri. Glede konkurenčnosti in povezljivosti obstoječih standardov je bilo poudarjeno, da je standard OAIS usmerjen večinoma v arhiviranje, MoRcq2 pa sc ukvarja s procesi upravljanja dokumentov — naloga DLM Fo ruma pa bi bila vzpostaviti most med njima. Poleg Sprejeto je bilo dopolnilo statuta DLM Fonima, ki omogoča razširitev članov izvršnega odbora s 7 na 9. tega je tu še tretji standard MAS-a za področje funkcij6 — zato so pri DLM Forumu mnenja, da bi lahko kombinacija treh standardov pripeljala do zadovoljivih tehničnih rešitev za upravljanje dokumentarnega in arhivskega gradiva. Razprava o vzporednih standardih je bila tudi na konferenci DLM Foruma v Toulousu; zbornik referatov pa je na voljo na spletni straneh DLM Foruma in Direkcije francoskih arhivov.7 Izdaja druge verzije specifikacije MoReq2, ki jo je i%dal Urad publikacije Evropskih skupnosti ob koncu kta 2008, specifikacijo pa je Evropsko Komisijo ter v sode lovanju ^ DLM Forumom pripravilo britansko podjetje »Seno Consulting«", ob finančni podpori Programa IDslBC. Besedilo specifikacije je dostopno tudi na spletu: http:/ / www. dlmfo rum. eu/. Delo tretje delovne skupine je predstavila Christine Martinez (Francija), nanašajoč se na projekt EURONOMOS (podatkovna zbirka arhivskih zakonodaj v Evropi). Opisala je pripravo prototipa 6 Tu je mišljen ICA standard ISA I' - International Standard For Activities/Functions of Corporate bodies (littp;// ww. ica.org/) ' http //dimforum,typcpad.com/ http://www archivesdefrance. 4-calturc.gouv.fr/gerer/publications/ actes/ MoReq2~ ^M ooo 5 "- MM MODEL REQUIREMENTS FOR THE , f: MANAGEMENT A OF ELECTRONIC RECORDS gl UPDATE AMD EJCTEN 5SQM. 2DQ9 fS MoReq2 SPECIFICATION ■V V' ¡¡gggjCg EUROPEAN COMMISSION Thrt witlmliiintel bill prjpjr«d lor t>lt iuFt|W4ft C»nt.ni\t-c»i b/ St rra Con iiritriq wth funding ARHIVI 32 (2009), ši. 2 1z prakse za prakso Natalija Glažar: Novosti o delu skupine EAG v Bruslju, str, 237-247 239 podatkovne baze; zanjo je bila podpisana pogodba s francoskim podjetjem AS1RUS. Biio je tudi neka) težav in zamud. Končno pa je bila oblikovana spletna stran (s podatkovno zbirko),H v katero države članice neposredno in samostojno (prek vstopne kode) vnašajo podatke o arhivski in drugi spremljajoči zakonodaji. Zadnja verzija prototipa podatkovne zbirke je bila predstavljena na sestanku EBNE v Parizu, 18.-19. novembra 2008. V Parizu so (4. 6. 2008) organizirali tudi prve tečaje usposabljanja za predstavnike nacionalnih arhivov iz držav članic EU za uporabo in vnos podatkov v podatkovno zbirko.Začeli so z vnosom nekaj osnovnih podatkov, do danes pa je glavnino svojih podatkov objavilo že 16 držav članic EU,lfl predviden pa je tudi vnos podatkov za druge evropske države. Gospa Martinez je poudarila, da bo za projekt potrebnega še veliko dela, treba bo organizirati tečaje usposabljanja, zato je zaželeno, da Članice predlagajo lokacije, kjer bi lahko usposabljali udeležence več držav določenega geografskega dela Evrope. O finančni plati projekta je bilo pojasnjeno, da je sofinanciranje EU (program IDAEQ namenjeno zgolj izdelavi prototipa, ne pa tudi partnerjem in sodelujočim državam v delovni skupini (tu sodeluje tudi Slovenija). Evropska komisija je izvedla javni razpis za izbiro izvajalca in mu je za izvedeno delo neposredno zagotovila plačilo (nobene finančne pomoči za ta projekt nista prejeli Direkcija francoskih arhivov in EURBICA - pobudnica projekta). Zdaj tudi ni možnosti za sofinanciranje prevodov zakonodajnih besedil (v angleščino ali francoščino), ki jih zagotavljajo same države članice, kolikor jih imajo na voljo. Gospa Martinez je povabila države članice EU, da se vključijo v projekt in zagotovijo vnos svojih podatkov, ker bo le tako zbirka postala operativna. Predstavitev naslednje delovne skupine projekta APEnet je izvedla Angelika Menne-Haritz, čeprav projekt vodi Španija, vendar zaradi prej navedenih razlogov njen predstavnik ni bil navzoč. Delovna skupina je imela v Bruslju sestanek dva dni pred sestankom EAG. Pogodba z Evropsko komisijo za projekt je bda podpisana 8. decembra 2008, uradni začetek projekta pa je bil 15. januarja 2009. To pomeni, da naj bi bili končni rezultati triletnega littp;/ / www.euronomos.org/ ' koordinatooca projekta /a Slovenijo jc mag. Natalija Glažar (Arhiv Republike Slovenije). franeija, Belgija, Grčija, Bolgarija, Španija. Švica, Nemčija, Estonija, Finska, Madžarska, Irska, Italija, Slovaška, Slove ni|a, Litvija tn Velika Britanija; ter zakonodaja Evropske Komisije, ki se nanaša na arhivsko gradivo Evropske Ko misije ter delovanje njene arhivske službe. projekta vidni do 15. januarja 2012. Pn projektu sodeluje v vlogi partneric 12 držav članic." Kot sestavni del projekta je bil načrtovan tudi pregled različnih profilov EAD,12 ker jc bilo ugotovljeno, da format Europeanc ne zadostuje za arhive. Tu gre predvsem za težave s stntkturo in prikazom te strukture. Namreč v Europcani ni na voljo hierarhičnega podatkovnega modela, zato je format strukturno zelo neustrezen. Arhivi so namreč veliko gradiva poslali Europcani, vendar so bile zaradi pomanjkanja nivojev v standardu Europeana Data Model težave z vstavljanjem v podatkovno zbirko. Za projekt APEnet je načrtovano, da bo prototip dokončan do maja 2009, do septembra pa naj bi razvili še druge možnosti; logični model je že razvit (Nemčija, ki bo pripravila tudi vmesno poročilo), eden od delovnih sklopov (WP — work package) pa naj bi bil posvečen vključitvi projekta APEnet v Europeano. Spletno stran na| bi razvili na Švedskem do 15. marca 2009 (je že na voljo: http: //www.apenct.eu/), priročnik pa naj bi pnpravili do 15. aprila. V 4. delovnem sklopu (WP 4) naj bi opravili analizo vsebine pod vodstvom Francije (do 15. septembra). Za skupine digitaliziranih objektov bodo uporabljali tudi pripomočke za uporabo. O poimenovanju arhivskega portala še tečejo razprave - obstajata pa dva predloga: «Evropski arhivi« ter »Arhivi v Evropi«. V prihodnjih osmih mesecih naj bi pričakovali rezultate šestih projektnih delovnih sklopov (\VPl-6). V razpravi so bile izražene različne misli o tem kaj bo projekt prispeval k arhivski skupnosti v Evropi. Tako je bilo opozorjeno, da bo mogoče dobiti pregled nad gradivom, ki je bilo odtujeno iz kake države in na tej osnovi postavili zahteve za vrnitev gradiva. UNESCO je že v letu 1996 p npr a vil pregled držav in njihovih zahtev za vrnitev arhivskega gradiva; Dejansko jc bilo tudi za Evropo tega veliko — zato bi podobni projekti lahko pomagali pri zasnovi zahtev (če bo tako gradivo vključeno v portal APEnet) — vendar pa je tovrstne probleme mogoče reševati le na diplomatski bilateralni ravni. Omenjeno je bilo tudi, da bi moral program eVsebineP/w oz. njegov naslednik to vključiti v svoje delo. Drugo vprašanje pa je zadevalo dolgoročno finančno vzdržljivost projekta Europeana. Namreč, v nekaterih članicah (Švedska) '' Partnerji v projektu APEnet Španija, Nemčija, Nizozemska, Franciji, Finska, Poljska, Grčija, Malta, Portugalska, I-aivija, Slovenija ter fundacija EDL (fundacija Europe-ane), h ttp: / / apener, eu / tnd -p h p'optio n=tom cf inte n t & v iew=article&id—70<emid=fi6 Na Nizozemskem poskušajo v nacionalnem arhivu upo- rahljati standard KAD za arhive na namene projekta. 240 Iz prakse za prakso Natalija Cilaiar: Novosti o delu skupine MAG v Bruslju, str. 217-247 ARHIVI 32 (201)0). št. 2 po navodilih ministrstva za kulturo zaračunavajo uporabo slikovnega gradiva, zato je prosta uporaba že politično vprašanje. S stram Evropske komisije smo izvedeli, da Europeana v glavnini deluje ob pomoči javnega financiranja, trenutno 80% zagotavlja Evropska skupnost, preostalo pa sodelujoče članice. V prihodnji fazi projekta se pričakuje struk-tunran finančni model, v Latere m bodo na osnovi dogovora določeni deleži Evropske komisije, držav članic ter drugi finančni viri. Bežno se je razprava dotaknila tudi prednostnih tematik, določenih za sprejetje zaleženega gradiva za Europeano, vendar se bo verjetno tudi to spremenilo, ker so države članice zagotovile tudi drugo gradivo. Nova prioritetna področja in delovne skupine Na osnovi Poročila o napredku na področju arhivov za Svet EU, ki so ga ministri za kulturo sprejeli 20. 11. 2008, so se arhivi v Evropi opredelili tudi za nove strokovne teme in izzive za sodelovanje v prihodnosti. Gre za pet novih prioritetnih področij, uvodne prispevke zanje pa so pripravile Švedska, Velika Britanija, Nizozemska ter Francija in Luxemburg. Temo »odnos med fizičnim in spletnim dostopom do arhivskega gradiva« je predstavil Tomas Lindman (direktor Švedskega nacionalnega arhiva). Povzel je posledice naraščajoče uporabe spletnega dostopa do arhivskega gradiva;13 to so: nujnost razviti nova znanja in storitve ter prerazporeditev virov ipd. V zvezi z razvojem e-uprav v članicah je opozoril, da je vidna težnja po opuščanju papirnega poslovanja — vendar so splošne ugotovitve, da bo potrebnih še veliko let, da bodo prevzemi gradiva v arhive izključno elektronski oz, z gradivom elektronskega nastanka. Na splošno so želje nove generacije, da bi bila ponudba arhivov večinoma dostopna v digitalni obliki — in težko jim je pojasniti, da je trenutno le 1—2% vsega hranjenega gradiva v arhivih dostopna v elektronski obliki in na spletu. Zato bodo projekti digitalizacije v arhivih potekali še nekaj desedetij, čeprav se bo večal dotok gradiva v arhive v elektronski obliki. Novi način uporabe (elektronsko in pretežno na spletu) bo imel posledice za razvoj čitalnic (npr. prostorsko skromnejše) ter morda tudi za način hrambe gradiva (skladišča na drugih lokacijah — ker bo omogočen digitalni dostop), pri tem bo morda tudi manj običajnega pritoževanja 13 Na Švedskem obišče osrednjo arhivsko spletno stran 10.000 ljudi vsak dan, v zadnjih petih letih je spletna uporaba narasla /.a 35—45%, uporaba v čitalnicah pa padla za 25%. KOMISIJA EVROPSK'K SKUPMOSH hrtwii, I 1 -'' ' i ' 'M Sfl>Kt>i H l> MIMCMJI htMih piMIh v ,,[-;r,H« j. j ..,, ...,. .H r '" 1 J u,nbrl '. >.,.- _ .. , ,f,r ft. pml™i|u i »"— ' I '■'«I" k, | pcdMdf Msfiiu ■ .'[.. L i» iiinhta, ¡STOTIMI UMI SL i SL Dokument Komisije Bvrospkib Skupnosti v slovenskem jesjku, i%dan I. 8. 2008, ki gajema Sporočilo komisije in povzetek Poročila o napredku na področju arhivov Svet EU. zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov (ter morebiti zmanjšanje števila osebja, stroškov, ipd.). Pri načrtovanju novih arhivskih stavb bomo verjetno morali upoštevati take razvojne trende. Z uporabo storitev on-line pa se pojavljajo tudi novi problemi, predvsem za uporabnike — pomanjkanje strokovne pomoči, ki je sicer vedno v arhivskih čitalnicah. Poznavanje konteksta nastanka in vsebine arhivskega gradiva je osnova za njegovo preučevanje (struktura uprave, funkcije, pravni sistem, ipd.); če posameznik sam nima teh znanj, nima nobene dodatne pomoči pri uporabi gradiva na spletu. Gospod Lmdman je predlagal nekaj možnih aktivnosti s tem v zvezi. Predvsem je podprl mednarodni projekt — skupni arhivski portal v Evropi (APEnet); predlagal je zbiranje metod in dobrih praks za promocijo kakovosti arhivske službe ter poudaril nujnost poglobljene analize dejanskega dogajanja v arhivih. Zatrdil je, da spletni dostop do arhivskega gradiva ni nadomestil uporabe v čitalnicah, vendar pa jo je nekoliko zmanjšal. Rezultat tega je, da morajo arhivi z enakim obsegom sredstev zagotavljati obe obliki dostopa. Poleg tega je potrebno uporabnike poučiti, da sta ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz prakse za prakso Natalija Glažar: Novosti o delu skupine HAC ! v Bruslju, str, 237-247 241 analogno in digitalno gradivo dejansko komplementarna. Končna ugotovitev pa je bila, da naraščajoča spletna uporaba sproža nove probleme rudi zato, ker je pravni kontekst v državah različen - to pa bo zahtevalo povečano mednarodno sodelovanje. V razpravi je bilo izrečenih nekaj misli o uporabnikih v čitalnicah; ti so ob pomoči spletnih informacij arhiva veliko bolje obveščeni, natančno vedo, kaj iščejo, na osnovi spletnih objav zahtevajo več gradiva za pregled in nidi zelo specifične dokumente (Velika Britanija, Nemčija). Zato bi bil lahko pedagoški izziv za uporabnike združiti uporabo v čitalnicah in spletni dostop za večjo učinkovitost. Sledil je predlog za oblikovanje delovne skupine, zanimanje za sodelovanje v njej pa so izrazile: Velika Bntanija, Nemčija, Slovaška, Danska, Belgija, Malta in Evropska Komisija. Tretje novo prednostno področje — »Digitalna hramba dokumentov: posledice za državno upravo in družbo ter sprenunjajoča se vloga arhivov« — je predstavila Yvonne Bos-Rops (Nizozemska). Opozorila je. da je na tem področju mnogo odprtih vprašanj in da se jih je mogoče lotiti na več načinov. V digitalni dobi bodo arhivi neizogibno morali na novo opredeliti svojo vlogo in položaj med ustvarjalci gradiva (vlado) ter uporabniki arhivskega gradiva. Razvoj v različnih državah članicah EU poteka v različnih smereh — to je odvisno od vpliva različnih arhivskih tradicij. V pisnem predlogu (material za sestanek) ga. Bos-Rops predlaga široko razpravo v skupini EAG, da bi opredelili veČ teoretičnih modelov, ki bi lahko pomagali nacionalnim arhivom pri določanju njihovega lastnega prihodnjega modela. Modeli naj bi vsebovali tudi analize posledic različnih izbranih možnosti. Predstavili pa bt tudi več elementov teh teoretičnih modelov (kot npr. vsesplošna odgovornost za digitalne arhive, odgovornost za omejitve uporabe digitalnega dokumentarnega gradiva, časovni razpon (doba) za prevzem gradiva v arhiv — ali vlade obvestijo državljane o prenosu v arhiv, valorizacija ter usoda digitalnih dokumentov za uničenje, stroškovni vidik — osrednji proračun za celotno e-upravo ali ločeni proračuni za digitalne arhive v nacionalnih arhivih, standardi - vloga nacionalnega arhiva v predpisovanju standardov, stmktura uporabe — centralizirana ali organizirana pri ustvarjalcih gradiva). V razpravi je bilo poudarjeno, da sta ključni vprašanji mesto in pristojnosti arhivskega organa znotraj upravne domene — zato je tudi bistven legalni okvir, v katerem deluje nacionalni arhiv. Za sodelovanje v delovni skupini so pokazale zanimanje: Danska, Nizozemska, Latvija in Poljska. Novi izziv za arhive v Evropi je tudi »oblikovanje evropske eksperte mreže«, ki je skupni predlog Francije in Luxemburga (ga. Christine Martinez, Francija in ga, Josée Kirps, Luxemburg). To bo zajelo oblikovanje registra, ki bt bil tako platforma za komuniciranje kot tudi orodje za pridobitev strokovne pomoči. Mreža naj bi pnpomogla k večji prepoznavnosti določenega strokovnega področja, ki se je razvilo pod okriljem skupine EAG. Korist bi lahko imeli tudi evropski in drugi nacionalni projekti, ki bi lahko črpali podatke iz te dodane vrednosti arhivskih strokovnjakov — le-ti bi lahko svetovali za različne tematike z Evropskim vplivom, ter na ta način predstavljali tudi svetovalno skupino za zakonodajo. Oblikovani register bi bil tem strokovnjakom kot skupna platforma za komuniciranje, delo in morda raziskovanje. Za uresničitev evropske ekspertne mreže so z operativnega stališča vidni naslednji cilji: a) zagotavljati arhivskim ustanovam in arhivskim strokovnjakom v Evropi podporo za izvajanje različnih projektov v okviru aktualnih prioritet ter hkrati pomoč in informacije za druga strokovna področja, določena v Poročilu o arhivih v razširjeni Evropski uniji, b) predlagan Evropski komisiji in drugim evropskim ustanovam ustanovitev »vivier d'experts« (za vzgojo in izobraževanje novih strokovnjakov), in sicer v okviru evropskih finančnih programov, ki so primerni za projekte arhivov. Vsak od ciljev pa potrebuje različne vrste partnerstev. Arhivske ustanove držav članic so vključene v projekte EU — tako bi lahko v funkciji različnih projektov vsaka članica zagotovila seznam strokovnjakov, ki zagotavljajo delovanje teh projektov v članici sami, pa tudi projektno sodelovanje med članicami. Za uvedbo »gojišča novih strokovnjakov« pa so pomembna tudi strokovna združenja. V Poročilu o arhivih v razširjeni Evropski uniji so le-ta poudarjena, opisana kot zelo raznolika v Evropi, vendar žal tudi manj aktivna v mednarodnem okviru. Prav tako bi bilo v tem kontekstu potrebno partnerstvo z Mednarodnim arhivskim svetom. Strokovnjake, vključene v mrežo, bi morala odobriti Evropska komisija. Zato bi bilo potrebno opredeliti njihov profil ter določen način selekcije — ob tem pa je še veliko nerešenih vprašanj, ki bi jih lahko preučila delovna podskupina EAG. Za sodelovanje pod vodstvom Francije so se odločili Luksemburg, Madžarska in Evropska komisija. Naloge te delovne skupine pa bi bile: določiti profil strokovnjakov, domene, ki bi jih raziskave pokrivale, način izbire m pogojev za sodelovanje v mreži (način nadzora nad registrom), način dostopa do mreže ter načina njene promocije. 242 Iz prakse za prakso Natalija Glažar: Novosti o delu skupine EAG v Bruslju, str. 237—247 ARI IIVI 32 (2009). št. 2 Naslednji novi predlog je načrtovanje centra odličnosti evropskih arhivistov. Ga. Christinc Martinez (Francija) je pojasnila, da pri tem ne gre toliko za oblikovanje centra, pač pa za razvoj mreže oz. sistema,14 v katerem bi mladi perspektivni strokovnjaki lahko razvili in raziskali svoj celotni potencial. Pri tem ne gre toliko za izboljšavo njihove strokovnosti, ampak z razpravami in razmisleki pomagati razviti strategije in politike za obvladovanje različnih situacij ter spretnosti pri reševanju problemov kot tudi sposobnosti za pogajanja na nacionalni in evropski ravni. Poudarek pa tli na stro-kovno-znanstvemh vsebinah, ampak gre bolj za strateške vsebine - predstavljene na seminarjih, ki jih vodijo mentorji in inštruktorji, ne pa predavatelji v fiksnih strukturah. Ta predlog je bil nedavno dodamo razvit, v razpravi pa je dobil precejšnjo podporo. Predstavljena pa je bila tudi informacija, da je bilo v letu 2008 v Bernu organizirano podobno srečanje mreže mladih arhivistov, shemo mentorstva pa so predebatirali arhivisti z izkušnjami, ki so tudi ponudili svoje izkušnje in nasvete. Tovrstne konference bi lahko potekale dva ali trikrat na leto, odprte razprave in izmenjave informacij pa bi širile perspektivo mladih arhivistov. Poleg Francije, ki bo vodila to delovno skupino, bodo sodelovale še Finska, Nizozemska in Bolgarija. Med cvropskniu projekti za celotno kulturno dediščino ima posebno mesto dolgoletni m vseevrop-ski projekt EUROPEANA.15 Predstavil ga je gospod Yvo Volman (predstavnik Evropske komisije). Prva javna predstavitev spletne strani je bila 20. novembra 2008. To pa je bil tudi prvi korak k verziji digitalne zbirke Europeana 1.0. Namen projekta je uvesti skupno večjezično vstopno točko do kulturnih vsebin Evrope. Cilj je do konca leta 2010 javno predstaviti popolno storitev. V okviru EU zakonodaje je bilo že avgusta 2008 sprejeto Sporočilo Evropske komisije, s katerim opiše nastanek Europe-ane, njene izzive in napredek ter pozove drŽave članice k tovrstnemu delovanju, 20. novembra 2008 so bili o Europcani sprejeti zaključki Sveta EU.16 Med partnerji, ki so objavljeni na uradni spletni strani, so med dnigimi navedene te arhivske organizacije: ICA/EURBICA, EBNA, Bundesarchiv, Nemčija, Deželni arhiv Baden-Wiirtenterg, nacionalni arhivi Finske, Švedske, Nizozemske, Malte, 14 Zato se bo verjetno poimenovanje teme in delovne sku- pine nekoliko spremenilo. http://www.europeana.eu/ ui http://dev.eutopeana.eu/ Council conclusions of 20 November 2008 on the lîuro-pean digital library European!, OJ C319 of 22.12.2008, p. 18. Commission Communication C0\f(2008)513 of 11 08.2008. Avstrijski državni arhiv, ACE-Association Cinémathèques Européennes, International Association of Sound and Audiovisual Archives, International Fédération of Televisión Arcliives, prav tako so partnerji skoraj vse nacionalnc knjižnice v EU ter pomembnejši muzeji v Evropi (kot npr, Rijksmuseurn, Amsterdam, The British Library London ter Louvre, Pariz. V novembni 2007 je bila za projekt ustanovljena posebna EDL fundacija (s sedežem na Nizozemskem, med člani odbora fundacije pa so med drugimi tudi ICA/ EURBICA, Bundesarchiv, Nemčija, ACE-Association Cinémathèques Européennes, International Association of Sound and Audiovisual Archives, International Fédération of Televisión Archives, International Council of Muséums Europe).17 Zdaj je v okviru projekta na spletu dostopnih okrog 2 milijona digitalnih objektov, vendar bi želeli to v prihodnjih letih razširiti na 10 milijonov objektov. Zato želijo zbrati čim več podatkovnih zbirk podobnih kot bo APF.net za evropske arhive.18 Pri podatkovni zbirki Europea ne imajo težave, ker je več povpraševanja po spletnem dostopu kot omogoča trenutna zmogljivost, vendar naj bi do konca leta 2009 imeli novo bolj zmogljivo tehnologijo. Sicer pa obstaja nesorazmerje med državami članicami glede prispevkov digitaliziranih objektov, dostopnih prek te skupne vstopne točke. Pro-ccntualno je Francija do sedaj prispevala največji delež gradiva. Na splošno pa je Europeana dobila zelo pozitivne ocene, vendar pa ni vse gradivo dostopno na enak način, ker so nekateri objekti za dostop plačljivi — celoten projekt pa je bil zasnovan tako, da bi bil dostop prost. Prizadevali naj bi si ne le za zbiranje novih digitalnih prispevkov, ampak tudi za večji obseg digitalizacije, za čim širši dostop, za podporo projektu z zakonodajo, hkrati pa bi morali javno gradivo obdržati v javni domeni (saj gre l udi za porabo javnih financ). V času francoskega predsedovanja so z sklepi Sveta EU in predstavitvijo Europeane vzpodbudili digitalizacijo in vlade držav članic so ta prizadevanja podprla. Gospod Volman je še dodal, da je na splošno prispevek arhivov k projektu trenutno še zelo skromen, čeprav imajo arhivi interes, da bi bili na prvi frontni črti tega projekta. Povedal je mdi, da je program eVsebineP/w končan, ter da bo nadaljnja finančna podpora po- 1' http://dev.europeana.eu/edlnet/edl_foundation/board. php Ptičakuje se vzpostavitev skupnega pórtala za filmsko gradivo European Film Gateway (http://www.eu topean filmgateway.eu/) kot tudi sodelovanje projekta Europeana Local, ki zajema lokalne knjižnice, muzeje in arhive (sodeluje tudi NU K) (hirp://www. euro pean alocal. eu/). ARHIVI 32 (2009), Št. 2 I z prakse za prakso Natalija (.ilažar: Novosti o delu skupine iiAG v Bruslju, str. 237-247 243 budi digitalnih knjižnic zagotovljena s programom »Competitiveness and Innovation Pragramme«. Za tem, ko je bil prototip podatkovne zbirke odprt za javnost in začel delo, pa se delo projekta sedaj nadaljuje 2 zagotavljanjem osnovnih pogojev za digitalizacijo, dostopnost na spletu tn digitalno hrambo. Problematika ponovne uporabe informacij javnega sektorja ter situacija arhivov Med bodočimi izzivi arhivov v Evropi je tudi problematika Evropske direkuve o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.19 Na zadnjem sestanku EAG jo je predstavil g, Yvo Volman (predstavnik Evropske komisije, Generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije). Osnovni koncept direktive je, da je informacija ustvarjena v javnem sektorju ključni vir in je vedno bolj dostopen v digitalni obliki. Direktiva, ki je bila sprejeta v letu 2003, je bila do leta 2008 izvedena v nacionalnih zakonodajah vseh državah članicah EU.Evropska komisija je odločila po treh letih pregledati učinek direktive. Komisija poskuša s podporo iniciative e-PSIplus spremljati napredek in širiti izkušnje dobrih praks v celotni skupnosti.21 Pregled izvedbe direktive v nacionalnih predpisih je Komisija začela ob koncu leta 2008, to pa je vključevalo tudi javno razpravo, izid pa je bil tudi nedavno objavljen. Prav tako je bilo že v maju 2009 objavljeno sporočilo Komisije o pregledu učinka direktive.22 Iniciativa e-PSIplus ocenjuje Veliko Britanijo kot vodilno pri izvajanju te direktive. Pri tem pa je ključen podatek, da je Urad za informacije javnega sektorja (Office for Public Sector Information) sestavni del Britanskega nacionalnega arhiva (TNA); poročilo tega urada ocenjuje stanje po treh letih ter primerjave z drugimi evropskimi državami.25 V pristopu so razli ke med Združenimi državami in Evropo, saj so ponekod tudi zgodovinske ovire za izkoriščanje informacij javnega sektorja. Osrednje vprašanje pa je, ali naj bodo informacije, ustvarjene v javnem sektorju, zastonj ah ne. Evropska komisija je sprejela odlo- " Direktiva 2003/98/¡iS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (Oj 1.345/90, 31,12.2003). "" V Sloveniji z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Ur I RS, št. 51/2006), prvič uveden v lem 2003. httpj//www.epsiplus.net/ 22 http;//www.epsiplus.net/newi/newt-highlights/ commission_publis I ies_co mmunicaoon Sporočilo Komisije je prevedeno tudi v slovenski jezik: http://www.epsiplus.net/media/files/com09_212_sl http://www.opsi.gov.uk/advice/psi-regulations/uk- rcport-reusc-psi-2008.pdf Čitev o ponovni uporabi informacij Komisije, kar gre prek minimalnih zahtev direktive, na osnovi katere so vse informacije na voljo zastonj oz. zgolj za minimalne stroške. Gospod Volman je povedal, da direktivo in njen učinek zdaj preučujejo zaradi morebitnih sprememb. Trenutno so kulturne, izobraževalne tn televizijske ustanove izvzete iz delokroga direktive, zato je eno osrednjih vprašanj, ah naj njen delokrog razširijo tudi na te sektorje. Zato je pozval arhive, da tudi sami preučijo svoje stališče glede tega vprašanja. S tem v zvezi je tudi g. George MacKcn-zie (Vel. Britanija, direktor Škotskega osrednjega arhiva) za zadnji sestanek EAG pnpravil krajše besedilo kot osnovo za nadaljnjo razpravo. Za ponovno uporabo informacij, hranjenih v arhivih, obstaja precejšen potencial, kar dokazujeta tudi projekta EUROPEANA in APEnet, vendar pa je precej arhivov, ki oklevajo pn omogočanju ponovne uporabe informacij, hranjenih v arhivih (predvsem je tu mišljena uporaba za komercialne namene). Obstajajo pa države, ki to že izvajajo, med njtmi je vodilna Vetika Britanija,24 na primer za genealoške raziskave, pri katerih internetne storitve ustvarijo precejšen dobiček — le-tega pa uporabijo za nadaljnjo digitalizacijo novih virov. Pri digitalizaciji se srečujemo z različnimi pristopi — en način je partnersko sodelovanje z zasebnim sektorjem (ki ima interes, predvsem za genealoške raziskave), pri čemer zasebniki zagotovijo neposreden spletni dostop do dokumentov; drug način pa je z javnimi sredstvi digitalizirati vsebine — z uporabo digitaliziranih vsebin pa je mogoče pridobiti tudi dodatna finančna sredstva. V tem pnmeru je mogoče pričakovati nasprotovanje razširitvi direktive, ker bi to arhive postavilo v neposredno konkurenco z zasebnimi pouudniki spletnih vsebin. V luči preučevanja direktive je zato potrebno pridobiti stališče EAG, prav tako pa tudi poskušati uporabljati modele (vzorce), v katerih je arhivske vsebine mogoče raziskati 111 uporabljati zelo široko, vključno z zasebnim sektorjem. Med drugim je pomembno tudi vprašanje, aLi lahko arhivi kaj storijo za uporabo manj popularnih zvrsti arhivskega gradiva, ki je zelo malo v uporabi in za katere bi bile investicije v digitalizacijo lahko neupravičene. Kljub pričakovanju, da bo večina arhivov entuzi-astično podprla ta predlog, pa se pri ponovni uporabi |avmli informacij v zasebnem sektorju odpirajo številna vprašanja, kot so definicije, pravice iz intelektualne lastnine ter ravnotežje med javnimi in zasebnimi storitvami. Predlog za dejavnost nove EAG delovne skupine zajema: a) razširiti poznava- -1' Prav tako to poznajo nekatere skandinavske države (Fin ska. Švedska). 244 Iz prakse za prakso Natalija Cilaiar: Novosti o delu skupine MAG v Bruslju, str. 217-247 ARHIVI 32 (201)0). št. 2 nje direktive in potenciala za ponovno uporabo bogate evropske dediščine, b) preučiti prednosti in slabosti razširitve delokroga direktive na arhive ter poskušati oblikovati enotno stališče arhivov EU, c) ocenili modele za uporabo vsebin arhivskega gradiva ter omogočiti čim širšo dostopnost gradiva evropskim državljanom in drugim, d) raziskati načine odpiranja man) znanega in popularnega gradiva, ki se hrani v arhivih. Poznavanje področja PSI (public sector information) je v kulturnih ustanovah po Evropi zelo različno. Podobno je v arhivih, vendar pa se obveščenost o tem zvišuje (posvetovanje EBNE v Parizu je tudi obravnavalo to tematiko). Prvi korak delovne skupine bo na osnovi vprašalnika pripraviti pregled stanja v nacionalnih arhivih, tj. določiti poznavanje direktive, ugotoviti, kakšni koraki so že bih izvedeni glede implementacije ponovne uporabe informacij javnega sektorja ter zbrati stališča nacionalnih arhivov glede potenciala za večjo uporabo hranjenih vsebin za namene tretje strani. Posvetovanje Komisije je pokazalo nasprotujoče si poglede na razširitev direktive in dejansko ni znano, ah bi tak korak pridobil dovolj podpore. Med koristimi tega se naštevajo večji poudarek uporabi bogastva hranjenih arhivov, dostop do novih virov financiranja ter potencial tretje strani, kj bi lahko raziskala arhivirane vsebine na nove in ino-vativne načine. Med slabostmi pa so omenjeni morebitna izguba lastnega prihodka obstoječih arhivskih storitev, prekomerna komercializacija novih storitev — to lahko vodi v izgubo javnega zaupanja ter izguba razumevanja konteksta arhivskega gradiva. Pri komercializaciji storitev pa se lahko zgodi še dodatno, da bo nepopularno, vendar zgodovinsko pomembno gradivo, še bolj prezrto (in neuporabljeno). Pn ocetji različnih arhivskih modelov v Evropi bi nedvomno lahko sklepali, da gre za različne pristope do vprašanja, kako narediti arhivske vsebine bolj široko dostopne — v prvem ključnem koraku delovne skupine bo potrebno zbrati te načine ter izmenjan informacije o tem. Sestanek EBNE v Parizu (18. - 19. november 2008) je tudi pokazal veliko zanimanje za to temo. Pomembno pa bo tudi sodelovanje z drugo delovno skupino za področje 'spletnega in čitakriškega dostopa'. V arhivski delovni skupini bodo poleg vodilne Velike Britanije, delovale tudi Finska, Francija, Belgija, Nemčija, Luxembourg in Švedska. Predstavnik Evropske komisije je v razpravi prosil predstavnike članic naj neformalno z dvigom rok prikažejo svoj interes podpiranja oz, nenaklonjenosti novemu predlogu razširitve direktive na arhive, vendar se večina članic (katerih predstavniki so bili prisotni) sploh ni želela opredeliti (11), predstavniki osmih članic so predlog podprli in dve sta bih proti. V nadaljnji razpravi glede odgovornosti za prevzem gradiva v arhiv je bila podana tudi informacija o praksi na Finskem — tam namreč upoštevajo priporočila OF.CD o dostopu do znanstvenoraziskovalnih podatkov, in sicer zato, ker arhivi sodijo v okvir delovanja ministrstva za znanost. Podoben pristop ima tudi NARA (v ZDA) glede uporabe raziskovalnih podatkov (ta tema je bila tudi sprejeta tudi v Priporočilu Sveta OECD, 2007)25 Gospod Mac Kenzie pa je opozoril, da je bila za arhive pomembna prelomnica uvedba avtorskih pravic za tretjo stran (3tJ party copy right), predvsem glede hranjenega zasebnega gradiva. Gospod Volman (Evropska komisija) pa je opozoril, da gradivo, ki se nanaša na avtorske pravice tretje strani, ne pridejo v sklop omenjene direktive, vendar pa bi bila kljub temu na prihodnjem sestanku EAG zanimiva predstavitev pobude knjižnic glede »osirotelih del« (»orphan works«).26 Poročilo Evropske komisije o izvajanju direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja Ob vsej do sedaj opisani problematiki je izredno zanimivo zadnje poročilo Evropske komisije, objavljeno 7. 5. 2009, ki je prikazalo pregled izvajanja direktive po članicah EU ter podalo ugotovitve v zvezi z morebitnimi razširitvami direktive na druga, doslej izvzeta področja.27 Prva informacija zajema vrednost trga informacij javnega sektorja; ocenjena je na 27 milijard EUR. To kaže na osrednjo vlogo informacij javnega sektorja v --> a) Recommendation of the Council concerning Access to Research Data from Public Funding, 14 December 2006 -C(2006)184, h ttp:/Avebdomino1.oecd.org/horizontal/oecdacts_nsf/Di sp!ay/3 A 5FB1397B5ADFB7C12572980053C 9D3?Oj>wiI3 ocument b) OliCD Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Funding (http://www.oecd org/ dataoecd/9/61 /38500813 pdf) iK )sirotela dela« (»orphan works«) so dela, ki nimajo nosilcev avtorskih pravic oz. jih je nemogoče določiti Več o tem glej Natalija Glažar: Kulturna dediščina m digitalizacija v EU okvirih, v: Arhivi 30 (2007), št. 1, str. 55-63, o »orphan works« na straneh 59 in 60. Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-social ne mu odboru in odboru regij. Ponovna uporaba informacij javnega sektorja - Pregled Direktive 2003/98/KS (7. 5- 2009 CDM(2009) 212 konč.), http://www.epsiplus.net/news/news_Jiighlights/comniiss ion_publis hes_ci >mm u n ica tion Sporočilo Komisije je prevedeno tudi v slovenski |ezik httpi/ / www.epsiplus.net/media/tiles/com09_212_sl ARI UVI 32 (2(XW).St. 2 Iz prakse /a prakso Natalija Cilažan Novosti o delu skupine liAC! v Hruslju, str 2Î7-247 245 digitalni dobi kot gonilno silo gospodarske dejavnosti. Tako je razumljivo veliko zanimanje za dostop do teh informacij, zato naj bi z omenjeno direktivo odpravljali večje ovire na notranjem trgu, ki otežujejo ponovno uporabo, npr. diskrimma-cijske prakse, monopolni trgi in pomanjkanje preglednosti. Posredno to namreč vodi k nastajanju novih podjetij in novih delovnih mest. Namen direktive je usklajevati osnovne pogoje za dajanje informacij javnega sektorja na voljo ponovnim uporabnikom, da bi tako podpirali tovrstne izdelke in storitve na ravni Skupnosti ter preprečili nezdravo konkurenco. Ureja tudi nediskriminacijo, zaračunavanje, izključne ureditve, preglednost, izdajanje dovoljenj in praktična orodja za lažje iskanje in ponovno uporabo javnih dokumentov. 3. člen direktive opredeljuje pomen »ponovne uporabe« - tj. da morajo organi javnega sektorja zagotoviti ponovno — komercialno ali nekomercialno — uporabo dokumentov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti (tj. so dostopni za vsako uporabo, ki ni prvotna javna naloga, za katero so bili prvotno izdelani). Pri omogočanju ponovne uporabe pa morajo organi javnega sektorja hkrati v celoti upoštevati evropske in nacionalne predpise o varstvu podatkov. Za obstoječe izključne ureditve (tj, v nekaterih državah članicah so iz direktive izvzeti npr. posamezni resorji) je veljalo prehodno obdobje, ki je poteklo 31. 12, 2008. Članice pa lahko mi-mmalne standarde iz direktive tudi presežejo. Rezultat ;e pokazal, da so vse članice direktivo izvedle, vendar zgolj štiri pravočasno do 1. 7. 2005, Komisija je sprožila 18 postopkov proti članicam za ugotavljanje kršitev, Sodišče Evropskih skupnosti pa je s tem v zvezi izdalo štiri sodbe zaradi neizvajanja direktive (AT, BE, ES, LU). Pri načinu izvajanja so članice imele različne pristope: enajst jih je sprejelo posebne ukrepe za ponovno uporabo informacij |avnega sektorja, štiri članice so uporabile kombinacijo novih ukrepov in zakonodaje, obstoječe že pred direktivo (tudi Slovenija),28 osem članic je temu prilagodilo obstoječi pravni okvir za dostop do dokumentov, štiri članice pa so zgolj sporočile Komisiji ukrepe brez posebnih določb o ponovni uporabi. V tem času je tudi sama Evropska komisija sprejela določene ukrepe v zvezi s tovrstno uporabo dokumentov Komisije - sklep Komisije 2006/291/ES, Euratom (UL L 107, 20. 4. 2006, str. 38) presega zahteve direktive, tj. da je mogoče na ta način uporabiti vse dokumente ter da 38 - Datum i/.dlje omenjene direktive je 17. 1!. 2003, prvega slovenskega Zakona o dostopu do informacij lavnega značaja pa 25. 2 2003 (objava v Uradnem listu 7. 3. 2003). zaračunavanje stroškov temelji na minimalnih stroških. Informacije Komisije so zelo bogate, gre npr. za statistične podatke EUROSTAT, prevajalske opomnike Komisije, zbirko zakonodajnih besedil ES EUR-Lex in študije (poleg tega so največkrat v 22 ah 23 jezikih, zato je njihova vrednost zelo velika). Narejena je bila študija, ki je ocenjevala učinek direkuve na treh glavnih področjih informacij javnega sektorja — geografskem, meteorološkem in pravno/upravnem - različni kazalniki, s katerimi so merili ponovno uporabo teh informacij, kažejo, da sta se trg in ponovna uporaba informacij na vseh treh področjih v zadnjih letih povečala.2'J Ponovni uporabniki informacij se v Evropi srečujejo z različnimi težavami - visokimi cenami, restriktivnimi pogoji za izdajo dovoljenj m diskriminacijo (npr. na meteorološkem področju so zaradi težav pri pridobivanju informacij v Evropi, le-te poiskali v ZDA ali pa opustili razvoj določenih storitev). Na pravnem in upravnem področju je večina imetnikov vsebin v zadnjih letih zelo spremenila svoje podatkovne politike in tako zdaj ponujajo informacije brezplačno na internem. Te spremembe prispevajo k veliki rasti trga. Po podatkih imetnikov vsebine se je trg od leta 2002 povečal za 40%, nenehno povečevanje dohodka pa potrjujejo tudi ponovni uporabniki. Glavni problem ponovnih uporabnikov je pomanjkanje informacij o tem, katere informacije javnega sektorja so na voljo in kje jih je mogoče najti. Povsem drugačno stanje je v ZDA, kjer zelo spodbujajo ponovno uporabo — državljani in podjetja imajo Širok dostop do elektronskih informacij javnega sektorja in obsežne možnosti za komercialno ponovno uporabo. Za informacije ameriškega zveznega javnega sektorja m avtorskih pravic ter omejitev za ponovno uporabo; pristojbine za ponovno uporabo pa so omejene na največ mejne stroške za reproduciranje in razširjanje. Komisija se je v zvezi z izvajanjem direktive posvetovala z državami članicami ter z zainteresiranimi stranmi. Ponovni uporabniki predlagajo spremembe v smislu strožjih določb direktive ter razširitev področja uporabe direktive, obvezo javnih organov, da omogočijo ponovno uporabo, uvedbo zaračunavanja mejnih stroškov, uvedbo Assessment of the Re-use of Public Sector Information (PSI) in the Geographical Information, Meteorological Information and l-egal Information sectors, MICUS, 12/ 2008 - citirano v dokumentu Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonom s ko-social-nemu odboru m odboru regij. Ponovna uporaba informacij javnega sektorja Pregled Direkttve 2001/98/P'S (7. 5.2009 COM(2009) 212 konč.) 246 17. prakse za prakso ARHIVI 32 (2009), št. 2 Natalija Glažar: Novosti o delu skupine EAG v Hruslju, srr. 237-247 neodvisnih regulativnih organov oz. mehanizmov za reševanje sporov, natančno opredelitev javnih nalog, vzpostavitev nacionalnih seznamov oz. arhivov informacij ter uvedbo obveznega letnega poročanja držav članic Komisiji. Oboji zainteresirani in članice pa navajajo, da ccloten potencial ponovne uporabe informacij javnega sektorja Še ni povsem izkoriščen. Kljub temu večina držav članic, ki so sodelovale v posvetovanju, meni, da je prezgodaj za spremembo direktive, in dajejo prednost temu, da se počaka na izvedbo direktive v celoti. Organi javnega sektorja menijo, da sedanji okvir, ki ga zagotavlja direktiva, dobro deluje. Sama direktiva v 13. členu zahteva, da Komisija pregleda področje uporabe — kar pomeni preučiti ali v področje uporabe vključiti kulturne, izobraževalne in raziskovalne organizacije ter javne radiotclevi-zije, ki zdaj ne sodijo vanj. Posvetovanje s članicami je bilo v tej odločitvi ključno, rezultat pa je bil sedeč: »Države članice (razen LV in LT) in zainteresirane strani, ki zastopajo izključena področja, menijo, da področja uporabe na tej stopnji ne bi smeli razširiti, saj možne koristi ne bi odtehtale upravnega bremena in s tem povezanih stroškov. Poudarjajo, da za velik del gradiva teh ustanov veljajo pravice intelektualne lastnine tretje osebe in zato tako ali tako ne bi spadalo na področje uporabe te direktive. Zadnji argument podpirajo rezultati nedavne študije,v kateri je bilo ugotovljeno, da kulturnega področja trenutno ne bi smeli vključiti v področje uporabe direktive.«^1 V poročilu je poudarek tudi na znanstvenih informacijah, financiranih z javnimi sredstvi, ter njihova razpoložljivost — le-te bi morale biti splošno dostopne vsem v skladu s Sporočilom Komisije o znanstvenih informacijah v digitalni dobi (COM (2007) 56 konč.). V zvezi z dostopom do kulturne dediščine pa je Komisija objavila sporočilo »Do evropske kulturne dediščine s klikom na miško« (COM(2(H)8) 513 konč,), v kateri je poudarjeno, da mora biti »javno dostopno gradivo po spremembi formata še naprej dostopno«. S tem je mišljeno 111 Asscssment of the Economic and Social Impact of the Public Domain in the Information .Society, ¡iightseom, 4/2009 - citirano v dokumentu Ponovni uporaba infor macij pvnega sektorja - Pregled Direktive 21X13/98/IvS (7. 5,2009 COM(2009) 212 konč ), glej tu opombo 18. Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. Ponovna uporaba informacij lavnega sektorja — Pregled Direktive 2Q03/98/RS (7.5.2009 C<)M(2Q09) 212 konč., na str. 7. gradivo, pretvorjeno v digitalno obliko, ki mora po pretvorbi ostati javno dostopno, ter prenesti ga je treba na splet. Vendar mnoge kulturne ustanove zaračunavajo dostop ah ponovno uporabo tovrstnega gradiva — zato obstoji nevarnost, da se bo javno dostopno gradivo v digitalni dobi privati-ziralo, namesto da bi bil vedno širši dostop in uporaba v interesu državljanov in podjetij. V zvezi z izvajanjem direktive ter novimi predlogi je Evropska komisija sprejela sledeče odločitve. »Veliko držav članic je direktivo o informacijah javnega sektorja izvedlo s precejšnjo zamudo. Prepoved izključnih ureditev se je začela v celoti uporabljat! šele od 1, januarja 2009. Zato direktiva v sedanji obliki še ni imela popolnega učinka.« Iz tega razloga Komisija na tej stopnji ne namerava predlagati sprememb direktive. Naslednji pregled direktive ho opravila najpozneje leta 2012, ko bo na voljo več dokazov o učinku, vplivih in uporabi direktive, rezultate pa bo sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu. Ce potencial ponovne uporabe zaradi ovir takrat še vedno ne bo v celoti izkoriščen, bo proučila možnost zakonodajnih sprememb.«-12 Poseben poudarek je rudi pri izračunavanju cen in stroškov pn pridobivanju javnih informacij. Tako morajo organi javnega sektorja razkriti podlago za izračun cen — ponovna uporaba naj bi bila brezplačna, zaračunavajo pa se zgolj mejni stroški (za reprodukcijo in razširjanje), ta pristop je pnporočen tudi v uvodnih izjavah direkuve o informacijah javnega sektorja. Mejni stroški so rudi ključno načelo nedavno sprejetega priporočila OECD z naslovom Izboljšan dostop m učinkovitejša uporaba javnih informacij (Enhanced Access and More Effeclive lise of Public Information (C2008) 36, 6(2008)). Komisija pa bo v sodelovanju s članicami in zainteresiranimi stranmi izvajala stalno analizo mejnih stroškov. Prav tako bo spodbujala izmenjavo dobrih praks ter pripomogla k skupni platformi za informacije javnega sektorja — za spodbudo politik o ponovni uporabi ter ozaveščanjc. Dokument Komisije opozarja tudi na problem lastnih pridobitniškili dejavnosti javnih organov, namreč v nekaterih primerih ni jasne meje med javnimi nalogami in tržnimi dejavnosti organov javnega sektorja. Tako se lahko zgodi, da organ javnega sektorja uporabi »neobdelane«'in formacije za nadaljnje storitve z dodano vrednostjo pod ugodnejšimi pogoji, kot jih imajo konkurenti — zato zasebniki težko konkurirajo z organi javnega sektorja. Zato se svetuje, da naj za vse uporabnike javnih informacij veljajo enaki pogoji in cene, - da se zagotovi Isto, na str. H. ARI IIVI 32 (2009), št. 2 Iz prakse za praks» Natalija Cilažar: Novosti o de!u skupine EAG v Bruslju, str 217-247 247 poštena konkurenca in ne diskriminacij a. Zaželeno je tudi ločeno računovodstvo za javne naloge in tržne dejavnosti organov. V primeru različnih sporov so v državah članica!) zelo zaželeni neodvisni mehanizmi za reševanje sporov (ker se ponovni uporabniki, odvisni od svojih virov, ne želijo pritoževati neposredno virom). Nekaj članic (FR, UK, SI) jc uvedlo tovrstne mehanizme, pri tem pa se je tudi povečalo število pritožb. Kljub vsemu Komisija sklepno ugotavlja, da jc bil z direktivo dosežen napredek (komercialna ponovna uporaba informacij javnega sektorja je zdaj dovoljena, monopoli so zlomljeni, uvedeni so pošteni pogoji trgovanja, cene so nižje, preglednost pa je večja). Napredek in izvajanje direktive pa sta različna med državami članicami. Se vedno obstajajo številne ovire, vendar bo Komisija spremljala reševanje problemov v članicah — vendar je to razumljivo, ker gre navsezadnje za povsem novo področje reguliranja. Pri naslednjem pregledu direktive leta 2012 bo Komisija upoštevala tudi napredek, dosežen v državah članicah. Prelog izmenjave in strokovnih obiskov arhivov Članic EU Arhiv Evropske komisije (tj. enote SG-131, Administrative Modernization, v Direktoratu B; Generalnega sekretariata EK) je na EAG posredoval predlog za organizacijo izmenjave arhivistov med državami članicami. Gre za 3—5 dni trajajoče informativne strokovne obiske (z namenom izmenjave praks in izkušenj za specifična področja), vanje je lahko vključenih tudi več držav ob obisku dolo- čenega arhiva posamezne članice EU, tema obiska pa bi bila strokovno-vsebinsko vnaprej določena. Krajši pisni predlog, ki je bil pripravljen za razpravo, opisuje izmenjavo ne samo arhivistov nacionalnih, pač pa tudi regionalnih in lokalnih arhivov ter arhivistov evropskih ustanov in morebiti arhivistov iz držav kandidatk, držav Evropskega gospodarskega prostora (EEA - European Economic Area) ter držav v razvoju. Pošiljatelj bi bil vedno arhivska direkcija oz. nacionalni arhiv, strokovni program izmenjave pa bi bil razposlan tudi drugim članicam v EU, Država pošilja tel j ica bi zagotovila potne stroške in nastanitev, prejemnica pa izvedbo strokovnega programa ter posredovanje informacij za nastanitev ipd. V razpravi, ki jc v glavnini podprla ta predlog je bilo slišati, da že več let potekajo podobne izmenjave med skandinavskimi državami.55 Iz vsega opisanega lahko sklepam, da se odpirajo povem nova področja arhivskega dela, ki v nekaterih temah ne pomenijo več zgolj oblik sodelovanja arhivov v Evropi in skupnih projektov (tako kot je bilo v prvem sklopu delovnih skupin iz leta 2006), ampak z določenimi temami pomenijo precej globljo obliko soočanja s problemi, izzivi, novimi in zahtevnejšimi nalogami (kot npr. področje dostopa do informacij javnega značaja), pri tem bo bo potrebno usklajevanje raznolikih interesov kot tudi zelo različnih realnih situacij arhivskih služb v Evropi. Smer razvoja arhivskih služb bodo tako verjetno začeli načrtovati že na naslednjem zasedanju EAG v obdobju švedskega predsedovanja EU, ki ga popravljajo skupaj z zasedanjem direktorjev EBNE v Lundu 13. in 14. oktobra 2009. Natalija Glavar, članica Evropske arhivske skupine (EAG) Prav tako kot tudi rta prostoru nekdanje Jugoslavije (Arhiv RS ima podpisane sporazume v, skoraj vsemi državami naslednicami Sl;RJ). 248 Iz prakse za prakso ARHIVI 32 (2009), ši. 2 24. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Dolenjske Toplice, 14. do 16. oktober 2009 Arhivi 32 (2009) št, 2, str. 249-268 Iz arhivskih fondov in zbirk 249 Iz arhivskih fondov in zbirk 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 353(497.4)" 1502" Prejeto: 1. 10, 2009 Najstarejše instrukcije za kranjske deželnozborske komisarje ANDREJ NARED dr. zgodovinskih znanosti, višji svetovalec - arhivist Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1127 Ljubljana e-pošta: andrej.nared@gov.si IZVLEČEK Prispevek najprej na splošno govori o deželnem zboru, vrstah stanovskih ^borovanj in glavnih korakih de%elno%borskega postopka. Sledi krajša predstavitev zgodnejših instmkcij, ki so usmerjale ravnanje deželnokne^ih komisarjev na deželnem Zporu. Drugi del razprave je namenjen analizj instrukcije zp kranjski deželni zbor novembra 1502. Ta je shranjena med gradivom loškega gospostva v fondu Freising Hochstifts Literalien v miinchenskem Bavarskem glavnem državnem arhivu in govori predvsem o poskusih oblikovanja skupnega obrambnega reda zp habsburške dedne dežele. Ker je instrukcija ena najstarejših zp kranjski deželni zbor, je ob koncu prispevka v celoti objavljena. KLJUČNE BESEDE: deželni stanovi, deželni z^or, deželnozporski komisarji, instrukdje, Kranjska, loško gospostvo, objave virov, obrambni red ABSTRACT THE EARLIEST INSTRUCTIONS FOR THE CARNIOLAN PROVINCIAL DIET COMMISSIONERS The paper first gives a general overview of the (Carniolan) provincial diet, types of meetings held by the estates and major steps in the provincial diet procedure. There follows a short presentation of the early instructions that directed the conduct of the provincial ducal commissioners during meetings of the provincial diet. The second part of the paper brings a comprehensive analysis of the instruction for the Carniolan provincial diet which was issued in November 1502 and which today is kept among the recordr of the Skofja Loka seigniory1 in the fond Freising Hochstifts Literalien kept by the Bavarian main state archives in Munich. The instruction deals mainly with efforts to jormulate a common defence order for the Habsburg hereditary lands. As this instruction is among the oldest issued for the Carniolan provincial diet, the complete text is published at the end of the paper. KEY 1 FORDS: provincial estates, provincial diet, provincial diet commissioners, instructions, Carniola, Skojja Loka seigniory, publishing of historical sources, defence order 250_Iz arhivskih fondov m zbirk_ARHIVI 32 (2009), št. 2 Andrej Nami: Najstarejše instrukcije za kranjske deželno/biirske komisarje, str. 249-268 Deželni zbori in deželnozborski spisi Deželni zbori so bili osnovna organizacijska oblika delovanja deželnih stanov. Na njih so razpravljali, se pogajali in sklepali največkrat o davkih, ki naj bi jih za obrambne in druge deželne namene prispevali privilegirani sloji deželnega prebivalstva, najprej deželno plemstvo, ki je bilo davkov formalno oproščeno. Plemstvu so se na zborih zaradi praktičnih razlogov pndružili prelati in deželno-knežja mesta, ki so sicer sodih v komorni fiskalni sistem. Denarna stiska deželnega kneza, povezana s stroški za obrambo pred zunanjimi sovražniki in vzdrževanje deželnega miru, z uvajanjem sprememb v vojaškem sistemu, družinskimi prepiri in delitvami dežel, je bila glavno gonilo razvoja deželnih zborov. Na zborih so se deželani (v prvi fazi lahko brez prelatov in mest) dobivali na knezovo zahtevo in na podlagi davčne prostosti na njegov predlog odobrava h davke in vojaško-obrambne usluge, ki so btli formalno in sprva tudi dejansko izredni. V zameno so skušali od deželnega kneza tzpogajati določene koncesije, predvsem na (samo)-upravnem in sodnem področju, v drugi polovici 16. stoletja pa denimo predvsem v kon fes ion al ni h zadevah (reformacija). Za deželni zbor so se v virih zgodaj uveljavili izrazi ian(n)dtag, lanttag, landteg ali iandtdg (mn. fottd-tegen, landtagen).' Termin se je kmalu usidral v zgodovinopisje, ki s tem označuje zbor deželnih stanov posamezne dežele. Prvi kolikor toliko neposredno dokumentiram kranjski deželni zbor datira v september 1463, ko naj bi se v Ljubljani zbrali kranjski stanovi — zelo verjetno v popolni sestavi, s prelati in mesti — in se posvetovali o pomoči Trstu proti Benečanom,2 Pol stoletja prej, spomladi 1415, je Ernest Železni kranjskemu plemstvu izstavil zaščitno pismo, ker je to dovolilo obdavčenje svojih podložnikov. Kranjski gospodje, vitezi in oprode so morali malo predtem odobriti izredni davek.1 Ce se je to zgodilo na posebej za to sklicanem zborovanju, bi že lahko govorili o nekakšnem deželnem zboru. Ce ne drugega, nam ta dokument potrjuje funkcioniranje plemiške korporacije kot jedra deželnih stanov. Seveda je treba dopusti d možnost, da je bila odločitev sprejeta ob robu kakega red- ' Chmd, Materiali™, i/2, 359s. št. Cl.XX VI I Is; 362. Št. CLXXX; Schwind ■ Ausgewählte Urkunden, 423, Št. 228; DSKS, 1,4, št. 3; 48, št. 39; 146s, št. 115; DSKS, II. 221, št. 170. 2 ARS, AS 40, Zbirka reges tov in prepisov listin, šk 65: Birk, Verzeichniss, CCCXl.Vlss, št. 803 in 815. 5 ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 5814, 1415 IV. 23., Dunajsko Novo mesto; Ljindtafsakten. I. 53s, Št, 9. nega sodnega zbora, denimo ograjnosodne obravnave. Prvi kranjski deželni zbor je sicer v literaturi postavljen v leto 1431.4 Letnica ne drži, izvirni greh pa je naredil Valvasor, ki je v XV. knjigi Slave vojvodine Kranjske nekritično povzel poročilo koroškega kronista Megiserja o turškem napadu leta 1431.5 Zanesljivi viri Valvasor-Megiserjeve zgodbe ne potrjujejo. Celo nasprotno; gotovo je, da v zgodbi nastopajoče osebe (v ospredju sta kranjski in koroški deželni glavar Ulrik, točaj z Ostrovice, in grof Štefan Montfortski) tedaj sploh niso opravljale pripisanih jim funkcij in da turškega napada v tistem času ni bilo. To hkrati pomeni, da tedaj v Ljubljani ni bilo posvetovanja nekaj deželanov, ki so se tam mudili - Valvasor ga imenuje kar deželni zbor — na katerem bi se odločili za vojni pohod proti Turkom/' Možnost, da se je plemstvo dežele Kranjske v tridesetih letih 15. stoletja alt še kako desetletje prej dobivalo na zborovanjih, ki jih je sklical deželni knez, vsekakor obstaja, vendar doslej nismo našli oprijemljivih dokazov, s kakršnimi lahko postrežemo za obdobje od šestdesetih let dalje. Stvarnost je žal taka, da za čas do konca vladanja Friderika III. (1435—1493) ne moremo našteti več kot pet kolikor toliko dokumentiranih deželnih zborov, še nekaj pa je domnevnih oziroma mož-nihJ Glede na druge dežele (npr. Štajersko) smemo kljub temu reči, da so bili deželni zbori tudi na Kranjskem vsaj v osemdesetih letih 15. stoletja razmeroma reden, morda vsakoletni pojav. Za primerjavo: prvi dokumentirani štajerski deželni zbor, na katerega je Ernest Železni vabil vse štiri stanove, datira v leto 1412," koroški pa že v Friderikovo dobo, saj je šentviški zbor iz leta 1447 doslej prvi znani.9 Klasični deželni zbor je bil deželni zbor »za denar«; v literatun zato najdemo tudi izraz »Geldtag«.10 Od klasičnega deželnega zbora razlikujemo dedno poldonitev (poklonitveni deželni zbor), oborožitveni deželni zbor in »pripravljalni« deželni ** Leveč, Die kraimsehen tandhandfestcn, 269; Werunsky, Österreichische Reichs- und Richtsgesdmhte, 387; Kos, Zgodovina Skvencw, 345; Košir, Stanovska uprava, 35; Košir, Die krai-nisthcn I.andstände, 135, 5 Valvasor, Die Ehre, XV, 331ss f' Jug, Turški napadi, 7s. 7 Cilej kronološki seznam kranjskih deželnih zborov v Na- ted, Deitb. IfSss. K Landtagsakttn, I, 50ss, št 6s; Meli, Grvndnß, 128; Uckner, Hof und Herrschaft, 41s. ,J Landtagakten, 1. 137s, op. 437; prini.: MDC, XI, 128, št. 313; Werunsky, österreichische Reichs- und Rcchtsgeschichte, 334; Fräs s l\hrfcld, Geschichte Kärntens, I, 570s, Prim. Vilfan, Pravni značaj, 209 Iz arhiv s kili fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), št. 2 Andrej Nared: Najstarejše ins trli kcijc za kranjske deželno/bor s ke komisarje, str. 249-268 251 zbor, na katerem ko stanovi izvolili odbore za odborrte zbore, zanje sestavili instrukcije in spisali zavezujoča polnomočja.11 Poleg stanovskih zborov za posamezno deželo poznamo zborovanja, ki so se jih udeleževali stanovi več dežel; delijo se v dva tipa. Prvi so tned-tleželni zbori v ožjem smislu, torej zbori treh ah vsaj dveh notranjeavstrijskih dežel, na katerih so se praviloma na istem kraju in ob istem času zbrali vsi stanovi teh dežel. V literaturi najdemo poleg izrazov »Landcrtag« ali »I.anderversammlung« i udi besedni zvezi skupni (Gesamdandtag) in generalni deželni zbor (Generallandtag).1- Ta tip medde-želnih zborovanj je bil popularen sredi in predvsem v drugi polovici 15. stoletja. Z zanesljivostjo lahko meddeželnim zborom Štajerske, Koroške in Kranjske sledimo od leta 1441. Poleg tega poznamo iz prvih desetletij 15. stoletja še nekaj indicev, ki kažejo na verjetne ali vsaj možne meddeželne zbore. Pogosti so bili notranjeavstrijski meddeželni zbori v drugi polovici 15. stoletja, s smrtjo Friderika III. pa jih tako rekoč ni bilo več.n Meddeželni zbor je knezu omogočal pogajanje z več »deželami« (Landschaften) hkrati, sklep enega zborovanja pa je zavezoval vse udeležene stanove. Zbori z neposredno udeležbo deželanov več dežel se niso dlje obdržali predvsem zaradi velikih stroškov, ki so jih imeli udeleženci zbora, zaradi izgube časa ter končno problema, kako za (teoretično) tako velik zbor najti primeren kraj in prostor.14 Naslednja, v principu podobna, toda racionalnejša in cenejša razvojna faza so bili odborni (deželni) zbori (Ausschusslandtage). Deželni knez nanje ni več vabil vseh stanov, temveč le delegate deželnih stanov posameznih dežel, ki so fungirali kot deželnostanovski odbori. Tudi odborne zbore je smel sklicevati samo deželni knez, ki je na lastno iniciativo ali prigovarjanje deželnih stanov le-te pozval, naj za odborni zbor izvolijo odbor, pn lem pa je navadno že napovedal čas, kraj in temo med-deželnega odbornega posvetovanja. Deželni stanovi so se morali nato zbrati na t. i. pripravljalnem 1' Več o vrstah deželnih zborov in terminologiji Nared, De-Žfla, 187ss. 12 Plim, Putschogl, Die Ausschnsstage, 432s. Izraz meddeželni zbor jc od vseli možnosti najustreznejši. »Skupni« bi sicer delno sledd dikciji virov, vendar gtmein niso bih le zbori treh notranjeavstrijskih dežel, temveč tudi deželni zbori posameznih dežel. Izraz generalni deželni zbor (notranjeavstrijskih dežel) ni posrečen, ker se v nemški hislo-nografiji uporablja še za odborne zbore. 13 Nared, Dc^tia, 198ss; prim. tudi Moltkc, Sitgmknd von Dietrichstein, 113s U DSKS, I, XV. deželnem zboru in izmed sebe izbrati člane odbora, praviloma iz vseh štirih stanov. Poverjeni (verordnete) odbori so pred odhodom na odborni zbor dobili pisno »popotnico«: poverilnice, instrukcijc (navodila) za pogajanja in sklepanje ter g(e)walte, gewaltbrieje. Ti dokumenu, v slovenščini bi jim še najlažje rekli pooblastila ali polnomočja, so v pravnem pomenu bistvo odbornih zborov. Stanovi so namreč z njimi pooblastili Člane odbora za pogajanje in odločanje v imenu cele stanovske korpo-racije. To z drugimi besedami pomeni, da so se z geivaltom zavezali, da bodo spoštovali vse odločitve, ki jih bo njihov odbor skupaj s stanovskimi odbori dnigih dežel sprejel na odbornem zboru. Sklep odbornega zbora ni bil zato nič manj zavezujoč kot sklep deželnega zbora,15 V praksi je bil najpogostejši zbor odborov petih nižjeavstrijskih dežel: Spodnje in Zgornje Avstrije, Štajerske, Koroške tn Kranjske. Tem so se izjemoma pridružili odbori gurnjeavstnjske deželne skupine, prav tako redko so se zbrali samo notranjeavstrijski odbori. Odborni zbori so značilni za obdobje Maksimilijana I. (1493-1519). Do leta 1500 sta bila dva zanesljivo dokumentirana, še nekaj je verjetnih, med letoma 1500 in 1519 pa je bilo vsaj 15 zanesljivih in kakih pet domnevnih odbomih zborov.16 Vin nam za dobršen del zgodnjega obdobja razvoja deželnih zborov in deželnozborskega postopka žal ne ponujajo dobre slike, tako da smo v notranjeavstnjskem prostoru pri iskanju marsikaterega deželnozborskega koraka odvisni od virov 16. stoletja. Zato smo morda bolj kot pri kakem drugem problemu odvisni od retrogradne metode, saj moramo velikokrat izhajati iz 16. stoletja in ugotovitve kritično presajati v stoletje globoko preteklost. Postopek je bil podoben na deželnih, meddeželnih in odbornih zborih, saj je bil njihov namen bolj ko ne enak in tudi večina opravil je bilo skupnih vsem trem oblikam. Deželni (meddeželni, odborm) zbor17 je lahko sklical le deželni knez, ki je imel samovoljne 15 Putschogl, Die Ausschusstage, 433ss; z rezervo tudi Bi-dermann, Die osterreichischen 1-ander-kongresse, 267. 16 Nared, Dc^e/a, 203ss. 17 Spodnja predstavitev glavnih korakov deželnozborskega postopka bazira na teh delih: DSK.S, !, Xlllss; Vilfan, Pravna ^goikvina, 3Z7s; Werunsky, (isttrreichischt K/nbs- urni K/chtsgeschichti, 185ss; Vilfan, Deželni zbor, 252: Mell, Gnmdrifi, 334ss; Putschogl, Die Ausschusstage, 433s; /.eibig, Ausschuss-1 .andtag, passim; Košir, Die krainisehen l-andsriindc, 135ss: Košir, Stanovska uprava, 3Sss (s težiščem na 2. pol, 16. in 1. pol. 17. stol.). Nekaj ilustrativnih dokumentov: R1 XIV, 3/1. 490, št. 12230; JU XIV, 3/2, 1089s, Št, 15510; R/ XIV, 4/1, št. 16848, 17412, 18724a, 19011 a. 252 __Iz arhivskih fondov in zbirk_ARHIVI 32 (2009), št. 2 Andrej Nared: Najstarejše instrukcije za kranjske dežel nozborske komisarje, str. 249-268 deželne zbore za upornost in jih z njihovimi sklepi vred načeloma ni priznaval. V sklicu (razpisu) je navadno navedel čas in kraj — najpogosteje deželno glavno mesto — ter lahko tudi temo zborovanja. Deželni zbor je bil od konca 15. stoletja, ko so bdi stanovi dodobra formirani in deželnozborska praksa nekoliko utečena, sklican vsaj enkrat na leto. Ob morebitni nekooperativnosti stanov ah v kriznih razmerah je bilo zborov več. Knez je na deželni zbor redko prišel osebna. Navadno je za pogajanja s stanovi poslal komisarje (svetnike); opremil jih je s posebnim pooblastilom (kredenčnim pismom, kredencialom) ter instrukcijo, praktičnim navodilom, kako naj ravnajo na deželnem zboru, kaj naj od stanov zahtevajo (propozieija) in kaj jim smejo v zameno ponuditi, Instrukcija je zanimiva tudi zato, ker v uvodu opisuje zunanje- in notranjepolitične razmere, vojne dogodke, obrambno-var-nostni položaj, potrebe po pomoči in končno konkretne finančne zahteve. Na zboru zbrani člani deželnih stanov so pod predsedstvom vidnega deželana (praviloma dežel nega maršala) poslušali propozicijo in se nato o njej brez prisotnosti komisarjev (kneza) posvetovali ter glasovali. Ce so se s propozicijo strinjali, so komisarjem tzročili v dež.elnozborski odgovor formuliran sklep z odobritvijo knezovih davčnih, vojaških ali kakih drugih zahtev. Seveda je knez v propozicijo postavil precej višjo zahtevo od pričakovane odobritve, to pa je sprožilo (pisni) pogajalski ples (negativnega) stanovskega odgovora, ko-misarskih in stanovskih replik, duplik in triplik, ki so privedle do kompromisnega dogovora, dežel-nozborskcga sklepa ah odloka Ta je vseboval merila vojaške ah davčne obveznosti ter odobritev po določenem ključu ah v skupnem znesku. Stanovi so se dogovorih Še, kako bodo uresničevah sprejete sklepe; imenovali so na primer prejemnike za pobiranje davkov ali odposlance, ki naj bi kako zadevo predstavili neposredno deželnemu knezu. Ce so bih stanovi pretrmasti in tudi v minimalne de-želnoknežje zahteve niso hoteli privoliti, se je deželni zbor razbil in je bil potreben ponoven sklic. Deželni zbor je bil namenjen predvsem odmeri vojaške in davčne obveze. Ker deželani svoje kože niso hoteli prepoceni prodati, so v postopek odo bravanja radi vpletali probleme, ki naj bi jih bremenih, in knezu potožili, da bodo zahtevana bremena zmogli le, če bo kaj postoril v njihovi zadevi. Ta taktika je na pogajalsko mizo poleg vojaško-davčnih tem položila raznovrstne zadeve upravne, sodne, gospodarske, v drugi polovici 16. stoletja pa predvsem verske narave. Govorimo o stanovskih pritožbah (gravamina), ki so bile lahko komisarjem predstavljene m vročene na zboru, ah pa jih je na dvor poneslo posebno odposlanstvo. Zadnje dejanje deželnozborskega postopka je bilo pogosto opravljeno šele nekaj tednov po tem, ko so se stanovi razšli. Knez je tedaj izstavil zaščitno pismo, v katerem je (vedno znova) potrdil, da deželnozborska odobritev stanovskim (plemiškim) privilegijem ne bo v škodo, četudi so stanovi dovolili formalno neobvezno bremenitev svojega premoženja. Spoznavanje postopka dežehiega zbora je spoznavanje dokumentov, ki jim s skupno besedo rečemo deželnozborski spisi. Deželnozborski spisi so v arhivu (fondu) kranjskih deželnih stanov ohranjeni od leta 1507, vendar za prva leta v bolj skromni meri. Za prvi dve desedetji 16. stoletja so predvsem v fasc. 211, posamezni so raztreseni med drugimi stanovskimi akti, v zbirki listin (libeli in zaščitna pisma) in med korespondenco ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja, ki jo brani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. Vse najpomembnejše stanovske spise za obdobje 1499-1519 je v osemdesetih letih 20. stoletja z naslovom Deželnozborski spisi kranjskih stanov objavila Marija Ver-bič.18 Med deželnozborske spise torej uvrščamo: deželnoknežji razpis (sklic) deželnega zbora oziroma ukaz o sklicu zbora, pooblastilo deželnofenežjim komisarjem, instrukcijo komisarjem o tem, kako naj se na zboru vedejo in kaj naj od stanov zahtevajo, stanovski odgovor na propozicijo, odgovor komisarjev na ta odgovor (repliko) in vso nadaljnjo korespondenco v zvezi s tem. Končna dokumenta deželnega zbora sta sklep (odlok) in zaščitno (garanmo) pismo (Schadlosbnef). Našteti kranjski deželnozborski spisi so ohranjeni v originalih, prepisih in osnutkih.19 Deželnoknežji komisarji Deželni knez se je stanovskih zborovanj le izjemoma udeležil. Knez se tudi v primeru navzočnosti 1K DSK.f, 1, II (Ljubljana 1980, 1986). Razen precejšnjega ste vila pooblastil deželnokncžjim komisarjem je objavljen tako rekoč celoten fasc. 211 (sk. 314,115), Verbičeva, v zadnjem stoletju brez dvoma narečja poznavalka stanovskega fonda, |e k objavi 182 (.lok umen tov napisala tudi uvod (str. X[-XX). ki v prvem delu med drugim predstavlja vrste stanovskih aktov, v drugem pa podaja kratek pregled de žel nos trnovske uprave. V originalu so ohranjeni zlasti tisti dokumenti, ki so izšli iz dcželnoknežje pisarne in so bili predloženi na deželnem zboru, razen instrukcij dcželnoknežjim komisarjem, ki so ohranjene večinoma v prepisih. V osnutkih so ohranjeni odgovori stanov, zapisi posvetovanj in deželnozborski sklepi. ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov m zbirk Andrej Nared: Najstarejše instrukcijc za kranjske dcidnofcborske komisarje, str. 249-268 253 s stanovi najbrž ni pogajal neposredno, ampak so njegove zahteve in odgovore podajali svetovalci, sam pa je bil navzoč le pro forma, »za strah«. Včasih se ne moremo znebiti vtisa, da se je knez, konkretno Friderik III., izogibal osebnim pogajanjem s stanovi, čeprav je hotel biti o rezultatih kar najhitreje obveščen. Upoštevati pač moramo, da sta bila Friderik III. m Maksimilijan 1. tudi riinsko-nemška kralja in cesarja ter tudi sicer ujeta v mrežo razpredenih političnih in vojaških aktivnosti, te pa so jima redko dovoljevale le skrb za dedne dežele.20 Kranjska je bila stranska jagoda habsburškega grozda m je gospodov obisk le redko doživela. Friderik III. je bil po zbranih podatkih sodeč v skoraj šestdesetih letih vladanja le štirikrat v svoji najjužnejši deželi oziroma njeni prestolnici Ljubljani: med 21. 1. in 4. 3. 1444, med 13. 9. in 18. 10. 1449, med 5. 5. in 12. 5. 1470 tet 10. 9. 1489.21 Med prvim bivanjem v Ljubljani je sprejel dedno poklonitev. Pred njim je bil vojvoda Ernestv Ljubljani ob obeh poklonitvah (1414 in 1423). Maksimilijan se poldo-nitve osebno sploh ni udeležil, ampak je poslal zastopnike; zanj vemo, da je bil v Ljubljani leta 1514.-- Strmmo vse v nerazveseljivo dejstvo: do začetka leta 1519 se niti enega (klasičnega) kranjskega deželnega zbora ni udeležil deželni knez.23 Deželni knez je na zbore zato pošiljal svoje svetovalce in komisarje, ki so se pred stanovi izkazati z njegovim pooblastilom (kredenčnim pismom, kredenci a lom). Možno je, da je bilo pooblastilo na zboru javno prebrano, kot priča neki tirolski deželnozborski dokument.-4 Kredencial je potrjeval, da so navedeni ljudje res knezovi zastopniki in da se smejo skladno z in-strukcijo v njegovem imenu pogajati s stanovi ter sprejeti ah zavrniti njihov odgovor. V pooblastilu je bilo od stanov zahtevano, naj sledijo zahtevam komisarjev, saj bo to dobro tako za kneza kot stanove, se pravi za vso deželo. Navadno se je knez izrazil, da gre za stvari, ki zadevajo uns, unsern und unser land und kut notdurften ter dodal, da se bodo zborovalci s poslušnostjo njegovim pooblaščencem izkazali za zveste in poslušne deželane. Komisarjem naj verjamejo kot njemu samemu. Za kranjske deželne zbore je ohranjenih precej originalnih pooblastil; po pričakovanju šele iz obdobja po lern 1506, ko je zgorela deželna hiša z večino dodej nastalega stanovskega arhiva. Nekaj pooblastil je objavljenih.25 Najstarejši podatki o komisarjih za kranjski deželni zbor so šele iz leta 1480, ko so se 8. marca v Ljubljani s kranjskimi stanovi pogajali Sigmund Sebriach, Viljem Turjaški in koroški upravitelj Bertold Mager. To so hkrati edini znani »kranjski« komisarji v 15. stoletju. Isti trije so knezove zahteve nekaj dni prej predstaviti koroškim stanovom v Velikovcu.26 V deželno-z bor s kili spisih je največkrat govor o rete(n), sledijo reten und commisarien. Slovenski termin svetnik ni najprimernejši, ker z njim večkrat označujejo/mo takratnega člana dvornega sveta, svetnika »na daljavo« (von Haus aus) ali deželnega svetnika (land-rat).21 Boljša in uveljavljena rešitev sta bodisi izraz svetovalec bodisi komisar. Komisar najbolje označuje pooblaščenega knezovega odposlanca. Poglejmo, kdo je predstavljal in branil knezove zahteve. Na zbore je knez (Maksimilijan) ponavadi poslal tri ali štiri komisarje. Na kranjskem deželnem zboru so Maksunilijana največkrat zastopali domači ple-.miči, nosilci pomembnih deželnih služb in njegovi (deželni) svetniki. Najbolj izpostavljen je bil gotovo Jurij Eck, od leta 1497 svetnik, med letoma 1499 in 1514 kranjski vicedom tet potem glavar v Gorici. Kot komisar se je pojavil na 15 dokumentiranih zborih. Več kot petkrat so stanovske kolege prepričevali deželni glavar Hans Turjaški, upravitelj Pavel'Rasp, vicedom (po letu 1514) Erazem Braunbart, polhograjski oskrbnik Gašper Lamberger in postojnski glavar grof Krištof Frankopan. Vsaj trikrat so prišli vojaški komisar v Gorici Jurij Moysse, Wolfgang Schwarzer ter koroški in 20 Glej tudi hMndtagsakJen, 257ss. 21 Glej itinerar 1-riderika III. za čas 1-140-1493 v Ileinig. Kaiser Friedrich III., 1347ss. V Ljubljani je skupaj prebil 69 dni (prav tam, 820, op. 5). 22 DSKS II, 175, op. 20. 23 Podrobneje Nared, Delila, 192ss. 24 R/JiTI-', 4/2, št. 19940a, ARS, AS 2, DSK I, šk. 314 (fasc. 211), št, 9, 11,20,29,36, 41,44,48, 52; šk. 315 (fasc. 211), št, 58, 63,79, 91, 102; Šk. 848, št. 15; DSKS, I, 7s. Št. 9; 54, št, 16; 69, št. 56; 76, št. 61, 85, št. 66; I63s, št. 125. O uničenju stanovskega arhiva nazadnje; Nared, Arhiv, 7; Nared, Debela, 241ss. 26 Chmel, Aetenstucke und Bnefe, 3, 393ss, št. CLXIX; Landtagsakten, II, 190, op. 1030. 27 Heinig, Kaiser Fnedmh III., predvsem 229ss, 543, 1390ss, 1343. Kranjski svetniki Friderika HI. m tudi Maksimilijana 1. so opravljali predvsem vojaške funkcije in se praviloma niso dlje časa zadrževali na dvoru, temveč so upravljali kranjska posestva in urade kot glavarji ali oskrbniki Bili so svetniki vrste »von ! laus aus« in deželni knez jih je aktiviral po potrebi, predvsem za poslanstva in razreševanja lokalnih problemov. O kranjskih (deželnih) svetnikih v Maksi-milijanovem času glej npr.; AHS, AS 2, DSK l, šk. 848, št. 24; ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 5856, 1506 VIII. 26., Gradec, R1 XIV. 2/1, 157, št. 4876; R/ XIV, 4/1, št. 16460, 19328, 19368. 254 Iz arhivskih fondov in zbirk ARI IIVI 32 (2009), št. 2 Andrej Nared: Najstarejše instrukcije za kranjske dežeLnozborske komisarje, str. 249—263 VV) BL^^. d _ _________r___________ .vpjjJ*«ii'nflr|toi/riV fr?TTii) tif ^LUy I^VNö^I« w^ijAtr TJ^WÄK, hfC«! £ T 3 / Nl fW Pooblastilo de^elnokne^e komisarje. Na deželnem ?boru v Ljubljani 7. aprila 1511 so Maksimilijana predstavljali grof Krištof Frankopan, Jurij Goldacher, deželni upravitelj Pavel Rsisp in vicedom Jurij Eck. ARS, AS 2, DSK I, Šk. 514 (fasc. 211), št. 11 (foto: Milan Bizjak). kranjski tburhueter in gozdni mojster Hans Presin-ger. Precej komisarjev je prišlo le enkrat ali dvakrat; med njimi spet prevladujejo domačini.28 Deželnoknežji komisarji na kranjskem deželnem zboru so bili torej pogosto kranjski deželani, ki so bili v službi deželnega kneza kot svetniki in uradniki. Kot plemiči in zemljiški gospodje so bili člani deželnega zbora, hkrati jih je vezala prisega lojal- Dvorni marša) l xnart Ravbar, Hans Thum, Hans Neu- hauser, tržaški škof Peter Bonomo, Viljem Turjaški, Trojan Turjaški, Bernard Raunach, |urij Hlacher, kostanjeviški glavar Ulrik Verneker, Andrej Liechtenstein, Gašper l,aaser, Hans Jlofer. F.razem Dornberger. Komisarji z dvora ali iz drugih dežel so bili na kranjskih zborih redkost: freisinški škof Filip, baron Hans Wolkenstein, Jost Oberweinmar, Gaudenz Botsch, Gašper Maltits, oskrbnik v Ijindecku. Glej Nared, Debela, 205ss. Imena so iz tam citiranih pooblastil, instrukeij in drugih deželno-zborskih dokumentov ter so se večinoma pojavljala po letu 1507. S tem letom se začne tudi na deždnozborskih obravnavah temelječ seznam ... iver mu spit s» %eit das iaudlags commissoria! bedienet bat, ki sega vse do leta 1737. Shranjen je v stanovskem arhivu - ARS, AS 2, DSK 1, šk. 569 (fasc. 318), sn. 4. nosu deželnemu knezu. Združevati so dva položaja, interese deželnega kneza in stanov. Dežela, v kateri sta se prepletali deželnoknežja in stanovska sfera, je bila prepojena z interesi obeh sfer in zdi se, da se ni nihče obremenjeval z vprašanjem, ali so biti komisarji kljub razmeroma jasnemu mandatu monar-ltične opcije naklonjeni rudi stanovskim kolegom. Živeli so dualizem in v svoji koži združevali kompromis.29 In kaj je bil deželni zbor drugega kot instrument za iskanje kompromisa med požrešno vladarjevo malho in poskusi izsiljevanja stanov. In kdo bi bil za posrednika primernejši kot človek, ki pozna razmere v deželi in ljudi »nasprotne« strani. Deželnozborska odobritev je odgriznila tudi del njegovega imeuja, hkrati pa je z eno roko jedel s komorne mize. Komisarjem je iz komorne blagajne praviloma pripadalo povračilo potnih stroškov (dnevnic). Ti so bremenili bodisi centralni regiment in raitcammsr O pravnem položaju deželnih stanov, odnosu z deželnim knezom in stanovsko-monarhičnem dualizmu več Nared, Debela, 255ss. ARHIVI 32 (2011*J). St. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Najstarejše instrukcije za kranjske deželnozbi irske komisarje, str. 249-268 255 bodisi vicedomske blagajne posameznih dežel.-3" Kljub temu se je sem ter tja zgodilo, da komisarji niso (pravočasno) prišli na razpisani zbor, to pa je vodilo do improvizacij z angažiranjem nadomestnih komisarjev.31 Instrukcije Knez je komisarjem za deželni zbor poleg pooblastila izročil instrukcijo (instruetion) — navodilo, kaj naj stanovom na zboru sporočijo, kaj od njih zahtevajo, v kakšne ponudbe smejo privoliti, kdaj zbor razpustiti itd. Instrukcija (predvsem v zgodnejšem obdobju jo poznamo pod imenom weAmng, omenja se tudi kot fiirtrag) je bila v večini primerov spisana skupaj s pooblastilom. Gre za interna pogajalska navodila, ki naj ne bi prišla v roke stanovom, ampak naj bi bila predvsem oporne točke dežel no knez jim pogajalcem. Instrukcije so zato v stanovskih arhivih le redko ohranjene v originalu, saj naj bi komisarji njeno vsebino na zboru le ustno predstaviti. Kljub temu je v kranjskem stanovskem arhivu precej prepisov instrukdj, ki so tja pnšle prek deželnega glavarja ah kakega »domačega« komisarja. Pomembnejši deželani so se z instrukcijo pogosto seznaniti, še preden so jim komisarji njeno vsebino uradno predstaviti. To je stanovom olajšalo pripravo odgovora in skrajšalo čas pogajanj. Iz Friderikovega časa se je ohranilo le nekaj instrukcij, ki so razmeroma kratke.32 V Maksimilijanovem ča- 3° Rl XIV, 3/1, 440, št. 11842; K/ X!l \ 3/2, 94lss, k. 14620, 14623-14623, 14633, R/ XIl'. 4/2, št. 19937. 19939, 19949, 20006. Stroški so bili večji le, če je bil komisar tujec in je bila pot daljša, 'lak znesek se je vrtel med 40 in 100 gld. Zanimiva je določba v dokumentu s konca aprila 1502, s katerim je kralj Maksimilijan 1. svojemu svetniku Jakobu Ijmdauu »zapisal« celjsko grofijo skupaj z glavarstvom, gradom in mestom Celje ter tamkajšnjim uradom, kar je dotlej imel Andrej 1 lohenuiarter. Med drugim je določeno, naj Landau za ukazano mu službeno pot na dvor ali kamor koli drugam dobi »popotnico« iz Maksimilijanov*: blagajne, če pa bo obiskoval deželne zbore na Kranjskem, mu ne pripada ne popotnica ne kaka druga »dobava«. Rt XIV, 4/1, št. 16396; R/XTK 4/2, št. 19696 31 RJ XIV, 3/2, 950, št 14683; 1053, št. 15349; 1090, Št. 15510. V zadnjem primeru sta poleg nekaterih komisarjev zamuiala tudi kredencial in instnikcija, tako da so koroški stanovi godrnjali in nekateri preprosto odjezdili domov 32 Glej: Universitätsbibliothek Graz, Iis- 1748, fol. 8v-9r, l^andta&sakten, 11, 57s, št. 118; Krone s, t^u eilen mas sige Beitrage, 32, št. !l (vse za meddeželni zbor Štajerske, Koroške in Kranjske v Ltpnici, oktober 1462); Chmel, Acien-stiieke und Briefe, 2, 885s, št. MCLXV, ARS, AS 40, /.birka regestov in prepisov Iistin, 5k. 65 (koroški deželni zbor, december 1478); Chmel, Actnutäcke und Briefe, 3, 380ss. št. CLXV (štajerski deželni zbor, januar 1480); 393ss, Št CLXIX — uvHmng und Instruction iz (verjetno) konca febni- su so bile bolj razdelane; to kaže na razmah dc-želnozborskih pogajalskih prijemov. Instrukcija je po vsebinski plati osrednji deželnozborski dokument, na katerega se navezujejo drugi spisi. V Maksimilijanovem času je ponujala predstavitev vladarjevega delovanja na politično-upravnem m vojaškem področju, njegove načrte za prihodnost ter seveda predlog (propozicijo), kako in v kolikšni meri naj bi mu stanovi pri tem pomagati.33 Ko so komisarji stopili pred stanove, so se legitimirali s predajo (in morda javnim branjem) kredenčnega pisma ter zbrane pozdravili v knezovem imenu in jim zaželeli vse dobro. Instrukcija jim je nadaljnje ravnanje narekovala po korakih (Von erst %usagenlAnfenglich sullen ... Damacb zttsagen (Zfterkennen geben, er^ellen, anzu^etigen) ... Und naebdem ... Dannef... Dan ... Item ... Ferrer ... Weitter .„). V instrukciji zvemo, kaj naj komisarji obljubijo, če bi stanovi že »v prvo« ustregli knezovim zahtevam, prav tako vsebuje »rezervne scenarije«. Ko je bila deželnozborska praksa že utečena, so skušati predvideti reakcijo stanov in njihove (proti)zahteve. Navodila za odborne zbore so bila jiodobna, le da so posebno pozornost namenjala stanovom posameznih dežel in predvidevala, po kakšnem ključu bo pričakovana odobritev razdeljena med dežele. Komisarjem je bilo včasih zelo jasno povedano, do kdaj morajo vztrajati na zboru in kakšen rezultat je Še sprejemljiv. Za pogajanja z notranjeavstnjskinti stanovi konec leta 1494 v Mariboru je bilo šestim komisarjem denimo naročeno, naj kot uslugo za izgon judov zahtevajo 100.000 gld., v najslabšem pnmeru 70.000 gld. Za 10.000 bi lahko potem še popustiti, manj kot 60.000 pa naj ne bi sprejeti.34 O odgovoru stanov oziroma poteku pogajanj so morali sproti poročati na dvor, še posebej, če nt šlo gladko. Knez jim je lahko med zborom poslal dodatne instrukcije. Kolikor ni bila instrukcija (in pooblastilo) komisarjem vročena že pred odhodom arja 1480 je najstarejša ohranjena instrukcija za kranjski deželni zbor (8. marca), sestavil jo je cesarjev protonotar in svetnik Tomaž iz Celja (Prelokar); glej Seuffert, Dni Register, 39ss. ,3 Ijmdlatsakltn, I, 19; DSKS, l, XUls. Ohranjene instrukcije (pretežno prepisi) za kranjske zbore in odborne zbore s kranjskimi predstavniki so objavljene v obeh zvezkih kranjskih dcidnozborskih spisov - DSKS. 1,8ss, št 11,13; 34ss, št. 29, 31 (original), 34; 49ss, št 41; 58ss, št. 50. 64ss, št 53, 55; 72ss, št. 59, 8lss, št. 64 (original); 90ss, št. 72; 103s, št. 82. 111, št. 90, ! 16ss, št. 95; 143s, št 111; 15lss, št. 119; 161ss, št 124, DSKS, 11. 178ss, št. 133 (original), 136; !89s, št. 140 (original); 197s, št 144, 209ss, št. 159; glej tudi: R/ XIV, 3/1, I64ss, Št. 9866, 369ss, št. 11257s; 490, Št. 12230; BI XIV, 4/1, št 16848, 17412, 17412a, M R] XIV, 1/1-2,389, št. 3133. 256 ARHIVI 32 (20*19). št. 2 I/ arhivskih fondov in z bitk Andrej Nared: Najstarejše instrukcije za kranjske dcželnozborske komisarje, str, 249-268 na zbor, jo je tja dostavil poseben sel, ki je za to prejel ustrezno plačilo. Kljub temu se je zgodilo, da sta dokumenta na zbor zamujala, to pa |e komisarje postavljalo v neroden položaj ter zbrane stanove po nepotrebnem stalo časa in denarja.35 Korenine deželnih zborov so pognale iz knezove stiske ter iz nasveta in pomoči, ki so ju bili deželani knezu dolžni nuditi. Deželni zbori so bili priložnost za pogajanja. Na njih pa se niso pogajali o tem, ali knezu pomagati ali ne, temveč o obsegu (stopnji) stiske ter obliki in »obsegu« nasveta in pomoči,Podrobneje se vsebine instrukcij ne moremo lotiti, saj je to tema za samostojno razpravo. Tu nas zanimajo predvsem kot preostanek, ki nam razkriva pomemben del deželno z bo rs k ega postopka, in kot osrednji vir za spoznavanje vsebin, ki so deželne in meddeželne zbore zaposlovale. Ker namreč teme zborov v individualnih vabilih oziroma razpisih zborov in v komisarskih kredencialih navadno niso bile konkretneje napovedane, se lahko z vsebino deželnozborskih debat seznanimo predvsem na podlag instrukcij. Vsebino, teme oziroma vzrok tistih deželnih, meddcžclnih in odbornih zborov do začetka leta 1519, za katere imamo potrebne podatke, povzemamo v teh vrsticah.37 Največ, 31 zborov, je bilo sklicanih zaradi odobntve izrednih davkov ah pomoči v vojakih (konjenikih, najemnikih). Sedcmin-dvajsetkrat so se kranjski stanovi udeležili zborov, ki so obravnavali beneško nevarnost (predvsem v času avstrijsko-beneške vojne 1508-1516), petindvajset-krat turško nevarnost, vpade in obrambo pred njimi. Okrog 15 zborov so zaposlovali splošni obrambni ukrepi, snovanje obrambnih redov in zagotavljanje potrebne meddeželne pomoči ter različne stanovske pritožbe. Precej aktualne, zlasd v krajših časovnih intervalih, so bile te teme: sovražnosti in vojne z Madžari, uporno plemstvo (fajda Andreja Baumkir-cherja), zadušitev kmečkega upora (1515), pusto-šenja najemniških band, vzpostavitev (zagotavljanje) deželnega miru in volitve odborov za odborne zbore. Posamezne zbore so zaposlovali še husitske vojne, vojna s Komnom, vojna s Švicarji, izgon judov, nemiri v deželi, kršenje grajskega regala ipd. 35 RJ XIV, 2/1, 31. Št 3864; lil XIV, 3/1, 172, št. 9905; K! XIV, 3/2,1043, št. 15261 s; 1089. št, 15510. 3f' O tem več Brunner, Lami and Herrscbajt, 326ss. " ¡'odlaga »statistike« je kronološki seznam kranjskih deželnih zborov in meddeželnih stanovskih zborovanj z udeležbo kranjskih predstavnikov (Nared, Debela, I98ss). Upoštevamo vse evidentirane vrste stanovskih zborovanj razen dednih poklonitev in pregledov deželne vojske. /,a marsikateri zbor sploh ni podatkov te vrste. I'rav tako moramo upoštevati, da je lahko en zbor obravnaval več tem. Instrukcija rimsko-nemškega kralja in avstrijskega nadvojvode Maksimilijana I. za kranjski deželni zbor novembra 1502 Kot smo že zapisali, je iz časa vladanja cesarja in kranjskega deželnega kneza nadvojvode Friderika III.(V.) po našem vedenju ohranjena le ena instrukcija za kranjski deželni zbor, pa še ta le kot koncept. V drugi polovici februarja 1480 je bila spisana za Sigmunda Sebriacba, Viljema Turjaškega in Bertolda Magerja, ki so se v cesarjevem imenu 2. marca pogajali s koroškimi stanovi v Velikovcu in 8. marca s Kranjci v Ljubljani. Po konceptu iz rokopisne zbirke dunajskega Hišnega, dvornega m državnega arhiva je instrukcija že 1858. leta objavil Joseph Chmel.3K Ista instrukcija je bila torej namenjena tako za kranjski kot koroški deželni zbor. To ni bilo nič posebnega, saj so se instrukcije za habsburške dežele pogosto v celoti ali vsaj bistvenih delih prekrivale. Na tak način nam je posredno znana tudi vsebina instrukcije za kranjski deželni zbor (26.) decembra 1478, saj je iz instrukcije za koroški zbor moč razbrati, da je bila enaka pripravljena rudi za Kranjsko. W Ker je bila naslednja znana »kranjska« instrukcija potem šele iz aprila 1507z10 je bilo »odkritje« štiri in pol leta starejše instrukcije toliko bolj razveseljivo. Nepričakovano smo jo našli med pregledovanjem mikrofilmskih kopi| gradiva, ki ga kolegice iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana že desetletje evidentirajo v Bavarskem glavnem državnem arhivu v Miincbnu. Osrednja pozornost je pn tem namenjena gradivu, povezanemu z loškim (in klevevškim) gospostvom, ki je skupaj z delom gradiva freisinške škofije shranjeno v omenjenem arhivu; gre predvsem za serijo Fretsing Hochstifts Dteralien (HL4).4i 38 Chmet, Actenstiicke und Briefe, 3,393ss, št. O .XIX. 39 Chmel, Ademtückt und Britje, 2, 885s, št. MCLXV; ARS, AS 40, Zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65. 40 ARS, AS 2, DSK I, šk. 314(fasc. 211). šl 1; objava DSKS, I, 8ss, Št, 11. 1(1 P rim. poročilo o evidentiranju za leto 2004 -- Obvestila ARS, 452ss; Sega, Evidentiranje, 173ss. Gradivo freisinške škofije, predvsem cerkvene narave, zdaj poleg münchen-skega Bavarskega glavnega državnega arhiva hrani še tamkajšnji nadškofijski arhiv (Archiv des Erzbistums München und Freising), Glej tudi: Blaznik. O zbirki mikrofilmov, 61ss; Blaznik, O virih, 17. V času Ulaznikovega raziskovanja gradiva loškega gospostva leta 1954 je bil največji del gradiva (med drugim rudi serija 1IL 4) še v okrožnem (Kreisarchiv) oz. državnem arhivu (Staatsarchiv) v Miincbnu. Blaznik je instrukcij o vsaj bežno poznat tu jo je dal leta 1954 tudi mikrofilma ti. V popisu mikrofilmskih posnetkov, ki jih jc Blaznik prepustil Igriškemu muzeju, zdaj pa so v škofjeloški enoti Zgodo- ARi H VI 32 (2009), št. 2_Iz arhivskih fondov in zbirk_ Andrej Nared: Najstarejše instrukcije za kranjske dczelnozborske komisarje, str, 249 -268 257 Pred analizo instrukcije42 se vprašajmo, kako oziroma zakaj se je prepis tnstrakcije znašel v frei-sinškem (miinchenskem) arhivu. Povezava je dokaj preprosta. Freisinška škofija je imela na Kranjskem obsežne posesti, med katerimi izstopa loško gospostvo. Temu zaokroženemu kompleksu, ki ga je bavarska škofija od cesarja Otona 11. dobila v letu 973, se je 60 let pozneje pridružilo območje Dov-jega, od konca 12. stoletja naprej pa se je na območju poznejšega gospostva Klcvevž Freising usidral še na Dolenjskem. Freisinška kranjska posest je bila obremenjena tako kot posest kake druge cerkvene ustanove in kol pričajo skromno ohranjeni dokumenti, je moral freisinški škof od srede 15. stoletja naprej od svojih kranjskih posesti in podložnikov (beri: dohodkov) plačevati njemu odmerjeni del odobrenega deželnega davka, ki se je stekal v stanovsko blagajno.43 Freisinški škof je nekajkrat omenjen v stanovskih gravatnina,44 v drugi polovici leta 1515 je bil na kranjskem deželnem zboru dvakrat kot deželno-knežji komisar.45 Če odmislimo ta dva primera, ne poznamo iz obdobja vladanja Friderika III. in Maksimilijana I. niti enega deželnega zbora, ki bi se ga freisinški škof kot kranjski davčni zavezanec in nominalni dcželan osebno udeležil. Za upravljanje škofijskega (loškega) gospostva je odgovarjal oskrbnik. Temu so pomagali kaščar kot skrbnik gos-postvenega gospodarstva in dva gradiščana z obrambnimi nalogami. Oskrbnik je odgovarjal za vodenje celotnega gospostva, skrbel je za spoštovanje njegovih meja in pravic. Bil je namestnik frei-sinškega škofa, tako da ga je zastopal tudi na deželnem zboru.46 Skof se je na Kranjskem pojavil zelo redko; vzrok je bila velika oddaljenost (pn- vinskega arhiva Ljubljana, je ob zaporedni številki 354 (mikrofilmski posnetki 2227-2233) tale regest: »18. ti. 1502. Instrukcije cesarja Maksimiljana deželnemu /boru zaradi novih davkov tn dajatev, da jih deželni zbor odobri v obrambne namene, predvsem proti Turkom,« Za informacijo se zahvaljujem kolegici juditi Sega. 42 BftyHStA, Freising llochstifts I.iteralien, lil. 4, Fasz. 41/210-1; mikrofilmska kopija: ZAL, Dopolnilni mikrofilmi, D-117, posnetki 0258-0264. 43 O pravnem položaju freisinških kranjskih posesti in davčnih bremenih glej: Vilfan, Lage, 351 ss, Nared, Začetki, 26ss; Nared. Drgeta, 131ss. 44 DSKS, 1,32. št. 28; 95s. Št. 77; 130, št. 101; 135. Št. 104. 45 DSKS, I, 151, št. 119; 166, št. 127. 46 Blaznik, Skojja Loka, 170, 171s, 450s (seznam oskrbnikov loškega gospostva); Blaznik, Srednjeveiki urbarji, 59s; Bizjak, Rntio facta est, 180s. Kaščar |e pobiral tako urbarialne da- jatve kot deželne davke, ki jih je po sklepu deželnega /bora v soglasju z zemljiškim gospodom in S sodelovanjem os- krbnika porazdelil na podložnike. bližno 500 km). Za to razdaljo je škof s spremstvom konec 17. stoletja potreboval celih 20 dni, njegovi odposlanci pa so pot zmogli v pol krajšem času.47 V tretji četrtini 15, stoletja je Skofja Loka samo štirikrat videla svojega gospoda (1449, 1454, 1458, 1475), ne vemo pa niti za en obisk v zadnji četrtini stoletja.48 Namesto škofa so gospostvo redno nadzirali pooblaščeni odposlanci osrednje škofijske administracije — odvetniki ali svetniki (an-¡valte, rate); njihov pomen se je povečal predvsem po sredi 15. stoletja. To funkcijo so navadno opravljali višji škofijski uradniki, oskrbniki drugih Škofijskih gospostev m kanoniki.4tJ Čeprav je bil najpogostejši vzrok rednih obiskov Škofovih odvetnikov urejanje tekočih upravnih zadev, kot sta obračunavanje z gosposčinskimi uradniki in pobiranje letnih donosov gospostva,50 se ne zdi nemogoče, da bi se kak tak odvetnik kdaj znašel tudi na kranjskem deželnem zboru. V nasprotni smeri, iz Loke v Freising, so redno jezdili sli z obvestili o tekočih upravnih zadevah, pa tudi z mandati deželnih oblasti, predvsem glede davkov in deželnih vp o ki i cev. 51 Instrukcijo je torej v Freising poslal ali osebno pnnesel kateri izmed naštetih uradnikov, najverjetneje kar loški oskrbnik. V času naše instrukcije je bil to Jurij Thurn (oskrbnik v letih 1497-1503).52 Obveščanje o vsebini deželnoknežjth instrukcij je bilo gotovo med nujnimi opravili loškega oskrbnika, saj so na podlagi knezovih zahtev odobreni deželni davki in vojaške odobritve neposredno bremenili (tudi) fresinske kranjske posesti. Novice je navadno prenašal sel, vemo pa, da se je oskrbnik občasno osebno odpravil »polagat račune« v Frei-sing.53 Po drugi možnosti je prepis instrukcije odnesel Škofov odvetnik, kolikor je morda prav tedaj 47 Kosi, Potujoči srednji irrk, 69, 48 Bizjak. Kalio facta est, 189, Bizjak, Die geschichtlichen Beziehungen, 43 s. Bizjak, Die gescluchtlicben Beziehungcn, 45. Prav tam, 45s. 1'rav tam, 47s. 52 Blaznik, Skuf/a Laka, 451; Bizjak, Die geschichtlichen Beziehungen, 49ss. Mesto oskrbnika loškega gospostva je bilo očitno precej zaželeno, saj so se zanj potegovali člani uglednih kranjskih plemiških rodbin. Vicedotn |unj Eck, ki je bil tudi kandidat za mesto loškega oskrbnika, je v pismu dvornemu kanclerju Ciprijanu Sernteinu zapisal, da je loško oskrbništvo povsem primerljivo s kranjskim deželnim glavarstvom (R/ XIV, 4/2, št. 20652), Lošfci oskrbniki, včasih imenovani tudi glavarji, so bili poleg omenjenega Junja Thurna na pnmer še Junj Lamberger (1455— 1474), junj Črnomaljski (1474—148(1), Jakob Lamberger (1481-1491), Jurij Diirrer (1491-1494), Gašper lamberger (1503-1508) in Pavel liasp (1508-1524). 5-1 Bizjak, Die geschichtlichen Beziehungen, 45, op. 27 258 ARI IIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Najstarejše instrukcije za kranjske dežeLnozborske komisarje, str. 249—263 »vizitiral« kranjske posesti. Manj verjetno je, da bi instrukcijo v škofijsko pisarno spravil kateri izmed njenih »nosi tel jev« - dežel no knežjih komisarjev. V instrukciji sta namreč kot komisarja po imenu navedena le kranjski deželni glavar i lans Turjaški in vicedom Jurij Eck, vendar je govor tudi o ander unser rate. S tem izrazom je bil bržčas mišljen Še kateri izmed Maksimilijan o vih kranjskih (deželnih) svetnikov, ki bi ga knez naknadno imenoval za komisarja. Ker dmgih spisov z novembrskega deželnega zbora ne poznamo, o imenih morebitnih drugih komisarjev ni smiselno ugibati. Prav tako ni znano, kdo je instrukcijo prepisal. Teoretično je možno (v praksi pa tako rekoč neverjetno), da je bila instrukcija tri stoletja shranjena na loškem gradu m da so jo Šele ob sekula-rizaciji gospostva leta 1803 prenesli na Bavarsko,54 S sekularizacijo je freisinška škofija načeloma obdržala gradivo cerkvene narave, preostalo gradivo (vsaj s freisinških bavarskih posesti) pa |e pripadlo posvetni oblasn v Miinchnu. Dokumentacija o loškem gospostvi) se je dotlej zbirala tako v freismški kot škofjeloški pisarni. V Freising so se denimo stekali originalni dopisi in poročila uradnikov iz Škofje Loke, prav tako so tam hranili osnutke v loško gospostvo odpremljenih dopisov. V škofjeloški pisarni so shranjevali iz Freisinga prispele originale in koncepte ali kopije svojih dopisov. Marsikateri dokument se je tako (o)hranil v obeh pisarnah.55 Pri naši instrukciji je stvar drugačna, saj gre že v osnovi za prepis. Da bi prepis deželno-knežje instrukcije iz Freisinga poslali v Loko, je tako rekoč nemogoče. Prej bi se zgodilo, da bi loški oskrbnik sam pndobil prepis instrukcije in ga shranil pri sebi. Tudi v tem primeru pa ni prav verjetno, da bi jo po letu 1803 odnesli v freisinški ah mun-chenski arhiv. Znano je, da |e bilo gradivo škofjeloške pisarne - razen listin - razneseno na številne kraje in v veliki meri pogubljeno; še največ ohranjenih dokumentov je končalo v današnjem Arhivu Republike Slovenije.56 Instrukcija je bila izdana 18, novembra 1502 v Grofiaitingenu pn Augsburgu. Čeprav v njej to ni eksplicitno navedeno, je bila namenjena razpravi na deželnem zboru v Ljubljani, ki se je sestal 25. no- Blaznik, SkoJ/a Lok/i, 440 S sekularizacijo je freisinški škof izgubil položaj posvetnega kneza, škofiji je bila odvzeta posest. Škofijska posest na Bavarskem je postala državna last Bavarske, freisinška gospostva v Avstriji, med njimi loško gospostvo, jia so bila vključena v avstrijsko komorno ozemlje. 55 Blaziiik, (J vin h, 17; Blazmk, t) zbirki mikrofilmov, 61; Šega, Evidentiranje, 173. 5i> Blamik, O virih, 17; Sega, Evidentiranje, 173. vembra 1502. Ta deželni zbor je v časovnem in vsebinskem smislu ujet med dva odborna zbora nižjcavstri|skih dežel, prvega avgusta 1502 in drugega marca 1503. 28. avgusta so se v Dunajskem Novem mestu sestali stanovski odbori nižjcavstrij-skih dežel (Zgornje in Spodnje Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske), da bi razpravljali o odobritvi imenjske konjenice, splošnih obrambnih ukrepih, meddeželni pomoči, stanovskih pritožbah itd.57 Ker sta bih delegaciji Koroške in Kranjske maloštevilni, odposlanci gornjeavstrijskih dežel (Tirolske in t. i. Prednjih dežel) pa so posvetovanje sploh zamudili, je bil za marec naslednje leto predviden nov odborni zbor v Linzu, Tam naj bi rešili preostala odprta vprašanja, za načelno doseženi sporazum bi se izrekli Še koroški in kranjski stanovi,5® Med sklepi avgustovskega odbornega zbora59 je mogoče opaziti potrebo po razpisu deželnih zborov po posameznih deželah. Štajerski stanovi so se zbrali 25. novembra, vendar jih je zaradi prepoznega razpisa zbora prišla le tretjina. Ker tudi dokumenti odbornega zbora v LinzuW) govorijo o deželnih zborih, ki so bih na dan sv. Katarine, tj. 25. novembra, datum (začetka) ljubljanskega deželnega zbora ne more biti vprašljiv. Komisarji, Hans Turjaški in Jurij Eck sta napovedana v instrukciji, morda pa se jima je pridružil še kdo, so torej na dan sv. Katarine pozdravih v Ljubljani zbrane deželne stanove. Ti so se verjetno zbrali na ljubljanskem gradu, saj deželna hiša na Novem trgu leta 1502 najbrž še ni stala; kot »novogradnja« je namreč prvič omenjena v listini s konca novembra 1504,61 Komisarji so pozdravili navzoče v imenu deželnega kneza kralja Maksimilijana in jim zaželeli vse dobro. Potem so jim predstavili Maksimilijanova opažanja, priporočila, predvsem pa zahteve, ki jih smiselno povzemamo in komentiramo v spodnjih vrsticah. Knez je sklical odborni zbor62 v Dunajskem 57 Glej Nared, Dt$k, 205. Prim. Moltke, Siigmund von Dutfidutan, 114ss, ru 121. 59 StlJt, l-aa. A, Antiquum, ¡11, K. 165, 11 540, leto 1502; Krone», Vorarbeiten, 79s, št. 38, R/ XIV, 4/2, št. 19963; Moltke, Siegmnnd von Dit/mhs/ei», 114ss. 60 StLA, Ua. A., Antiquum, lil, K. 165, 11. 540, leto 1503; Krones, Vorarbeiten, 80, št. 38, 39; R1 XIV, 4/1, št. 17233, R1XII', 4/2, št, 19963, 20345. f'1 Nared, Dentil, 241 ss; Nared. Arhiv, 6s. Tako iz dikcije »naše« instrukcije kot iz nekaterih drugih dokumentov (npr. RI XIV, 4/1, št. 16788) bi lahko celo povzeli, da so bili v Dunajsko Novo mesto povabljeni sta novi oižjeaVKtnjskih dežel kot korporacije in ne le stanovski odbori kot njihova predstavništva. To bi pomenilo, d.i je šlo /a meddeželni in ne odborni zbor peiih dežel Taka oblika pa za začetek 16. stoletja ni prav verjetna. ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov m zbirk Andrej Nared: Najstarejše instrukcije za kranjske dežel ttpzborske komisarje, str. 249—268 259 Novem mestu in nanj povabi] stanove vseh nizje-avstrijskih dežel. Zbora so se v zadostnem številu udeležili predstavniki deželnih sianov Spodnje in Zgornje Avstrije ter Štajerske, udeležba Kranjcev pa je bila skromna; ti so knezovim komisarjem predali (priloženi) odgovor na propozicijo.63 Komisarji naj zdaj na zboru na glas preberejo kranjski odgovor in povedo, da je knez zadovoljen z načrtovano davčno odobritvijo. Ta bo veliko olajšanje zanj in nižje-avstnjske dežele, za sovražnike*14 pa hud udarec. Komisarji naj zahtevajo, da stanovi na tem deželnem zboru privolijo v (obrambni) red in izvedejo davčno naložitev, in sicer od vsakogar, ki ima imenjsko rento in dohodke v deželi, in to ne glede na to, ali v deželi prebiva ali ne. Pri izpeljavi naložitve naj bi pomagal tudi regiment. Knez računa, da bo s pomočjo deželanov pokoril neposlušne in bo tako breme enakomerno porazdeljeno, V naložitev naj bodo vključeni tudi meščani, trgovci in ostali, ki imajo v deželi posest. O načinu obdavčitve naj bi se dogovorili na tem deželnem zboru. Davek naj bi bil obračunan po gospodinjstvih (ognjiščih), kot navadno pa naj bi bilo upoštevano imetje -premožni naj bil dal več kot revni. Knez pričakuje, da bodo izvedli vpoklic vsakega 20. (kmečkega) moža; vse leto naj bi ga vzdrževalo preostalih devetnajst/'5 Davek za njegovo obleko znaša poldrugi goldinar (gld.) ter za orožje in oklep pol gld. Vpoklicani (20. mož) naj ima obleko enotne barve. Pol odobrene naložitve (vojaškega sklica) naj ostane v matični deželi, dniga polovica pa naj bo na voljo drugim nižjeavstrijskun deželam. Knez je v Dunajskem Novem mestu prek svojih komisar- jev zahteval odobritev težkega konja na 200 funtov imen|a ter od 10 hub in 10 meščanov vzdrževanje oboroženega pešaka (Fußknecht). Za vzdrževanje vojske naj bi pet dežel odobrilo 100 000 gld.; polovico bi jih zbrali v tem in po- lovico v naslednjem letu Kranjska bi morala zbrati osmino vsote. 12.500 gld RT XIV, 4/1. št 16848, točki 6 in 13. Kot pričajo sklepi «dbornega zbora in sredi novembra izstavljeno zaščitno pismo, so stanovi Maksimilijanu v Dunajskem Novem mestu v resnici odobrili vzdrževanje oboroženega jezdeca od vsakih 100 funtov imenjskih in drugih dohodkov, in sicer za dobo treh let. Imeujska obdavčitev je bila predvidena tako za duhovski kot svetni stan, za domače in tuje »davkoplačevalce«. K obrambnemu davku naj bi prispevali tudi trgovci, meščani in preostali brez imenjskih dohodkov. Povzetek teh in drugih sklepov odbornega zbora glej v: R/ XIV, 4/1, št. 17072, RJ XIV, 4/2, št. 19963, Krones, Vorarbeiten. 79s, ši 38; Moltke, SttgruHitd von Dielnchsttm. 116ss (s komentarjem). O xmeiij-ski obdavčitvi (renti) na kratko Na red, Dt^t/ii, 267s. 64 1'oleg Turkov so Maksimilijana «dražili« tudi Francozi. P rim R] XIV, 4/1, št. 16823, 16848 C'5 Ve£ o (kmečkem) pozivu pešakov Simonin, Vojaška orga-ni^aaja, 91ss. Če bi šel kateri izmed devetnajstih mož sam v boj, mu ni treba prispevati za vzdrževanje vpoklicanega 20. moža. Ce gre vpoklicani 20. mož na pregled čet (nabor) in ima do tja vsaj dan poli, mu pripada »dnevnica« iz naložitve v višini enega »sekserja«. V vsaki deželi je treba imenovati četrtne glavarje (mojstre). Knez je bil voljan ugoditi stanovski zahtevi, da te predlagajo iz svojih vrst. Ker pa je imenovanje knezova pristojnost, je za vsako deželo imenoval sposobne in ugledne osebe, na Kranjskem Jurija Moisseja, Gašperja Lambergerja, Pet-riča Tschawitgyja in Pankraca Turjaškega. Omenjeni naj ravnajo tako, kot je predvideno v redu iz Dunajskega Novega mesta Ko bo red zaživel, bo dal knez vsakemu izmed njih iz vicedomskc blagajne po$}tm in prizadevnost izplačati 100 renskih gld. letne plače. Cetrtnim glavarjem naj bodo dodeljeni službeni prostori. Mojstri morajo vsako leto pregledati konjenico in pešadijo. Pri pregledih vojske naj bo navzoč tudi deželnoknežji vrhovni vojaški poveljnik, na Kranjskem Hans Turjaški/'6 v Spodnji Avstriji Andrej Krabat in v preostalih treh kneževinah njihovi deželni glavarji. O vsem naj poročajo knezu. Knez se strinja, da vojaške operacije (pohodi) na stroške dežele ne smejo trajati dlje kot tri mesece. Pohod (trajanje) proti sovražniku zunaj dežele naj bo odvisen od okoliščin in potreb. Stanovi pričakujejo, da bo za obrambo več prispevalo komorno premoženje. Ce bodo napadene nizje-avstrijske dežele, jim bodo gornjeavstrijske (če tam ne bo vojne) priskočile na pomoč z 10.000 možmi, čc pa bodo tudi same v nevarnosti (v vojni), bodo poslale 5000 oboroženih mož. Knez je poleg tega pripravljen od svojih dohodkov postaviti tisoč konjenikov, ki bodo na voljo nižjeavstrijskim deželam.&7 Na zboru v Dunajskem Novem mestu je Maksimilijan nakazal, da bi bilo za vzdrževanje vojske in druge s tem povezane stvari dobro zbrati 100.000 gld. gotovine. To bi pobrali stanovski in deželnoknežji prejemniki, porabili pa bi jo izldjuč ™ Tekst je na tem mestu nekoliko nejasen, a /di se, da se besedi er in nato dtiern lahko nanašata le na takramega kranjskega deželnega glavarja, ki je bil kot knezov na mestnik v deželi tudi vrhovni poveljnik deželne vojske. Pnm. tudi JU XIV, 4/2, št. 20345, točka 5. Po drugi strani lahko v povzetku instrukeije za štajerski zbor novembra 1502 (R/ XIV, 4/1, št. 17077, točka 3) preberemo, da naj hi se pregleda konjenice m fiesakov poleg če trmi h glavarjev udeležila še vrhovni vojaški poveljnik (poveljnik regimenta) in deželni glavar; poročala bi deželnemu knezu. Fnak predlog so komisarji predstavili že v Dunajskem Novem mestu. RI Xn \4/1, št. 16848, točka 6. 260 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 1z arhivskih fondov in zbirk Andrej Na red: Najstarejše instrukeije za kranjske deželnozborske komisarje, str 249-268 no namensko. Stanovi so odgovorili, da takega zneska v tistem hipu niso zmožni zbrati. Stanovi, tako kranjski kot stanovi drugih nižjeavstrijskih dežel, naj zato oblikujejo opolnomočene odbore, ki bodo skupaj z odposlanci gornjeavstrijskih dežel in knezom razpravljati o odobritvi omenjenega zneska. Ugodna rešitev bi bila namreč dobra tako zanj kot za dežele, saj bi omogočila vzdrževanje vojaških enot in funkcioniranje obrambnega reda.fis Stanovi menijo, da je treba zagotoviti orožje, bojno opremo in druge potrebščine ter oskrbeti gradove in mesta z gradbenimi strokovnjaki, orožjem, proviantom itd. Knez je temu naklonjen, zato naj komisarji poročajo, da bo v vseh nižjeavstrijskili deželah kar najhitreje uredil orožarne ter jih oskrbel s (strelnim) orožjem in drugimi potrebnimi stvarmi.69 Orožje bo tako pri roki, Če pa bi ga shraniti po gradovih in mestih, bi se lahko spridilo in šlo v nič. Knez je ustanovil »hišno komoro«; ta bo večji del svojih dohodkov vložila v utrjevanje obmejnih gradov in mest. Pomagal bo tudi z živili in po potrebi z naselitvijo vojaških posadk (pešakov). Maksimilijan je za vsako deželo izstavil listino z zavezo, da davčna naložitev in obrambni red ne bosta škodila njihovim privilegijem (ročinom),7u To zaščitno pismo naj komisarji v zameno za sprejetje obrambnega reda izročijo stanovom. Ob tem naj Stanovi niso popustili in dodatnega davka (»rezerve«) v višini 100,000 gld. niti v Linzu niso odobrili. BIXIV, 4/2, št. 20345, točka 19 69 Prim. še Simoniti, Vajaika organizacija, 180ss. ™ Zaščitna pisma so bila izstavljena le dva dni pred kranjsko instnikcijo in so bila očitno enaka za vseli pet dežel. Molrkc, Siegmund t>on Dietrichsfein, 120, ki se opita na poznejšo kopijo oziroma izvleček, eelo trdi, da je bil vsem petim nižjeavstrijskim deželam izstavljeno skupno zaščitno pismo. H naj tega ne bi sprejeli z. odobravanjem, saj naj bi skupno pismo namigovalo, da so imele dežele tudi enake privilegije, iz besedila ohranjene originalne zaščitne listine, izstavljene 16. novembra 1502 (R/ XTI4/1, št. 17072), ni moč povzeti, da gre za edini oziroma skupni izvod, čeprav to ne bi bil osamljen primer 24. maja 1518 je namreč Maksimilijan stanovom (odborom) vseh avstrijskih dednih dežel prav tako izstavil enako zaščitno pismo (ARS, AS 1065, Zbirka listin, št. 1167, 1518 V. 24, Innsbruck, DSKS, II, 204s, št, 151), Glede na formulacijo iz instrukeije (Wir haben auch yedem lande ain urkund und versebreibung geben das inen solcher anslag und Ordnung an irn briuilegien, jreyhaitn, handtfestn und alten herkamen unschedlich sein soll. Und m sy durch uns sonst in veld erfordert wurden das solchs beschehn sol Denselben brief sollen unser retc inen gegen aufricbhtng der bertirten Ordnung aberantwurten und inen dabey sagn das wir uns auch gegen inen halten wollen me bey unsern vordem bescheben und von alter herkamen ist. Krepki tisk A. N .) lahko sklenemo, da je vsaka dežela dobila svoj izvod zaščitnega jusma, ki pa je bil za vse enak. jim zagotovijo, da bo njihove privilegije spoštoval enako kot njegovi predniki. Če se bo kdo v tej zadevi neposlušen ter se bo upiral naložitvi in obrambnemu redu, ga bo knez pokoril s pomočjo poslušnih deželanov. Prav tako ne bo dovolil, da bi bil iz reda kdorkoli izvzet; vsak (socialni) stan, cerkveni in posvetni, naj prevzame sorazmerni del bremena. Stanovi so kneza prosili, da bi prelatov in mest med tem časom ne obremenjeval s (komornimi) davki in drugimi bremeni,71 pa tudi stanovom naj še naprej pusti njihove privilegije in stare običaje. Komisarji naj jim zato na primeren način povedo, da bo njihove svoboščine v največji možni meri ščitil, morajo pa upoštevati, da so za obrambo pred Turki kot najbližji sosedje in kristjani ter kot pripadniki svetega cesarstva in nemške nacije (lemlscher nacion) dolžni žrtvovati kak svoj privilegij. S tem bodo dati zgled tistim, ki živijo bolj na varnem (stran od Turkov), da bodo tudi ti bolj jiripravljeni za pomoč. Stanovi prosijo, da bi knez vojne, ki zadevajo nižjeavstrijske dežele, začenjal z njihovim vedenjem in nasvetom. V tem jim lahko ustreže, z izjemo načrtovanega pohoda proti Turkom, ki bo izpeljan s sodelovanjem nemškega cesarstva in vse krščanske skupnosti. Knezovo mnenje je bilo in ostaja, da so njegove dedne dežele nekakšna skupnost z davčnimi naložitvami m vojsko, V sala dežela naj pnde drugi v stiski na pomoč. Predstavniki gornjcavs-trijske deželne skupine bi se radi glede meddeželne pomoči zediniti z nižjeavstrijskimi deželami. Na zadnjem odbornem zboru so zato skleniti, da bodo o tej temi razpravljali na odbornem zboru v Linzu; tja naj vsi pošljejo svoje odbore. Knez torej tudi od Kranjcev pričakuje, da bodo imenovali odličen odbor. Imena članov odbora naj stanovi sporočijo glavarjem posameznih dežel, deželni knez pa bo potem glavarjem sporočil, na kateri dan bo razpisan zbor v Linzu, da bodo lahko odbori pravočasno odšli na pot.72 Odboru naj stanovi dajo ustrezno polnomočje (geu>alt), da bo lahko z deželnoknežjimi komisarji (retn und anmelden) odločal o pohodu proti Turkom, skupaj z odposlanstvi gornjeavstrijskih 71 O dvotirnem obdavčenju prelatov in mest Nared, Debela, 136ss, 173ss. 72 Nemblich das die personal desselben ausschus unsern hawbtleuten in jedem fand angefaigt und also bestell ¡verde, wan ttdr den selbn baubtleutn schreiben auf welchen tag ry den ausschus gen lJnt~ beschatden sollen das der dabin kumen berayt sey. Formulacija jasno kaže, da je bilo besedilo instrukeije za vseh pet dežel v glavnih potezah enako. Zato je tudi večkrat govor o landtscheften, torej o deželnih stanovih v množinski obliki. 1z arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009). št. 2 Andrej Na red: Najstarejše mstrukcije /a kranjske deždnozborske komisarje, str 2-49-268 261 n7^ fl --> '' p^/^iVVj- /U* — /)„,/ ^JJDvJ ¿.t A- A*fct «¿L . ^ft^L^S^ flff ' -■•■J' i«— J2—C___ I—VMyf>- —i - w -----A», /i—C*-' j—(L ^..V v_P'7. 1 ¿7 f Pna in predzadnja stran instmkdje za kranjski deželni zbor novembra 1502, BajHSiA, Frtising Hochstifts Uteralien, HL4, Fas% 41/210-1 (Foto: BayilSL4), dežel, ki bodo prav tako v IJnzu, pa tudi glede sporazuma o tem, kako naj ena dežela pomaga drugi; skupaj bodo ugotovili, kaj je potrebno m najbolje. Odbor bo sklep (dogovor) odbornega zbora potem prenesel stanovom in poskrbel, da bo sprejet na deželnem zboru. Upoštevali je treba tudi morebitne upravičene pomisleke ah predloge in potem narediti dokončen sklep. Deželni stanovi naj na Lem deželnem zboru ali (če zdaj ne bo mogoče) pozneje na linškem odbor-nem zboru (odboru vseh dežel) razpravljajo o odposlanstvu, ki bi ga v zvezi z dogovorom o med-deželni pomoči poslali k Maksimihjanovemu sinu, nadvojvodi Filipu.73 Komisarji naj spomnijo tudi na pritožbe stanov zaradi denarja (novcev), predvsem manj vrednih tujih novcev, ki so preplavili avstrijske dežele. Stanovi so kneza prosili, da tuje novce po vrednosti izenači z domačimi. Deželni knez bo v nižjeavs-trijskih deželah postavil novčarskega mojstra in poskrbel, da bodo po nasvetu deželanov in skladno s »komorno knjigo« kovali dober denar. A za to potrebuje vsaj še tri tncscce časa.74 Morebitne druge pritožbe naj mu stanovi predstavijo na odbornem zboru; vzel jih bo na znanje ter milostno m pošteno obravnaval. Ne želi pa, da bi glasno zavrnili (pogojevali) njegove zahteve, saj bi to slabo vplivalo na odločitve drugih dežel in bi lahko ogrozilo celoten obrambni red. Ravnajo naj uvidevno, saj so to dolžni tako knezu kot sami sebi. Na koncu mstrukcije knez naroča komisarjem, naj mu poročajo o poteku zbora in tako izpolnijo njegovo voljo. Dodatek k instrukdji, ki je bil spisan istega dne, sodi med vsebinske točke mstrukcije, čeprav odstopa od njene vsebine. Govor je namreč o dobavi oziroma transportu ovsa ah konj iz Nizozemske.75 f3 C) tem odposlanstvu so govorili že v avgustu. K/ XIV, 4/1, št. 16848, točka 10: iti XIV, 4/2, št. 19961, točka 13; Krones, Vorarbeiten, 7'is, št 3)8 Tudi o pripravi novčnega reda (Muuzordiiung) naj bi raz- pravljali že v avgustu. {U XIV 4/1, št. 16848, točka 11; R1 XIV, 4/2, št. 19963, točka 16 75 V izvlečku instrukcije za štajerski deželni zbor 25. novembra jc govor o ovsu za konje, ki naj bi ga dal Maksimilijan pripeljati \r. Nizozemske, lil XIV, 4/1, št. 17077. točka 9. Po dveh mestih dodatka k instnikeiji, kjer stoji rten hijen iler pferet oziroma dtnieBttn haferr ki?», bi res kazalo na oves (der 1 lafer), medtem ko je na koncu govor le še o konjih {urni dtimaf rtie phert! hesteltn mngeri). Na Kranjskem je 262 ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Narcd: Najstarejše instrukcije /a kranjske deželnozborske komisar^, str. 249-268 Na deželnem zboru naj bi preverili, koliko zanimanja je za ta »posel« na Kranjskem. V instrukdji za kranjski deželni zbor gre v pretežni meri za pojasnjevanje in konkretizacijo sklepov prejšnjega odbornega zbora. Iste teme pa so se vlekle še naprej, saj so se konec marca 1503 na odboniem zboru v Linzu pogovarjali o istih stvareh.76 Koliko je ljubljanski zbor res pripomogel k uresničitvi sklepov iz Dunajskega Novega mesta, ne moremo dokumentirano ugotoviti. Sklepi davčne narave so bili bržčas potrjeni; sprožii se je postopek reparticije bremen m razpošiljanja individualnih davčnih pisem. Tako se je denimo zgodilo na Štajerskem, kjer so se pri odmerjanju vojaško-davčne obveznosa lahko oprli na imenjsko knjigo iz leta 1495 in so davčna pisma razposlali že 12. decembra 1502.77 Kranjci so novembra verjetno tudi že izvolili člane odbora za linški odborni zbor. Kljub temu pa najpomembnejši sklepi iz Dunajskega Novega mesta in Linza verjetno sploh niso obrodili omembe vrednih sadov. Poznana je sicer štajerska vojaška naložitev, o uporabi vojaških enot pa ni nikjer govora. Prav tako se sicer redki viri iz naslednjih let ne sklicujejo na obrambni red iz let 1502 oz. 1503.78 Obrambni red za avstrijske dedne dežele je bil eden prvih Maksundijanovih poskusov, da bi v svojih deželah dosegel večjo samostojnost na vojaškem področju in zagotovil učinkovitejšo obrambo. Novi impulzi v oblikovanju obrambne organizacije in pri vzpostavitvi učinkovitejše med-deželne pomoči so sledili na odbornih zborih nižje-avstnjskih dežel v Murzzuschlagu (1508) in Salz-burgu (1509), krona Maksimilijan o vili prizadevanj pa je bil maja 1518 sprejeti innsbruški obrambni libel.™ večkrat primanjkovalo dobrih jezdnih konj za vojaške po trebc- Maksimilijan je bil tako tudi leta 1507 popravljen i/ Nizozemske uvoziti žrebce za težko konjenico. DSKS, 1, 9, št. 11; Simoni ti, Vojtiiku orgünii^mjn, 82. ™ R/ XIV, 4/2, št. 20345. 7' Moltke, Siegmund von Dietnchitein, 121; glej tudi Nared, DeŽela, 267ss. 78 Moltke, Sllgwmd van Dietnchitein, 122s. ,,J Splošno o retormi vojaškega sistema in oblikovanju skup- nega obrambnega reda avstrijskih dežel v Maksimilijanov! dobe Wies flecker, Österreich it» Zeitalter Maximilian L, 268s s: Simoniti, Vojaška or^nm^aetja, 35ss, Objava 1502 november 18., Großaitingcn Insirukäja kralja Alaksimiltjana I. äe^elnokne^c komisarje na kranjskem ¡kleinem zbom 25. novembra 1502 BayHStA, Preising Hochstifts Litcralicn, HL 4, Fasz. 41/210-1.*" Prepis, 12 strani.81 Maximilian von gots gnaden römischer kunig etc. Instruction was der edel und unser lieb getrew 1 lanns von Aurspcrgk, herr zu Schonbergkh, unser haubtman, und Gorg von Egkh, unser vitzrumb in Crain, und ander unser rate mit gemainer landschaft unsers furstentumbs Crain von unsern wegn handeln sollen. Anfenglich inen zusagen unser gnad und alles guet. Und demnach erzellen. Sy wissen das wir negst einen landtag in die Neunstat ausgeschriben und all landleut von unsern Niderosterreichischen landen darauf erfordert haben, etlich Sachen daran uns und inen merklichn gelegen ist zu bandeln. Nu scy der solb landtag durch unser landschaftn in Osterreich under und ob der Enns auch aus Stcyr treffenlich besuecht, aber von innen den aus Crain gar wenig erschinen und durch die so da gewesen sind unsern rätn die wir bey inen gehabt diese hiebey ligend antwurt und beschlus gegebn. Dieselb antwurt sollen sy inen lauter verlesen lassen und darauf sagen das wir solchs furnemens und anslags gnedigs gefallen und benuegn haben und als sy selbs ermessen mugen uns und unsern Niderösterreichischn landen merklich err und nutz und allen unsern widerwertign grossen erschrekn bringn werde. Und darauf mit allen vleis und etnst an sy begern das sy in solchen loblichen anslag und ordenung auch willigen und die auf disem landtag aufrichten und des nyema[n]ts* [...]b der gult und nutz im land 811 Za pomoč pri pridobivanju reprodukcij se iskreno zaliva ljujem dr. joachitnu Kempcrju z Generalne direkcije bavarskih drž.avnih arhivov. 8I Transkripciji sledi načelom, ki jih jc za prva dva zvezka kranjskih dežehiozborskih spisov postavila Marija Verbič; glej DSKS. I, JCVIIIs. Ker je vsebina instrukcije povzeta in komentirana, v objavi ni opomb vsebinske narave. * V predlogi samo nyemats. b Del besedila je pri prepisovanju instrukcije očitno izpadel, saj stavek sicer nima pravega smisla. /. ozirom na skoraj ARHIVI 32 (2(109), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Najstarejše instrukcije z;i kranjske dež ein i izbor s ke komisarje, str. 249-268 263 hat. Es sey darin gesessen oder nit erlassen des sol inen auch daselb unser regiment getreulich verholten und was in inn vermugn nit were das alzeit an uns bringen. So wellen wir mit unsern landleutn hilf die ungehorsamen gehorsam machen damit dieselb Ordnung durchaus gehalten und gleichs bürde getragen. Und das auch jetz auf disem landtag die obgemelt lierrngult und nutz nach gemainen landskauf zu diser Ordnung angeslagn und gerait werde. Item nachdem in solchen anslag die burger und ander so guetter im land haben nit außgeschlossen sein und von der mass wie sy angeslagn werden solle auf disem landtag gehandelt werden. Ist darauf unser beger und gut bedunkn denselben anslag auf burger, kauflewt und ander, so gueter im lande haben, also zu machen nach den feurstetn zu reichen doch das der reich den armen ubertrag wie dann in den landen gewonhait ist. Zu wissen den zwainzigisten man außzu-schiessen und das die neunzehn demselben alle jar zu stewr ames kleids anderthalben guld und zu underhaltung seiner werr und harnasch, so er alzeit haben soll, ain halben guldin geben. Und das dersclb zwamzig man durchaus in ein färb beclaidt sey. Item das der halb tail solchs anschlags in yedem lande bleib und der ander halb tail in die andern lande, das ist alles in Niderösterreich, Welchem dann solcher hilfnot beschiecht ziehe und albeg die neunzehendn den zwainzigisten man nichtz zu geben schuldig sein. Item das auch von demselbn anschlag dem zwainzigisten man, welcher ain tagraiss zu der musterung hat, so oft man mustert ain sechsster gegebn werde. Item und solchem anslag sollen unser rctc mitsamt» der landschaft ein mass setzn. Und als zu solcher Ordnung in yedem lande viertaiknaister geordent werden sollen, weren wir wol genaigt unser landschaft nachzegeben, dieselbe under inen zuerwelen. Aber die weil das uns als landsfursten zustet und wir der personen welche darzu geschickt seien gut wissen tragen, so haben wir dicselbs und aus den landen benennet, nembhch im lande Crain Jorg Moisse, Caspar Lamberger, Petntz Tschawitgy, unser phleger zu Polan Pangratz Aursperger; die sollen handeln wie in der Ordnung enako instrukcijo za štajerski deželni zbor in druge dežel-nozborske spise iz tistega obdobja gotovo manjka zahteva, da se od vsakih 100 funtov imenjskih m drugih obdavčljivih dohodkov odobri triletno vzdrževanje oboroženega konj(enik)a Prinu R/ XIV, 4/1. Št. 17072, 17077. točka 1; RIXIV, 4/2, Št, 19961, točka 1. zu der Neunstat durch gemain landschaften ange-sehn ist. Derselbe yedem wellen wir disjars in sein haus für sein mut und vleis hundert guldin reinisch geben und sy darauf unser vitztumb ambter verweisen so bald die Ordnung yetz aufgericht ist. Item unser rate mitsambt den landleuten sollen yedem viertlmaister sein quartier außzaigen. Item dieselben vierdmaister sollen alle jar zu gelegner zeit das geraisig und fueßvolk samentheh mustern. Item bey solcher musterung soll alwegn unser obrister haubtman nembhch er im land Crain citiern,c Anndree Krabat von Lappitz im lande under der Enns und dann in den andern dreyen furstentumbn und ir landshaublJeut sein und uns darumb antwurt geben. Item als unser landtschaften weitter Ordnung furgenomen haben. Wie es zu den furslegn oder herzugen mit dem verkünden erfordern und zu ziehen gehalten werden und das die lande in solcher hilf, es sey auf den furslag oder herzug, über drew monat zuuerharren nit schuldig sein sollen, lassen wir uns solchs alles auch gefallen und ist deßhalb unser mamung, das es dermassen also aufgericht und gehalten werde. Denn wegen aines zuzugs dem veindten entgegen ausserhalb lands gefallet uns der landschaften opini, das gclcgnhait der Sachen und noturft die maß geben werden. Und als uns die landschcften bitten ein merer hilf von unsern nutzen, renten und in ander weg zu solcher rustung zutun sein. Wir derumb ircr getreuen gehorsam auch uns selbs und unsern landen zuguet sonderlich genaigt und der maynung nach wie vor unser leib und guet zu inen zusetzen und wan sy uberzogen werden inen aus den Oberösterreichischen landen, so darin dhain krieg were, mit zehen tausent, wo aber daselbs krieg sein würden. mit fünf tawsent werlicher mannen zu hilf zu kumen wollen. Wir inen über das alles in den landen von unsern hawbtleutn und phlegern und dan von unsern marckfueter und dem aufslag zu Engel-hartszel tausent geruster pferd halten, die innen auch gewertig sein und zu hilf und statten komen sollen. Ferrer so haben wir auf dem nagsten landtag zu der Newenstat unsem landschaften durch unser rate anzaigen lassen, das guet were, das zu underhaltung 1 Branje ni nedvoumno (možno bi bilo denimo tudi »item«), vendar se zdi, da je okrajšana beseda »eiti(er)n« (navesti) povezana z zaimkom »er« štiri besede prej, »On« je bil verjetno kranjski deželni glavar I lans Turjaški, ki je bit na de ž.elnem zboru tudi deželno knežji komisar Pruti. op. 66 264 ARHIV[ 32 (2009). št-2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared; Najstarejše ltistrukcije za kranjske deželnozborsfce komisarje, str. 249-268 der rustungund ander zufallender Sachen ain bargelt bis in hundert tawsent guldin durch tlie landtschaften angeslagen und erlegt und durch unser und der land tschaft en verordent eingenomen in behalten und allein zu den selben und sonst in kainen andern Sachen außgegebn werde. Darauf die landtleut geantwurt haben, das solcher anslag über die ob-gemelt rusmng diser zeit nicht in irm vermögen sey. So aber unser Oberösterreichischn lande pot-schaften begern underbietn, bey inen gehört solle, auf dist gegnburtign landtegn davon geret und gehandelt werdn. Sollen auf dieselb ir antwurt unser rethe an sy begem, das sy irm ausschus so sy und ander unser land tschaften nachgemeltcr maß ve[rjordnend werden, beuelch und gewalt geben, von dem gemehen anslag aines barngelts ungeuerheh bis in hundert tauset guldin, souil inen daran zu irem tail geburt, neben den verordenten unser Oberösterreichischn lande mit uns entliehen zu handeln und zu schli-cssen, dan es uns auch inen und allen unsern landen drostlich sein und che vorbestimbt nistung und Ordnung aufenthaltn werde. Item als uns die landschefm danebn biten, zu solcher Ordnung streitzeug und ander were und noturft zu den veldzugen zuuerordnen auch die sloss und stete mit bawleutn, zeug, speis und ander noturft zuuersehen, sein wir des uns selbs und inen zuguet ganz genaigt und solln unser rete inen darauf zu sagen, das wir in yeder furstentumb unser Niderösterreichischen lande aufs furderlichist ein zeughaus zurichten und dieselben zeughauser mit geschutz und andern notdurftiglichn versehn und es also ordnen wollen, wan es in feldt oder den schlössen und stettn not wirdet, das solcher zeug albegen darin genomen und gebraucht wem mug, dan wo wir denselbn zeug yetz in die sloss und stet legten wurde, der darin verderben und verlorn. Von wegn des gebeus der schloss und stet haben wir ain haußkammer in Österreich aufgericht und also verordent, das dieselb das merertail irs empfangs an den schlössen und stettn allenthalbn an den grenizen gelegn verbauen sollen, also beschechen wirdet. So wollen wir mit der zeit und so vest als sein mag gnediglichen helfen, das mit der speis auch fursehung beschehen, die besetzung mit den leutn wirdet sich so es die notturft erfordert, selbs begeben sonderlich so das fueßfolk obgemelter massen aufgericht ist. Wir haben auch yedem lande ain urkund und vcrschreibung geben das inen solcher anslag und V predlogi samo vtordtten. Ordnung an irn bnuilegien, freyhaitn, handtfestn und alten herkomen unschcdhch sein soll. Und wo sy durch uns sonst in veld erfordert wurden das solchs beschehn sol. Denselben brief sollen unser rete inen gegen aufrichtung der berurten Ordnung uberantwurten und inen da bey sagn, das wir uns auch gegen men halten wollen wie bey unsern vordem beschehen und von alter herkomen ist. Darzu ob yemandt in disem furnemen ungehorsamlich erscheinen und sich solchs anslags und ordung setzen wutd, dieselben wir mit hilf unser gehorsam landtleut zu gehorsam und under-tenigkeyt bringen, auch nit gestattn das yemandt geisdichn oder weltlichen aus diser Ordnung ziehe sonder durch all stende aus ain gleiche bürde getragen werde. Item als die landscheftn an uns begem, die von prelatn und Stetten mitler zeit mit anslegen noch andern beschwcrungen nicht zu bekamern noch zebelestigen und auch die landscheftn furan bey irm alten herkomen beleiben lassen. Sollen darauf unser rete inen mit den besten fuegn sagn das wir ir in ander wege lawt irer freyhaitn und alten herkomens souil uns ymer mughehn ist versehenen wellen, doch vorbehalten das so sy zu dem Turgkn Zug als die negsten anstosser und cristenlich leut die dein heilign reich und tewtscher nacion anhengig zutun schuldig sein, damit ander so den Turcken verrer gesessen said, ab irm wol tun exempel nemen und zu helfen dester genaigter werden. Item als sy verrer biten wo wir ainich krieg unser Niderosterreichc lande beruen anfahn wolten, das-selb mit irm wissen und rat zutun. In demselben wellen wir inen gnediglich wildtarn außgenomen mit dem Turckhn Zug; der wirdet nit allein durch uns sonnder das heillig reich und gemaine cristennhait beschechcn. Item als unser grund und maynung gewesen und noch ist, das alle unser erblande ain gemain versten mit anslegen und rusfting und wie ain land dem andern, wo ams uberzogen wurde, zu hilf komen sollt und deshalben eilich aus unsern Oberösterreichischen landen hinab geschickt, die angezaigt haben, das sy sich so eylcnds nit hetten entslossen mugen, mit was maß sy mit den Nidcröster-reichischn landen aufrichten sollten und darumb dieselben auch all landleut auf dem tag zu der Newnstat beschlossen haben, das derselben Sachen halben von inen allen ain treffenheh ausschuss gen Lintz verordent werde. Wil uns dieselb mainung auch gefallen und sollen darauf unser rete an die lantschaft begern das sy einen treffenhehn ausschus von inen verordnen. ARHIVI 32 (2009), št, 2_Iz arhivskih fondov in zbirk_265 Andrej Naredi Najstarejše mstrukdje za kranjske deielnozborske komisarje, str. 249-268 Ncmblich das die personell desselben ausschus unsern hawbdeuten in yedem land angezaigt und also besteh werde, wan wir den selbn haubtleutn schreiben aufweichen tag sy den ausschus gen Lintz beschaidcn sollen das der dahin zu kumen berayt sey. item das sy auch demselben ausschus vol-mechtign gewalt geben, mit uns oder unsern retn und anwelden von wegen der Turckcnzugs, auch mit den potschaften unser Oberösterreichischn lande so alsdan bcy inen erscheinen werden, irer verstentnus halben, wie ain land dem andern zu hilf kumen sol ain abredt zumachen, wie uns und sy bedunkn wurdet not und am besten zu sein. Und das alßdan der ausschus dieselb abrede an die landschaftn bring und bcy inen vlcis ankere das sy die sachen dabey beleihen lassen, doch solle ir gut bedunkn darin auch gehört und darnach ain entlicher beslus gemacht werden. Item wir wellen allen muglichn vleis tun das wir selbs bey dem ausschus zu Linz sein, wo wir aber durch ander merklich gescheft daran verhindert werden, wollen wir doch unser treffenheh rete und anwelde gen Linz schicken. Item das auch die landschaft yetz auf disem landtag oder wo es yetz nit sein möchr darnach im ausschus aller lande handeln von wegn der pot-schaft, die derselben verstentnus halbn zu unsern liebn sun erzherzog Philipsen etc. geschickt werdn sol, wie wir das vormals an sy begert haben. Und wiewol uns vormals unser regentn in Niderosterreich ains tails der muntz, darab unser landleut beschwerung tragen, heraufgeschickt und wir derselben ainen werd zu schepfen furgenomen, so haben wir doch kainen der die als darzu gehört probiern und den werdt het schepfn finden mugen, aber unser rete sollen mit der landschaft handeln das sy uns von alter guldin und silbern muntz, damit sy beswert werden, etlich stuck herauf schickhcn. So wollen wir souil handeln und bestellen, das die aigendichn probiert und der ein gleicher werd gegen der österreichischn muns geschepft werde, alfidan wellen wir darob sein das dieselbn munssen in solhem werd und nit hoher genomen werden soll. So wollen wir auch verordnen das inn unsern Niderosterreichischn landen gemunß ain munß-maistcr geordent und ain gute bestendige munß nach rate unser landleut so darzu gehörn und wie von alter her beschechn ist nach laut des camer-puechs aufgericht werde, doch mag dasselb in dreyen motteten den negst ungcuerlich nit wol beschechn. Und das sy uns solhs nit abslahn damit die andern landschaftn nit auch von irer verwilligung nit fallen und uns dardurch die gantz Ordnung nit widerumb zerut werde, sunder sich hierin beweisen als sy uns und inen selbs schuldig sein, so wöllen wir ir beswerungen, ob sy der ainich hetten, so der ausschus zusamenkumc verneinen und darin gne-diglich und geburlich handeln und das mit sondern gnadn gegn in allen und ir yedem erkennen und zu guetem nicht vergessen. Und was unsern reten hierin begegnet das sollen sy uns furderlich widerumb berichten, daran tun sy unser ernstliche meinu[n]g.r Geben zu Alten Ayttingen am 18lcn tag nouembris anno domini 15c und im andern, unser reiche der romischen im sibenzehendn und des hungenschn im dreyzehendn jarn. [Na zadnji strani dodatek z isto roko]: Verrer sollen die gemelten unser rete der vorgemelten landschaft anzaign, wie wir negst unscrrn haubtman ain Instruction betreffen den hafen der pferd, so wir in den Niderlanndn besteh und unsern landn zuguet herauf furn zu lassen willens sein, zuegeschickt und in die vier tail unsers lands zuuerkundn beuelchn haben und darauf auf obgemelten landtag bey derselben unser landschaft antwurt verfolgen und begern auch alle, die so in denselben hafen zu legen willens sein auch wievil ain yeder legen, aigentlich ausschreiben und uns daselbs von stundan zu schicken, damit wir des ain wissen habn und darauf die pherd bestelln mugen. Datum ut supra. Viri in literatura Kratice ARS — Arhiv Republike Slovenije (Ljubljana) BayHStA — Bayerisches Hauptstaatsarchiv (München) DSK I — Deželni stanovi za Kranjsko, I. registra tura DSKS — Deželnozborskt spisi kranjskih stanov (gl. Verbič, Marija) Laa. A.— Landschaftliches Archiv Landtagsakten - Die ältesten steirischen Landtagsakten (gl. Seuffert, Burkhard) MD C — Monumenta historica ducatu s Ca-rindiiac (gl. Wiessner, Hennann) RI -Regesta Imperii (gl. Böhmer, Johann Friedrich) V predlogi se beseda dvakrat ponovi. V predlogi samo tnmtwg. 266 ARHIVI 32 (2009), Št, 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Najstarejše instrukcije za kranjske dežel nozborske komisarje, str. 249-268 StLA — Steicrmärkisches I.an des are hi v (Graz) ZAL—Zgodovinski arhiv Ljubljana (Ljubljana) Neobjavljeni viri ARS, AS 2, DSK I, šk. 314, 315,569, 848 ARS, AS 40, Zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65 ARS, AS 1063, Zbirka tisdn, suh dato BayllStA, Preis ing Hochstifts Literalien, HL 4, Fasz. 41 StLA, Laa. A., Antiquurn, Gruppe III, Karton 165 Universitätsbibliothek Graz, Hs. 1748 ZAL, Dopolnilni mikrofilmi, D-l 17 Objavljeni viri Birk, Ernst: Verzeichnis der Urkunden zur Geschichte des Hauses Habsburg. V: Lichnowsky, Ernst Maria Fürst: Geschichte des Hauses Habsburg, VII. Theil (1457-1477). Wien: Schaumburg und Compagnie, 1843. Blaznik, Pavle: Srednjeveški urbarji Slovenijo. Urbarji freisinške škofije. Vin za zgodovino Slovencev 4. Ljubljana: SAZU, 1963. Böhmer, Johann Friedrich: Regesta Imperii XIV. Ausgewählte Regesten des Kaiserreiches unter Maximilian I. (bearb. von Hermann Wiesflecker et ah), 1. Band/ 1-2. Teil, 2/1, 3/1, 3/2, 4/1, 4/2. Wien - Köln -Weimar: Böhlau, 1990, 1993, 1996, 1998, 2002, 2004 (zadnja dva dela elektronska verzija na naslovu http://regesten.regesta-impeni.de/, 30. 09. 2009). Chmel, Joseph: Aktenstücke und Briefe %ur Geschichte des Hauses Habsburg im Zeitalter Maximilians I. Aus Archiven und Bibliotheken, Bd. 1-3. Wien: Akademie der Wissenschaften, 1854, 1855, 1858. Chmel, Joseph: Materialien r^ur österreichischen Geschichte. Aus Archiven und Bibliotheken, 1. Band/1. Heft (Linz 1832), 1/2 (Wien 1837); II (Wien 1840) (Unveränderter Nachdruck. Graz: Akademische Druck-u. Verlags a nstalt, 1971). Krones, Franz: QueUenmässige Beiträge zur Geschichte der Steiermark in den Jahren 14621471. Beiträge zur Kunde steriermärkischer Gescbichts-Quellen, 11 (1874), str. 29-70. Krones, Franz: Vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des Landtagswesens der Steiermark. Nachträge und Ergänzungen mit einer Uebersichl der bisher gesammelten Daten für die Epoche von 1160-1522, Beiträge zur Kunde steriermärkischer Geschichts-Quelkn, 6 (1869), str. 63—104. Schwind, Ernst von - Dopsch, Alphons (Hrsg.): Ausgewählte Urkunden zur Verfassungsgeschichte der deutsch-österreichischen Erblande im Mittelalter. Innsbruck: Wagner, 1895. Seuffert, Burkhard - Koglcr, Gottfriede (Hrsg.): Die ältesten steirischen Landtagsakten 1396—1519. Quellen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark, Band 3, 4. Teil I: 13961452. Graz - Wien - München: Stiasny, 1953; Ted II: 1452-1493. Graz-Wien: Stiasny, 1958. Valvasor, Johann W.: Die Ehre des Hertzpgthums Crain, Buch XV. Laybach - Nürnberg: Wolfgang Moritz Endtcr, 1689.* Verbič, Marija (izd.): Deželnozborski spisi kranjskih stanov, I. del (1499-1515), II. del (1516-1519). Publikacije Arhiva SRS, Viri 1—2. Ljubljana: Arhiv SRS, 1980, 1986. Wiessner, Hermann (Hrsg.): Monumenla historica ducatus Carinthiae: geschichtliche Denkmäler des Herzogtums Kärnten, IX, X, XI. Klagenfurt: Geschichtsverein für Kärnten, 1965, 1968, 1972. Literatura Bidermann, Hermann Ignaz (Hrsg. Sigmund Adler): Die österreichischen Länder-kongresse. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, 17 (1896), str. 264-292 Bizjak, Matjaž: Die geschichtlichen Beziehungen slowenischer Länder zu Bayern im 15. Jahrhundert unter besonderer Berücksichtigung des Hochstifts Freising. Bayern und Slowenien in der Früh- und Spätgotik (Hrsg. Janez Höfler in Jörg Traeger). Regensburg: Schnell & Steiner, 2003, str. 41-57. Bizjak, Matjaž: Ratio facta est. Gospodarska struktura in poslovanje poznosrednjeveških gospostev na Slovenskem. Thesau ni s memonae, Dis s črtati on es 2. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. Blaznik, Pavle: O virih za freisinško in brik-senško posest na Slovenskem. Arhivi, I (1978), Št. 1, str. 17-18. Blaznik, Pavle: O zbirki mikrofilmov v škofjeloškem muzeju. Arbivist, VIII (1959), str. 61-65. Blaznik, Pavle: Skofja ¡joka tn loško gospostvo (9731803). Skofja Loka: Muzejsko društvo, 1973. Brunncr, Otto: Land und Herrschaft. Grundfragen der territorialen Verfassungsgeschichte Österreichs im Mittelalter. Darmstadt: Wisscnschafdiche Buchgesselschaft, 1984 (Unveränderter Nachdruck der Ausgabe Wien M 965), Fräss - Ehrfeld, Claudia: Geschichte Kärntens. Band I: Das Mittelalter. Klagenfurt: J. Heyn, 1984. ARHIVI 32 (2009). št, 2 lz arhivskih fondov in zlnrk Andrej Na rud: Najstarejše inîtrukcije za kranjske de/elnn/borske komisarje, str, 249-268 267 Heinig, Paul-Joachim: Kaiser Friedrich III, (14401493). Floß Regierung und Politik. Forschungen zur Kaiser- undPapstgcschichte des Mittelalters 17, Teil 1-3. Köln - Weimar - Wien: Bühlau, 1997 Jug, Stanko: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine i 6. stoletja. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, XXIV (1943), str. 1—61. Kos, Milko: 'Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 1955. Kosi, Miha: Potujoči srednji vek. Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Zbirka ZRC 20. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998. Košir, Matevž: Die krainisehen Landstande und ihre Versammlungen im 16. und 17. Jahrhundert (Ihre innere Struktur zur Zeit der Reformation und G egenre forma lion). Parliaments, Estates and Representation, 24 (2004), str. 131-146. Košir, Matevž: Stanovska uprava v obdobju vzpona prolestantizma m protirejormacije tn absolutizma (1560-1660) na Kranjskem. Tipkopis doktorske disertacije. Ljubljana, 1999. Lackncr, Christian: Hoj und Herrschaft. Rat, Kanzlei und Regierung der österreichischen Herzoge (13651406). Wien - München: Oldenbourg, 2002. (MIOG, Ergänzungsband, 41). Levcc, Wladimir: Die krainisehen I^andhand-festen. Ein Beitrag zur österreichischen Rechts-gcschichte, Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, 19 (1898), str. 244-301. Meli, Anton: Grundriß der Verjassungs und Verwaltungsgeschichte des lindes Steiermark. Graz - Wien -Leipzig Leuschner & Lubenskv, 1929. Moltke, Konrad von: Siegmund von Dietrichstein. Die Anjange ständischen Institutionen und das Eindringen des Prvtestantismus in der Steiermark zur Zeit Maximilians I. und Ferdinands I. Veröffentlichungen des Max-Planck-Instimts für Geschichte 29. Göttingen; Vanderhoeck & Ruprecht, 1970. Nared, Andrej: Arhiv kranjskih deželnih stanov. Arhivi, XXIV (2001), št. 2, str. 1-17. Nared, Andrej: Dežela - knez - stanovi. Oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518. Thesaurus memoriae, Dissertationes 7. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. Nared, Andrej: Začetki kranjskega prelatskega stanu. Historični seminar 7 (ur. Katarina Ster in Mojca Žagar Karer). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 9-37. Obvestila Arhiva Republike Slovenije, XXI, št 2 (ur. Gašper Srnid ct al.). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2005. Putschögl, Gerhard: Die Ausschusstagc der österreichischen Lander. Österreich in Geschichte und Literatur, 1964, str. 431-437. Seuffert, Burkhard: Drei Register aus den jähren 1478-1519. Untersuchungen igt Politik, Verwaltung und Rjecht des Reiches, besonders des deutschen Südostens. Innsbruck: Wagner, 1934 Simonih, Vaško: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991. Sega, |udita: Evidentiranje arhivskega gradiva frcistnŠkega loškega gospostva. Blazpikov zbornik. Zbirka Loški razgledi. Doneski 11 (ur. Matjaž Bizjak). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2005, str. 173-176. Vilfan, Sergij: Deželni zbor. Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javornik), 2, zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str, 252-254. Vilfan, Sergij: Lage und Struktur der freisingischen Herrschaften in Krain. Flochstijt Freising. Beitrage zPr Besitzgeschkhte (ur. Hubert Glaser), München: Wevel, 1990, str. 351-365. Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana; Slovenska matica, 1961. Vilfan, Sergij: Pravni značaj deželnih stanov v deželah s slovenskim prebivalstvom (Notranji Avstriji). Zbornik znanstvenih razprav, 48 (1988), str. 207219. Weninsky, Emil: Österreichische Reichs- und Rechtsgeschichte. Ein Lehr- und Handbuch. Wien: Manz'sche k. u. k. 1 lof-Verlags- u. Univcrsitäts-Bucbhandlung, 1894-1938. W'iesflecker, Hennann: Österreich im Zeitalter Maximilian I. Die Vereinigung der IJinder zum fiiih-modernen Staat. DerAujstieg zur Weltmacht. Wien: Verlag für Geschichte und Politik; München: Oldenbourg Verlag, 1999. Zeibig, Hartmann Josef: Der Ausschuss-Land-tag der gesammten österreichischen Erblande zu Innsbruck 1518. Archiv für Kunde österreichischer Ge-schichts-Quellen, 13 (1854),'str. 201-316. Zusammenfassung DIE ÄLTESTEN INSTRUKTIONEN FÜR DIE KRAIN ER LANDTAGSKOMMISSARE Die Landtage als grundlegende Organisationsform der Funkoon der Landstände entwickelten sich in Krain ähnlich wie in den anderen Ländern des l labsburgerreichs im Lauf des 15. Jahrhunderts. Der erste zuverlässig dokumentierte Krainer Landtag wurde im Jahr 1463 abgehalten, einige Quellen 268 ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arliivskth fondov m zbirk Andrej Nared: Najstarejše instrukcije za kranjske deželnozborske komisarje, str. 249-268 lassen vermuten, dass die Krämer Landstände (zumindest der Adel) auf den dem Landtag entsprechenden Versammlungen bereits im zweiten und dritten Jahrzehnt des 15, Jahrhunderts zusammentraten. Außer den Landtagen für das einzelne Land sind Versammlungen bekannt, an denen die Stände mehrerer Länder teünahmen; sie werden in zwei Typen eingeteilt. Die ersten sind die Ländertage, d. h. Versammlungen dreier oder zumindest zweier innerösterreichischer Länder, auf denen in der Regel am selben Ort und zur selben Zeit alle Stände dieser Länder zusammentraten. Diese Form war vor allem in der zweiten Hälfte des 15. Jahrhunderts häufig. Eine ähnliche, jedoch rationalere und effektivere Entwicklungsphase stellten die Ausschusslandtage dar. Der Landesherr keß nicht mehr alle Stände zusammentreten, sondern nur die Delegierten der Landstände der einzelnen Länder, die als iandständische Ausschüsse fungierten. Die Ausschusslandtage sind für die Zeit Maximilians typisch. Die Quellen bieten uns für einen beträchtlichen Teil der Erühphase der Landstände und des landstäglichen Verfahrens kein gutes Bild. Das Verfahren auf den Landtagen, Ländertagen und Ausschusslandtagen, die ja fast dem gleichen Zweck dienten, war ähnlich, auch die meisten 1 landlungen waren allen drei Formen gemeinsam. Wesentlich ist, dass nur der Landesherr die Landtage einberufen durfte; auf ihnen diskutierten, verhandelten und beschlossen die Stände meist über die Steuern, die sie für Verteidigungsund sonstige Landeszwecke entrichten sollten. Unter den Dokumenten (Akten) der Landtage sind in inhaltlicher Hinsicht die Instruktionen für die Krainer Land tags kommissare von größter Bedeutung. In der Instruktion erteilte der Landesherr seinen Bevollmächtigten — Kommissaren praktische Anweisungen, wie sie sich auf dem Landtag verhalten sollen, was sie von den Ständen fordern sollen (Proposition) und was sie diesen zum Tausch anbieten dürfen. Die Instruktionen sind auch deshalb interessant, weil sie außen- und innenpolitische Verhältnisse, Kriegsereignisse, Verteidigungs- und Sicherheitsläge, Notwendigkeiten der Hilfeleistung und schließlich konkrete Geld forderungen schildern. Unter den ältesten und interessantesten Krainer Instruktionen findet sich die Instruktion für Hans Auersperg, Georg Eck und andere nicht genannte Kommissare, die den Landesherrn auf dem Landtag am 25. November 1502 vertraten. Die Abschrift der Instruktion ist unter dem Material der Herrschaft Bishoflack im Bayerischen Haup(Staatsarchiv in München erhalten geblieben. Dieser Landtag stand m zeidichem und inhaltlichem Zusammenhang mit zwei Ausschusslandtagen der niederösterreichischen Länder, dem vom August 1502 (Wienerneustadt) und dem vom März 1503 (Linz). In der Krainer Instruktion, die sich nicht wesentlich von den Instruktionen für die anderen niederösterreichischen Länder unterschied, ist die Rede vor allem von der Bewilligung einer der Gült unterliegenden Kavallerie, von allgemeinen Verteidigungsmaßnahmen, gegenseitiger I lilfeleistung und verschiedenen ständischen Beschwerden. Der Kern der Instruktion bezieht sich auf die Gestaltung der Wehrordnung für die österreicliisehen Erbländer. Es war dies einer der ersten Versuche Maximilians, in seinen Ländern eine größere Selbstständigkeit auf militärischem Gebiet zu erreichen und eine effektivere Verteidigung zu sichern. Arhivi 32 (2009) Št. 3. sir 269-283 Iz arhivskih fondov in zbirk 269 1.01 Izvirni znansrveni clanek UDK 82-992(497.4)"l 630/1631" Prejeto: 10. 8. 2009 Eine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten nach Triest und Wien (1630/31) -Die Beschreibung des Brautzugs der Prinzessin Maria Anna von Spanien durch Jakob Hannibal II. von Hohenems MANFRED TSCHAIKNER Vorarlberger Landesarchiv, Kirchstraße 28, A-6900 Bregenz e-posta: manfred.tschaikner@voraribcrg.at IZVLEČEK ZIMSKO POTOVANJE IZ INNSBRUCK4 VTRSTINNA DUNAJ PREKO KOROŠKE (1630/31)-OPIS POROČNEGA SPRE VODA PRINCESE MARIJE ANE &1NSKE NA P0DL.4G1 ZAPISA J/IKOBA HAMRALAII PL HOHENEMSA Kulturnozgodovinsko zanimiv potopis vorarlberškega plemiča v spremstvu tirolskega deželnega kneza nadvojvode Leopolda I ". obravnava tudi prečkanje današnjega slovenskega teritorija. Temu poglavju avtor posveča še posebej veliko pozornosti. Opisuje probleme s poplavo v Planini, svečan sprejem kranjskih stanov na 1 rhniki, zabavno vožnjo s čolnom na Ljubljanici, bivanje v Ljubljani in nevarno vožnjo čez KasneKent If"helj. KLJUČNE BESEDE: poročilo, plemstvo, potovanje, poročni sprevod, Koroška, Trst, Innsbruck, Dunaj ABSTRACT A WINTRY JOURNEY FROM INNSBRUCK VIA C4RJNTHL4 TO TRIESTE .AND VIENNA (1630/31)- THE DESCRIPTION OF THE BRIDAL TRIP OF THE PRINCESS MARIA ANNA OF SP.4IN BYJ.4KOB HANNIBAL U. OF HOHENEMS Culturally and historically interesting travel report written by the Vorarlbergian aristocrat in the entourage of the Tyrolian ruler archduke Leopold I ' deals also with the crossing of the today's Slovenian territory. The author places special emplxisis on this segment of the report He describes problems with flood water in Planina, the solemn reception of the Camiolan estates in Vrbnika. an amusing boat trip on the Ljubljanica river, the residence in Ljubljana and the dangerous crossing of the snow-covered Ljubelj, KEY WORDS: reports, nobility, travels, weddingpncessions, Carinthia, Trieste, Innsbruck, I "tenna 270_Iz arhivskih fondov in z buk_ARHIVI 32 (2009), st. 2 Manfred Tschaikner: Kine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten „., 269-282 Iacoiws Hann i iialcom ts in alta mm i*,, Gallara ETVAWZ¡ ¡|pnsswtxxuANWI617. ff r , - - i i, J Einer der ausführlichsten frühneuzeitlichen Reiseberichte, über die das Vorarlberger Landesarchiv verfügt, stammt aus der Feder des Grafen jakob Hannibal II. von Flohenems. Er beschreibt darin eine Reise, die ihn von Anfang Dezember 1630 bis Ende Februar 1631 im Gefolge Erzherzog Leopolds V. von Innsbruck über Kärnten nach Triest und von dort nach Wien geführt bat.1 Der Tiroler Landesfürst hätte ursprünglich die Aufgabe übernehmen sollen, die spanische Prinzessin Maria Anna, die im April 1629 in Form eines »Desponsonums« mit dem Kaisersohn Ferdinand III. verheiratet worden war und deshalb im Bericht stets als »Königin von Ungarn« bezeichnet wurde, von Trienr nach Wien zu geleiten. Die damals in Norditalien grassierenden Seuchen führten aber dazu, dass der Brautzug unter dem Herzog von Alba einen Umweg über Neapel nahm, so dass Leopold V. die Prinzessin in Triest in Empfang nehmen und von dort an den habsburgischcn Hof bringen musste.2 Über diese Ereignisse veröffentlichten Anton Gindely 1884 und Josef Hirn 1903 Berichte, die sich auf die »Annales Ferdinande!« von Franz Christoph von Khevenhüller, der seit Anfang 1631 Obersthofmeister Maria Annas war, und auf Unterlagen im Österreichischen Staatsarchiv stützten,3 Im Jahr 1963 wurde der Reisebericht Jakob Hannibals II. von Hohenems in der Biografíe seines Vaters, Graf Kaspars von Hohenems, erstmals publiziert. Deren Autor, Ludwig Welti, para-pbrasierte den Originaltext weitgehend, zitierte einige Passagen daraus wörtlich und ergänzte ihn durch Angaben aus den »Annales Ferdinandei« sowie aus der regionalhistorischen Literatur.4 Im Folgenden werden die Darlegungen Jakob Hannibals als wertvolle kulturgeschichtliche Quelle vollinhaltlich und, so weit dies möglich ist, buchstabengetreu wiedergegeben. Der besseren Lesbarkeit halber sind dabei spätere Ergänzungen und Korrekturen nur dort gekennzeichnet, wo sie inhaltlich relevant erschienen. Die Anmerkungen Vorarlberger I.andesarcbiv, Reichsgrafschaft Hohenems 36,23. Widorn: Die spanischen Gemahlinnen, S. 63-81; Mecenseffy: Habsburger im 17. Jahrhundert. Die Beziehungen der Höfe von Wien und Madrid während des Dreißigjährigen Krieges, S. 3 8 —44; Weiss: Der Innsbrucks Hof unter Leopold V. und Claudia de1 Mcdici (1619-1632), S, 326-338 Hirn: Wiener Zeitung 8. 3. 1903. S. 3-6, u. 15. 3. 1903, S. 3-6. Welti: Graf Kaspar von Hohenems 1573-1640, S. 297-307. Bildnis Graf Jakob Hannibals II. von Hohenems aus dem Jahr 1617 (Vorarlberger Landesarchiv, Fotosammlung 2/13) führen die heutigen Namensformen der erwähnten Örtlichkeitcn an und erklären ungebräuchliche Be griffe sowie Abkürzungen. Auch eine regionale Gliederung des Textes durch entsprechende Überschriften wurde vorgenommen. Die Reise führte vom 4. bis 12. Dezember durch Tirol, bis 7. Januar durch Kärnten und bis 23. Januar durch Fnaul, Bis zum 2. Februar hielt man sieb in der Stadt Triest auf, wo das Geleit der spanischen Prinzessin übernommen wurde. Vom 1. bis 11. Februar durchquerte der Brautzug heute slowenisches Gebiet. Die Strecke vom Loiblpass bis Wien wurde schließlich bis zum 26. Februar zurückgelegt. Die beigefugte Grafik veranschaulicht, wie lange sich die Rcisegcsellschaft in den verschiedenen Regionen aufhielt. ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Manfred Tschaiknen Kine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten ..., 269-282 271 Anzahl der Tage in den einzelnen Regionen 30 25 30 15 10 5 o 15 10 Tiot Kärnten I Friaul TriosI Trusl-Labl LofclVUen Inhaltliche Gliederung des Reise berichte 2000 1EDG 1600 1400 1200 1000 aoo 800 4D0 200 H?aa- —wi— j~l 1226 1075 651 sm- 255 jh Tirol Kärnten I Friaul Trest Triest- Loibl- Scftluss Lob) Wien In Jakob Hannibals Bericht werden folgende Örtlichkeiten angeführt: — Tirol: Brixen, Bruneck, Innichen, Innsbruck, Li-enz, Mühlbach, Roden egg, Sillian, Stein ach, S t erzin g, — Kärnten: Arnoldstein, Friesach, Greifenburg, Hollenburg, Klagenfurt, Landskron, Millstatt, Ossiach, St. Veit an der Glan, Spital, Vehlen, Viliach, Wernberg, Tarvis, — Krain; Krainburg/Kranj, Laibach/Ljubijana, Loibl/Ljubelj, Neumarktl/Tržič, Oberiaibach/ Vrhnika, Planina, — Steiermark: Bruck an der Mur, Graz, Judenburg, Kindberg, Knittelfeld, Leoben, Mürzzuschlag, Neumarkt, Unzmarkt, — Niederösterreich: Kaiserebersdorf, St, Marx, Schottwicn, Traiskirchen, Wien, Wiener Neustadt, — Friaul: Dumo, Flitsch/Bovec, Görz/Gorizia/ Gorica, Gradišča, Kanalburg/Kanal, Karfreit/ Kobarid, Lipizza/Lipica, Sežana, Tolmein/Tol-min, Triest/Trieste, — Italien: Ancona, Neapel/Napoli, Venedig/Ve-nezia. Über die Angaben zu den einzelnen Stationen der Reise hinaus enthält der Bericht folgende thematische Schwerpunkte: — Aufenthalt in Villach mit Ausflügen in die nähere und weitere Umgebung, — Aufenthalt in Gorz mit Ausflügen in die nähere Umgebung, — Übernahme der Braut in Triest, — Schwierigkeiten infolge des Hochwassers in Planina, — Empfang durch die krainischen Stände samt Bootsfahrt von Oberlaibach nach Laibach und Aufenthalt dort,5 — erste Begegnung des Kaisersohns mit seiner Braut in Mürzzuschlag.6 Im Reisebericht wurden also nicht alle Regionen inhaltlich gleich ausführlich bedacht. Im Gegensatz zu den acht Tagen in Tirol fand der 26-tägige Aufenthalt Erzherzog Leopolds und seiner Begleitmannschaft in Kärnten, dessen Länge durch 5 Die von Welti als «bombastisch« bezeichnete Begrüßungsrede des städtischen Magistrats (ebenda, S. 304. Anm. 3) isi im vierten Band von Johann Weichard Valvasors »Khre des 1 lertzogthums Craimt, erschienen in I.aibach 1689, auf S. 592 abgedruckt. Valvasor verzeichnete die Durchreise der Königin als Hauptereignis des Jahres 1631 ebenda, S, 591-593. 6 Bei Widom (wie Anm. 2), S. 78, und Welti (wie Anm. 4), S. 305, wird dieses F.reignis auf den Semmering lokalisert; Hirn, 15. 3 1903, S. 6, berichtet, dass es in Schottwicn stattgefunden habe. Ei erwähnt auch, dass die Braut den Bräutigam nach einem Hild erkannt habe Die Freude der Braut soll zu einem guten Teil dadurch bedingt gewesen sein, dass ihr davor zugetragen worden war, ihr Bräutigam sei »häßlich und nicht normal veranlagt«: Widom (wie Anm. 2), S. 77-78. 272 ARU 1 VI 32 (2009), st. 2 lz arluvskih fondov in zbirk Manfred Tschaikner: Eine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten .... 269-282 ' ^ ^ f' -V f-i/5 JL/v1^ 7 y ■ ■ > . CS ^ r/; fr^&rfi. fit JU 'ju Jene Seite des Reiseberichts, auf welcher der Empfang durch die krainuchen Stände samt Bootsfahrt von Oberlaibach nach Ltäbach und Aufenthalt dort dargelegt wird (Vorarlberger Eandesarchiv, Reichsgrafschaft Hohenems 36,23) Verzögerungen bei der Anreise der spanischen Prinzessin bedingt war, einen leicht überdurchschnittlichen Niederschlag. Dessen Beschreibung umfasst etwa ein Drittel des Textes. Jeweils ungefähr ein Fünftel der Aufzeichnungen entfallt auf die Reise von Kärnten nach Triest einschließlich der dort erfolgten Übernahme der Braut, auf die Durchquerung der Krain und auf den Rest der Strecke vom Loiblpass bis Wien. Wahrend vor allem die Ausführungen über Friaul, aber auch jene über Triest im Vergleich zur Aufenthaltsdauer knapp ausfielen, widmete der Autor der Krain relativ am meisten Aufmerksamkeit. Weitaus geringer - und vor allem in Anbetracht der größeren Distanz viel oberflächlicher — fiel die Berichterstattung über die Reise vom Loiblpass nach Wien aus. Den Abstecher nach Maria Saal7 zum Beispiel erwähnt Jakob Mannibal nicht. Bezüglich der Hochzeitsfeierhchkeiten in Wien verweist er auf einen geplanten Bericht in Druckform aus anderer Feder, der in der Österreichischen Nationalbibliothek vorliegt.s I !irn (wie Anm. 3), IS. 3. 1903, S. 6. Weiss (wie Anm. 2), S. 334, Anm. 501: Signatur 726.371 -B, ARHIVI 32 (2P1.M), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Manfred Tschaikncr. Eine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten ..,, 269-282 273 Jakob Hannibal II. von I lobenems wurde arn 20. Miirz 1595 als ältester Sohn Graf Kaspars (1573-1640) geboren. Unter diesem erlebte das reichsgräfliche Haus, das neben der Grafschaft Hohenems und dem Re ich shof Lüsten au auch über die Grafschaft Vaduz und die Herrschaft Scbellen-berg — also über das Gebiet des heutigen Liechtenstein — sowie ein Territorium in Nor cht allen verfugte, seinen Höhepunkt. Zum Zeitpunkt der Abfassung des Reiseberichts war Jakob Hanniba! Vogt der habsburgtschen Herrschaft Feldkirch, erzfürstlicher Geheimer Rat, Obriststallmeister und Kämmerer.9 Für Ludwig Weih bildete die Teilnahme am Brautzug che »denkbar schlechteste Schule, Jakob Hannibal seine Verschwendungssucht abzugewöhnen«.10 Aufgrund der hohen Verschuldung setzte denn auch, nachdem er 1640 seinen Vater beerbt hatte, ein rapider Niedergang des Ilauses Hohenems ein.11 Jakob Hannibal II. verstarb nach etwas mehr als fünf Jahren Allein-regiening am 10. April 1646 unter Zurücklassung zweier noch unmündiger Söhne.12 Der Autor erwähnt sich selbst im Reisebericht selten. Auch stellt er nur einmal einen Bezug zu seiner Heimat, dem Vorarlberger Rhetntal, her, indem er festhält, dass der Weg von GÖrz nach Duino noch viel schlimmer als jener »bei uns« durch die »Klause« sei. Damit war zweifellos jene bei St. Arbogast gemeint. Diese wurde gerade damals durch eine neu errichtete so genannte »Soldaten-« oder »Knegsstraße« im Talboden umgangen beziehungsweise umfahren.'-1 Laut Weltj berichtete Jakob Hannibal »seinem Vater laufend über die Erlebnisse und Beobachtungen während dieser merkwürdigen Reise«.14 Tatsächlich schrieb der Sohn am 20. Dezember aus Villach, am 12, Januar aus Görz und am 7. Februar aus Laibach, Aus dem ersten Antwortbrief des Vaters erfährt man nur, dass Jakob Hannibal seit langem unter einem Katarr litt. Von den anderen Umständen der Reise ist nicht die Rede. Den Brief aus Görz beantwortete Kaspar mit der Feststellung, er habe darauß sehr gern vemohmmen, wie es " Voradberger Landesarchiv, Reichsgrafschaft ! lohenems 36,21+22. Welti (wie Anm. 4), S. 307. 11 Welti: Geschichte der Reicbsgrafschafi Hohenems und des Reichshofes Lustenau, S. 117-118 u. Stammtafel; detailliertere Angaben zu Jakob Hannibals Biogtaße finden sich in Welti (wie Anm. 4), passim; liurmeister: Die Grafen von Hohenems, S. 68-71. 12 Welti (wie Anm. 11),5. 118 13 Tschaikflen Die Vorarlberger Verkehrswege, S. 294. Welti (wie Anm. 4), S. 298. mit der raiß unnd andern bißhero ergangen. Der allmechtige gebegnad, daß alles %im besten abgehe, unnd höre gern, daß ihr alda iqu Gör* so guet früelingwetter angetroffen, wie dann, da ihrgehn Triest khommen werden, ihr den sommer gar gemessen werden. Der Brief aus Laibach kam am 21. Februar in Hohenems an. In der Antwort Kaspars heißt es, dass er besonders gern dein gesundtheit wie auch, wie es mit der königl, raiß von Triest biß dabin abgangen, vernohmmen, welkes mir dan ein sondere ergo%lichkeit gewesst.15 Nach Abschluss des Unternehmens verfasste Jakob Hannibal einen Gesamtbericht darüber, der in Form eines vielfach überarbeiteten Manuskripts vorliegt, das zwanzig Polio-Seiten (21 x 33 Zentimeter) auf sechs Bögen umfasst. Der Großteil des Textes entstand wohl schon 1631, denn in einem Nachtrag am Rand ist chronologisch zutreffend festgehalten, dass der Krieg um Gradiska »vor 14 Jahren« stattfand. Der Bericht wurde allerdings noch 1639 insofern ergänzt, als eine Randnotiz den Tod des Grafen Georg von Salamanca-Orten bürg »vor vier Wochen« vermerkte. Zu welchem bestimmten Zweck die ReisebeSchreibung angefertigt und später aktualisiert wurde, ist unbekannt. Erzherzogische raiß von Innsprugg in Friaul und von dannen mit der Königin in Ungarn biß nach Wien. [In Tirol] Den 4 decembris ao 1630 seindt ir fr. dht.16 von Insprugg sambt thails dero hofstatt umb 12 uhr mittags verraist und selbigen abent zu Stainach angelangt, so 3 meil wegs. Andern tags den 5ten dito auf den abend [...] zu Störzingen17 ahnkhummen. Den 6ten zu Mülbach gleich undenn schloss Rod n egg.18 Den 7. zu Bratmeggen,19 also ir dht. von ihr fr. gd.20 von Brixen empfangen und ganz costfrey gehalten worden. Sontags, den 8ten dito seindt sy zu Innichen ubernacht gelegen. Montags, den 9ten zu Silhan das mittagmahl eingenommen und zu nachts zu Lienz ankliom- 1 ^ Vorarlberger 1 .andesarchiv, Hohencmser Archiv 37,6. ' " fürstliche Durchlaucht Sterling Rodenegg 19 15 runeck fürsthehe Gnaden 274 ARHIVI 32 (2009), st. 2 Iz arhivskili fondov in zbirk Manfred Tsehaikner: Eine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten .... 269-282 men, alda sy 2 tag still Ilgen pliben. Bis hiehero von Insprugg aus seindt 22 meil, Aldorten haben sy ain stunde wegs von Licnz, hoch in ainem berg, am mitwoch hernach ain gambs jagen gehallten, in welchem 7 gambs bc-khommen worden, ir dht. haben sclbstcn 3 davon geschossen. [Erster Aufenthalt in Kärnten] Den 12ten seindt ir dht. von dannen wider-umben verraist und auf Greiffenburg zogen, dorten ubernacht gebliben. Ist ain schloss und zimmlicher markht flekhen. Hat noch vor wenig jähren den herren graffen von Ortenburg zuegehört. Sy habens aber schulden halber ainem andern, so sich Brem nennt, einanrwurten miessen. Ist ain feine berr-schafft darzue gehörig und statliche schnabelwaidt aldorten, wie dann ain khlainer saa) vor ir dht. zimmer voller hasei-, schnee- und stainhiiener, auch haasen am grosse anzahl, aldorten gehangen, so von dem kay. comissario erkhaufft und alles nacher Villach versandt worden. Den 13ten seindt ir dht. auff Spital auf die nacht geraist, ain wohnung und residenz herrn graffen Jerg von Ortenburg. Seindt iren vor disem gar vil briieder gewest, aber alle biß ahn ine nach und nach [Nachtrag am Rand: wie dann der letster erst vor 4 wochen] gestorben. Hat auch khaine kinder, ist schon etlich jähr verheuratet, hat ain zimmlich wol erbawten palast, wirdt aber sehr ubel gehalten und conserviert, in dem übrigen auch schiechtlich in ainem und andern mobiliert und zuegcrichtet. Dorten haben ir dht. sovil nachricht empfangen, das es mit cylung dero rais hinein nit nötig und die kinigin von Neapoli noch nit aufgebrochen. Dcro-wegen sy sich entschlossen, dero obr.25 Silber cammrem, Jacob Kurzen von Turn, zu iro kay. may.22 ab zu fertigen, umb ordinanz zu erholen, ob sy stantibus rebus weiter hinein sollen oder wessen sy sich zuvethalten. [Nachtrag am Rand: Und weilen der graff Kevenhiilcr, so kay. ambassador bey der kinigin, iro may. so wol auch irer dht. proponiert, dass weilen der Duca d'Alba, so gar khaincn lust, die kinigin über mehr herüber m den venedigischen galleren zufüren, so werde kam ander oder besser mitl sein, als dass ir dht. gar auf Ancona zuc-kommen und sy dorten empfangen und herüber füern sollen, so ir dht. aber aus vilen bewegglichen Ursachen und bedenkhen nach darüber gehaltnen 21 obrist 22 kaiserliche Majestät rath ime herrn Kevenhillern rundt abgeschlagen. Desswegen ime auch ain aignen curier von dorten aus zuegeschikht. Auch iro int.2-1 durch bemelten Kurzen biten lassen, solches iro nit zuezemueten. Haben iro auch die Ursachen und billiche bedenkhen weitleufftg zuerkhenen geben.] Haben deroselben auch geschriben, das sy sich bis auf ferneren dero bevelch zu Villacb tratenieren[!] und aufhalten wollten. Dero hoffstat haben sy dero-wegen auf bemeltes Villach sambstag den 14ten abents hin gcschikht. Iro dht. aber sein mit etlichen wenigen cavallieri zu den herrn pp.2 compagnien crainischc pferdt gehalten und hernach vor hero hinein geritten. Amm thor hat der magistrat der statt iro may. durch am oration emp- 7(1 Rutschen 71 ungelegen 72 geschlagen 73 Oberlaibaeh/Vrhnika 74 Laibach/I.tubljanica Laibach/I.jubljana 7ii gut ausgestattete fangen, selbige auch under amem himmel77 hinein beglaitet. Dises ist ain schöne, lustige, wol erbawte statt, so schöne, zicrliche gassen und zimmlich groß. In diser nacht hat es angefangen zu schneiben und volgenden ganzen tag und nacht continuiert, also das es aines knie tieffen schnee geworffen, da doch zuvohr ganz khainer gewest. Derhalben wir äussern sotnmer widerumben in ainen ganz khalten winter khommen, so die Spanische eben selzamb empfunden, dan sy ahn stat irer taffeten7" rökhen und suptilen7'J mäntlin lieber guetc bölzwl gehabt heten, so doch ausser ödich wenigen nit zu be-khommen gewest. Den 6. febr. haben die landstendt alle mit raisende cavallen auf irem landthaus zu mittag zu gast gehabt. Darbey dan stadich ahnsehenlich und zum thail firsdich tracuert worden. Die herrn Jesuvtter haben m diser stat ain zimmlich wol erbawtes collegium und dabey ain sehr schöne kirchen. Amm freitag, den 7. haben sy irer may. und fr. dht. ain comedi gehallten. Sontags, den 9ten ist man widerumben sam-menthehen nach gehörtem gotsdienst und einge-nommner mittag malzeit von Labach verraist und auf die nacht gehn Krainburg81 ankhommen, so ain feines sauberes stetlin [Nachtrag am Rand: der kay. may. gehörig]. Folgenden tags ist man nachmittag oder aufn abent gehn Neumärkhd82 gezogen. Darbey ain schlössl, darinnen die kinigin losiert gehabt, ainem herrn Paradeiser zuegehörig. Den Ilten ist man in aller früe von dorten aufgebrochen und ain halb stundt von disem ort den liochen und sehr kalten berg, den Luibls-3 genant, in nammen gotes ahngetretten. Diser berg ist sehr weit bekhannt und sonderhehen darumben, weilen er der lävinen oder löwinen halber sehr gefarheh. Und weilen es kurz zuvohr so starkli geschneibt und derowegen vil schnee daraufgelegen und ohne gefahr mit sovilem volkh und getöß nit wo) darüber zukhommen gewest wehre, hat man die 2 vorgehende tag etliche meerserK4 hinauf gefüert und solche zu underschidhchen malen los gebrennt, welche durch ir getöß verursacht, daß die lövinen alßbald abgangen. Die weg mit etlich 100 mann straklis widerumben außgeschäuflet und dermassen 77 Baldachin 7ti seidenahnlich 79 feinen 8» pc|/e 81 Kranj 82 Neumarktl/Triic H3 Loibl/Ljubelj 84 Mörser 280 ARHIVI 32 (2009), st, 2 Iz arhivskrh fondov in zbirk Manfred Tschaikner: Eine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten 269 -282 guet gemacht worden, das got Job alles glükhlichcn und wol darüber khommen. [Vom Loibl-Pass nach Wien] Gleich underm berg dissseitsf!], beym Hammer genant, ahia edich wemgs heuser, hat man zu mitag gessen und volgents auf die nacht auf am schioss gezogen, so Holenburg haist, ainem herrn von Dietrichstain zuegehörig, so der rehgion halber auch aussm Sandt verraist. Ist ain schön, wol erbawtes hauß. Nachgehenden 12. febr. nach eingenommner malzeit seindt die fr. dht. erzherzogin Claudia etc., mein gdigste85 fraw, von Klagenfurth herauß, so nuhr 2 stundt davon, auf dises schioss [Nachtrag am Rand: mit dero bei sich habenden frawen zimmer und cavallieri] angelangt und die kinigin alda empfangen. Iro dht. mein gdigster herr sein dero auf ain guete halbe stundt nuhr mit 3 renn- und schellen schliten entgegen gefahren und sy auß irer dht. senfften herauß und zu sich in dero Schlitten genommen und biß auf das schioss gefüert. Hemach nach volenten ceremonien und khurzen discursen ist man samentlichen ab disem schioss veraist und zu Klagenfurt umb 4 ulir angelangt. Alda iliro may. durch ain schöne salva von groben stukhen [Nachtrag am Rand: auch von 3 cumpagnien gültpfert und der burgerschaft in der wöhr] statlich empfangen worden. Die landtstendt haben die kostfreyhaltung, weilen wir aldorten gewest, ganz über sich genommen, wie sy dan in allem ahnn-sehenheh tractiert haben. Den 14. nachmittags ist man von Klagenfurt verraist und abents zu St. Veit angelangt, ain feines, zimmlich wol erbawtes stetlin, alda die kay. may. ihr kärnerisch münz Weesen haben. Volgenden tags abents sein wir auf Friesach verraist, ain markhtflekhen, herrn erzbischoffen von Salzburg zuegehörig. Den 16. ist man auf die nacht gehn Neumarkht khummen, ain khlaines stetlin, iro may. gehörig. Nachgehenden tags sein wir aufn mittag gehn Hundtsmarkht^' und zu nachts auf Judenburg gezogen, ain fem erbawte statt, alda iro dht. erzherzog Leopold sambt dero herrn br,,87 herrn Maximilian F.mesto [Nachtrag am Rand: selhgstes gedechtniß], ins fünfte ¡ahr vor disem den studiis abgewartet. Iro may. haben in diser stat ain grosse weite bürg, da-nnnen che kinigin und ir dht. sambt allen frawen- gnädigste Kf> Unzmarkt W Bruder zimmer [Nachtrag am Rand: auch etlichen cavallieri] losiert gewest. Es hat umb dise stat ferne, lustige jagen von roten wildtprät. Es laufft auch hart dabey hin das wasser, die Muehr8*1 genant, so hernach auf I .uibenH'J und Brugg laufft. Den 18. ist man auf die nacht gehn Knitelfeldt geraist, ain klaines stethn. Den 19. auf Luiben, ain zimmlich feine stat. Den 20. hernach auf Brugg. Alda fangt die Muehr ahn schiffreich zu werden. Dise letstere vorgehende 3 lag und nacht ist ain solche grimmige keltin gewest, als disen ganzen wmter niemals empfunden worden. In disem Brugg aber hat solche anfangen nachzulassen, wie dan hernach stundllichen der weeg ie lenger ie mer aufgebrochen und auß guetem böser weeg worden. Es haben sich aldorten auch die landtstendt des herzogtumbs Stcyr in gueter anzalil sehen lassen und iro may. gebürlichen empfangen. Haben auch baide maizeiten, als man dorten verhüben, die cavallieri alle in ainem sonderbaren hierzue erkhisten haus, dan sy ir landtbauß zu Grcz haben, zu gast gehabt und in allem ansehenlichen und herrlichen tracuert. Freitags nach mittag ist man widerumben von dannen verraist und abents zu Kinberg*1 an-khommen, Sambstags abents auf Merzueschlag,1" volgenden sontag, den 23., umb 10 uhr ¡Nachtrag am Rand: mittags) seindt ir may. der kinig in Ungern mit 27 furnemben cavallieri gleichsamb alß auf der post alda angelangt, und dises hat sollen zum tail unbekhanter sein, dan man der kinigin nit gesagt, daß der kinig khumme, sonder allain dessen obr. hofmaister, herr graff von Tunn[l|, der khumme in nammen seines herren iro may. zu besuechen und zu begriessen. Als nuhn der obr. hofmaister mit vorernenten herrn gleich in der kinigin hauß abgestanden und zu Castellen hinauf gangen und in beywesen irer dht. erzherzogs und der erzherzogin sein oration und begriessung verriebt, hat er volgents begert, daß die mit ime angelangte cavallieri irer may. möchten den rokh khüssen. Auf dessen bewÜligung dann ainer nach dem andern hin zue gangen und solches mit gebür und reverenz verrichtet. Ist gar under den leisten der kinig auch hin zue iretten und solches ohne underschaid als wie die andere verrichtet. Als er aber gethan, als wan er widerumben wekh gehn wolte. ist er gebliben und fernere ceremonien anfangen zu machen und sich zu erkhennen geben. Alß dan ist ain gemaines ge- Mur/Mura 85 U-obcii Kindberg 91 Mürjtisuschlag AR] II VI 32 (2009), st. 2 Iz arhivskih fondov in zblrk Manfred Tschaikner: Riiie winterliche Reise vun Innsbruck über Kärnten ..., 269—282 281 lechter und freud under frawen zimmer und menikhlichen entstanden. Etlich haben observiert, daß amm hinzue gehen deß kinigs die kinigin sich etuaß entsezt und rot worden [Nachtrag am Rand: gleichsamb, alß wan das gebliiet iro anmanung gebe]. Nach diesem hat der kinig seinen h.92 bruedern, erzherzog Leopoldt Wilhelmben, bischofen zu Strassburg und Passau, so auch mit khommen, der kinigin bekhant gemacht und sy griessen haissen. Auf welches sy ain guete virtel stundt mitnander geredt, ir may. wekh gangen und mit fr. dht. mein gdigslen herrn und frawen in irem losament zu mittag gessen. Nach weichem man widerumben zu der kimgin gefahren, und nach aufhaltung atner gueten vird stundt hat der kinig sein abschid genommen und widerumben [Nachtrag am Rand: wol contente'11] fort geritten. Auf welches wir auch alßbaldt verraist und auf den abent zu Schotwien angelangt. Ehe man aber auf dises Schotwien khumbt, mueß man über ainen berg, so gleich wol nit sehr hoch, aber diser zeit gar bös zu raisen gewest, dan das wetter gebrochen und eitl schnee und wasser darauf wahre. Den 24, sein wir abendts zu Newstat94 angelangt. Ain smndt darnach sein ir may. die kaisenn mit 20 gutschen auch aldorthin khommen, welcher die kinigm bis zur gutschen hinunder entgegen gangen, und haben ain ander ganz freundtlichen ge-griest, mitnander so wol baide dht. dht.95 zue nachts gessen. Zu morgens gar frü ist die kaiserin widerumben verraist und wir ain par stund hernach auch, Haben zu Tcrcskirchen9i' zu mittag gessen, auf den abent aber zu Ebersdorff97 angelangt, Past auch ain stund nach solchem sein ¡r may. der kaiser mit über die 60 gutschen aldahin khommen, die ldiugin empfangen und gegriest, ain guete halbe stundt mitnander geredt und noch eid nachts widerumben nacher Wien gefahren. Dises Ebersdorff ist ain fein erbawtes hauß, irer may. gehörig, aldahin selbige fast jerlichen umb die hirschbrunfft zeit auf etlihe wochen khommen und sich selbiger zu liebend aufhallten, dan es in derselbigen gegent sehr vil rotwildtpriit hat. Aldahin auch die hirschen gar auß Ungern herauf zu brunfftzeiten iren zuelauf haben. Ligt nur 2 khlaine meil von Wien, Den 26ten hernach ist die Ordnung geben worden, das man mittags umb 12 uhr gewiß aldorten zu 92 Ilerni 95 zufrieden 94 Wiener Neustadt 95 Mehrzahl von »Durchlaucht« 9il Traiskirchen 97 Kaiserebersdorf Ebersdorff wekh ziehen solle, damit der einntt desto früer und mit bester Ordnung angestelt werden möge. Weilen aber dass spanische frawen-zinuncr niemals zu rechter zeit auf der ganzen rais aussm bett hat gebracht werden mögen, wie dan solches offt vilmals verursacht, das wir 2 und auch 3 stundt in die nacht hinein haben raisen miessen, alß hat man auch dissmals erst nach 2 uhren zu Ebersdorff auf sein kinden. Und ist die kinigin so wol auch ir dht. und all dero cavallieri zu gutschen dorten wekh auf St. Marx gefahren. Dorten die kimgin von may. dem kinig empfangen und in ain schön darzue aufgerichten zelten eingefuert worden. Aldorten hat man gewartet und zuegeseben, wie so wol die ungerische alß all andere compagmen fürüber marschiert. Hernach ist die kinigin in irem schönen, mit goldt durch und durch gestikhten breitwagen98 sambt der erzherzogin, meiner gdigsten frawen, gesessen und also hinein in Wien gefahren. Vor der gutschen hero ist der kinig und vor dene baide erzherzog Leopoldt geritten. [Hochzeitsfeierlichkeiten und Abschied von Wien] Wie und waß gestallt nuhn diser kinigliche [Nachtrag am Rand: emritt sambt nachvolgenden ahnsehenkchen herrlichen festiven und schönen ntterspilen) in ainem und anderen abgangen, auch waß sich ferner dabey vcrloffen, will ich meines thails mich nit understeben, dergleichen zu beschreiben oder hier vil davon zumeiden, sondern will solches alles den jenigen, die es mit grossem flciß in trukh werden geben haben, uberlassen. Aus welchem man den ganzen vollldiomncn verlauff weitleuffig wirdt alberait vernemmen oder noch zu vernemmen haben. Ihro fr. dht. mein gdigster herr sein den 3ten tag nach dero ankhunfft auf Wien ahn ainem starkhen, verstökhten und sehr bösen cattarr dergestallt erkhrankbt, das sy vil tag nit: auß dero zimmer khommen. Sambstags, den 6. märzen haben ir dht. thails cammerherm, truchsüssen alle sambt dero mustca und etlich anderer burschen vorahn nacher Tnns-pragg den negsten auf Salzburg zue geschikht, über die 200 persohnen, w7elche dan in 11 tagen allhero gelangt. Nach deme sich nuhn hoch besagte fr. dht. widerumben irer krankheit halber etwaß erholt gehabt, haben sy von der kay. may. iren gehorsamisten abschied genommen und darauf mittwochs, den 26. Braurwagen 282 ARHIVI 32 (21109), it. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Manfred 'I'schaikner: Eine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten .... 269-282 obvermeltcn monats vormittag umb 7 uhr sambt dero erzfr. fraw gemahlin und dero voriger hofstatt in nammen gotes von Wien verraist, baide kay. wie auch beede kön. may.ten may.ten sambt den zwooho erzherzogin haben trer dht.en dht.en das gclaidt herab in den hoff bis zur senfften gegeben. Der kaiser und kinig aber sein mit ir dht. fast ain stundt weegs hinauß geritten, hernach in ainem weiten feldt abgestanden und von ain ander iren sammcntlichen abschid genommen. Viri Vorarlberger Landesarchiv, Reichsgrafschaft Hohencms 36,21-23; 37,6. Literatura Burmeister, Karl Heinz: Die Grafen von Hohenems. Vorarlberg Chronik. Bregenz 2005-1, S. 68-71. Hirn, J[osef|: Die Hochzeitsreise einer spanischen Kaiserbraut. Wiener Zeitung, 8. 3. 1903, S. 3— 6 u. 15. 3.1903, S. 3-6. Mecenscffy, Grete: Habsburger im 17, Jahrhundert. Die Beziehungen der Höfe von Wien und Madrid während des Dreißigjährigen Krieges. Wien 1955 (Archiv für Österreichische Geschichte 121, Heft 1), S. 38-14. Tschaikncr, Manfred: Die Vorarlberger Verkehrswege um die Mitte des 17. Jahrhunderts. Mont-fort 59 (2007), S. 290-298. Valvasor, Johann Wcichard von: Die Ehre des Hertzpgthums Crain. Laibach 1689. Weiss, Sabine: Der Innsbrucker Hof unter Ixo-pold V. und Claudia de Medtci (1619-1632). Glanzvolles Leben nach Florentiner Art. Der Innsbrucker Hof. Residenz höfische Gesellschaft in Tirol vom 15. bis 19. Jahrhundert (Hg. V. Heinz Noflatscher u. )an Paul Niederkorn). Wien 2005 (Archiv für Österreichische Geschichte 138), S. 241-348. Welti, Ludwig: Geschichte der Reichsgrafschaft Hohenems und des Reichshojes Lustenau. Ein Beitrag zur Einigungsgeschichte Vorarlbergs. Innsbruck 1950. Welti, Ludwid: Graf Kaspar von Hohenems 1573— 1640. Ein adeliges Leben im Zwiespalte zwischen friedlichem Kulturideal und rauher Kriegswirklichkeit im Frühbarock. Innsbruck 1963. Widorn, Helga: Die spanischen Gemahlinnen der Kaiser Maximilian II., Ferdinand III. und Leopold 1. Diss. Phil. Wien 1959. Povzetek ZIMSKO POTOVANJE IZ INNSBRUCKA V TRST IN NA DUNAJ PREKO KOROŠKE (1630/31) - OPIS POROČNEGA SPREVODA PRINCESE MARIJE ANE ŠPANSKE NA PODLAGI ZAPISA JAKOBA HANIBALA H. PL. HOHENEMSA Kulturnozgodovinsko zanimiv potopis vorarl-berškega plemiča v spremstvu tirolskega deželnega kneza nadvojvode Leopolda V. obravnava tudi prečkanje današnjega slovenskega teritorija. Temu poglavju avtor posveča še posebej veliko pozornosti. Opisuje probleme s poplavo v Planini, svečan sprejem kranjskih stanov na Vrhniki, zabavno vožnjo s čolnom na Ljubljanici, bivanje v Ljubljam in nevarno vožnjo čez zasneženi Ljubelj. Jakob Hannibal opiše okolico Beljaka ter postanek v Gorici in okoliških krajih, nato pa poda podrobnejši opis sprejema španske neveste v Trstu. Glavni dogodek na poti na poročno slovesnost, ki naj bi se odvijala na Dunaju, je bilo skrivno srečanje cesarjevega sina Ferdinanda in njegove bodoče neveste na Štajerskem. Še vedno pa ni jasno, s kakšnim namenom je bilo poročilo napisano. Arhivi 32 (2009) si. 2, str. 283-338 Iz arhivskih fondov in zbirk 283 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 930.2:528.44(497.4) Prejeto: 1. 10. 2009 Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično zgodovino slovenskega ozemlja — 1. del BORIS GOLEČ doc. dr., višji znanstveni sodelavec Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana e-pošta: bgolec@zrc-sazu.si IZVLEČEK Prispevek v dveh delih bo s stališča uporabnosti Ta raziskave o stavbah in drugih objektih obravnaval vse katastrske operate ~a slovensko ozemlje, nastale v i H. m 19. stoletju. Prvi del je v celoti posvečen najzgodnejšemu, tenzjjanskemu katastru iz srede 18. stoletja. Struktura in vsebina tega katastra se od dežele do dežele nekoliko razlikujeta, najbolj pri katastru zp Goriško, '¿a stavbno in gradbeno zgodovino so daleč najbolj uporabni popisi hiš v mestih in trgih dežel Koroške in Kranjske, ki navajajo letni donos od hiš. Isti popisi ponujajo zp Koroško tudi vpogled v gradbeno stanje, vrednost stavb ter vrste in število prostorov v njih; na Kranjskem je bilo to le deloma predmet drugih, hkrati nastalih popisov ZP tu mesta. Kataster zp Goriško trna edini sezname stanovanjskih zgradb tudi za podeželje in hiše označuje po vrstah. Katastrski operati drugih treh dežel — Kranjske. Koroške in Štajerske — vsebujejo primerljive popise mlinov in drugih vodnih obratov. KLJUČNE BESEDE: zemljiški katastri, tere^janski kataster; stavbe, gradbeni material, hiše, mesta, trgi, Krško, Višnja Gora, Kranj, Ravne na Koroškem ABSTRACT LAND CADASTRES OFTHE 18THslND 19TH CENTURIES AS SOURCES FOR THE BUILDING AND URBANISTIC HISTORY OF THE SLOVENIAN TERRITORY- PART t In the two-part paper the author discusses all the cadastral records created for the territory of Slovenia in the 18th and 19th centuries by focusing on their applicability in the field of building construction research. Part I of the paper is devoted entirely to the earliest mid-18a -century Theresian cadastre. The structure and content of this cadastre somewhat vary from province to province, the differences being most apparent in the cadastre for the Gorizja region. By far the most useful for the building history research an registers of houses in towns and market towns in Carinthia and Camiola which among other things include data on the estimated yearly income from each house. Such lists compiled for the province of Carinthia also contain data on the condition of each building, its value as well as the number and types of the rooms in it. In Camiola, such ilata were onjy partly included in some other, simultaneously compiled lists, i. e. for the towns of Krško, Višnja Gora and Kranj. The cadastre for the Gorizja ngion is the only cadastn that contains registers of residential buildings for the countryside, classifying houses according to certain categories. Cadastral ncords for Carniola, Carinthia and Styria include comparable lists of mills and other water driven units. KEY WORDS: land cadastres, Thensian cadtistn, buildings, building materials, Imtses, towns, market towns. Krško, Višnja Gora, Kranj, Ravne na Koroškem 284 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno .... str. 283-338 Za slovenski prostor še nimamo dela, ki bi omogočalo vpogled v zemljiške katastre kot vir za preučevanje preteklosti v najširšem pomenu besede. Takšna obravnava bi morala biti nujno interdisciplinarna, njeni rezultati pa skupek spoznanj vseh ved, ki katastre uporabljajo. Gre za zeio širok spekter od naravoslovnih do humanističnih ved, to pa postavlja katastrske opcrate na vidno mesto med zvrstmi arhivskega gradiva. Katastri so vir za zgodovinske, geografske, urbanistične, arhitekturne raziskave, po njih posegajo tudi arheologija, gene-alogija in celo jezikoslovje. Vsaka veda jim zastavlja lastna, specifična vprašanja in išče ustrezne odgovore nanje, precej redkeje pa so predmet obravnave katastri kot taki. O njihovi uporabiti vrednosti za razne znanstvene discipline pričajo predvsem rezultati raziskav in le redko znanstvene razprave ali strokovni članki, v katerih so katastri predstavljeni samo ali tudi kot vir.1 Temeljno arhivtstično-zgodovinopisno delo o zemljiških katastrih na Slovenskem je še danes razprava Petra Ribmkarja (1982), ki obravnava strukturo in vsebino treh glavnih katastrskih ope-ratov - terezijanskega, jožefinskega in franciscej-skega.2 Obravnava je v bistvu omejena na Kranjsko in zgolj tiara ti vna, brez ponazoritve gradiva s slikovnimi prilogami in katastrskimi obrazci.-1 Eno poglavitnih ovir, da vsebina in struktura katastrov ne tedaj ne pozneje nista bili primerjalno obravnavani za celotno slovensko ozemlje, predstavljajo hranišča katastrskih operatov v arhivih kar štirih držav, poleg Slovenije še Avstnje, Italije in Madžarske. Katastri so namreč nastali in bili vodeni po nekdanjih političnih enotah — tj. po deželah in žu-panijah, franciscejski kataster pa skupno za vse tri dele Avstrijskega Primorja. Ker je na tleh današnje Slovenije ena sama deželna prestolnica, Ljubljana, so od centralno vodenih katastrov tu hranili le operate za Kranjsko. Iz Avstrije je v osemdesetih letih 20. stoletja prišel v Arhiv Republike Slovenije jože-finski kataster za slovenski del Štajerske m Koroške, deloma v izvirniku in deloma v kopijah,-' 1 Oboje združuje npr. razprava: Valenčič, Posestne razmere, str. 127-158. 2 Ribnikar, Zemljiški kataster, str. 321-337. — O pomenu Ribnikarjcve razprave ne nazadnje priča dejstvo, da so slovenski arhivisti od njenega izida objavili o zemljiških katastrih zgolj tri zelo kratke izvirne prispevke (1-3 strani), ki obravnavajo samo specifične katastrske operate oziroma tehnična vprašanja Prim. Bibliografsko kazalo revije Arhivi 1978-1997,str. 19,37,38, 107, 1 V tem pogledu je ufiorabnejša, a ne za vse katastre, kratka zgodovina avstrijskega zemljiškega katastra: Lego, GV ichichtt des Oslerreichisihen Grnndkatasters. 4 Vodnik po fondih, 1. knjigi, str. 391, 392. drugi katastri, ki pokrivajo dele slovenskega ozemlja, pa so ostali v arhivih v Trstu, Gorici, Celovcu, Gradcu, Sombotelu in Zalaegerszegu. Osrednji slovenski arhiv hrani sicer precej gradiva okrajnih davčnih uprav iz 19. stoletja, zlasti katastrskih map z vsega slovenskega ozemlja,^ ki zadovoljujejo vsaj osnovne raziskovalne potrebe. Se vedno pa pogrešamo ažuriran pregled nad katastri za ozemlje celotne Slovenije ne glede na hranišča.6 Pričujoči prispevek tega primanjkljaja ne bo nadoknadil. Prav tako ne bomo obravnavali katastrskih operatov kot takih, temveč le njihovo uporabnost za stavbno, gradbeno in deloma urbanistično zgodovino. Obravnava je nujno omejena s spoznavnim aparatom avtorja - zgodovinarja, zato ne bo posegala v specifične metode dela arhitektov, urbanistov ali umetnostnih zgodovinarjev. Opozorili bomo zlasti na tisto gradivo in njegovo vsebino, ki sta bila doslej premalo opažena ali cclo povsem neznana. Tako bosta deležna večje pozornosti oba katastra iz 18. stoletja, terezijanski in jožefinski. Prostorski okvir razprave je cclotno slovensko ozemlje, deloma tudi današnje zamejstvo, časovno pa je omejena na razpon od srede 18. do zadnje tretjine 19. stoletja, tj- na čas nastanka temeljnih katastrskih operatov. 1. Terezijanski kataster (1747-1756) Najstarejši kataster za slovensko ozemlje, ki Še ni imel vseh značilnosti pravega katastra,7 je bil do danes najmanj uporabljan kot vir za obravnavano problematiko. Ne nazadnje je, četudi je na splošno dobro ohranjen,8 postal raziskovalcem dostopnejši šele sredi 20. stoletja, potem ko so prej veliko laže posegali po mlajših katastrskih opera tih.5 Terezijan- Prav tam, str. 396^109. Zadnji tovrstni kratek pregled je iz leta 1970: Gospodarska in družbena, str. 12. i 1 njem gl, zlasti Ribnikar. Zemljiški kataster, str. 321 Za Kranjsko ga hrani Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko), za Koroško Koroški deželni arhiv v Celovcu (KIj\, The-resianisehe Rek ti fi kation en), za Štajersko Štajerski deželni arhiv v Gradcu (StLA, Theresianischer Kataster) in za Goriško Državni arhiv v Gorici (ASG, Catasto teresiano). Tak primer je raziskovalno delo Pavleta Blaznika, ki se je pri preučevanju posestnih razmer na podeželju moral dolgo omejevati le na tranciscejski kataster. Prim. nabor virov v: Blazmk, O metodah proučevanja kolonizacijske zgodovine, str. 33—39. Po terezijanskem in jožefinskem katastru za Kranjsko je lahko posegel šele v začetku jietde-setih let 21). stoletja. Prim. Blaznik, Doneski k historični topografiji ljubljanske okolice, str, 391-397, Terezijanski kataster za Štajersko je med prvimi, če ne sploh prvi, uporabljal Janko Orožen, ki je obdelal sleherno domačijo na trboveljsko- ARi H VI 32 (2009), št- 2 Iz arhivskih fondov m zbirk Horis Goleč Zemljiški katastit 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 285 ski kataster je nastal za glavnino slovenskega etničnega prostora, in sicer za vsa območja, vključena v notranjcavstrijske dežele Kranjsko, Koroško, Štajersko in Goriško (brez dveh samostojnih glavarstev). Zajel ni le Trsta, Prekmurja kot dela Ogrske ter nehabsburških ozemelj, ki so bila tedaj v okviru Beneške republike (Beneška Istra in Beneška Slovenija), Sestavili so ga po posameznih deželah, drugače kot pri strukturi poznejših katastrov pa so med deželnimi katastrskimi operati obstajale določene razlike. Niti dva nista povsem enaka, po vsebini in obliki so si precej sorodni operati za Kranjsko, Koroško in Štajersko, zlasti prva dva,111 kataster za Goriško pa je precej specifičen, najprej že zato, ker ga kot edinega niso sestavih po zemljiških gospostvih, ampak po teritorialnem načelu. V precejšnji meri je upravičeno prepričanje, da terezijanski kataster ne obravnava stavb in tako tudi ni posebno uporaben kot vir za preučevanje razvoja naselij. Toda, kot bomo videli, obstajajo svede izjeme, zlasti pri urbanih naseljih. Pa tudi sicer zasluži v katastru pozornost prenekaten drobec, ki govori o zgradbah in naselbinah. Zaradi boljše preglednosti bomo vsak deželni kataster obravnavali posebej. V ospredju ne bodo razlogi za razlike med posameznimi deželnimi katastri, temveč posledice — uporabna vrednost katastrskih ope-ratov kot virov za obravnavano problematiko. Začeli bomo pri katastru za Kranjsko, ki je za koroškim katastrom najbolj poveden vir za stavbe in njihovo gradbeno stanje. Njegova teža je tem večja, ker je Kranjska pokrivala največji del, skoraj polovico današnje Slovenije. Gradivo kranjskega terezi-janskega katastra je slovenskim zgodovinarjem tudi hrastniškem območju: Orožen, Zgodoiina Trbove/j, Hrastnika m Do/a. str. 68-256. Zanimivo je, da se nanj ni oprl prt podobno zasnovani obravnavi Celja: Orožen, Posestna in gradbena zgodoiina Celja. Ugotovitve P. Itibnikaria o notranji strukturi katastrskega operata za Kranjsko (Ribnikar, Zemljiški kataster, str 322— 324) veljavo v veliki meri tudi za Koroško in Štajersko. Dominikalne napovedne tabele A do D ter rustikalne I i do G so v kranjskem in koroškem katastru skoraj povsem enake. V štajerskem pogrešamo delitev tabel na rustikalne in dominikalne; posebnih tabel od F, do G ni, njihova vsebina je zajeta v tabelah od A do D. Določene razlike obstajajo od dežele do dežele tudi pri obračunskih ali kal-kulacijskih tabelah. Neenotna je zlasti notranja ureditev k;v tastrskih opera lov. Delitve katastrskega operata, kakršna je bila na Kranjskem - na tri dele: napovednt tabele, obra čunske tabele in rektihcirane dominikalne akte -, katastra drugih dveh dežel ne poznata. Štajerski m koroški katastrski operat - drugače kot kranjski - tudi ne vključujeta toliko mlajših dokumentov, nastalih po zaključku »osnov nega« katastrskega operata sredi 50. let 18. stoletja; na Kranjskem so tovrstni dokumenti shranjeni med rektifi-ciranimi dominikanimi .lkit najbolj znano, obenem pa edino, s katerim so se lahko poklicno ukvarjali slovenski arhivisti, saj je le katastrski operat za to deželo shranjen v Sloveniji, v Arhivu Republike Slovenije. Ob prtmeni Kranjske bomo zato natančneje osvetlili normativne akte za sestavo katastra. Intenzivneje se bomo posvetili tudi katastru za Koroško; zanj se je namreč izkazalo, da je za stavbno zgodovino meščanskih naselij še bogatejši od kranjskega. Posebna dragocenost obeh so popisi oziroma napovedne tabele za hiše v mestih in trgih, viri, o katerih je bilo doslej znanega zelo malo, 1.1 Terezijanski kataster za Kranjsko Terezijanski kataster na splošno ni bil namenjen obdavčenju stavbnega fonda. V patentu o izvedbi davčne rektifikacije v vojvoditu Kranjski, ki ga je 12. avgusta 1747 izdala Kameralna, komercialna in politična reprezentanca v Ljubljani,11 je v razdelku o predmetih rektifikacije izrecno navedeno, da ne bodo obdavčena zemljišča, na katerih stojijo sedeži zemljiških gospostev, gospoščinske pristave, pod-ložniške hiše in drugo, skupaj s stanovanji.12 Izjemo srečamo v nadaljevanju patenta, pri podrobnih pravilih (Regula dtreetivaj za napovedi posameznih donosov (od posevkov, vrtov, vinogradov, mlinov itd.). Rubrika o dohodkih mest (Ritbrica Stadt^Nutspngen) namreč pove, da je donose od polj, vrtov, travnikov idr. treba pri mestih napo vedati tako kot drugod, razen od hiš in podobnega. Hiš in podobnih zgradb ne bodo cenili po zemljišču, na katerem stojijo in v mestih ne prinaša ničesar, temveč glede na donos od stanovanja in drugega, kot bi ga prinašale, če bi bile dane v najem; pri tem je vseeno, ali so trenutno prazne ali obljudene. Od donosa naj nato odštejejo tretjino, in sicer za popravila, streho, nevarnost (požara) idr. Utemeljitev, zakaj naj bo hiša ocenjena tako in ne po zemljišču, je takšna: bilo bi nepravično, če bi lastnik zemljišča, na katerem stoji nizka hiša, plačeval prav t oh ko kot tisti, ki ima na enakem zemljišču dva ali celo trikrat tako visoko hišo; pri cenitvi tega donosa je posebej potrebno upoštevati, da je zelo negotov, zato naj ga ne merijo po tem, koliko v tem ali onem primeru prinaša najemnina, temveč za koliko bi lahko eden ah več meščanov 11 ARS, AS 1079, Zbirka normalij, šk. 2, Cesarski patenti 1731—1747, patent 12. 8. 1747. - Slovenska oznaka za patent je povzeta po; Ribnikar, Zemljiški kataster, sir. 321. »Werdet der Grund / auf welchen der I k-rrcn=Sitz / der 11crrfchafftliehe Mayrhof / und deß Unterthans Bt haufung / etc. liehen / fambt der Wohnung in keinen Anfcblag zu nehmen feyn.« 286 ART IT VI 32 (2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 Rubr. Ima- Haeufer in der Stadt. Nutzung m kr. Pf- 1. Friedrich Damas eygene Wohnung 30 90 — 2. Vermüthete Wohnungen / Keller / Gewoclbcr / Beeden etc. 60 2, George Duban eygene Wohnungen 15 60 — - 3. Vermüthete Wohnungen / Keller / Geweelber / Beeden etc. 45 In der Vorstadt. 1. Thomas Tititus eygene Wohnung 6 14 — — 2. Müthungen an Zimmern / Cammeren 8 vzelo hišo v povprečen (srednji) najem, in to vsako leto. 13 Izdelava te m drugih napovedi je v sklepnem delu patenta ponazorjena z vzorčnim obrazcem, kot ga vidimo zgoraj. Vsako mestno predstojništvo je moralo mestne donose napovedati v treh rubrikah, na prvem mestu je bila rubrika o hišah. Te so se delile na hiše v mestu in predmestju, donos posameznega lastnika pa na donos od lastnega stanovanja oz. več stanovanj ter od prostorov, oddanih v najem. Zadnji so opredeljeni natančneje, saj obrazec ne govori le o stanovanju, temveč tudi o kleteh, obokih, podstrešjih, sobah in kamrah. Oba prihodka sta pri vsakem lastniku izražena v seštevku v denarni vrednosti: v goldinarjih, krajcarjih in denaričih,14 Specifikacija prostorov, oddanih v najem, se je zakonodajalcu očitno zdela potrebna, da bi se izognili dvoumnostim oziroma zlorabam. Miš ni lastniki bi se kaj lahko izgovarjali, da ne oddajajo vsega stanovanja, temveč le kakšno sobo ah klet. Z na- »Die Sta-dt haben Gemeine / und Herren=Nutzungen / die Gemeinen beliehen meiftens in Feldern / Gierten / Wielen /Gemeinen / Hmufern / Heu = schupt'fen etc. welche aufer der 1 La'ufcr und dergleichen / alfo / wie fchon oben von denen Gemeinen = Nutzungen erwehner worden / in Anschlag zu bringen feynd. : Die Ha^ufcr hingegen / und dergleichen werden nicht dem Grund nach / auf welchen fie ftehen / die fambt dem 1 Ioff in denen Stedten nichtts traget / fondern der Wohnung / oder anderen Nutzungen nach / wie nemblich folche vermuether werden kirnte / ungeacht daß fie zur Zeit leer ftehen / oder felbft bewohnet werden mit ein Drittel Abzug per die Reparation - Bedachung /Gefahr etc. in Anschlag gebracht / weilen unbillig wa-re / daß jener von einem Grund / auf welchem ein niederes llauß stehet / eben Co viel zahle / als der / welcher auf einen solchen Grund ein / zwey / oder auch drey mahl fo hohes 1 lau Ii hat / in Anschlag diefer Nutzung ift befonders zu refteenren / daß folche fehr un Ii eher / mithin das Heftand-Quunnim, nicht wie in una vel ahn Ciifii gereicht wird / zu nehmen / fondern wie ein oder mehr iiurger das l lauß in einem mittcren Beftand / und all=| ¡ehrlich annehmen kunten.« 14 1 goldinar = 60 krajearjev, 1 krajear = 4 denarici all pfe-nigi. vedbo višine donosa je patent prejkone tudi sugerirá!, v kakšnem obsegu se predvidoma gibljejo prihodki od hiš. V obrazcu so d pričakovano višji v samem mestu kot v predmestjih. Na drugi strani patent ni predpisal, ah so predmet napovedi vse hiše v mestu ali le tiste pod mestno junsdikcijo, to pa prej ko slej pomeni, da so implicitno mišljene vse stanovanjske stavbe, ne glede na to, kdo je bil njihov zemljiški gospod. Obravnavani patent govori resda samo o hišah v mestih, toda poznejša praksa in navodila, ki jih najdemo raztresena po različnih arhivskih fondih, pričajo, da so napoved donosov od hiš raztegnili z mest na trge. O enotnem obravnavanju mest in trgov v dveh deželah. Kranjski in Koroški, jasno govorijo instrukcije v vojvodini Kranjski, utemeljene na cesarsko-kraljevi reskripcijl za omenjeni deželi z dne 22. maja 1751. Pri mestih in trgih naj bi hišni davek (Haufi=-$teikr) glede na vsakokratne krajevne danosti inach jeden Oribes beschaffenhei!) od merili po obstoječih najemninah oz. najemniških činžih (Miethmgs Zünnseti) in temu ustrezno izračunali za lastna stanovanja posestnikov (hiernacb pro-portionirenden eigenen Wohnmgen).!5 Podrobnejše navedbe o načinu napovedi donosov od hiš so zajela navodila za sestavo napovedi za mesta in trge (!) na Kranjskem.Po teh, v rokopisu ohranjenih nedatiranih navodilih, je bilo med drugim treba pri vsakem posestniku poleg obrti in dejavnosti navesti, da ima hišo. Ce pa je meščan oziroma tržan (ein Burget) ločeno posedoval dve hiši, naj ne bi bili vpisani skupaj pri njegovem imenu, temveč vsaka posebej v svoji ulici. Hišni posestniki (behauste Pofsejares) so morah biti popisani v zaporedju z vsemi svojimi nepremičninami in obrtjo oziroma poklicem; enako je veljalo tudi za gostače brez hiše 15 AR.S, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v l.jubljani, Sk. 86, fase. XVIII, Instruction etc., predstavljeno 24. 9. 1751. 16 ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 8, Waaß Regeln wie die Städte und Märckte in Herrzogthum C run zu Fafsioniren ßeyn werden, s. d. ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goiec: Zemljiški katastri 18. in 19 stotima kot vir za stavbno, gradbeno .... str. 283-338 287 1" die HäuCer—Nuzung Miithung Zünß Eigene Wohnung Area Gärten dabey nach Ansaat f kr den f kr den Merl: Andree Prcmrou Herrschafft Wippacheriseher Unterthan besizt ein Hauß 30 — — 20 — — 1/2 Anton Dertscher Burg Wipp ac herisch er Unterthan besitzt ein 1 läußl 10 — — 6 — — 1/8 Mathasus Koschl unter dem Marckt Wippach gehörig 50 —■ — 30 — — 1 Und fo fort von allen, und jeden auch freyen Corponbus, massen keine Exemption Statt hat, mit Sepanrung derer Jurisdictionen. ([unbehauste Inwohner), ki jih je bilo treba zajeti v posebni rubriki. V zasnovi napovedi so morati predvsem razlikovati med notranjim (tj. obzidanim) mestom in predmestjem {die Innen von der Vorstadt Distinguiren). Cenidi so v mestni okolici (vor der Stadt) stale precej oddaljene hiše, ki pa so vendarle spadale k mestu ali predmestju, jih je bilo treba popisati posebej pri predmestju. V navodilih je govor le o mestu m predmestju, a je iz naslova in drugih členov jasno vidno, da so mišljeni tudi trgi. Podobna, prav tako nedalirana navodila, namenjena tako mestom kot trgom, vsebujejo namreč obrazce, izpolnjene za trg Vipava (glej zgoraj).57 Pn rubriki Donosi zasebnikov [Nürtingen deren Privato-rutri) srečamo natanko tak obrazec popisa donosov od hiš, kot so ga leta 1752 dejansko uporabili pri napovedi donosov od hiš v kranjskih mestih in nekaterih trgih. Donos od hiše se deli na lastno in najemniško stanovanje, vendar pri zadnjem, drugače kot v patentu iz leta 1747, ni več podrobnejše razlage, na katere prostore se najem nanaša. Pri vsaki hiši je še rubrika o hišnih vrtovih in njihovi velikosti, izraženi v posevku v mernikih. Ni naključje, da so za navodila izbrali kot primer prav trg in da so bih trije navedeni hišni posestniki podaniki različnih zemljiških gosposk: gospostva Vipava, vipavskega Spodnjega gradu (Burg Wippach) in trga Vipava. Navodila so s tem hotela samo podkrepiti navedbo v obrazcu, da je treba ločeno po ju-risdikcijah, tj, zemljiških gospostvih, in na enak način popisati vsako »telo«, tudi »svobodno«, če ne šteje za izjemo (massen keine Exemption Statt hat). Za popise donosa od hiš torej ni veljala nikakršna omejitev, povezana s podsodnostjo zemljišča. Popis je moral zajeti vse stanovanjske stavbe ne glede na to, pod katero jurisdikcijo so spadale. Opisana po- '7 A RS, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, šk. 89, fasc. XXVIII, Hormuiar, oder Anwcilking Nach welchet von denen Stiidtcn, und Marckten, Uie Befunde emzurichten scyn, s. d. drobnejša navodila so gotovo oblikovali tudi zaradi pojavljajočih se nejasnosti in konkretnih vprašanj, ki so jih zastavljala mestna in trska predstojništva ter zemljiška gospostva, v katerih so ležali upravno nesamostojni trgi, Patent iz leta 1747 in poznejša navodila odločilno pomagajo pri razumevanju ohranjenih napovedi donosov od hiš, vendar ostaja nekaj vprašanj delno še odprtih. Eno poglavitnih zadeva rezultate napovedi donosa od hiš iz leta 1752, ki jih najdemo med rekrificiranimi dominikalnimi akti terezijanskega katastrskega operata. Za zdaj še nimamo odgovora, zakaj so donos od hiš ocenili in popisali v vseh kranjskih mestih (za istrski del Kranjske o tem sicer ni podatkov),lft na drugi strani pa so napovedi ohranjene le za tri od več kot 20 trgov — za Tržič, litijo in Radeče. Postavlja se vprašanje, ali so napovedi nastale tudi za druge trge, med drugim za Vipavo, a se niso ohranile, morda zato, ker so jih pozneje iz rektificiranih dominikalnih aktov izločili. Težko bi namreč našli kar koh skupnega, kar bi med kranjskimi trgi povezovalo samo navedene tri trge oziroma kar bi jih kakor koli ločevalo od vseh drugih,lQ Gradivo za zemljiška gospostva v tedanji kranjski Istri danes v fondu Terezijanski kataster z,a Kranjsko pogrešamo (AS 174). Po ugotovitvah arhivistke, mag. Danijele Juričič Cargo, je bi! vsaj del gradiva pred letom 1918 poslan v Trst '' Morda so ocenili, da imajo ti trtje trgi najvišji donos od hiš, a za to nimamo potrditve. Tržiški donos je res visok, radeški in litijski pa sta bistveno nižja. Zelo različni so si bih trgi v politično-upravnem pogledu: radeški z visoko stopnjo avtonomije, litijski s prece| bolj omejeno, tržiški pa ni premogel mu lastnega trškega predstojništva in je bil neposredno vključen v zemljiško gospostvo (Goleč, Dm0a v mestih, str, 381,387, .397.437). Se najbolj logična razlaga, zakaj je vizita-cijski komisar za mesta obiskal prav Litijo in Kadeče in tam med drugim potrdil tamkajšnja popisa donosa od hiš, je ta: trga je obiska! Spotoma, ko je potoval po Savi navzdol vizi-urar vzhodnodolenjska mesta. V Višnji Gori je delo zaključi! 26. maja, v I atiji 29. maja, v Radečah 5. junija, v Krškem 13 junija in v Kostanjevici 19. junija 1752. Ne vemo, zakaj sc potem, ko je opravil delo še v Novem mestu (20. julija), 288 Iz arhivskih fondov in zbirk A KI ÍIVI 32 (2009), št. 2 Boris Golee: Zemljiški katastri IH in 19, stoletja kot vir za stavbno, gradbenostr 283-138 V ospredju obravnave so druga vprašanja, povezana z izpovedno vrednostjo ohranjenih mestnih in trških napovedi donosa od hiš. Gre za vprašanja o metodologiji in primerljivosti cenitev za posamezna naselja in O razmerju med napovedanim donosom stavbe ter njeno fizično podobo in vrednostjo. Z obravnavo popisov oz. napovednih tabel donosov od hiš stopamo na doslej zelo borno raziskano področje. Njihova uporabnost kot zgodovinskega vira še ni bila preučevana, in redko so jih pritegnili tudi v krajevnozgodovinske raziskave. Glavni razlog, da popisov donosov od hiš niso opažih že starejši pisci zgodovin hiš v naših mestih, je vsekakor dolgotrajna nedostopnost in neurejenost terezijanskega katastra, ki ga je osrednji slovenski arhiv prevzel od Okrožnega sodišča v Ljubljani šele leta 1948,20 Tako Josip Zontar popisa m upošteval pri historiatu hiš v Kranju (1939),21 Vladislav Fab-jančič ga ni uporabil pri pisanju svoje ttpkopisne Knjige ljubljanskih bil in njih Stanovalcev (1944),23 Janko Polec pa ga ni vključil v razpravo o kamniških hišah (1955).23 Ker se za navedenimi avtorji dolgo ni nihče loteval tovrstne obravnave za katero od kranjskih mest, so popisi ostali skoraj neopaženi. Cenitve donosa od hiš je upošteval šele France Stukl v dveh knjigah o Skofji Loki (1981 m 1984), vendar zgolj s stališča posestnikov in lokacij, ne da bi ga pntegnii podatek o donosu od hiš.24 Sam sem v svoji neob- Metliki (1 avgusta) in Črnomlju (10. avgusta), ni ustavil v trgih Stari trg ob Koljii, Mokronog, Žužemberk in Ribnica, ampak le v mestih Kočevje (zaključi) 17. 8.) in Lož (26. 8). Na poti iz l»ža tudi ni obiskal notranjskih trgov, ampak samo še Radovljico (delo končal 31. 8.) in Tržič (8. 9.), dve meščanski naselji, ki ju ni zajel že med spomladansko vizi-taeijo po Gorenjskem. Zdi se, da ga je preganjal čas in je obisk večine trgov morda odložil na poznejši čas, — ARS, AS 174, Terezija n s ki kataster za Kranjsko, šk. 45, 123, 134, 140-142,243,258-260. 20 Vodnikpofondih I. knjiga, str, 388. 21 Zontar, Zgodovina mesta. - Žontar je sicer samo dopolnil seznam posestnikov hiš, ki ga je sestavil Anton Koblar (prav tam, str. 384-^*26, Meščanske hiše). 22 ZAL, ZALLJU 346, Rokopisni elaborad, t. e. 77-79. a. e. 603—605, Vladislav Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev, I.-X, del Ljubljana, 1944 (tipkopis). - Fabjan-čiču je bilo gradivo katastra, shranjeno na takratnem okrožnem sodišču, še najbolj pri roki, a v vojnem času, ko je kniigo sestavljal (1941-1943), najbrž težko dostopno in jioleg tega neurejeno. O uporabljenih virih gl. uvodno besedo v: I. dtl Stari trg, s. p.. Pojasnilo. Polec, Kamniške meščanske hiše, str. 51-110. - Boleč je gradivo za razpravo zbiral od leta 1936, delo je nato zaradi vojne prekinil in nadaljeval šele v zadnjih mesecih pred izidom 1955 (prav tam, str. 57). 24 Srukj, Kn/tga hi! v Skojji Loki 1.. isti. Knjiga hiivSkojji Luki II. - Pred Stuklom se je popisa hiš za to gorenjsko mesto samo bežno dotaknil Pavle Blazmk (1973), ne da bi opozoril na pomen njegove vsebine (Hlaznik, SkojjalJ>kn, str. 376). javljeni doktorski nalogi (1999) prikazal izsledke za vseh sedem mest na Dolenjskem, za edino notranjsko mesto ter za oba v popis zajeta dolenjska trga, a sem jih obravnaval predvsem v luči socialne strukture mestnega prebivalstva, nisem pa se ukvarjal z metodologijo cenitev in lokaliziranjem posameznih stavb, Za gorenjska mesta (brez Ljubljane) in trg Tržič sem kot primerjavo z meščanskimi naselji spodnjega dela dežele uporabil samo nekaj sumamih podatkov.25 Ne preseneča, da donosa od hiš nista analizirali Nadja Gartner Lenac v monografiji o Radovljici (2007)26 in Meta Matijevič v obsežni knjigi o Novem mestu (2007),27 zadnjem temeljnem delu o hišah katerega naših mest, čeprav sta obe avtorici uporabljali tudi terezijanski kataster. Kratka monografija o radovljiških družinah v 18. stoletju obravnava namreč posestnike, in ne hiš kot takih, prav za Novo mesto pa popis donosa od hiš ni ohranjen.28 Preseneča ugotovitev, da cenitev donosa od mestnih m trških hiš ne omenja Peter Ribnikar v že omenjeni sistematični razpravi o zemljiškem katastru kot viru za zgodovino (1982),29 čeprav je uporabljal normativni vir, kt o tem izrecno govori (patent z 12. avgusta 1747).M V njegovi obravnavi vseh treh temeljnih katastrskih operatov 18. in 19. Stoletja morda sicer ne bi pričakovali, da bo tej razmeroma obstranski vrsti katastrskega donosa posvetil večjo pozornost. Toda nemara bi avtor z opozorilom nanjo tako ali drugače vplival na delo poznejših raziskovalcev hiš in urbanistične podobe kranjskih mest. 25 Goleč, Družba v mestih, su. 838-865. - ¡'ričujoča obravnava deloma dopolnjuje in deloma zavrača nekatera v disertaciji predstavljena sklepanja o uporabnosti rezultatov donosa od hiš, zlasti glede primedjivosti rezultatov za posamezna naselja. Gartner Lenac, Radovljiške družine v ti. stoletju. 27 Matijevič, NetOMtikt hts'e. 2it Meta Matijevič je za osnovo vzela drug seznam jx)sest-nikov v terezijanskem katastru, ki je omogočal navezavo na mlajše vire (Madjevič, Novomeške hite, str. 42-62). Donos od hiš je brez razlikovanja med lastnimi in najem-niŠkimi stanovanj sicer »skrit« v nedadranem registru različnih katastrskih donosov Novomeščanov in v popisih neobdavčenih zgradb (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk 141, RDA, N 242, No. 23, 22, 7). Ribnikar, Zemljiški kataster, str. 321-337. - Ni izključeno, da se je v Ribnikarjev članek prikradla pomota in je mislil na terezijanski kataster, ko je pri obravnavi jožcfinskega zapisal; »Pn nekateoh občinah so ohranjeni poleg obrazcev katastrskega operata še popisi hiš z napovedjo donosa od hiš. Ti so bili izdelam v glavnem za mestne in trške občine« (prav tam, str. 327). 3(1 Prav tam, str. 321 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), št. 2 Boris (Jolee; Zemljiški katastri 18. in 19, stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 289 Upoštevanje popisov donosa od hiš in terezi-janskega katastra sploh bi pri mestih, za katera že imamo historiare hiš, lahko precej dopolnilo dosedanje vedenje o hišnih lastnikih in samih stavbah. Taka mesta so Ljubljana, Kamnik in Kranj,31 še posebej Kranj, za katerega je v katastru tudi popis prostorov v hišah,32 Za ta in druga mesta, ki takšnih obravnav še nimajo, so popisi donosa od hiš eden ključnih virov o mestni topografiji, in to ne le za 18, stoletje. Skupaj z dvema seznamoma, ki pn hišah navajata njihove prostore in višino, eden pa tudi gradbeni material,33 je posebej dragocen popis donosa od hiš v Višnji Gori. Morda bi btlo tovrstne popise za vseh 16 meščanskih naselij Kranjske, za katera so ohranjeni, smiselno objaviti. Nadaljnja analiza bi lahko veliko jirispevala tudi k vedenju o naselbinskem in arhitekturnem razvoju kranjskih mest in trgov. V monografijah in razpravah s to tematiko - o Črnomlju, Kočevju, Radovljici in Kranju34 - je namreč čutiti prav pomanjkanje predhodnih študij o zgodovini posameznih hiš. V tem prispevku se omejujemo na tiste vidike, ki so tako ali drugače povezani z gradbenim stanjem objektov. Ohranjene napovedne tabele so si po izvedbeni plati na moč podobne in zvesto sledijo predstavljenemu vzorcu za Vipavo. Popis in cenitev donosa hiš so v skladu Z navodili izvedla mestna in trška predstojništva. Kot osnova za Začetek napovedne tabele za Skofjo Loko35 določitev donosa so jim bih podatki, za koliko so lastniki oddajali hiše ali dele hiš v najem. Tabele so dokončno izdelali in potrdili med vizitacijo višjega komisarja lokalne vizitacijske komisije za mesta Antona Jožefa pl. Vermattija. Časovni razpon vizi-tacije predstavlja približno pol leta v toplejših mesecih leta 1752; v Ljubljani so delo končali 11. marca, v zadnjem meščanskem naselju, Tržiču, pa 8. septembra. Vsaka napovedna tabela ima v sklepu še pripombe (JRtfkxtorits), ki navajajo najmanj splošno formulacijo, kdo iz mesta oziroma trga je pri cenitvi hišnega donosa sodeloval (npr. mestni sodnik in svet, trški sodnik z dvema tržanoma ipd.). Ponekod so pripombe daljše, na splošno pa povedo malo. Med tremi pnpombami v tabeli za Skofjo Loko je denimo ta, da so številna stanovanja zaradi pomanjkanja stanovalcev (Inmhner) prazna in da tudi lastniki v nekaterih ne živijo, a so jih cenilci — v skladu z navodili — kljub temu pritegnili v popis enako kot naseljene hiše. Za ponazoritev vsebine napovednih tabel si oglejmo začetek tabele za Skofjo Ix>ko. Po zasnovi je škofjeloška tabela enaka kot pri vseh drugih mestih in treh trgih, le da so v tem in še nekaterih mestih navedli donos od vrtov posebej na koncu popisa hiš, pri večini pa rubriko o vrtnem posevku vsebuje že sama tabela. Nummeri Pofsefsorum In der Stadt Sub Rubrica an Obern Platz Nomina Pofsefsorum Dermahliger Müttungs Zünss Hiernach Proportionirte Fligene Wohnung Fr Xr. Fr Xr. 1. Michael Hafnerisch I lauß - — 7 — 2. Anton 1 uwantschitsch Hauß — — 9 — 3. Primas Knoppisch Hauß - — 10 — 4. Michael Tscherre Hauß — — 20 — 5. Franz Obblack, anjezo I I oman nis eh cn gebrieder Hauß 44 30 — — 6. Theresia Dragolitschin, anjezo fohann joseph Krischay Ilauß 17 — 10 — 31 Upoštevanje podatkov iz terezijanskega katastra, zlasti popisov donosa od hiš, bi vedenje o lastnikih hiš v Kranju pomaknilo za približno desetletje nazaj, ponekod tudi za več; v Zontarjevi monografiji se histonati hiš namreč začenjajo šele z mestnim urbarjem 17. leta 1758 1'n Kamniku in Liubljani, za katera navajata babjančič in Palec tudi hišne gospodarje iz zgodnejšega časa, pa bi bil popis donosa od hiš dragocena referenca, nt nazadnje za odpravo morebitnih napak, nejasnosti in dvomov 32 A RS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 260, RDA, L 338, No. ad 13, 6. 9, 1754. 33 A RS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 6, snopič 4, 22. 3 1748. - ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, Šk. 142, RDA.N 244, No. S, 18, 12. 1748. 34 1'rim Hernik. Koeetje: isti. Črnomelj, Avguštin, Meščanska hi ša v Radovljici, isti, Zgodovin s ko-urbanistični značaj; tsri, Kranj 33 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk 213. RDA,L2,No. 41,14. 4. 1752. 290 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno .... str. 283-338 Ob posameznih hišah izvemo zgolj lastnikovo ime ter višino letnega donosa od lastnega stanovanja in oddaje v najem. Med Šestimi hišami v tabeli so štiri, ki so jih uporabljali samo lastniki — takih je bilo v kranjskih mestih in trgih daleč največ —, eno so v celoli dali v najem, ena pa je izkazovala donos tako od lastnega kot od najemniškega stanovanja. Pri dveh je poleg imena tedanjega lastnika oziroma več lastnikov še »nadstandardna« navedba o prejšnjih liišnih posestnikih; to je zlasti uporaben podatek za histotiat posameznih hiš. Prej pravilo kot posebnost je označevanje namembnosti tistih stanovanjskih stavb, ki niso bile »običajne« hiše (npr. grad, samostan, mitninska hiša, mlin ah rotovž), ter stavb s posebnim pravnim položajem (svobodne in davka proste hiše); med te so pogosto spadali prav gradovi, rotovži in razne »uradne hiše«. Med posebnostmi pa kaže poudariti primere, pri katerih ne gre za stanovanjsko stavbo, temveč zgolj za vrt, pustoto (lokacijo propadle hiše) ali kak drug nestanovanjski objekt, npr. skedenj, hlev, mesarsko klop ali delavnico.36 V Metliki so denimo posebej popisali in ocenili vinske kleti (]Fein=Kaller),^ v Ložu so v cenitev hiše nekajkrat vključili ali ob hiši le navedli še skedenj in gumno (riebst Studi vndt Dreschthenn),3S pri Kostanjevici sta zunaj mesta popisani dve zemljišči s kozolcem (worauf die Harffen).^ Poseben problem predstavljajo mestna obzidja in vanje vključeni objekti. Obzidja kot taka so m in tam zgolj omenjena v zvezi z lokacijo kakšne hiše, npr. pri Mestnem trgu v Ljubljani dve magistralni hišici za obzidjem (hinter der Maar).*• Redko najdemo stolpe v obzidju, ker po večini niso bih namenjeni za stanovanja. Od številnih stolpov v ljubljanskem mestnem obzidju so donos od hiše napovedali le za tn in vsi so veljali za svobodne hiše: dva magistratna stolpa, popisana v okviru Mestnega trga, mestni okrogli stolp ob Ljubljanici (der Städtische Runde Thum ari dem Fluß Laybach) na območju Novega trga in mestni stolp v predmestju pred Spitalskimi vrati.41 V Radovljici je naveden samo mestni stolp z minimalnim donosom en goldinar; pripisali so ga v dodatku k popisu hiš, potem ko se je izkazalo, da je obljuden, saj je v njem prebival Vse naštete primere najdemo njir. v Kranju (prav tam, šk. 260, RDA, I. 338, No. 3, 14. 4 1752). 37 Prav tam. šk, 140, RDA, N 241, No. 8, t. 8. 1752. 38 Prav tam. šk. 45, RDA, A 192, No. 7, 26. 8, 1752. 39 Prav tam. Šk, 140. RDA, N 240, No. 3,19. 6. 1752. « Prav tam, šk. 258, UDA, 1.336, No. ad 8, 11.3. 1752. 41 Prav tam. sodni sluga (Stadt Thum worinen der genchts diener)M Pri donosu od hiš se pogosteje pojavljajo mestna vrata, a ne vsa m v vseh mestih. Vrata še največkrat označujejo določen del mesta oziroma predmestja: tako najdemo v Kranju, ki je imel dvoje mestnih vrat: predmestje pred Zgornjimi ali Kapucinskimi vrati (Vor dem Ober der Capuciner Thor), ulico od istih vrat proti Trgu (Von dem Obern Thor gegen Platz), u'ico «d Trga proti Spodnjim mestnim vratom (Von Platz gegen untern Stadt Thor) in predmestje pred Spodnjimi vrati (Vor dem untern Stadt Thor).4'1' Predmet popisov hiš pa so, pričakovano, zgolj tista vrata, ki so premogla stanovanje. Vse kaže, da so takšna vrata s prostim stanovanjem nočnega stražnika stala ob vstopu na kamniški Trg (ober dem Stadt Thor des Nachts: Wächters freye Wohnung).44 Več je vratarskih hišic pred mestnimi vrati, tako denimo pri obojih mestnih vratih v Kostanjevici, edinem slovenskem mestu na rečnem otoku in brez obzidja,45 ter pred petimi mestnimi vrati v Ljubljani, povsod žc v predmestju.46 Razen glede na višino letnega donosa, izraženega v denarju, skorajda ni mogoče sklepati o velikosti stavb. Tudi opisnega razlikovanja med hišami je namreč zelo malo. Praviloma so označene kot hiše (Hauß), nekatere pa za razliko od »pravih« hiš kot hišice (Haüßl, Heissl). Pri tem je zanimivo, da so hišice v istem mestu neredko prinašale večji donos kakor hiše. Ponekod zasledimo tudi združitev dveh hiš, bodisi fizično bodisi samo administrativno. Če je pri posameznem hišnem posestniku navedeno zgolj »zwev Häuser«, gre skoraj zagotovo vedno za ločeni, a sosednji stavbi. Navodila za sestavo popisa hiš so namreč izrecno prepovedovala skupno popisovanje dveh hiš istega lastnika, ki nc stojita skupaj.47 O naslednjem koraku — fizični združitvi hiš v eno stavbo pričata določnejši formulaciji: »zwey zusammen gezogene Häuser« in »zwey zusammen gespannte Hauser«.4K 42 Prav tam, šk, 260, RDA, L 337, No. 7, 31. 8. 1752. -Sočasna napovedi!a tabela za hiše razkriva, da so /a stanovanje uporabljali le eno sobo v stolpu: »ein Zimmer auf dem Stadt TTiurm« (prav tam. No. 17, s. d.). 41 Prav tam, Šk. 260, RIM, L 338, No. 3, 14. 4. 1752. 44 Prav tam, šk, 261, RDA, L 339, No, 3, 30. 4. 1752. 45 Prav tam, šk. 140, RDA, N 240, No. 3, 19 6. 1752. 46 Prav tam, šk, 258. RDA, L 336, No. ad 8. 11. 3. 1752. 47 ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora. fasc 8, Waaß Regeln wie die Städte und Märekte in Hertzogthum Crain zu Fafsionlren fieyn werden, s. d. 4N Pojem »zusammen gezogen« srečamo v Radečah, Črnom- lju in Kranju, »zusammen gespannt« pa le v Ljubljani (Radeče ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 123, RDA, N 168, No. 26, 5, 6. 1752; Črnomelj: šk. 141, RDA. N 243, No. 6, 10. 8, 1752, Kranj: šk. 260, ARHIVI 32 (2009), št. 2 1z arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno .... str. 283-358 291 Popisi donosa od hiš govorijo zelo redko o gradbenem stanju posameznih hiš in če že, ne brez utemeljenega razloga. Praviloma le, če stavba ni bila povsem dograjena ali pa je razpadla in opustela. Tako je bdo v primeru, ko so eni od pustot v Višnji Gon vendarle pripisali majhen hišni donos, zato se je zdelo potrebno navesti, da stoji na njej iz desk zbtta kamra (Oednufl daraufeine mit Brethen verscblagene CammetJ. 4® Za eno največjih hiš v Metliki so zapisali, da razpada in v njej tačas ni moč stanovati (baufellig und der^eit nicbt -/<■ beivohnen), njen donos, ki ni šel v skupno mestno vsoto, pa so ocenili le potencialno ob pogoju, da bi hišo obnovili (in Standt und aufgebaut wdhre).^ Se največ tovrstnih pripomb je pn Kranju, ki |e leta 1749 pogorel in bil tri leta pozneje, v času vizitacije sredi obnovitvenih del. Vrsta hiš brez donosa je tako označenih kot pusto pogorišče (oede Brandtstatl) ali malce bolj optimistično, kot še vedno pusto pogorišče (annocb oede Brandtstatl), pri enem je donos ocenjen za čas, ko bo spet v celoti pozidano, zdaj pa je (le) pod streho (unter der Bedachung). V spodnjem, Savskem predmestju sta stah mestu pripadajoča lesena lopa (Holt% Schupfen), v kateri so shranjevali les za popravilo mostu, in zasebna zvonarna, pravzaprav le iz desk zbita koča {von Brathen ^samrnen geschlagene Hiitten) za ulivanje zvonov.51 Tudi sklepne pripombe k napovedntm tabelam (Reflexiones) le b.jemoma poročajo o gradbenem stanju stavbnega fonda posameznega mesta ah trga. Tako ne bomo našh navedb o prevladujočem stavbnem materialu ah vrsti kritine, ampak samo precej splošne in včasih tudi tendcncioziie ocene stanja. V Kočevju so, na primer, zapisali, da je večina hiš pred sesedenjem in zelo rusljivih (yum ~ttsammen fallen sehr baufei/ig) in ko se kakšna podre, je posestnik zaradi revščine ne more več zgradiu.52 Podobno naj bi bila v Kamniku večina hiš razpadajočih (baufei/ig), številne pa povsem prazne (gar unbeivohnl).5i Gradbeni material omenjajo le sklepne pripombe v nedatlram tabeli za Radovljico, ki je RDA, !. 338, No. 3, 14. 4. 1752; Ljubljana: šk. 258, RIM, L 336, No, ad 5, 11. 3, 1752). Reference, da je šlo v Ljubljani za fizično zlitje dveh hiš, ponuja habjančičeva knjiga hiš. 7,a ljubljanski Mestni trg prini. ZAL, ZAL LJU 346, Rokopisni elaborati, t. c. 77, a. c. 603, l*abjaučič, Knjiga ljubljanskih hiš. 111. tki. Veliki trg, s. p.: hiše Cankarjevo nabrežje 1, Mestni trg 17, Mestni trg 20, Mestni A B C Č D E F G LJUBLJANA-mesto 0 0 2 1,6% 13 4,0% 37 11,3% 91 27,8% 79 24,2% 105 32,1% 327 LJUBLJANA - predmestja 0 1 0,3% 30 8,9% 135 39,9% 61 18,0% 65 19,2% 29 8,6% 17 5,0% 338 LJUBLJANA-skupaj 0 1 0,2% 32 4,8% 148 22,3% 98 14,7% 156 23,5% 108 16,2% 122 18,3% 665 Najvišji donos, 550 goldinarjev, so odmerili jezuitskemu kolegiju na Starem trgu, sledili sta dve v eno povezani hiši (^»rammtn gispunit Hiimer) barona Ruigersfelda na Mesmem trgu (527 gld m pol), prav um hiša Ludvika Reje (485 gld), nato pa sta bih enako ocenjeni {460 gld) hiša Julija Wiesenfelda na Novem trgu in v eno povezani hiši Franca Dominika Miilbacheria na Mestnem trgu. Na Novem trgu sta si podajali roki palači knezov Aucrspergov (410 gld) in grofov Auerspergov (400 gld). zadnja z enakim donosom kot uršulinski samostan pred Viccdomskimi vrati Donos dveh hiš |ancza tlasperinija na Novem trgu je bi) skupa| ocenjen na 380 goldinarjev, hiše Zahanje Rastra na Mestnem trgu pa na 365 goldmariev, 350 goldinarjev so izkazovali: Jernej (!cbu1j za dve skupaj ocenjeni hiši na Mestnem trgu, prav tam bogoslovno semenišče {dat Carnllimscht Alumnal), na Novem trgu deželna hiša - lonlovž iti pri Vicedomskih vralih nekdanji cesarski dvorec (dai tbcuargetvesle K/t)l Brirg) x vicedomskim uradom, po novem poslopje Reprezentance m komore, 0<1 pomeni, da donos ni dosegal 1 goldinarja, 1<3 pa. da je znašal najmanj en goldinar in manj kot tri goldinarje. 294 ARHIVI 32 (2009), št, 2 lz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. iti 19. stoletja kot vir ¡ta stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 Mesto/trg 0<1 1<3 3<6 6<10 10 <20 20<50 50 <100 100> A B C Č D E F G SKOFJA LOKA - 0 0 2 13 62 40 2 1 120 mesto 1,7% 10,8% 51,7% 33,3% 1,7% 0,8% SKOFJA LOKA -predmestje 0 0 3 3,6% 51 60,7% 28 33,3% 2 2,4% 0 0 84 SKOFJA LOKA - 0 0 5 64 90 42 2 1 204 skupaj 2,4% 31,4% 42,9% 20,6% 2,4% 0,5% 0<1 1<3 3<6 6<10 10<20 20<50 50<100 100> A B C C D E F G KRANJ - mesto 0 0 1 0,6% 41 26,6% 68 44,2% 40 26,0% 4 2,6% 0 154 KRANJ - predmestji 0 0 8 14,3% 21 37,5% 25 44,6% 2 3,6% 0 0 56 KRANJ - skupaj 0 0 9 4,3% 62 29,5% 93 44,3% 42 20,0% 4 1,9% 0 210 0<1 1<3 3<6 6<10 10<20 20 <50 50<100 100> A B C Č D E F G TRŽIČ - trg 0 0 13 9,6% 54 40,0% 43 31,9% 24 17,8% 1 0,7% 0 135 0<1 1<3 3<6 6 <10 10<20 20<50 50<100 100> A B C C D E F G RADOVLJICA -mesto 0 1 2,2% 12 26,0% 13 28,3% 13 28,3% 5 10,9% 1 2,2% 1 2,2% 46 RADOVLJICA - predmestje 0 1 4,2% 6 25,0% 15 62,5% 2 8,3% 0 0 0 24 RADOVLJICA -skupaj 0 2 2,9% 18 25,7% 28 40,0% 15 21,4% 5 7,1% 1 1,4% 1 1,4% 70 0<1 i<3 3<6 6<10 10<20 20<50 50<100 100> A B C Č D E F G KAMNIK -mesto 0 1 1,1% 12 14,0% 23 26,7% 41 47,7% 9 10,5% 0 0 86 KAMNIK - 0 14 58 37 21 2 0 0 132 predmestje 10,6% 43,9% 28,0% 15,9% 1,5% KAMNIK - skupaj 0 15 70 60 62 11 0 0 218 6,9% 32,1% 27,5% 28,4% 5,0% 0<1 1<3 3<6 6<10 10<20 20<50 50<100 100> A B C C D E F G NOVO MESTO - 0 41 95 74 33 12 6 1 262 skupaj 15,6% 36,3% 28,2% 12,6% 4,6% 2,3% 0,4% 0<1 1<3 3<6 6<10 10<20 20<50 50<100 100> A B C C D E F G KRŠKO 0 30 27,8% 40 37,0% 24 22,2% 12 11,1% 2 1,9% 0 0 108 0<1 1<3 3<6 6<10 10 <20 20<50 50<100 100 > A B C Č D E F G KOČEVJE - skupaj 1 1,2% 23 28,0% 32 39,0% 22 26,8% 3 3,7% 1 1,2% 0 0 82 ARHIVI 32 (2009), Si. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Dons Goleč; Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir /.a stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 295 Mesto/trg 0<1 1<3 3<6 6<10 10<20 20<50 50<100 100> A B C Č D E F G VIŠNJA GORA - 0 13 33 17 3 0 0 0 66 skupaj 19,7% 50,0% 25,8% 4,5% 0<1 1<3 3<6 6<10 10 <20 20 <50 50<100 100> A B C Č D E F G RADEČE - trg 0 26 38,8% 22 32,8% 14 20,9% 4 6,0% 1 1,5% 0 0 67 0<1 1<3 3<6 6<10 10 <20 20 <50 50<100 100> A B C Č D E F G KOSTANJEVICA -skupaj 0 21 41,2% 23 45,1% 6 11,8% 0 0 1 2,0% 0 51 0<1 ! <3 3<6 6<10 10<20 20<50 50<100 100> A B C Č D E F G METLIKA - skupaj 32 96 16 14 5 3 1 0 167 19,2% 57,5% 9,6% 8,4% 3,0% 1,8% 0,6% 0<1 1<3 3<6 6<10 10<20 20<50 50<100 100> A B C t D E F G LITIJA-trg 1 2,6% 22 56,4% 12 30,8% 3 7,7% I 2,6% 0 0 0 39 0<1 1<3 3<6 6<10 10 <20 20<50 50 <100 100> A B C Č D E F G LOZ — skupaj 2 2,4% 49 58,3% 25 29,8% 7 8,3% 1 1,2% 0 0 0 84 0<1 1<3 3<6 6<10 !0<20 20<50 50<100 100> A B C Č D E F G ČRNOMELJ - skupaj 45 43,3% 44 42,3% 9 8,7% 2 1,9% 1 1,0% 3 2,9% 0 0 104 Primerjalna analiza donosa od hiš bo lahko predmet posebne obravnave. V tem prispevku smo poteg objave izračunov opozorili samo na nekatere pojave, metodološke probleme in na najbolj kričeče razlike v rezultatih. Prav v zvezi z zadnjim - izjemna velikim razponom donosa med meščanskimi naselji — se kot temeljno postavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko na podlagi rezultatov sklepamo o tržni vrednosti stanovanjskega fonda ter velikosti, kvaliteti in gradbenem materialu posamezne stavbe. Bilo bi naravnost izvrstno, ko bi se izkazalo, da so rezultati za posamezna mesta in trge med seboj povsem primerljivi in da je bila določena hiša v Črnomlju dejansko vredna tridesetkrat manj kot neka druga v Ljubljani ali Kranju, Se več, popisi donosov bi imeli izjemno vrednost, če bi donos kazal kvaliteto in / ali velikost hiše, ne glede na to, v katerem mestu ali trgu je stala. Toda v resnici je primerljivost rezultatov po tej plati močno omejena. Merila za cenitev donosa, po katerih so se morali lokalni cenilci ravnati — njihove ugotovitve je preverila še vizitacijska komisija —, ne kažejo, da bi šlo za kakršno koli ugotavljanje vrednosti hiš. V navodilih je jasno rečeno, da so kriterij povprečni prihodki od najemnin, ki naj jih nato proporcionalno prenesejo na preostali stanovanjski fond, tj, stanovanja v uporabi lastnikov.611 Kako je stvar potekala v praksi, si je mogoče predstavljati predvsem z analogijo s cenitvijo donosa od hiš v mestih in trgih Koroške, o kateri bo govor v nadaljevanju. Revizijske komisije na Koroškem so morale med lokalno vizitacijo še same opraviti ogled stanovanj, navedbe o najemnini pa preveriti tako, da so pregledale najemne pogodbe ah o tem izprašale na-jemnike/>l Da na Kranjskem ni bilo drugače, priča tale primer. Ko je kranjska Reprezentanca in komora skušala ugotoviti, aH so v Ljubljani res izkazali ustrezno visoke najemnine, je revizijska komisija postregla z odgovorom, da so donos od na-|ema deloma napovedali glede na najemniške pogodbe in deloma na podlagi izjav najemnikov; po- ® ARS, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, šk. 86, fasc. XVIII, Instruction etc., predstavljeno 24. 9. 1751. 61 Prav tam, šk 85, fasc. XVIII, Unvotgre j fliehet allerge- horsambster Aufsatz, 18. 4. 1750 296 ARHIVI 32 (2009). št. 2 iz arhivskih fondov in zbirk Boris (iolec; Zemljiški katastri 18 in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno .... str. 283 338 godbe so bile po večini stare in podaljšane (in torej niso mogle biti prirejene),62 Edini kriterij so povsod predstavljale dejanske najemnine, višina teh pa se je seveda ravnala predvsem po tržnih zakonitostih ponudbe in povpraševanja. Ustrezno je bilo stanje v deželni prestolnici precej drugačno kot v kakšnem podeželskem mestecu ali trgu. Se več, v Ljubljani le redkokatera hiša znotraj obzidja ni izkazovala najemniškega stanovanja m številne so bile sploh v celoti oddane najemnikom, v Črnomlju pa niso našh niti enega najemnika v mestu podsodnih hišah, ampak so bile za prav majhno plačilo dane v najem le tri hiše na deli gospostva Žužemberk.63 Velike razlike v višini najemnin in kot posledica tudi v izračunu hišnega donosa nasploh, ki jih izkazujejo napovedne tabele, so torej izraz lokalnih razmer — ponudbe in povpraševanja. Razpon povprečij je nad vsemi pričakovanji, razvrstitev mest in trgov po višini donosa pa je pričakovana. Daleč pred vsemi je deželna prestolnica Ljubljana, sledijo gospodarsko močnejša, večja in prometnejŠa naselja, na repu so v glavnem usta, ki jih niso sekale pomembnejše prometnice. Prccejšnjo vlogo ima velikost naselja, ta je spet povezana z gospodarsko močjo in poldicno strukturo prebivalstva (v bolj ruralnih mestih je donos manjši). Tako bi cenilci dvema povsem identičnima stavbama, če bi ena stala sredi Ljubljane in druga sredi Črnomlja, prisoditi zelo različen donos, vsaki glede na njeno lokalno okolje. Ni šlo torej za cenitev stavbe kot take, iztrgane iz prostorskega konteksta. Na splošno sicer lahko sklepamo, da je tudi povprečna tržna vrednost hiš rastla in padala v skladu z ugotovljeno lcstvico meščanskih naselij, ni pa mogoče govoriti o kaki eksaktnosti ali količnikih za preračunavanje vrednosti. Niti za hiše v istem mestu, ki so izkazovale povsem enak donos, ne moremo pričakovati, da so imele enako tržno vrednost. Kot bomo videli pri terezijanskem katastru za Koroško, vrednost hiše in njen donos pogosta nista bila v sorazmerju. Drugače je z razmerjem med donosom in fizično podobo stavb (velikostjo, gradbenim materialom, kvaliteto gradnje) v istem mestu ali trgu. Osvetliti ga je namreč mogoče s pomočjo nekaj zgovornejših virov o stavbah v dveh dolenjskih in enem gorenjskem mestu — v Krškem, Višnji Gori in Kranju, Kot bomo videli, lahko sklepamo, da so 62 Pay tam, šk, 86, fasc. XXVIII. lLxtraet etc., 20. 6 1753. ARS, AS 174. Tcrczijanski kataster za Kranjsko, šk. 141, RDA, N 243, No. 6, 10, 8. 1752. razmerja med stavbami istega naselja, izražena v letnem donosu, precej realna. Palača knezov Auer-spergov na ljubljanskem Novem trgu z donosom 410 goldinarjev*'4 sicer ni bila 50-krat prostornejša od povprečne hišice na tleh križniške komende v bližnjem Krakovem Z donosom okoli ti goldinarjev,65 ampak je razliko odtehtala kvaliteta stavbe.66 Gotovo je na donos hiš vplivala tudi lokacija, a ta je bila pogosto spet povezana z velikostjo in kvaliteto stavbe. Pri tem, kolikšen letni donos so v kranjskih mestih in trgih prisodili določeni hiši. je torej sodelovalo več dejavnikov: kot najpomembnejši lokalno okolje (ocena donosa glede na realno višino najemnin), znotraj posameznega mesta oziroma trga pa velikost, kvaliteta in ne nazadnje lahko tudi mikrolokacija stavbe. Vprašanje, ki nas najbolj zanima, je korekcija med donosom od hiše in njeno fizično podobo, ki so jo določati velikost, funkcionalnost, način gradnje m gradbeni material Kot smo videli, je podatkov o teh elemenuh v napovednih tabelah le za pokušnjo. Toda k sreči so v zvezi s terezijanskim katastrom nastali ponekod tudi »nadstandardni« popisi hiš, ki so stanovanjski fond mesta iz »statistične teme« prestavili na znatno bolj osvetljeno mesto. Gre za štiri popise iz. obdobja med letoma 1748 in 1754; od teh se dva nanašata na Višnjo Goro, po eden pa na Krško in Kranj. Nabor mest je dokaj reprezentativen, saj je bil Kranj eno največjih mest v deželi s tretjim najvišjim povprečnim donosom od hiš, Krško in Višnja Gora, oba v gospodarsko šibkejšem spodnjem delu Kranjske, pa sta predstavljala srednje velika m majhna mesta, v deželnem okviru sta bila med 16 naselji po letnem donosu nekako na sredi (na 8. in 10. mestu) in po absolutni višini donosa oba precej Šibka. Vsak od štirih »nadstandardnih« popisov hiš ima sicer drugačno izpovedno vrednost. Popis hiš za Krško iz leta 1749 razkriva samo vrsto stavbe in gradbeni material in ne vključuje davka prostih hiš. Najpopolnejši je prvi višnjegorski popis (iz marca 1748), saj vsako stavbo opredeljuje kot nadstropno ali pntltčno, navaja vrste in število prostorov v njej, vsebuje pa tudi dovolj podatkov o gradbenem ma-tenalu, da ga je mogoče ugotoviti za celoten hišni fond. Drugi popis za Višnjo Goro, nastal konec 64 Prav tam,šk. 258. RDA,L 336,No ad5.11.3. 1752. 65 Prav tam, Šk. 215, RDA, h 7, No. 5 1/2, 26 4. 1752. 66 Prtm. upodobitev Auerspergovc palače in krakovskih hišic na 1'lorijancičcvem načrtu Ljubljane iz leta 1744 (Hori-jančič pl, Grienfcltl, Oeieloptsna karta vojno/tint Kranjske, sekcija 3). .\R111VI 32 (2009), št. 2 Iz arhiv?kili fondov ln zbirk Boris Goleč Zemljiški katastri 18 in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno str. 283-338 297 istega leta, je vsebinsko skromnejši in je predvsem dopolnitev prvemu, saj ponuja le tabelarično razdelitev hiš na prostore ter delitev na nadstropne in pritlične stavbe. Zelo je podoben popisu hiš mesta Kranj 12 leta 1754; pri njem pa pogrešamo dsto, kar je največja prednost krškega popisa — gradbeni material. Poleg samih dejstev o stavbno-gradbeni podobi treh kranjskih mest sredi 18. stoletja bomo skušali ugotovili korekcijo med hišnim donosom iz leta 1752 na eni strani ter velikostjo in gradbenim materialom stavb na drugi. Poiskati želimo odgovor na vprašanje, v kolikšni meri sta prostornost in kvaliteta zgradbe določala višino njenega letnega donosa. Glede na večjo povednost virov za Krško in Višnjo Goro bomo natančneje obravnavah d dve mesu. Za Krško poznamo gradbeno stanje velike večine domov. Napovedna tabela za nepremičnine (tabela E),67 kakršna pri vseh drugih mestih in trgih osrednjo pozornost namenja donosu zemljišč, je za to mesto veliko pomembnejši vir o stavbah. Tabela, ki ¡o je v začetku leta 1749 izdelalo krško mest- no predstojništvo, vsebuje poleg lastnikovega imena in poklica podatke o gradbenem materialu hiš (lesena, zidana, napol zidana), njihova velikost pa je merljiva samo z izrazi hiša, hišica in kajža. Obravnavanih je sto hišnih posestnikov, od katerih ]e imel eden že povsem pust oštat, tako da se popis dejansko nanaša na 99 obstoječih stanovanjskih zgradb. Teh je za devet manj kot v tri leta mlajši napovedi donosov od hiš (iz leta 1752), ki jih navaja 108.68 Zadnja ima namreč tudi deset v prejšnji tabeli neupoštevanih hiš — vse tri hiše na imunitetah in sedem neobdavčenih hiš na mestnih tleh —, ena hiša pa je v vmesnem času propadla. Upoštevanje desetih »novih« hiš bistveno ne spreminja gradbene podobe mesta. Med temi desetimi stavbami se je namreč po visokem hišnem donosu razlikovalo le župnišče (18 gld), glede na donos pa smo jih razvrstili v večino kategori| (B do D), ki jih srečamo v tem mestu, razen v najvišjo (kategorijo E). Podatki o gradbenem stanju stavbe iz leta 1749 so v preglednici dopolnjeni z višino letnega donosa od hiše, določeno v tri leta mlajši napovedni tabeli. Krško -vrsta stavbe (1749) in hišni donos (1752) B C C D E Vrsta stavbe Število (v %) 1 £ld 2 Kld 3-3,5 gld 4 gld 5 gld 6 pld 7 pld 8 pld 9 fiid 10 pld 10<20 gld 20 Kld lesena kajža 21 (21,2%) 1 6 1 2 1 lesena hišica 30fi9 (30,3%) 7 6 7 6 2 1 lesena hiša 26 (26,3%) 3 3 2 6 5 3 2 1 I napol zidana hiša 7 (7,1%) 1 1 2 I 1 1 zidana hišica 2 (2,0%) 1 1 zidana hiša 12 (12,1%) 3 1 7 1 uradna hiša 1 (1,0%) 1 Skupaj 99 (100%.) 1 26 10 13 15 7 5 7 1 3 8 2 f'7 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No 3, 3. I. 1749. 08 Prav lam, No. 7,13. 6.1752 Ejin lesena hišica tri leta pozneje (1752) ni izkazovala nikakršnega donosa, ker jo je skupaj z zemljiščem odnesla Sava. 298 ARi IIM 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Gofec: /.cmljiŠki katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ... str 283-338 O siceršnji kvaliteti krškega stavbnega fonda in prostorih v hišah ni skoraj nobenih oprijemljivih podatkov. V sklepnem poročilu tabele vidimo standardno retoriko v pritoževanju nad uboštvom in pomanjkanjem, zato je treba v tem kontekstu presojati tudi stavek, ki govori o hišah: »V mestecu Krško, skoraj najubožnejšem v deželi, so v največjem številu lesene hišice, ki imajo le eno izbo (tine Stube) za stanovanje in vrt, na katerem zraste nekaj peteršilja in solate za domače potrebe meščanov,«70 Tabela res navaja več kot tri četrtine stavb iz lesa, toda tudi med lesenimi hišami in hišicami ni manjkalo donosnih, ki so znamo presegale mestno povprečje (5,60 gld). Zanimiv je razpon v donosih od hiše po posameznih kategorijah. Pn lesenih kaj-žah je bil od 1 do 5 goldinarjev, pri lesenih hišicah od 2 do 8, pn lesenih hišah med 2 in 10, pri napol zidanih pa med 4 in 15 goldinarji; zidani hišici izkazujeta 4 in 5 goldinarjev, zidane hiše med 8 in 20. Zidane so torej po večini ocenili više od lesenih in napol zidanih, v okviru kategorizacije posameznih lesenih stavb na kajže, hišice in hiše pa vidimo, da med stavbami, sodeč po višini donosa od luše, m šlo vedno za zelo opazne razlike. Uvrstitev med hiše oziroma hišice je prej ko slej temeljila na velikosti objekta, razlikovanje med hišicami in kajžami pa bi bilo lahko povezano tudi s poklicno dejavnostjo gospodarjev; med lastniki kajž je bilo namreč več dninarjev m dnigih manj uglednih poklicev. Drugih podatkov o stavbah je malo: ena lesena hišica je označena še kot stara, ena zidana hišica kot majhna, ena najdonosnejših zidanih hiš pa kot opustela (odi). Delitev stavb na zidane in lesene se sicer dobro ujema s kategorizacijo hiš glede na višino ietnega donosa. Lesene kajže so praviloma sodile v kategorijo B (1<3 gld), lesene hišice v kategoriji B in C (1<6 gld) in le ena z letnim donosom 8 goldinarjev v kategorijo C (6<10 gld). Nekoliko večji razpon opazimo pri lesenih hišah. Tri so spadale Še v kategorijo B, enajst v kategorijo C in enajst v kategorijo C. Napol zidane hiše so bile po večini zastopane že v kategorijah C (tri hiše) in C (dve). Tako je le četrtina zidanih hiš (vse z 8 gld donosa) prišla v kategorijo C, preostale tri četrtine pa so izkazovale od 10 do 20 goldinarjev donosa in se tako uvrščale v kategoriji D in E, V zadnji se je poleg zidane gospoščinske hiše znašla tudi t. i. uradna mitmnska hiša — vsekakor zidana —, obe ocenjeni najviše, na 20 goldinarjev donosa. Od popisaruh 99 hiš je bilo 77, kar znaša več kot tri četrtine (77,7%), povsem lesenih, sedem je ozna- 711 A RS, AS 174, Tcrezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA,N 239, No. 3,3. 1. 1749. čenih kot napol zidanih in napol lesenih (7,1%), zidanih pa so popisali samo 15 (15,2%), upoštevaje kot zidano tudi t. i. uradno hišo.71 Med 10 nepopisanimi, tj. neobdavčenimi in svobodnimi hišami, ki jih razkriva mlajši popis iz leta 1752, lahko kot zidane brez dvoma označimo župnišče, zelo verjetno pa tudi rotovž, cesarsko proviantno hišo in morebiti šolsko poslopje; vse so izkazovale visok letni donos (med 6 in 18 gld). Če bi omenjene štiri hiše prišteli k zidanim in preostalih Šest neobdavčenih hiš k lesenim, bi se razmerje med zidanimi in lesenimi sicer le neznatno popravilo v konst zidanih, še vedno pa bi bilo lesenih dobre tri četrtine vseh domov. Vendar Krško sredi 18. stoletja kljub temu ni dajalo vtisa izrazito lesenega mesta. Imelo je samo četrtino zidanih hiš, a so bile te večje in markantnejše. Kot kaže vrstni red popisovanja, so po večini stale vzdolž glavne mestne ulice. Takšno razporeditev lesenih in zidanih hiš prikazuje tudi franciscejska katastrska mapa v dvajsetih letih 19. stoletja, le da se je delež zidanih stavb medtem opazno povečal: lesenih je ostalo nekako tretjina, in to predvsem v južnem delu mesta.72 Ob ugotovitvi, da je imelo Krško sredi 18. stoletja kar okoli tri četrtine hiš zgrajenih iz lesa, se nujno porodi vprašanje, od kod potemtakem tako visok hišni donos, da se je mesto po cenitvi hiš leta 1752 uvrščalo na Dolenjskem takoj za Novo mesto in pustilo precej zadaj pretežno zidano Višnjo Goro. Samo potrjuje se ugotovitev, da višina donosa v enem mestu ni neposredno primerljiva z višino v drugem. V vsakem so cenitev narekovale drugačne lokalne razmere, povezane z zakonom ponudbe in povpraševanja najemnikov po stanovanjih. Največ in najbolj povedni viri se nanašajo na Višnjo Goro, tako da poznamo za to mesto poleg gradbenega stanja hiš rudi njihovo notranjo strukturo, tj. število in namembnost prostorov. Iz leta 1748 sta se ohranila dva popisa hiš, prvi iz marca in drugi iz decembra, ki ju je tako kot krškega sestavilo mestno pred s to j niš tvo za potrebe katastra.7-^ Po obliki gre obakrat za napovedno tabelo za hiše in zemljišča, po vsebini in izpovedni vrednosti pa se popisa nekoliko razlikujeta. Oba navajata posestnike hiš v enakem zaporedju, le da so eno hišo zaradi vogalne lege popisali v prvem popisu drugje kot v drugem. Zajemata istih 59 hiš z obdavčitvijo ' I Med zidanimi hišami je bilo enajst zasebnih. 72 ARS, AS 176. Franciscejski kataster za Kranjsko, N 84, k. o. Krško, mapa (1825), mapna lista V in Vili. ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 6, snopič 4, 22. 3. 1748. - ARS, AS 174, Te rezi j sns ki kataster za Kranjsko, šk. 142, RDA, N 244, No. 5, 18 12, 1748. ARHIVI 32 (2009), št. 2_Iz arhivskih fondov in zbirk_299 Bo os Golcc: Zemljiški katastri 18 in 19. stoletja kot vir m stavbno, gradbeno..., str. 283-338 Primer opisa iste hiše v obeh popisih Popis 22. 3. 1748 No. 1 Maria Anna Preizin Wittib hat ein Steüermös tilge s Hauß auf dem I'ladtz 1 gaden hoch, 2: Zimmer, 2. Köhller, 1 Stahle, 2 Kammer und 1 Kuchel Popis 18, 12. 1748 Numerj,* der Wurth Namen der Würth vnd Ihres gewerb s Namen der bchausung Stukh Ebner erth Ein Gaden hoch Stukli Dann befindliche Zimcr Stukh Kamer Stukh Kuchel Stukh Keller Stukh Stallung Stukh No. 1 Maria Anna Prollzin wittib onne profesión in der Statt K mm bb sc he bchausung 1 ob7* 1 2 2 1 2 1 posestnika m med njimi na ustreznih mestih -glede na lokacijo - še deset pustot (Odnuft) brez posestnika. Drugače kot marčni popis, ki je najbrž obležal v mestni pisarni, ponuja decembrski, shranjen med katastrskimi rektificirianimi dominikal-nimi akti, tudi pregled nad gostači brez hiše, lopami (Sehtiurn), sadovnjaki in zeljniki. V zvezi s hišami in njihovimi posestniki ]e vsak od njiju zgovoren na svoj način. Marčni navaja za veliko večino hiš še lokacijo (na Placu, v Gasi, v Mali gasi, enkrat ob mestnem obzidju), pri nekaterih poudarja, da so lesene, sleherno pa opredeljuje kot nadstropno ah pritlično ter s številom posameznih prostorov (npr. 1 kuhinja, 2 sobi, t klet itd.). Decembrski je s stališča lege in fizične podobe stavbe manj poveden, saj ne razkriva, v katerem delu mesta je hiša in nima podatkov o gradbenem materialu, ampak v tabeli niza samo število prostorov, pri tem pa je manj natančen od prvega popisa. Na drugi strani pove več o posestniku in posredno o historiatu hiše: naveden je posestnikov poklic ter tudi, ali živi posestnik v Višnji Gori ali kje drugje, hiša pa je označena še z domačim imenom {Namen der lie-hansung}, pogosto podedovanim po priimku ali poklicu katerega od prejšnjih gospodarjev. Natančneje si bomo ogledali rezultate, ki jih je dal starejši, povednejši od obeh popisov. Pri opisu hiše je dosleden le pn razlikovanju med nadstropno in pritlično stavbo. Brez rotovža (ne navaja ga noben popis, ker ni šlo za obdavčeno stavbo) je Višnja Gora štela 17 ali dobro četrtino (28,8%) nadstropnih hiš ter 42 ali blizu tri četrtine (71,2%) pritličnih. Lokacija hiš je navedena pri 51 hišah, za preostalih osem pa jo je mogoče ugotoviti glede na zaporedje stavb in s pomočjo mlajših davčnih in katastrskih virov.75 Popis razlikuje med Placem iam " ()krajšava za ibntnr/,. ol/ner 75 ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc 5, davčni registri 1752, 1761-1764, 1779-1781. 1782, 1783, 1789, 1791 -ARS, AS 175, Jože fin s ki kataster za Kranjsko, šk. 242, Viš- P/at%), Gaso (in der Gassen) - v resnici gre za več manjših ulic — in Malo gaso (in der Gassei) ob zahodni stranici obzidja, v kateri je stala tudi hiša, označena kot prizidana ob mestno obzidje. Najmanj dosledno je navajanje gradbenega materiala, toda ker je 22 hiš označenih kot lesenih in nobena drugače, lahko sklepamo, da je bilo preostalih 37 hiš zidanih. Popisovalci jih niso izrecno imenovali zidane, ker so predstavljale prevladujoči tip, so pa pri njih trikrat poudarili lesene dele: dvakrat z deskami obdano kuhinjo in enkrat dve leseni sobici, 22 od 59 oziroma več kot tri petine zidanih hiš (62,7%) se zdi presenetljivo visok delež v primerjavi s Krškim, ki je imel v istem času lc kako četrtino zidanih in kar tri četrtine lesenih stanovanjskih stavb. Neizogibno sc postavlja metodični dvom, ali ni bila nemara tudi Višnja Gora bolj leseno mesto, kot bi lahko sklepali iz popisa. Sočasnih opisov gradbenega stanja nimamo, a si lahko pomagamo z dvema mlajšima. Jože-finska vojaška merjenja iz osemdesetih 18. stoletja pričajo, da je mesto tedaj dajalo vtis večinoma zidanega naselja. V razdelku o trdnih stavbah so namreč na prvem mestu navedene »zasebne zidane hiše v mestu«.7fl Poleg tega jc primerjava s siccr prcccj mlajšo franciscejsko katastrsko mapo (1825) pokazala, da lesenih stavb v Višnji Gori tedaj skoraj ni bilo več,77 v Krškem pa jc delež teh še vedno znašal približno tretjino.78 Nedvomno je na to vplivalo rudi dejstvo, da je mesto Višnja Gora v bližnjem Peščeniku premoglo lastni kamnolom7' in si je veliko laže privoščilo zidavo trdnih stavb kot Krško. nja Gora - mesto. - ARS, AS 14, Gubernij v l.jubljani, II. Registratura, šk. 312, fasc. 52, št. 7033, izvleček iz štii tregistra mesta Višnja Gora, 27 11. 1801. 76 Rajšp (ur), Slovenija, 2. ^ve^k, Str. 64. 77 ARS, AS 176, I-raneiseejski kataster za Kranjsko. N 346, k. o. Višnja Gora, mapa (1825), mapni list VII. 78 Prav tam, N 84, k. o. Krško, mapa (1825), mapna lista V in VIII 7'J O kamnolomu Vilfan-Bruckmiiller, Višnja Gora, str, 156 300 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno .... str. 283-338 Poleg tega je bilo višnjegorsko prebivalstvo po poklicni in socialni strukturi precej bolj izenačeno kot krško z visokima deležema dninarjev in premožnejših meščanov.Povezava lokacije, višine davka in poklicnega položaja lastnikov lesenih hiš potrjuje, da podatek o tipu gradnje (lesena, zidana hiša) pri preostalih višnjegotskih hišah resnično ni izostal zaradi malomarnosti. Od 22 lesenih hišic jih je večina pripadala malim obrtnikom, kar 21 jih je stalo v manj uglednih delih mesta, v Gasi in Mali gasi, le ena sama pa na Placu. Preostalih 37 hiš je bilo torej zidanih, samo pri dveh nadstropnih hišah na Placu najdemo še lesene dele stavbe (z deskami obito kuhinjo in leseni sobici), za katere ne bi bilo nikakršne potrebe po dodatni označitvi, če se ne bi razlikovali po prevladujočem stavbnem materialu. Velikost hiš je opisno opredeljena z dvema oznakama: hiša (liauji) in hišica (Heissel)-, pri tem je zadnja — hišica — tesno povezana z označitvijo lesena in pritlična. Vse lesene stanovanjske zgradbe (22) so namreč opisane kot lesene pritlične hišice, ena še Z dodatkom majhna, samo kot hišice pa so označene tri pritlične v Gasi. Razporeditev nadstropnih in pritličnih ter lesenih in zidanih hiš po posameznih mestnih delih nazorno kaže temeljno socialno delitev Višnje Gore na prestižni Plač ter na vse drugo. Zaradi praktičnih razlogov primerjamo na cm strani trg (Plač) in na drugi obe »ulici« skupaj (Gaso in Malo ga so). Od 17 nadstropnih hiš jih je bilo na trgu 13 ali dobre tri četrtine (76,5%), od 42 pritličnih jih je tu stalo 15 ali dobra tretjina (35,7%). Višnjegorski trg s skupno 28 hišami je bil skoraj v celoti zidan, saj je podobo kazila le pritlična lesena hiša na njegovi vzhodni strani. Od 27 zidanih hiš jih je skoraj polovica (13) premogla tudi nadstropje. V obeh »ulicah« so, nasprotno, prevladovati pritlični leseni domovi (21 od 31), tretjina hiš (10) pa je bila že zidana in od teh štiri nadstropne. V razpredelnici so hiše razdeljene glede na lokacijo, višino stavbe (pritlične, nadstropne), gradbeni material (zidane, lesene) in hišni donos, kot so ga izkazovale po napove dni tabeli štiri leta pozneje (1752). Tri najdonosnejše hiše, ki bi jih po znani lestvici uvrstili v kategorijo D (10<20 gld) — največ sta prinašali hiši z donosom 12 goldinarjev - so, razumljivo, stale na Placu. Tudi v naslednjo kategorijo C (6<10 gld) s skupno 16 hišami se je uvrstilo znatno več hiš s Plača (11) kot iz obeh ulic (5). V po številu najmočnejši kategoriji C (3<6 gld) je razmerje zelo izenačeno: od 30 hiš jih je 14 stalo na Placu, a so bile v povprečju donosnejše od 16 hiš v obeh ulicah. V najnižji kategoriji B (1 do manj kot 3 gld) ni nobene trške, ampak je vseh 10 iz ulic. Zidane nadstropne hiše so po donosnosti na višjih mestih, saj jih od 17 kar 16 izkazuje najmanj 5 goldinarjev donosa, od 20 zidanih pritličnih pa 18 najmanj 4 goldinarje. Lesene hiše, ki so bile vse zgolj pritlične, so imele, nasprotno, le izjemoma po 5 goldinarjev donosa (dve), dokaj močno so zastopane med hišami s 4 goldinarji donosa (sedem), sicer pa po večini (devet) izkazujejo po 2 goldinarja, tj. toliko kot ena sama med zidanimi pritličnimi liišami. Donos od hiše v jld (1752) in po kategorijah B C C D Lokacija in vrsta hiše (1748) št. v% 2 Rld 3 gld 4 gld 5 gld 6 rid 7<8 gld 9 gld 10 gld 12 gld Na trgu zidane-nads trop ne 13 46,2 2 4 3 1 1 2 zidane pritlične 14 50,0 1 5 5 2 1 lesene- pri tlične 1 3,8 1 Skupaj 28 100 1 5 8 6 4 I 1 2 V ulicah zidane-na d stropne 4 12,9 1 1 1 1 zidane-pri tlične 6 19,4 1 3 1 1 les en e-jirt tlične 21 67,7 9 4 7 1 Skupaj 31 100 10 5 10 1 2 2 1 Mesto zidane-nadstropne 17 28,8 1 2 5 4 2 1 2 zidane-pritlične 20 33,9 1 1 8 5 3 2 lesen e-pri tlične 22 37,3 9 4 7 2 Skupaj 59 100 10 6 15 9 8 6 2 1 2 89 Čc ne upoštevamo vtnotočev, se je v Višnji Gori ukvarjalo z obrtno dejavnostjo tri četrtine hišnih gospodarjev, ki jih je izdatneje kot v Krškem preživljalo tudi agrarno gospodarstvo. V Krškem je znašal dele/ obrtnikov med hišarji le 44%, sicer pa je bilo to mesto v času terezijanskega katastra po obsegu poljedelstva iti živinoreje najmanj agrarno mesto na Dolenjskem. Goleč, Dražba v mestih, str. 520,601-602. ARHIVI 32 (2000), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goječ: Zemljiški katastri 18. in 19 stoletja kot vir za stavbno, gradbeno .... str. 283-338 301 Poleg višine stavbe iti prostorov v njej je v obeh tabelah iz leta 1748 navedena tudi davčna obveznost hiše. Ti podatki so uporabni za različne analize in raziskave, na primer kot izhodišče za raziskovanje stanovanjske kulture. V tej razpravi jih obravnavamo zgolj v luči stanovanjske in gradbene strukture. V razpredelnici so po tabeli iz marca 1748 prikazani vrste in število prostorov v povezavi s tipom in lokacijo hiš. Zaradi boljše preglednosti pri posameznih prostorih ne razlikujemo med različicama, ki ju navaja tabela: soba (Zimmer) in sobica (Zimmeri), kamra (Kammer) in kamrica {Kammer le), kuhinja (Ki/hel) in kuhinjica {Klihele). Lokacija in tip xn " n « hiš JZ cc rV. -O (j j n E H u C o o o ra rt t »tA r-¿t § 'Si "S CJ > « C tu tu -a K C u klet hlev trg- 13 13 i 3 8 1 2 6 10 9 nadstropne trg - pritlične 15 12 3 12 9 12 12 ulici — 4 4 3 1 2 2 2 nadstropne ulici — jiritlične 27 27 6 21 1 7 9 7 Skupaj 59 56 l 3 20 35 3 24 33 30 Z velikostjo hiše in stopnjo obdavčenosu se je najbol| ujemalo število sob. V vsem mestu je imela štiri sobe samo druga najviše obdavčena hiša (15 gld davka) z najvišjim letnim donosom leta 1752 (12 gld), po tri sobe pa druge tri najbolj obdavčene hiše (12-18 gld davka) z letnim donosom 9-12 goldinarjev, vse nadstropne in na Placu. Od skupno 13 nadstropnih hiš na Placu jih je osem premoglo po dve sobi in samo najmanjša zgolj eno. Dvosobne hiše so bile sicer značilnost ulic; takih je mogoče našteti devet poleg 22 enosobnih hiš, od 13 enosobnih na Placu pa pričakovano 12 pritličnih in samo eno nadstropno. Na velikost hiše so vplivale tudi kamre, manjši bivalni prostori, ki v nobeni hiši niso povsem nadomeščali sob, saj je imela sleherna višnjegorska hiša vsaj eno pravo sobo. Poleg preostalih prostorov smo kamro odkrili pri dobri polovici hiš na Placu (17), med njimi pri dveh po dve kamri. V ulicah je premogla kamro le tretjina hiš (10), od tega ena hiša dve kamri. Samo pri dveh enosobnih pritličnih hišicah na Placu srečamo še tretji tip spalnega prostora: i%bo aH stibelc {Stibel). Čeprav bi v vsaki hiši pričakovali kuhinjo, so bile Tri hišo so imele po dve kuhinji, dve nadstropni na Placu m ena pritlična V Gasi. brez nje tri pritlične hiše na Placu, ki so sicer vse premogle tudi hlev, dve pa klet. Po dve kuhinji sta imeli dve nadstropni hiši na Placu in - pomenljivo — pritlična hišica v Gasi. Zanimivo je, da kleti niso bile domena nadstropnih hiš, ampak jih je imelo celo več pntličnili tuš (21) kot nadstropnih (12). Klet je bila povezana z velikostjo m donosom hiše. Tako na Placu nt imela kleti samo dobra petina hiš, in sicer tri nadstropne ter tri pritlične, ena hiša pa je prcmogta dve kleti. Nasprotno smo našteli kleli le pri 11 od 31 hiš v ulicah. Podobno razmerje med Placem in drugimi deli mesta se kaže pn hlevih. Na Placu je imelo hlev tri četrtine hišnih gospodarjev (75,0%), med njimi eden dva hleva, v ulicah dobra četrtina (29,0%). V preglednici niso upoštevani drugi prostori in stavbe, ki so se pojavljali samo pri majhnem številu posestnikov. Poleg že omenjene izbe - štibelca, ki sta ga premogli dve pritlični hiši na Placu, so imele tri različno velike hiše drvarnico (boi% laj), in sicer dve na Placu in ena v Gasi. Oboki (gitelb) so bih predvsem v hišah na Placu, saj je le eden od štirih pripadal zidani hiši v Mali gasi, poklici njihovih lastnikov pa odkrivajo, da vsaj v dveh primerih nt šlo za prodajalne, temveč za gostilniški prostor; druga dva oboka sta bila v hišah usnjarja in odsotnega, v Postojni živečega mitninskega nadzornika. Pri oznaki obok moramo izključiti možnost, da bi bila mišljena »klasična« klet, ker so imele vse štiri hiše tako obok kot klet. Na Placu in v Mali gasi so poleg hiš, ah bolj verjetno, v njihovem sklopu stale še dve klobučarski in tri barvarske delavnice. Za mesto s tako visokim deležem obrtnikov, kot ga je imela Višnja Gora,"2 je skupno število petih delavnic zelo nizko. Tehnično manj zahtevne obrti, denimo čevljarska ah usnjarska, so namreč lahko našle svoj delovni prostor kar v stanovanjskih sobah, kamrah in kuhinjah, večino delavnic pa so zaradi nevarnosti požara in za okolje neprijaznih rokodelstev postavili zunaj obzidja. Iz napovedne tabele donosa od hiš (1752)8-* je vidno, da so pred mestom stale: 13 usnjarskih in tri ključavničarske delavnice, lončarska peč in tri kovačije. V predmestju so imeli Višnjam tudi 16 gumnov (Tleii vttd D meh Bode»). Med kriteriji za kategorizacijo hiš po velikosti in kakovosti je najustreznejše merilo število sob; s tem sta se praviloma ujemali tako davčna moč (po po- Delež obrtnikov med hišnimi gospodarji je, če ne upoštevamo vinotočev, znašal kar 75%, to pa je bilo mtd sedmimi dolenjskimi mesti daleč največ; sledilo je Novo mesto s 55,6% (Goleč, Vntfjm p matih, str. 520) ^ A RS. AS 174. Terezija nski kataster /a Kranjsko, šk 142, UDA, N 244. No. 8. 26. 5. 1752, 302 ARI [[VI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-318 pisu 1748) in hišni donos (1752) kakor tudi številčnost in vrste ostalih prostorov, V zgornjo kategorijo hiš so v Višnji Gori v glavnem spadale štiri-in trisobne hiše, v srednjo dvosobne in v najnižjo hiše z eno samo sobo. V najvišjo kategorijo so se tako uvrstile hiše dveh gostilničarjev in dveh vino-točev z 12 do 18 goldinarji davka. Za vse štiri hiše so bih značilni nadstropje, tri oz. štiri sobe, kuhinja in hlev. Klet so premogle tri hiše, obok in kamro dve, drvarnico tri ter ena še dodaten hlev. Najpopolnejšo strukturo kaže s 15 goldinarji obdavčena hiša s štirimi sobami, obokom, kletjo, leseno lopo in hlevom. Ta in vse tri trisobne hiše z velikimi hlevi kajpak niso bile naključno v lasti gostilničarjev, saj je stalo mestece ob pomembni deželni cesti. V srednjo kakovostno kategorijo lahko uvrstimo 20 ah dobro tretjino domov s po dvema sobama. Značilna primera sta pritlični hiši jermenarja na Placu in usnjarja v Gasi. Obe sta bih obdavčeni s tremi goldinarji in imeli poleg dveh sob oziroma sobic kuhinjo, klet in hlev. V zadnji kategoriji hiš z manj kot dvema goldinarjema davka je 35 ali tri petine vseh hiš, od tega vseh 22, ki so označene kot lesene. Premogle so le po eno sobo, vse razen dveh kuhinjo, redke pa še kamro, klet ali hlev. Kot primera navedimo leseno hišico s sobo tn kuhinjo v lasu zidarja iz Male gase, obdavčeno s pol goldinarja, in na Placu kramarjevo hišico z goldinarjem davčne obveznosti, v kateri sta bili poleg spalnega in kuhinjskega prostora še kamra in klet. Ena takih lesenih hišic s sobico in kuhinjo v Mali gasi je označena kot razpadla in že zelo dotrajana {gerissenes %usamen fahlen schon sergenhtes hil^ernes Heüsßei), s pomenljivim dostavkom, da so take tudi druge, ki ji sledijo. Mlajša višnjegorska tabela hiš, sestavljena decembra 1748, se od starejše razlikuje predvsem po tabelarični obliki in po tem, da ne navaja, v katerem delu mesta kaka hiša stoji in katera je lesena. Manj povedna od prejšnje je tudi zato, ker ponuja v tabeli le pet vrst prostorov: sobe, kamre, kuhinje, kleti in hleve. Temu ustrezno nima manj zastopanih prostorov (oboki, izbe, drvarnice, delavnice), pa tudi nekaterih manjših. Tako je denimo pri več majhnih hišah, ki imajo po prejšnji tabeli sobico in kuhinjico, zdaj navedena le soba. Primerjava števila prostorov v obeh tabelah kaže največje razlike pri seštevku kuhinj in kamer, nekaj manjše pri kleteh. Število sob je obakrat skoraj povsem enako, v drugi rabeli pa je znatno povečano število kamer. Le za tri lahko sklepamo, da so ju v prvem popisu upoštevali kot kuhinje, tako kot so v drugem popisu tri prejšnje kuhinje najverjetneje »postale« kleti. Različno kategoriziran je istih prostorov kaže fleksibilnost označevanja oziroma večnamenskost prostorov. Edina hiša, pri kateri se je stanje prostorov med popisoma občutno spremenilo, je bila t. i. Prekova nadstropna hiša na Placu. Očitno so jo med marcem in decembrom 1748 močno prezidali, saj je imela po prvem popisu le dve leseni sobici in z deskami obito kuhinjo, po drugem pa je bila v lasti dveh gospodarjev, prejšnjega in še enega, ki sta imela vsak pol hiše; pri prvem so popisali sobo, kamro in hlev, pri drugem sobo in dve kamri. Primerjava števila prostorov v hišah v Višnji Gori po dveh popisih iz leta 1748 v u sobe kamre izbe kuhinje J2 0 -O o kleti 'z 1 M i S > rt flj ■o Prvi popis 88 30 2 59 A 33 30 4 5 (mar. 1748) Drugi popis (dcc. 1748) 90 47 — 35 — 41 32 — — Višnja Gora je mesto, ob katerem lahko tudi najjasneje spoznamo, da letni donos posameznih hiš (1752) istega mesta izraža zelo realna razmerja med hišami glede njihove fizične podobe. Za to mestece imamo ne samo najpovednejše vire iz srede 18. stoletja, ampak tudi dovolj reprezentativen nabor sorodnih virov do nastanka prvega talnega načrta mesta — franascejske katastrske mape iz leta 1825.^ Tako je mogoče ugotoviti lokacijo vsake hiše iz časa terezijanskega katastra. Se več, Višnje Gore v vmesnem času ni prizadela nobena večja katastrofa, zato se je do nastanka franciscejskega talnega narisa ohranil večji deicž stavbne substance iz srede 18. stoletja in še zgodnejšega obdobja kot marsikje drugod. Eranciscejska katastrska mapa prikazuje v samem mestu sicer manj lesenih stavb, kot jih je bilo leta 1748 — to gre pripisati tudi gradbenim predpisom. Zapisnik stavbnih parcel ne razlikuje med pntličnimi in nadstropnimi zgradbami,^ a tu si lahko pomagamo s parcelnim zapisnikom mlajšega reambulančnega katastra (1868).^' Skratka, franciscejski katastrski načrt mesteca, ki je po sredi 18. stoletja v gradbenem in siceršnjem razvoju precej stagniralo, priča o naslednjem: velikost in gradbeni material posamezne hiše gresta praviloma Z 84 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N' 346. k. o. Višnja Gora, mapa (1825), mapni list Vil. B5 Prav* tam, zajiisnik stavbnih parcel. W A ¡iS, AS 181, Reambulantni kataster za Kranjsko, N 346, k. o. Višnja Gora, parcelni zapisnik. ARI IT VI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Golte: Zemljiški katastri 18. in 19. stokt]a kot vir za stavbno, gradbeno .... str 283-338 303 roko v toki z donosom, ki ga je stavba izkazovala leta 1752. Teže bi stanje po franciscejskem katastru primerjali s stanjem po terezijanskem katastru za mesto Kranj, ki ga je leta 1811 prizadel velik požar in pospešil moderno urbanizacijo mesta.87 Za Kranj sredi 18. stoletja, drugače kot za Višnjo Goro, tudi nimamo pregleda nad lesenimi in zidanimi ter nadstropnimi in pritličnimi stavbami — kaj je bilo leseno in kaj zidano, je vidno šele v dorisu mesta iz leta I807SB -, premore pa Kranj primerljiv popis prostorov po hišah. V terezijanskem katastru se je namreč ohranil zelo podoben tabelarični popis hiš in prostorov, kot je mlajši višnjegorski. Mestno predstojništvo ga je podpisalo in pečatilo 6. septembra 1754.89 Gre za večnamenski izkaz, ki poleg notranje razdelitve hiš zajema še donos od hiše ter lastnikovo obdavčitev v obliki kontnbucije, hišnega in obrmega davka. Zaradi zadnjega je pri vsakem posestniku naveden tudi poklic; tega smo morah pri drugih mestih iskati po različnih katastrskih aktih. Vsaka hiša je opredeljena s številom sob, kamer, kuhinj, obokov in hlevov, letni donos pa je izračunan na novo in se marsikje razlikuje od donosa v napovedi iz leta 1752.90 Drugače kot v zadnjem pogrešamo v mlajšem delitev na donos od lastnega in najemniskega stanovanja. Za ponazo- M7 O požaru Zontar, Zgodovina mesta, str. 289. (i urbanizaciji po požaru Avguštin, Kranj, str. 85-86- - 1'nm. tlorisa mesta: Žtrovčcvcga (Scherowitz) \v. leta 1807 (A K S, AS 1068, Zbirka načrtov, t, c. 2/97) in mlajšega, nastalega po požaru (prav tam. 2/285); prvi je objavljen v: Avguštin, Kranj, str. 84, drugi v Kos, Ulice, ceste in figi, stt 8. Avguštin prvi načrt datira »okrog 1. 1808« (Kranj, stt. 84). Hfi AltS, AS 1068, Zbirka načrtov, t, c. 2/97. Prim. Avguitin, Kranj, str. 84-85. ritev tistega dela vsebine, ki se nanaša na posestnike in hiše, objavljamo izsek iz tabele, in sicer najkrajšo, Zupniščno ulico s samo sedmimi hišami. Zupniščne ulice nismo izbrali kot primer zaradi kratkosti, ampak predvsem ker je premogla zelo različne stavbe. Tako je v tej ulici stalo reprezentativno novo baročno župnišče, največja ali druga največja zgradba z največ sobami (14) v Kranju.5' Na drugem koncu mesta je župnišču po velikosti konkuriral grad Kiselstein; v njem so našteli prav toliko biva I no-spalnih prostorov, a so jih razdelili na sobe (9) in kamre (5). Po donosnosti je imelo župnišče s 140 goldinarji krepko prednost pred gradom z vsega 80 goldinarji letnega donosa. Poleg tega je stala v Zupniščni ulici hiša z dvema sobama in dvema kamrama, ki bi jo po naboru prostorov in donosu 14 goldinarjev lahko uvrstili v »zlato povprečje« mesta. Preostalih pet hiš z majhnim donosom, od tega štiri z enim samim bivalno-spalnim prostorom, predstavlja hiše, značilne za stranske uhce in obe predmestji. Zaradi župnišČa, po katerem se je ulica tudi imenovala, je njen povprečni donos na hišo (27,1 gld) znašal skoraj toliko kot povprečje najbolj prestižnega dela mesta — obeh trgov (27,8 gld); tam ni imela nobena hiša manj kot treh bivalno-spalnih prostorov, večina (28 od 45) pa je premogla več kot dve sobi in dve kamri. R9 ARS, AS 174, Terezijunski kataster za Kranjsko, šk. 260, RDA, I. 338, No. ad 13, 6. 9. 1754. 9" Prav tam, šk. 142, RDA, N 244, No. 8, 26 5. 1752. 91 O župnišču Žontar, Zgodonnii mesta, str. 242, 377—378 l'rim. upodobitev župnišča leta 1753, prav tam. si, 152 med str 356 in 357, Izsek iz tabele his mesta Kranja iz leta 1754 Nri Nomina Dermahlen Existirende Häußer VX'ohnungen Pofsefsomm deren selben Zimmer Cammer Kuchel G e wo Iber Stallungen Gewissenhafte iestirnation der davon pro priesen ti Statua werffenden Nuzuni*. Pfahrhoff Gasilen • f xr den 50 Corner — 1 — — 6 - - Bcneficiat-Hauß 51 der Pfahrhoff 14 — 1 — 1 140 - 52 Martin Puecher 1 — — — — 6 - - 53 Jakob Kiiller I 1 — — — 9 - - 54 Urban Wradaschka 1 — — — - 8 - - 55 Simon Rottar, Vaßbünder 2 2 — - — 14 - - 56 Helena Zudermanin 1 — — — — 7 _ - 304_Iz arhivskih fondov in zbirk_ARHIVI 32 (2009), št. 1 Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ... str. 283-33H Število hiš in posameznih prostorov ter letni donos od hiš v Kranju leta 1754 Del mesta število hiš sobe kamre kuhinje oboki hlevi donos od hiš v gld povprečje na hišo v gld V mestu 160 281 316 133 32 72 2.786,J2 17,5 Od Zgornjih vrat po Svinjski ulici do župnišča 22 34 40 13 — 13« 286 13,0 Zupniščna ulica 7 20 4 1 — 1 190 27,1 Od Pungrta do Spodnjih mestnih vrat 15 16 12 3 — 1 123 8,2 Od Spodnjih mestnih vrat 26 41 49 18 — 10 337 13,0 v mestu proti Trgu Na Zgornjem in 45 92 143 70 31 38 1250 27,8 Spodnjem trgu Rožnovenska ulica 18 39 31 10 — 2^4 280 15,6 Rožna ulica 4 7 5 3 1 1 54 13,5 Konjska ulica 23 32 32 15 — 6 281 12,2 V predmestjih 50 60 56 11 — 12 522 10,4 Pred Kapucinskimi vrati 24 32 25 5 — 6 265 11,0 Pred Spodnjimi mestnimi 26 28 31 6 — 6 257 9,9 vrati Skupaj Kranj 210 341 372 144 32 80 3.308 15,75 Analiziranje prostorov in ugotavljanje tipov hiš bomo za zdaj pustili ob strani. Stanovanjski fond Kranja naj osvetli le sumaričen prikaz števila hiš in prostorov po posameznih delih mesta z dodanim skupnim donosom od hiš in povprečnim donosom na hišo. V sumaričnem prikazu najbolj bode v oči nizko število kuhinj: po tem je Kranj primerljiv z Višnjo goro, kot jo prikazuje mlajši od obeh popisov. Kuhinjo srečamo le pri dobrih dveh tretjinah (68,6%) hiš, pri slabi tretjini brez nje pa lahko sklepamo o podobnem pojavu kot pn Višnji Gori - mlajši od obeh popisov je majhne kuhinje preprosto izpuščal, nekatere pa se prejkone rudi v Kranju skrivajo pod oznako kamra ali klet.35 Kamre so bile v Kranju najštevilnejša vrsta prostora sploh, tako da je prišlo na hišo v povprečju po 1,69 kamre (v Višnji Gori po mlajšem popisu po 0,80, po starejšem le po 70,51). V obeh mestih je bilo, nasprotno, skoraj po- V vsoto niso všteti štit)c samostojno sto)eči hlevi s skupnim donosom pičlih 15 goldinarjev. 93 y [t;m tjt.]u mesta jo samostojno popisali št tri hleve, ki so popadali gospodarjem s hišami na trgu. Njihovi hlevi so stali za hišami in imeli vhod iz Svinjske ulite 1'rišteli smo ]ili k skupnemu številu hlevov Zgornjega in Spodnjega trga. 94 Rn hlev je popisan v okviru gradu Kiselstein, drugi pa je stal posebej (amserhalb dej Schhsseš). ® Ni izključeno, da ponekod še ni prišlo do osamosvojitve kuhinje z odprtim ognjiščem v samostojen prostor. 1'rim. Avguštin, Kranj, str. 75. vsem izenačeno razmerje med hišami in sobami: v Kranju po 1,55 sobe na hišo, v Višnji Gori po 1,53 oziroma po 1,49. Oboki in hlevi so bili v Kranju značilni predvsem za nadstropne hiše na Spodnjem in Zgornjem trgu. Razen ene so vse hiše z oboki (31) stale prav m, njihov delež med 45 hišami obeh trgov pa je znašal dobri dve tretjini (68,9%). 37 ali več kot štin petine (82,2%) hiš na trgih je premoglo hlevc;% ti so sicer zaznamovali še stransko Svinjsko ulico od Zgornjih mestnih vrat proti župnišču ter v manjši meri obe predmestji. Zaznavna je korelacija med vrstami in številom prostorov ter velikostjo hiše. Čeprav tabela ne pove, katere hiše so bile nadstropne in katere pritlične, je o tem pri veČini mogoče sklepati glede na prostore in mikrolokacijo stavbe. Velikost hiše je povezana tudi z njenim letnim donosom. Ne moremo pa vedeti, kaj je močneje vplivalo na to, da so donos hiš z enakimi prostori occnili različno. Npr. pri 24 hišah, ki izkazujejo en sam prostor — sobo, se je donos gibal v razponu med 4 in 10 goldinarji, pri tem je bd najvišji v predmestju in najnižji v mestu (!), povprečje pa je znašalo slabih 7 goldinarjev (6,92), Glede na to, da )e Kranj malo prej, leta 1749, pogorel157 in so bile zelo verjetno prav vse enosobne hiše obnovljene ali zgrajene na novo. l>(' Všteti so tudi trije hlevi z vhodom iz Svinjske ulice in tam popisani. H ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 260, H DA, L 338, No. i. 14. 4. 1752. " O požaru leta 1668 Žomar, Zgodovina mesta, sir, 200-201. l'rim. prav tam, str. 384. tako zgovorna: v rotovžu so bih dve sejni sobi m obok (bestehet in Einer Rath Stuben, d°- Sluben undt einien gewe!b). Glede na povečanje stanovanjskega fonda in izboljšanje stanja hiš, ki jih v času prvega popisa še niso povsem zgradili ah obnovili, je bil leta 1754 pričakovano višji tudi skupni povprečni donos od hiš. Tako je spomladi 1752 znašal 14,85 goldinarja na hišo, dve leti in pol pozneje pa 15,75. Odprto ostaja vprašanje, koliko so pri sestavi mlajšega popisa upoštevali prejšnjo cenitev, saj je donos pri nekaterih stavbah zdaj celo občutno nižji. Daleč največje povečanje, za kar 133%, srečamo pn žup-nišču — s 60 na 140 goldinarjev, bistveno manjšega pri gradu Kiseistein — s 60 na 80 goldinarjev. Za ponazoritev povednosti obeh kranjskih popisov hiŠ si oglejmo Še konkreten primer: kaj popisa v povezavi z drugimi relevantnimi viri povesta o hiši na trgu, v kateri je slabih sto let pozneje (1849) umrl France Prešeren? Po Žcrovčevem načrtu iz leta 1807 je bila tako kot vse stavbe v tem deiu Kranja zidana.11)1 Leta 1752, potem ko je v velikem požaru tri leta prej zelo verjetno vsaj delno pogorela, je izkazovala 24 goldinarjev in 45 krajcarjev hišnega donosa, to je zelo blizu povprečja Trga (24,88 gld) in skoraj za polovico nad povprečjem mesta brez predmestij (16,60 gld). Hiša je bila že takrat nadstropna in v celoti zidana, česar vir sicer ne pove, a bi lahko o tem sklepali tudi brez vedenja o stavbni zgodovini hiše.102 Malo manj kot polovico donosa od hiše (12 gld) je prinašalo stanovanje, ki ga je lastnik, vinotoč Matevž Veja (Beja), uporabljal sam, nekaj več (12 gld in 45 kr) pa je odpadlo na prostore, oddane v najem.103 Dve leti mlajši terezijanski popis prebivalstva iz leta 1754 razkriva, da je štela gospodarjeva družina štiri člane (zakonski par in dve pri njem zaposleni ženski), v najetih prostorih pa je prebivala tričlanska družina meščanskega gos taca."14 Popis hiš iz istega leta 1754 pove, da so hišni donos ocenili za malenkost više (25 gld) kot dve leti prej (24 gld in 45 kr), da je stavba premogla dve sobi, štiri kamre, kuhinjo in obok ter da ni imela hleva.105 Kako so ,()1 ARS, AS 1068, Zbirka načrtov, t. e. 2/97. Prešernova hiša je primer ne povsem ohranjene srednjeveške tlorisne stavbne zasnove z napol ohranjenim bogato profdiranim gotskim portalom in starejšim primerom lesenega stropa (Avguštin, Kranj, str 54, 73,74, 75). 503 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 260, RDA.L338, No. 3,14, 4.1752 llH p0 objavi popisa prebivalstva: Svetina, Prebivalci Krama, str. 279. 105 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 260, RDA,L 338, No. ad 13, 6. 9. 1754. 306 ARHIVI 32 (20119), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Ciolcc: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 bili prostori razporejeni po hiši m nadstropjih ter katere je uporabljala katera od obeh družin, seveda ni predmet popisa.V obeh seznamih hiš je omenjen še hlev istega gospodarja, a ne pri hiši, temveč v Svinjski ulici; ta podatek daje občutek, da hlev ni spadal k hiši, v resnici pa je stal na njenem dvorišču, le vhod vanj je vodil od zadaj iz stranske Svinjske ulice. V prvem popisu (1752) je hlev označen kot lesen in z letnim donosom en goldinar, po drugem (1754) je prinašal kar trikrat toliko. Kranj je bil torej med kranjskimi mesti specifičen zaradi požara, ki ga je prizadel prav kmalu po začetku nastajanja terezijanskega katastra. Četudi obnova do konca katastrske rektifikacije bržčas še ni bila povsem končana, lahko prav zaradi požara govorimo o določeni prednosti pri ugotavljanju, kaj je vplivalo na oceno donosa hiš. Ker so stavbe skoraj sočasno zgradili na novo ali obnovili, je mogoče sklepati, da pri cenitvi donosa nista imeli večje vloge starost in dotrajanost stavbnega fonda. Podobno velja za Črnomelj in Kostanjevico, ki sta ju požara upepelila nekaj let prej, prvega leta 1740 in drugega 1744.ln7 Omenjeni dve mesti sta, drugače kot pretežno zidani Kranj, ostali izrazito leseni globoko v 19. stoletje, še zlasti Kostanjevica.1™ Kot taki sta bih v dobi nastanka franciscejskega katastra med vsemi kranjskimi mesti izjemi, saj sta d o dej dobila zidani preobleki tudi že Lož in Metlika,109 če ostanemo pri tistih štirih kranjskih mestih, ki so leta 1752 izkazovala najnižji povprečni donos od hiš. Kot pričajo opisi, so bila ta mesta sredi 18. stoletja še pretežno lesena,110 to pa je bilo, kot smo videli, 106 O namembnosti prostorov Avguštin, Kranj, str. 54,74 75. 107 Goleč, Črnomelj, str. 190; Goleč, Glavni poudarki, str. 164, 172, 175. 108 Goleč, Glavni poudarki, str. 167; Goleč, Črnomelj, str. 192. ltro A RS, AS 176, Ftanciseejski kataster za Kranjsko. A 84, k. o. 1 mapa (1824), mapni list IV; N 132, k, o. Kostanjevica, mapa (1824), mapni list XI. 110 1-estna Metlika, kar zadeva stavbni material, ni doživela občutnih sprememb že po katastrofalnem požaru leta 1705. V poročilu deželnemu vicedomu iz leta 1715. ki sicer ni brez tendencioznih navedb o opustelosti mesta in raz padajočih hišah, so Metličani med drugim navedli, da hi hiše v mestu laže imenovali lesene kajže (ARS, AS 1, Vice-domski urad za Kranjsko, šk. 233, 1/124, lit. M XXXIII-10, 8. 1. 1715). C) lesenih kajžah govorijo rudi v prošnji za dveletni spregled remanencc leta 1742 (prav tam. lit M XXXII1-9, 3. 3. 1742). Po jožefinskih vojaških merjenjih v osemdesetih letih 18 stoletja, torej še pred požarom leta 1790, pa je bil največji del mesta že zgrajen iz kamna (Rajšp (ur,), Slovenija, t. zvezek, str. 110). Ni jasno, ali velja trditev tudi za predmestje, ki je sredi stoletja (1752) štelo skoraj dvainpolkrat toliko hiš kot obzidano mesto in izkazovalo občutno nižji donos na hišo. Za Lož navajajo mogoče iz natančnejših katastrskih podatkov ugotoviti tudi za Krško, Ni dvoma, da je na nizko cenitev hišnega donosa poleg lokalnih razmer (ponudbe in povpraševanja) deloma vplival nidi gradbeni material. Vendar ta v petih izrazito lesenih mestih spodnjega dela dežele m bil nujno (samo) izraz gospodarske šibkosti prebivalcev. Pri izbiri gradbenega materiala namreč nikakor ne smemo zanemariti geografskih dejavnikov in vplivov vsakokratne podeželske okolice. V zadnjih odrastkih panonskega sveta, v Beli krajini in ob spodnji Krki, sta kamen in opeko nadomeščala les in ilovica, v rustikahu arhitekturi v celoti, v urbani in napol urbani v prevladujoči meri.111 Rustikalna arhitektura in stavbe na deželi nasploh so sicer področje, ki se ga je terezijanski kataster tako rekoč na daleč izognil. Za hiše na podeželju ni nikjer niti približno tako uporaben kot pri mestih in treh trgih. Se več, hiše največkrat niso mri omenjene, zato je le malokje moč ugotoviti natančno število bivanju namenjenih zgradb. S stališča posameznih naselij in števila hiš v njih je težava še ta, da kataster ni bil sestavljen po teritorialnem načelu, temveč po zemljiških gospostvih, ta pa so imela rustikalno posest raztreseno oziroma pomešano s posestjo drugih gospostev. V napove-dnih tabelah za zemljišča in v rektificiranih urbarjih so posestniki praviloma označeni le z velikostjo svoje posesti (huba, pol hube, kajža ipd.) in poklicem. Sklepamo sicer lahko, da za vsakim posestnikom stoji obljudena hiša oziroma domačija, a zagotovila za to ni. Poznamo denimo primere, ko je isti posestnik premogel več posesuiih enot (npr. hubo in ostat), lahko tudi pod dvema ah celo več zemljiškimi gospostvi. Celotno razdrobljeno posest je morda vodil z ene domačije, na oštatu je imel mogoče hišico z najemnikom, morda se za vsakim njegovim oštatom resnično skriva po ena stanovanjska stavba, morebiti ni bilo sploh nobene. Na drugi strani srečamo hube v rokah dveh ali več gospodarjev, za katere ne vemo, ah je imel vsak svojo domačijo ah pa so bili sorodstveno ah drugače povezani in so živeli pod skupno streho. Kolikor sploh srečamo na stanovanjske stavbe kot take, gre za »posebne primere«, pri katerih ni bila v ospredju zgradba. Hiša, hišica ali kajža je mišljena kot posestna enota, in sicer praviloma pri tistih posestnikih, ki niso premogli druge, večje posesti. Tako je na Trubarjevi Rašici pri Turjaku izpričanih 19 vojaška merjenja drugačno podobo: imel je slabo obzidje in komaj 60 hiš, večinoma lesenih (ptav tam, str. 55). 1'1 1'rim. Gospodarska in dru¿besa, str. 583 si., zemljevid na str 591. ARHIVI 32 (2009), št- 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč; Zemljiški katastn 18 in 19 stoletja kot vir za stavbno, gradbeno str. 283-338 307 gospodarjev celih in polovičnih hub, trije gospodarji kajž in trije mlinarji.112 Pri gospodarjih razdeljenih hub ni mogoče zgolj na podlagi katastra z gotovostjo presoditi, ali so bile fizično razdeljene tudi domačije in gre torej resnično za 19 kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji. Kaj so tri raškc kajže, pa razkrije sočasni turjaški urbar iz let 1750-1760, ki ima namesto kajže oznako hiška ^ ogpado (poti rinem Hdusi vnd Einfang).m V tem primeru je sicer vsaka kajža - kot posestna enota - imela stanovanjsko zgradbo, ni pa gotovo, ali kajža vedno in povsod pomeni tudi objekt. Enako velja tem prej za ostat (Ho/stati), izraz, ki ga neredko prevajajo kot domec, a je lahko tak prevod precej zavajajoč. Števila oštatov oziroma sa mostojno popisanih delov oštatov (npr. 4/5 oštata, I /2 oštata) nikakor ni mogoče enačiti s številom obstoječih domov. Zgovoren primer za to je trg Litija, za katerega so v rektificirani urbar terezijanskega katastra (1757)114 vnesli 20 lastnikov delov oštatov — pri posameznem posestniku od 1/6 oštata do 5 oštatov in 3/4—, popis donosa od hiš (1752)155 pa je razkril, da je šlo v resnici za kar 37 hiš in hišic ali za skoraj še enkrat toliko, kot bi jih pričakovali glede na Število posestnikov. Primerjava imen 37 hišarjcv z imeni 20 urbarskih posestnikov je posredno pokazala vzrok takega stanja. V veliki večini primerov so biH hišarji, hkrau posestniki oštatov, m hišarji brez zemlje v sorodstvenih odnosih. Po eden ali dva sorodnika so namreč v kar desetih primerih imeli hišo na posesti, ki je po urbarju pripadala nosilcu z enakim priimkom. Drugih osem hišarjev je nosilo priimke, kakršnih med oštetarji ni najti, vendar lahko tudi tu računamo vsaj na nekaj priženjenih zetov. Preostali so bili pač v pravem pomenu besede podružniki, imetniki hišic na tuji zemlji, dajatve pa je v celoD poravnaval njen gospodar. Hiše in hišice so bile najpogostejše v trških m napolagrarnih naseljih z razdrobljeno, nehubno posestjo. V Vipavi ali na Vrhniki so njihovi posestniki denimo v napovednih tabelah za nepremičnine pomešani med posestniki hubnih deležev in številnejših podružništev — kajž {Vntersas). Tu in tam se med njimi zasveti posestnik, ki je imel samo »ein Haus«, »ein Freves Haus« ali »Behausung«, 1 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 111), BT, N 121, No. 50, izvleček iz urbarja in štiftregistra grofije Turjak, s. d. (collat. 3. 6. 1755), 113 ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, ]]/26u, poročni urbar grofije Turjak 1750-1760, fol 22. 114 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 134, RDA, N 205. No. 34, rektificirani urbar gospostva Višnja Gora, 30. 9. 1757. 115 Prav tam. No. 5,29. 5. 1752. lahko pa — tako kot Vrhničan Anton Garzarolli — tudi »Behausung« poleg četrtinske in tretjinske hube ter oštata.11fi Bržkone je za stanje stavb na vsem Kranjskem — neupoštevaje mesta in tri trge -najzgovornejša napovedna tabela za nepremičnine v tedaj povsem propadlem in izpraznjenem trgu Senožeče. Popisanih je vsega šest posestnikov, od teh pet gospodarjev hiš, eden že zunaj trga. Poleg specificirane posesti po parcelah srečamo pri petih posestnikih podatek, da imajo celo ali polovično hišo (ein gandes Han ji, ein ha/bes HaujU), le še tri hiše pa so bile naseljene. Uvodne pripombe k napo-vedni tabeli razkrivajo, da popisanih hiš ni hotel nihče vzeti v najem, večinoma so bile prazne {vnbe-ivohnef) m razpadajoče {in der Baufelligkeit steheri). Poleg njih je stalo v trgu še več drugih praznili hiš, ki so se podrle in postale popolne pustote {bis attf den Gnmd in der Oednuss 1igen).117 Med stanovanjske objekte spadajo seveda tudi gradovi\ graščine in dimni, pogosto pnslave - v lasti zemljiških gospostev ali drugih posestnikov — ter stavbe v cerkveni posesti, kot so ^upniŠča, kap/anije, vikariatne in benejiaatne hiše, mesarije in samostani. Ker stavbe kot take po določilih patenta iz leta 1747 niso bile predmet rektifikacije, jih najdemo v katastrskih operatih le v vlogi zemljiškega gospostva ah kot obdavčenca, ki ima posest pod drugim gospostvom. V obeh primerih gre za pravno osebo, ne za stavbo, samo naziv je enak, npr. pri zemljiških gospostvih Spodnji grad Vipava {Bt/rg Vippach), Turn v Mokronogu (Thum unter Nassenfns Gut) ali kartuzija Bistra (FreudenthallStifjT)A* Omemba grajske stavbe in pristave jc, nasprotno, nekaj vsakdanjega v napovednih tabelah za dominikalna zemljišča (tabele A), denimo pri gospostvu Goričane: »Der Mayrhof bey GschlosB Górtschach«.1 ,IJ Ne nazadnje je lahko pristava tudi samostojno zemljiško gospostvo, kot na primer Steinbergova pristava pri Cerknici.120 Zaman pa bomo v teh tabelah iskali podatke, kakšni sta bih velikost in podoba gradov, koliko in katere stavbe so stale na pristavah in ali so bile med njimi tudi obljudene. 11(i Prav tam, šk. 20, BT, P 164, gospostvo Vipava, No. 1. 13. 11. !748, Šk. 9, BT, V 121. gospostvo Logatec, No. 11. s. d. 117 Prav tam, šk. 39, BT, P 148. gospostvo Senožeče, No. 1, s. d. Gl. prav tam, popis fonda »Repe nor tu m zu den rectific Dominikal-Akten und Hekanntnuss^ et Calkularions Tabellen«. — Oznaka zemljiškega gospostva kot »Pfarrhofa ne pomeni župnišča, temveč župnijo oziroma župnijsko posest 119 Prav tam. šk. 214, RDA, 1.4. No. 1, s. d. 12(1 Prav ram, šk. 20, BT, P 107. 308 Iz arhivskih fondov m zbirk ARHIVI 32 (2009), št. 2 Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno..., str. 283-338 Tovrstne stavbe kot take so predmet le že obravnavanih napovedi donosa od hiš v mestih in treh trgih. Grad }e v njih naveden samo, če je stal v samem mestu oziroma trgu, denimo v Kostanjevici, Črnomlju, Metliki, Radečah ali Kranju, ni pa gradov na grajskih gričih nad mestom, npr. ljubljanskega, škofjeloškega ali višnjegorskega. V Ljubljani najdemo zaradi lege v mestu le deželnoknežji dvorec (Burg). V Krškem, kjer so grad že predtem (deloma) opustili in se )e uprava gospostva preselila v mesto, je popisana L i. gospoščinska hiša. Edini podatek o mestnih in trških gradovih je njihov letni donos, razdeljen na lastno in v najem oddano stanovanje. Glede na višino donosa pa bomo težko z gotovostjo sodili o velikosti in vrednosti posameznih gradov in delali primerjave, saj so tako kot vse dnige stanovanjske stavbe posameznega mesta in trga ocenjeni glede na lokalne razmere. Daleč največ izvemo o gradu Kiselstein v Kranju, ker je zajet tudi v popisu prostorov hiš kranjskega mesta iz leta 1754. Enako kot za mestne gradove velja za stanovanjske objekte v cerkveni lasti, pri tem pa so samostani navedeni samo v napovednih tabelah donosa od hiš za Ljubljano in Skofjo Loko. O drugih stavbah — praviloma nestanovanjskih - je kataster še bolj molčeč. Sakralni objekti se v njih tako kot druge stavbe v cerkveni domeni pojavljajo kot zemljiški gospodje in kot obdavčenci pod drugimi gospostvi, ne nazadnje lahko v obojni vlogi. Takšna je bila denimo podružnična cerkev sv, Jerneja v Senožečah, hkrati zemljiški gospod dveh podložnikov121 in gospodar Četrtinske hube, podložne senožeškemu gospostvu.122 Malo je verjetno, da bi kataster razkril obstoj kakšne cerkve, za katero doslej ne bi vedeli, lahko pa priča o še neznani vlogi določene cerkve. Tako za mestece Kostanjevico na Krki ni bilo znano, da je premoglo dve in ne ene same špitalske cerkve, kakor tudi ne, za kateri cerkvi je šlo, ker se v virih omenjata brez pa-trocinija. Zadrego je rešil terezijanski kataster, saj o špitalskem imenju povsem določno govori kot o »imenju cerkva sv. Martina in sv. Miklavža«.123 Za gospodarska poslopja veljajo enake ugotovitve kot za pristave, ki smo se jih dotaknili že pri gradovih. Pojavijo se tu in tam v napovednih tabelah za dominikalna zemljišča, in sicer v opisu topografske lege kakšne njive ah travnika. Tako o domirti-kalnih njivah ljubljanskega škofijskega gospostva 121 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 4, BT, l* 86, Senožeče - cerkev sv Jerneja, No, 1, No, 6, s. d. ARS, AS 174, terezijanski kataster za Kranjsko, Šk. 16, BT, P 148, gospostvo Senožeče, Na 24, 26. 11. 1754 123 Goleč, Glavni poudarki, str. 171. izvemo, da so ležale za gum nt (hinter den Thori), pri mlinu (bep der Muhi) in pri komolcih (bey den \\arp-fen).m Čeprav so parcele označene s slovenskimi ledinskimi tmeni, so ta, če se nanašajo na stavbe, največkrat prevedena v nemščino. A srečamo tudi izjeme, na primer pri graščini Bokalce pri Ljubljani njive, imenovane Pad Košutam (pod kozolcem), Sa Baitha (za bajto) in Pad Tesleria (najverjetneje pod »tišlerijo«).125 Samih stavb - ne zgolj v poimenovanjih zemljišč - pa ni niti pri gospoščinskih pristavah. Med redkimi izjemami z navedbo vseh ali vsaj pomembnejših gospodarskih poslopij je napo-vedna tabela deželnega svobodnika Franca Jožefa Sivica (Živca) z vipavskih Goč, ki je napovedal vsa svoja zemljišča in živino ter navedel tri zgradbe: hišo, konjski in volovski hlev (ein Haus, Pferdestahl, Ochsenstahl).126 Se najbolj so zgovorne napovedne tabele nekaterih mest za donos od hiš, če vključujejo tudi mestna in predmestna gospodarska poslopja. Tako so denimo v Višnji Gori in Kranju poleg stanovanjskih stavb napovedali skednje, gumna, kovačije, usnjarne in druge delavnice v predmestjih,127 V istih tabelah lahko srečamo tudi t. i. mesarske klopi, pravzaprav lesene mesnice128 in v mestu Metlika vinske kleti (Weiti—Kaller).1 ® V taborskem trgu Pobrežje v Beli krajini (Burg Frt-■jenthurn) so v štiftregistru navedeni pri posameznih posestnikih kašče (Gaderi) ter brod, ki je vozil čez Kolpo (VberjuhrBruckheri),™ V katastru na splošno ni tako malo omemb raznih mostov,I3i zlasti posrednih pri donosih mostnin;132 taki mostovi so bih povezani še s hišico za pobiranje pristojbine — mostnine.133 Mitnice odkrije- 124 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kran|sko, šk 214, RDA, L 4, No. 1, s, d. 125 Prav tam, šk, 250, UDA, L 295, No. 1,9. 6. 1750. 126 Prav tam, šk. 21, BT, P 191, deželni svobodniki, No. 5, 30 6. 1756. 127 Prav tam, šk. 142, RDA, N 244, No 8. 26, 5. 1752; šk. 260, L 338, No. 3, 14, 4, 1752. 12N Npr. med davka prostimi hišami v Novem mestu: ZFÜ Vhisehbanck (prav tam, RDA, N 242, No. 22, s. d ). 129 Prav tam, šk 140, RDA, N 241, No. 8, 1.8- 1752. 130 Prav tam, šk. 112, RDA.N 130,No. 13,s. d. ! 11 Trg Itadece ¡e, denimo, v napo vedru tabeli D med svojimi izdatki navedel tudi Anfigaaben vor rite Brucke, brez podatka, na katen vodi je most in kje stoji (ARS, AS 174, terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 123, RDA, N 168, No. 25, 5. 6. 175Z 132 V Kostanjevici na Dolenjskem je mostnina (der Bnike/i Zoht) vključena med komorne pnhndke mesta (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, Šk. 140, RDA. N 240, No. 9. s. d.; No. 26, s. d. Npr. v popisu hiš mesta Kranja iz leta 1754: gemtiner Sunit brnkhen Mastb Hjufi (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 260, RDA, L 338, No. ad 13, 6. 9. 1754). ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Golce: Zemljiški katastri 18. in 19 stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 309 mo pogosto le posredno, ob omembi pobiranja mitnine, manj pa je v katastru mimic oziroma mitninskih hiš kot objektov.134 Mitnice in drugi objekti, kot so sakralna ^namenja, vodnjaki ali obzidja, so razumljivo predvsem sestavni del opisov topografske lege določenega zemljišča ali stavbe. Tako pri mestu Višnja Gora iz napovedi za predmestne zeljnike izvemo za vodnjak {bey dem Brunn), znamenje ah »pild« (bey dem Bili), mitnico (bey der Schrangen), mestno obzidje (unter der Statt Maner) in stranska mestna vrata ali t. i. Malo vratco (bey Klein T ere h unter dem Kletn Terelj. Njihov obstoj je sicer znan iz drugih virov, lahko pa kataster v primedh, kot je zadnji, pripomore k ugotavljanju natančne lokacije objekta ali njegove starosti (npr. še obstoječega sakralnega znamenja). Razumemo ga lahko tako, da naj bi vanj vnesli skupno število mlinov in mlinskih koles vsakega obdavčenca (zemljiškega gospostva, mesta, podlož-nika) in ne posameznih mlinskih obratov. Najverjetneje je praksa sama zahtevala specificira nje, zato najdemo v napovednih tabelah (C za dominikalne in I1' za rustikalne mline) vsak mlin naveden posebej. Kaj vse sodi med mline in kako je treba posamezne vrste obratov obravnavah, so določala navodila za lokalne vizitacijske komisije, izdana v Celovcu 18. aprila 1750 (sklicevala so se na ce-sarsko-kraljevo resolucijo z dne 25, marca). Rubrika v navodilih nosi naslov »Mlevni mlini, žage, valjal-nice, strojarne, papirnice in drugi milni« (Mahl=, Bretb—, Walck—, Lob~, Papier= und andere Miihlen). Ker pa je dostavek Miible v nemščini sestavni del Milninska hiša v Krškem je v napo vedru tabeli za nepremičnine (1749) označena kot Hoff Camerall Haus jctvgo /Lis KSnigl. Amht Haus, v popisu donosa od hiš (1752) pa Hoff Camtral oiltr Filial Mauth Hauß (ARS, AS 174, Te-rezijariski kataster za Kranjsko, šk. 140, UDA, N 239. No. 3,3, 1. 1749; No. 7,13. 6. 1752). 135 ARS, AS 1079, Zbirka normalij, šk 2, Cesarski patenti 1731-1747, patent 12. 8 1747. Edini objekd, ki jih je terezijanski kataster za Kranjsko zajel na deh celotne dežele in po enotnih kriterijih, so bili mlini. V patentu z 12. avgusta 1747 se je rubrika Donos od mlinov (Maehl-NulZtfn£) znašla med splošnimi določbami, ki so veljale tako za dominikalno kot rustikalno posest. Mline so obdavčili s pripombo, da predstavljajo zelo negotov kapital in da na Kranjskem prinašajo zelo malo. Napoved donosov naj bi jim odmerili glede na to, koliko bi pnnašali, če bi jih oddali v najem, pri tem pa naj bi odštejeli stroške za vzdrževanje. 135 Predpisani obrazec za donos od mlinov je še določal, da je treba navesd, ali mlin obratuje na stalni ali nestalni vodi ter koliko ima koles, donosnost pa izrazih v denarju. Obrazec je v izvirniku vi ded takole: vseh navedenih izrazov, ga je, kadar ne gre za mlevni mlin, ustrezneje prevajali kot vodni obrat. Navodila se ukvarjajo predvsem s težavami pri ugotavljanju dejanskega donosa obratov, ne da bi povedala kaj bistveno novega o samih predmetih obdavčitve. Poudariti kaže le izrecen ukaz, da ne sme bm izpuščen noben (mlevni) mlin, še tako majhen m odročen ah tak, ki deluje zgolj za hišne potrebe.136 Kot primer različnih vodnih obratov na manjšem območju si oglejmo prevod dominikalne na-povedne tabele za gospostvo Skofja Loka.137 Red-kokje bomo na enem mestu našli tolikšno raznolikost, saj srečamo mlevni mlin, žago, kovačijo in celo papirnico,138 sumarno pa so v tabeli zajeti še mlini na rusdkalni posesti; teh je bilo spet več vrst. 136 ARS, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, šk. 85, fasc. XVIII, Unvorzeitlicher aller-gehorsambster Aufsatz, 18. 4. 1750, 137 ARS, AS 174, Terezijanski katastei za Kranjsko, šk. 211, L 2, No, l.pag. 396-398,9. 11. 1751 138 C) papirnici Cafuta, Loška papirnica, str. 117-152. Rubr. Muehl=Nutzung. Tax ä Geld-Betrag derer vorhandene Nutzung. 2. Muehlen / an einem beständigen (unbestaendigen) Wafier mit 1. 2. oder 3. Rfedern oder Giengen werden FL kr. pf. Jährlich genutzt / oder kemnen mit Einrechnung der Unkoften vemuethet werden 100 310 ARHIVI 32 (20119), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Ciolcc: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 Mlini Število Kolesa Letni donos ali najemnina Letne dajatve in stroški Na stalni vodi Na nestalni vodi Mlin pri Studencu na Selški Sori 1 5 1 60 gld 192 gld, 86 kr Mlin pod šolo, prav tako na Selški Sori 1 5 1 80 gld Mlin z žago pri Krivem mostu na Poljanski Son 1 6 1 124 gld Gospoščinska kovačija na Poljanski Son, za katero plačujejo najemnino štirje v njej delujoči mojstri 1 1 22 gld 4 17 3 286 gl Kovačije na Selški Sori, ki so jih v njih delujoči mojstn postavili z dovoljenem gospostva tako, da jih lahko gospostvo za plačilo stroškov odkupi; za zdaj so še neobremenjene, vsakemu od štirih mojstrov pa bi lahko odmerili največ 45 krajcarjev, torej skupaj 3 goldinarje, a od tega ni bilo doslej pobrano še ničesar. Mlinskih obratov ali t, i, nccehovskih mlinov (poti Mtill-luJujfern oder sogenanntnen Stunden—Müllen), med katerimi je tudi usnjarska strojarna (Lederer Lohe-Stampf) pri mestu, je 287, vštevsi mlevne mline, žage in stope (.Stampfmüllen), in so navedeni v dodatku k rustikalnim donosom; od mlcvnth mlinov in žag prejema gospostvo 12 krajcarjev pristojbine, od stop (Stampfmüllen) pa 15 krajcarjev, skupaj G, Franc pl. Oblak služi od svoje kovačije, zgrajene z dovoljenjem gospostva na Selški Sori 5 gld Tomaž Gončar služi od svoje kovačije v Zalem Logu, zgrajene z dovoljenjem gospostva na tamkajšnji vodi 30 kr Papirni mlin {die Pappier=Müll), ki ga je na t. i. Mrzlem Studencu zgradil posestnik 8 kr Jakob Dolenc, ki je od gospostva kupil t. i. Celarjev mlin, plačuje činž 25 gld, 50 kr Soseska v Zalem Logu plačuje činž od mlina, ki ji ga je gospostvo dovolilo postaviti - - - 18 gld - Skupaj 97 gld, 5 kr Kot priča napovedna tabela, škofjeloško gospostvo dominikalnih mlinov ni v celod uporabljalo samo, ampak jih je oddajalo v najem ali sploh le dovolilo raznim zasebnikom, da jih postavijo na dominikalnih deh. Poleg teh je na deh gospostva obstajalo neprimerno več mhnov na rustikalni posesti. V napovedni tabeli je sumarno navedenih 287 mlinskih koles več vrst obratov, a jih je bilo v resnici še nekoliko več. Napovedna tabela za rusti-kalne mline in druge obrate na vodni pogon (tabela F) navaja namreč 185 mlinskih obratov s skupno 320 mlinskimi kolesi, od teh 274 na stalnih in 46 na nestalnih vodah. Poleg imena posestnika, števila mlinskih koles in letnega donosa vsebuje tabela pri ARHIVI 32 (2009). šr. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Hotis Goicc: Zemljiški ka rastri 18. in 19. stoletja kot vir /.a stavbno, gradbeno .... str. 281-338 311 \P Začetek napove dne tabele C "a mline škofjeloškega gospostva (ARS, AS 174, Tim^ijanski kataster Kranjsko, Šk. 211. RDA, L 2, No. 1) , Ur* ■ -ti^-^-r. _f. /J-, _ (¿W* i........... hgek iz napovedne tabele C %a mline škofjeloškega gospostva 312 ARHIVI 32 (2009). Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 imenu vsakega posestnika navedbo vode, na kateri objekt stoji, mlini pa so razporejeni po 19 uradih (župab) škofjeloškega gospostva,139 V kranjskem terezijanskem katastru so najbolje osvetljeni mlini, ki so stali v mestih in predmestjih in v trgu Radeče, saj so se znašli tudi v popisih donosa od hiš. Za tak mlin imamo na voljo dokaj celostno sliko. Napovedna tabela za mline navaja namreč standardne podatke o legi, stalnosti vode, številu koles in donosu v denarju, tabela za hiše pa o donosu od hiše, ki sta ga prinašali bodisi mli-narjevo lastno stanovanje bodisi najemnina, če je bil mlin dan v najem.I4() Prav mlini in sorodni obrati na vodni pogon so edina vrsta objekta, za katerega bi lahko sestavili skoraj popoln pregled za celotno ozemlje Kranjske sredi 18. stoletja (brez istrskega dela). Žal bi v takem »katastru vodnih obratov« manjkali tisti obrati, ki so jih šteli med rudarske in fužinarske. V terezijanskem katastru namreč skoraj v celou pogrešamo obrate v krajih, kot so Kropa, Kamna Gorica, Jesenice ali Bela Peč, le tu in tam je naveden kak navaden mlin.141 Razlog je ta, da so rudnike in fužine (Berj>= und Hammer— Wmki) šteli za komorno premoženje (a/s ein Camerak). Obdavčenja so jih oprostili z utemeljitvijo, da pogosto prinašajo več stroškov kot donosa in da od njih živi na tisoče ljudi.14- Zaradi posebnega položaja rudarstva torej prav številni veliki in pomembni objekti niso prišli v terezijanske napovedne tabele. Postavlja se vprašanje, ali se sploh kje v katastru pojavljajo občasna naselja - planinska, drvarska ali 139 AR.S, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 211, L 2, No. 48, pag. 700-718, s. d, - Prim, tudi Blaznik, Škofa Loka, str, 282 I4" Od treh mlinov pod mestnim gospostvom Višnja Gora je bil v napovedni tabeli donosa od hiš napovedan samo tisti, ki je stal pod mestom in bil v lasti meščana Janeza Reicharda. Po napovedni tabeli za mline je deloval na nestalni vodi, imel tri kolesa, njegov donos, ki tu ni naveden v denarju, temveč v naravi, pa je znašal 50 mernikov Črnega žita in 9 mernikov pšenice (ARS, AS 174, Tere-zi | an s ki kataster za Kranjsko, šk. 142, RDA, N 244, No. 6, 18. 12. 1748). Po napovedni tabeh donosa od hiš bi stavba (dai GfhauJS) lahko prinašala 4 goldinarje najemnine, a so donos prečrtali in ni bil vštet v skupno vsoto mesta (prav tam. No, 8,26. 5, 1752). ,41 Kropa in Kamna Gorica: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246, RDA, L 282, gospostvo Radovljica, No. ad 7, Repartition s-Extract etc., s. d., pag. 190191; Jesenice in Bela Peč: prav tam, šk. 254, L 307, gospostvo Bela Peč, No. 26, Extract aus dem urbario etc., s, d,pag. 191,214 142 ARS, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, šk. 85, Fasc, XVIII, Llnvorgreiflicher allergehor-sambster Aufsatz, 18. 4. 1750. oglarska - s svojimi objekti. Raziskave o Veliki in Mali planini nad Kamnikom pričajo, da so podatki o planinah nasploh zelo nedoločni in nejasni, o kakršnih koli objektih na njih pa ni sledu.143 Končno jc treba kot sestavni del terezijanskega katastra za Kranjsko omeniti tudi dobro ohranjene poznejše rcktificirane dominikalne akte, ki so nastajali še desetietja po zaključku osnovnega katastra in segajo za nekatera gospostva vse do drugega desetletja 19. stoletja. Gre za razne štiftregistre, dopolnila, poročila in napovedne tabele, sicer v celoti majhega pomena. O hišah in mlinih povedo znatno manj kot gradivo osnovnega katastra in mdi, kar zadeva druge objekte, je izpovedna vrednost aktov podobna. Tu in tam pa vendarle razkrijejo kakšno podrobnost, ki je kataster sredi 18. stoletja ni imel. Tako je bil leta 1794 pri gospostvu Radovljica omenjen gospoščinski steklenjak v sami Radovljici (vom des Herrschaft/icben Glajšbause RadmansdorfJ, in sicer v opisu podložniških delovnih obveznosti: s steklenjaka so morali vsakič, ko jc bilo potrebno, očistiti sneg.144 1. 2 Terezijanski kataster za Koroško Terezijanski kataster za Koroško je po vsebinski in izvedbeni plati zelo blizu kranjskemu.145 Določene razlike se kažejo pn podrobnejših določilih,146 ki so se nato pokazala v praksi. Kar zadeva obravnavo objektov, veljajo zanj na splošno enake ugotovitve kot za Kranjsko: razen hiš v mestih in trgih ter vodnih obratov se objekti pojavljajo predvsem '43 Valenčič, Posestne razmere, str. 128-141. 144 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246, L 282, No. ad 38, 29.7.1794. '45 Navodila za obe deželi so bila namreč vsaj v določeni men skupna, denimo cesarsko-kraljeva reskripcija z dne 22, maja 1751 (ARS, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, šk. 86, fasc. XVIII, Instruction etc., predstavljeno 24. 9. 1751). Z vsebino patenta o izvedbi davčne rektifikacijc v Vojvodini Kranjski (ARS, AS 1079, Zbirka normalij, šk. 2, Cesarski patenti 1731-1747, patent 12. 8, 1747) so skoraj identična rokopisna pravila za sestavo napovedi v Vojvodini Koroški, ki pri posameznih rubrikah vsebujejo le nekaj dodatkov (KLA, Theresianische Rektifikationen, Rektifikalionsaklen, Nachtrag, 223, Rektifikaiionsnormalien etc. 1746—1769, Maafs Regeln so bei denen zu machen habenden unterthänigen Fafsionen im Erbherzogthum Cämthen z.u beobachten seynd, s. d.). Zelo podobna kranjskim so tudi druga navodila, ki so veljala samo za Koroško (prav tam, Extraerus Substantialium etc., predstavljeno 25. 9. 1749), 146 Npr. glede napovedi za vodne obrate: KLA, Theresi- anische Rektifikationen, Rektifikationsakten, Nachtrag, 224, Wichtige Informationen 1748-1751, Interrogatoria ad Tabeli am lit. C, s. d. ARHIVI 32(2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zhirk Boris Grdeč: Zemljiški katastri 18. m 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno..., str. 283-338 313 mimogrede, omenjeni so v zvezi s tem ali onim zemljiščem, sami kot taki pa niso bili predmet katastrskih napovedi. Gtede na to, da smo vrste objektov obravnavah pn katastru za Kranjsko, natančneje pa si jih bomo ogledali še pri štajerskem katastru, se bomo pn koroškem posvetih predvsem njegovi največji posebnosti. Gre za hišni fond mest in trgov, ki je bil v tej deželi obravnavan najbolj sistematično. Po enotnih merilih so popisali hiše v vseh mestih tn trgih, torej drugače kot na Kranjskem, kjer takšne napovedi niso zajele večine trgov ali vsaj niso ohranjene. Druga bistvena razlika je intenzivnost popisa: hiše so tu prikazane veliko bolj celostno. Tabelarična napoved navaja pri vsakem hišnem p os es miku pravni položaj hiše (pripadnost jurisdikciji), donos od hiše, vrste in število prostorov v njej, njeno vrednost in gradbeno stanje. Kranjski »standard« presegajo torej kar trije sklopi podatkov, vsi zelo uporaben vir za stavbno-gradbeno zgodovino. Zanimivo je, da so navodila za sestavo napovedi za mesta in trge na Kranjskem147 v nekaterih točkah povsem identična navodilom za Koroško, izdanim 26. julija 1749. Toda koroška v drugi točki zahtevajo znamo več: med drugim navedbo, ah je stavba dobro ah slabo ohranjena, koliko nadstropij ima, kakšna je njena vrednost, kdaj je bila kupljena in za koliko.148 Tu še m govor o posameznih prostorih v hišah, o čemer govorijo navodila za lokalne vizitacijske komisije, izdana v Celovcu 18. aprila 1750, ki se sklicujejo na cesarsko-kraljevo resolucijo z dne 25. marca istega leta.14y V prvi točki smernice za mesta in trge izrecno pravijo, naj lastniki hiš specificirajo vse obstoječe sobe, kamre, kleti, podstrešja in drugo. Cenitev donosa od najemnine ter lastne uporabe stanovanja je bilo treba navesti v ločenih stolpcih. Revizijske komisije so nato med lokalno vizitacijo morale še same opraviti ogled stanovanj, navedbo o najemnmi ah t. i. najemniškem činžu (Bestand-Zinns) pa preveriti tako, da so pregledale najemne pogodbe ah o teh izprašale najemnike. Višino donosa od lastnih stanovanj naj bi določile 147 ARS, AS 166. Mesto Višnja Gora. fese. 8. Waaiï Regeln wie die Städte und Märckte in Mertzogrhum Cram zu Fafsiomren ßeyn werden, s. d. KL'\, Theresia nische Rektifikationen, Rektifikationsakten, Nachtrag, 223, Rekü ti kation s normalien etc. 1746-1769, Extractus Substantial i um etc., predstavljeno 25. 9 1749; skoraj povsem enaka vsebina prav tam, Directiv Regulen Nach Welchen bey Stödt und Märkten im Herzogthum Cärcilthen die Fafsiones einzurichten fieynd, s. d. ARS, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, šk, 85, fasc XVIII, Unvotgreiflieher allerge-horsambster Aufsatz, 18. 4. 1750. proporcionalno - glede na ugotovljeno višino najemnine (Aiietb- oder Bestand-Zinses). Poleg tega so tnorale ugotoviti tudi kupnine za hiše (die Kaujfpretia etforshen) in jih v izkazu navedesti skupaj s podatkom, koliko je hiša vredna glede na zdajšnje stanje (neteh seitier dermahhgen Beschaffenheii). V zvezi s hišami, ki niso bile pod mestno jurisdikcijo, ampak so pripadale gospodom, deželanom. prelatom in drugim osebam, so navodila določala, da je treba zanje izdelati ločene napovedi z enako vsebino kot za vse druge hiše, nikakor pa jih ni bilo dovoljeno pritegniti v obdavčitev; to, nasprotno, ni veljalo za hiše v lasti duhovnikov. Kako je treba opredeliti gradbeno stanje hiš, kateri proston naj bodo predmet popisa in še katero drugo podrobnost so vsekakor določala podrobnejša navodila, ki jih ne poznamo,15" a lahko njihovo vsebino posredno razberemo iz prakse. Kot priča ta, so bila navodila izdana se isto leto 1750; v nekaterih koroških mesdh in trgih so za napovedne tabele že uporabili povsem enake tabelarične obrazce,151 kakršne srečamo pri drugih iz naslednjega leta. Tudi vizitacijska komisija za mesta in trge je začela delo leta 1750.152 Napovedna tabela za posamezno mesto in trg je včasih ohranjena v dveh različicah — v starejši s podpisom in pečatom vsakokratnega mestnega oz. trškega sodnika in sveta ter v popravljeni mlajši, nastali med lokalno vizitacijo, ki ima podpis vizitatorja — podkomi-sarja.'53 Tabelarični obrazec povzemamo po starejši napovedi za trg Dravograd z dne 7. aprila 1751.154 Izvirni nemški obrazec je v objavi preveden tudi v slovenščino. I5U j\,lLd splošnimi normativnem akti koroškega katastra takšna navodila pogrešamo (KJ.A, Theresianische Rektifikationen, Rektifikationsakten, Nachtrag, 223, 224, 225), I51 Npr. za trg Trbiž: KLA, Theresianische Rektifikationen. Rektifikationsakten, Oberer Kreis, Ii 391, Markt Tarvis, Befunds Tabeli Uber die 1 Iauscr und deren N utzungs lvrtragnussen de Anno 1750. 15- KJ.A, ' 1 Tieresianische Rektifikationen, Rektifikationsakten, Nachtrag, Rekdfikations-Normalien 1748 ff., 9. 1. 1751. t5i Npr. za trge Trbiž (KLA, Theresianische Rektifikationen, Rektifikationsakten, Oberer Kreis, Ii 391) Guštanj (prtav lam. Unterer Kreis, 1. 215) in Dravograd (prav lam, Unterer Kreis, 1' 224). 154 KLA. Theresianische Rektifikationen, Rektifikationsakten, Unterer Kreis, P 224, Markt Unterdrauburg, Tabellen über die Bürgerschaften in dem Key. Köntg!=Marckht Vnter traaburg De Anno 1751, 7. 4. 1751 — /.a tista mesta, za katera so v obrazcu okrajšave, smo izraze povzeli po šest tednov mlajši napovedni tabeli; prav tam. In Hurgfried Unterdrauburg i'rothocollum Über die I läuiier und deren Nutzungs Ertragnuß De Anno 1751,21. 5. 1751. 314 ARHIVI 32 (2009). Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 Nri Pofsefsorum Številka posestnika Nahmen dem Pofsefsorum, wie Soli che in der Reide mit Distinguierung J eglicher Gassen in dem Markht vnd aufer des Markhts gelegen seint Imena posestnikov, kot si sledijo po vrsti, z razlikovanjem med ulicami v trgu in zunaj njega Bürgerliche Heyfer vnter den Markhts Jurisdiction Seu Catajtm Civile gehörig Anzahl Tržanske hiše pod trško jurisdikeijo oz. ki pripadajo »trškemu katastru« (= napovedi za trg) število Bürgerliche Heyfer nicht vnter den Markht Jurisdiction (weder) dem Catastrv Civik, gehörig mit bennennung der Jurisdictional Herrn Anzahl Tržanske hiše, ki niso pod trško jurisdikeijo in (niti) ne pripadajo »trškemu katastru«, z navedbo jurisdicentov število Landstend vnd Pnelaten Heyfer Anzahl I liše deželanov in prelatov število Geifdiche Heyfer Anzahl Duhovniške hi Še Število Aedium publicum Anzahl ]avne zgradbe število Anzahl dem Häufer bestechen in Hiše sestavljajo Contignationes oder Gaaden nadstropja Vorzimmer predsobe Zimmer sobe Cammer kamre število Speißgewelb obokane shrambe za živila Kuchl Anzahl kuhinje Kauffrnon vnd Gramer Laaden trgovske in kramarske prodajalne Werckstatt delavnice Boden podstrešja Keller kleti Slaal hlevi Schupfen lope Hoff dvorišča Dcß 1 lauß Herrn Eigener Wohnung Zünß F xr Cinž od lastnega stanovanja hišnega lastnika gldkr Von denen dermallen Lehr stehenten Wohnung könte an Zünß geleßet werden oder ist von denen Innleithen zalt worden Fxr Od zdaj praznih stanovanj bi bilo mogoče dobiti činž ali pa so ga plačali gostači (najemniki) gldkr Darinen befinden sich Wierkhhch Inlcithc Parthe yen V njih so dejansko gostači (najemniki) stranke Diffe zallen [ährlichen an Zünß F xr Ti letno plačujejo činž gldkr Der vonge ankauffungs Werth F xr Prejšnja kupna vrednost gldkr Derma hlige Werth F xr Sedanja vrednost gldkr Qualitats Beschreibung, ob sich die Heyfer in guet, Mid oder Schlechten Standt befinden Opis kakovosti, ali so hiše v dobrem, srednjem ah slabem stanju Iz tistega dela Koroške, ki je danes v Sloveniji in v katerem ni bilo nobenega mesta, ampak le dva trga — Guštanj (Ravne na Koroškem) in Dravograd —, so se ohranile štiri napovedne tabele za hiše, in sicer iz vsakega trga po dve, ena starejša in druga popravljena. Glede na obvladljiv obseg v celoti objavljamo nekoliko prirejeno končno napoved za Guštanj, datirano 13. maja 1751.155 V objavi so za vsebino posameznih stolpcev uporabljene kratice, vsa lastna imena pa so v nemškem izvirniku in po potrebi prevedena. Iz tehničnih razlogov so izpuščeni stolpci, namenjeni razvrščanju hiš po prav- '-35 KI.A, Theresia ni selit liektifikationen. Rektifikationsakten, Untcrcr Kreis, L 215, Markt G uttenstein, Refunds Tabeli Ubcr die Haufier unU deren Nutzungs Prtragnussen de An no 1751,13. 5. 1751. nem statusu (meščanske, javne zgradbe itd.), in stolpec za vpis števila najemnikov; v enega sta združena stolpca za prazne hiše, ki bi lahko prinašale donos od najemnine, in za dejanske najemnine. Pri prostorih v hišah izpuščamo stolpca za število predsob ter trgovskih oz. kramarskih prodajaln, saj ni takšnih prostorov premogla niti ena guštanjska hiša.151* 156 Nekatera imena delov trga so vzeta i/ starejše napovedi, ker so v tej popolnejša. Prav tako je i/, nje podatek o ¡gradbenem materialu pri liiši i zaporedno številko 63 (KLA, Theresianische Rektifikationen, Rektifikationsakten, Unterer Kreis, L 215, Tabella Yber Dic Bürgerschaften In dem Kayk König! Marckht Guettenstain Pro 1751, 31. 3. 1751, 11. 5. 1751). ARHIVI 32 (20H9). št. 2 lz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč; Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir zu stavbno, gradbeno .... str. 283-338 315 Okrajšave: N — nadstropja S — sobe Ka = kamre O = obokane shrambe za živila Ku = kuhinje P = podstrešja De = delavnice KI = kleti H = hlevi L — lope D = dvorišča 1. st. — lastno stanovanje — donos n. st. = prazno aH oddano v najem — donos n, vr. = vrednost hiše ob nakupu s. vr, = sedanja vrednost hiše gld. = goldinar (— 60 krajcarjev) k. = krajcar kakov, — kakovost: — si. = slaba [Schiecht) — /.. si. — zelo slaba (Sehr scb/echf) — sr. = srednja (Mitlel) — db. = dobra (Gueti) — les = iz lesa (von Ho/t%) — kam = iz kamna (con Steiri) _—_razp ~ razpadajoče (Buufallig)_ St. Posestnik N S Ka O Ku P De Kl H L D 1. St. gid.k. n. st. gld.k n. vr. gld.k. s. vr. gld.k. kakov. In Kay: König: Markt Guttenstain fV ces. kr. trgu Gustan]] 2 Anfang bcy der S tan en Pruggen [Začetek pri kamnitem mostu] 1 Simon Mettinger 2 2 1 2 1 2 1 1 2 - - 5,0 - 400 200 sr. kam 2 Georg Ternoutz 1 1 1 - 1 1 - 1 1 1 - 3,0 - 60 20 sr. les 3 Gregor Schiboltz 1 1 2 - 1 - - - 1 - - 3,0 - 92 50 sr. les 4 Georg Gumbald 1 1 I - 1 1 - - 1 - * 0,30 - 30 10 si. les 5 Potschounig: Behaußung - - - Razp 6 Cacilia Potschouniggin 1 1 - - 1 1 0,15 - 10 9 si. les 7 Paul Stammer 1 1 I - - - - - 1 - - 1.0 - 8 4 si. les 8 Anton Michel 1 1 - - 1 1 - - 1 - - 2,0 - 15 10 si. kam 9 Anton Stersche t 1 1 - 1 1 - - - - - 0,30 - 27 15 sr. kam Am Platz [Na trgu] 10 Das Ober Ambt [mitninski urad] 2 5 2 2 1 t - 1 1 - 1 8,0 - 395 395 db. kam 11 Caspar Töffann 2 4 2 2 2 2 - 1 2 - 1 6,0 - 350 200 sr. kam 12 [acob Tschebull 2 2 1 - 1 1 - 1 2 - 1 3,0 - 200 100 sr. kam 13 Mathias Hußar 2 2 2 1 1 1 - 2 1 - 1 4,0 - 300 200 sr. kam 14 Lot sehn ig: Behaußung 2 2 2 2 1 2 - 1 1 - 1 - 2,0 70 70 sr. kam 316 ARHIVI 32(2009). št. 2 Iz arhivskih fondov m zbirk Boris Golte: Zemljiški katastri 18 in 19 stoletja kot vir xa stavbno, gradbeno str. 283-338 St Posestnik N S Ka O Ku P De Kl H L D L st. gid.k. n. s t. gld.k. n. vr. gld.k. s. vr. gld.k. kako v. 15 Tschcb u Iiis che Behasußung 2 2 1 1 1 1 - 1 1 - - 3,0 - 150 100 si. kam 16 Schotgische Behaußung 1 2 - - 1 1 - 1 t - - 1,30 - 50 50 si. kam 17 Caspar Greinnigg 1 1 1 - 1 1 - I 1 - - 2,0 - 180 180 db. les 18 Martin Peschell 1 1 1 * 1 1 - - 1 - - 0,30 - 15 25 si. les 19 Georg Ußornig 1 2 - 1 1 - 1 1 - - 1,30 - 250 250 db. kam 20 Blast Kokett 1 - - 1 - I - 1 - 2,0 - 115 115 sr. les m kam 21 Georg Michel 1 1 1 - 1 1 - 1 1 - - 3,0 - 80 80 si. les 22 Flanß Knapp 1 1 1 - 1 1 1,0 - 60 80 st. les 23 |ohann Ringg 1 1 1 - 1 1 - 1 - - - 2,0 - 30 80 sr. kam 24 Bockhaumg: Behaußung 1 I I 1,30 60 40 st. les 25 Mathias Krammer 1 1 1 - 1 1 1,0 - 50 40 sr. ies 26 Michael Koscher 1 1 - - 1 1 - 1 - - - 1,30 - 40 70 sr. les 27 ]oßeph Krischann 1 1 1 1 1 1 - 1 1 - - 1,0 - 70 30 sr. les 28 Daniel Schumbnigg 1 1 1 - 1 1 - 1 1 - - 1,30 - 90 65 sr. tes 29 Martin Ebemayr 1 1 - - 1 1 - 1 - - - 1,30 - 55 55 sr. les 30 Blasi Florian tz 1 1 - - 1 1 - 1 t - - 1,30 - 50 50 sr. les 31 Koschietun Wittib 1 1 - - 1 - 1 1 - - 0,30 0,30 30 25 st. les 32 Marün Tschauo 1 1 - - 1 1 1 - 1 - - 1,30 - 84 65 sr. les 33 Parti Matschnigg 1 l 2 - 1 1 - 1 2 - 1 4,0 - 200 200 db. kam 34 Primus Stand tmann 1 1 - - 1 1 - 1 I - 1 2,0 - 100 100 db. les 35 Ford er. Behaußung 1 1 - - 1 1 - 1 1 - - 2,0 - 100 50 sr. tes 36 Primuß Matschnigg 1 - 1 - 1 1 0,30 20 10 si. les 37 Blaßi Sana 1 - 1 - - - - - - 0,30 50 30 sr. les 38 Mathias Remeitz 1 - 1 - 1 1 - - - - - 0,30 20 8 si. tes 39 Mathias Flerre 1 - 1 - 1 1,0 30 15 si. les 40 Georg Haulley 1 - 1 - 1 - 0,30 7 5 si. les 41 Georg Sallann 1 - 1 0,15 10 8 si. les 42 Andre Lippann 1 - 1 - - - 0,30 10 8 si. les 43 Johann Hännigl 1 1 1 - 1 - - - 1 - - 1,0 38 17 si. les Daß Gäsßl unter Ruttnig I'ach [Uličica pod PišnikomJ 44 Joßeph linthner 1 - 1 - - 0,30 5 8 si. les 45 Martin Obletschann 1 1 1 - 1 - - 1 1 - - 0,30 20 11 si. les 46 Andre Millnerschitsch 1 1 1 - 1 1 - 1 1 - - 0,45 25 12 sr. les 47 ParU Gabatsch 1 1 1 - 1 1 - 1 - - - 0,30 25 12 si. les 48 Martin Urabhtsch 1 1 1 1 1 1 0,30 13 13 si, les ARI11V1 32 (2009), st. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18, in 19, stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..,, str. 283-338 317 St. Posestuik N S Ka O Ku P De Kl H L D Ist. gldk. n. st. gld.k. n. vr. gldk. s. vr. gldk. kakov. 49 Joßeph J uritsch 1 1 1 - 1 - - - 1 - - 0,30 30 20 sr. les 50 Primußln Wittib 1 - I - - - - - - - - - 0,30 5 8 Z. si. Auf d [Na » er Wüsßen travniku«] 51 Franz Stammer 1 1 1 - 1 0,30 70 26 sr. les 52 Mathlaß Matschnigg 1 - 2 - 1 0,30 26 9 si. les 53 Johann Kraßnigg 1 1 1 - 1 - - I 1 - - 0,30 72 24 sr, les 54 Mathias Kohlh offer 1 - 1 - 1 - - - 1 - - 0,45 30 18 sr. les 55 Joßeph Roppko 1 - 1 - 1 - - - - - - 0,30 8 5 z. si. les 56 Frantz Abletschan 1 1 1 - 1 0,30 23 9 si. les 57 Janchi: ßehaußung - - Raz p 58 Daniell: Behaußung - - - - - - Razp 59 Johann Korronnigg - 1 1 1 1 - 1 1 1 - - 2,0 110 200 db. kam 60 Pauli Kram er 1 1 1 - 1 1 0,30 25 15 sr. les 61 Clement Ptndter 1 1 1 - 1 1 - - 1 - - 0,30 40 11 sr. les 62 Simon Ußornigg 1 1 1 - 1 I 1 - 1 - - t,o 35 40 db. kam 63 Gregor Ju ad t 1 - 1 - 1 - - - t - - 0,30 19 8 z. si. kam 64 Gregor Piber 1 1 1 - 1 - - - 1 - - 0,30 20 10 sr. les In der Kürch Gaasßen [V cerkveni ulici] 65 der Pfarrhof fzupnisce} 2 2 2 1 1 1 - 1 1 - - 8,0 - 150 db. kam 66 Schuelhaus et Mössnerey [Sola in meznarijal 1 2 2 1 1 1 4,0 80 sr. kam 67 Andre Ruppigga 1 1 1 - 1 - 1 1 1 - - 1,30 20 20 sr. les 68 ParÜ Tschebull 1 1 1 - 1 1 - 1 1 - - 1,0 40 38 sr. les 69 Georg Matschnigg 1 1 - - - - - 1 - - 0,30 30 8 z, si. 70 Frantz I^eimisch 1 1 2 1 1 - 1 1 - - 2,30 80 60 sr. les 71 Zeiner: Behaußung 1 - l - 1 1 - 1 1 - - 0,45 60 30 si, les 72 Lucas Lastscher 1 1 1 1 1 1 - 2 1 1 - 1,0 140 90 sr. kam 73 Andre S tarn er 1 1 1 - 1 1 1 - 1 1 - 1,30 30 45 sr. les 74 Georg Baadon 1 1 1 - 1 1 1 1 1 - - 1,30 100 80 sr. kam 75 Mathias Cessarr 1 1 l - 1 1 - 1 1 - - 2,0 32 19 sr. les 76 Johann Tschebull 1 1 t 1 1 1 - 1 1 - - 1,30 70 70 si. les Če gu stari] s ko napovedno tabelo primerjamo s prvo višnjegorsko (1748) kot najpopolnejšo na Kranjskem, pridejo do izraza vse prednosti napo-vednih tabel koroških mest in trgov pred kranjskimi. Za sleherno hišo namreč poznamo število in namembnost prostorov, število nadstropij, gradbe- ni material, stavbno kakovost, vrednost ob nakupu, vrednost med vizitacijo ter izračun donosa za po-sestnikovo lastno stanovanje in donos od dejanskega ali potencialnega oddajanja v najem. Med navedenimi kategorijami je mogoče potegniti korekcije in poiskad razloge za tako stanje. 318_Iz arhivskih fondov m zbirk_ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 Najprej si oglejmo nekaj dejstev o splošni podobi Guštanja sredi 18. stoletja. Končna napove-dna tabela se v nekaterih podrobnostih razlikuje od svoje predhodnice: med lokalno vizitacijo so denimo za nekatere hiše ugotovili nižjo ali višjo vrednost od prvotno navedene, ponekod se je spremenila ocena stavbne kakovosti (npr. slaba, prej srednja), za mitninski urad in župnišce so bili podatki vneseni šele pri vtzitaciji, šolo z mežnarijo pa v starejši tabeli sploh pogrešamo. Iz starejše tabele, nasprotno, niso povzeli podatkov o skednjih (Sladl), navedenih pri imenih posestnikov: po enega je premoglo 22 posestnikov, pri eni hiši sta bila dva, pri eni poleg skednja še kovačija (Schmide), V končni tabeli je na prvem mesni in brez zaporedne številke navedena dvonadstropna stavba (a zanjo v nadaljevanju manjkajo podatki), ki jo je po vsem sodeč mogoče šteti za trški rotovž.157 Skupaj z njim je Guštanj premogel 77 hiš, od teh 74 pod trško jurisdikcijo in tri zunaj nje: mitninski urad so uvrstili k hišam deželnih stanov in prelatov, župnišce ter šolo z mežnarijo pa med duhovniške hiše, O zaporedju popisovanja se lahko v glavnem poučimo le iz starejše tabele. Neupoštevaje prvo stavbo (rotovž) se je začelo pn kamnitem mostu in pred vstopom na trg zajelo 9 hiš, skoraj polovica hišnega fonda (34 hiš) je stala na trgu, dobra tretjina pa v treh manjših delih trškega naselja: 7 hiš v uličici pod potokom Pišnikom, 14 na območju »na travniku« in 12 v Cerkveni ulici. Posebna previdnost je potrebna pri obravnavi L i. nadstropij (Contignationes oder Gaaderi). Obe tabeli dajeta namreč zmoten vtis, da v Gustanju ni bilo niti ene pritlične hiše; razen pri treh porušenih, za katere ni podatka, je pri 64 navedenih eno nadstropje, pri desetih pa dve. Hiše brez nadstropij pogrešamo tudi v tabelah drugih koroških trgov m mest,l5ti to pa vodi k sklepu, da številka 1 v resnici pomeni pridično stavbo, tj. z eno »etažo«. Potrditev ponuja sklepna navedba v tabeli za mesto Pliberk, po kateri so hiše in meščani zaradi pogostih požarov »zelo slabi«, zato je v tabeli pritlična stavba upoštevana kot enonadstropna {vor eine Consignation genomen worden).™ Da v Guštanju ni moglo biti drugače, potrjuje tudi navedba pri opisu trških hiš v cenilnih operatih iz časa malo po letu 1830: razen 3-4 stanovanjskih stavb z nadstropjem so bile tedaj še vedno vse samo pritlične.'w) Gradbeni material in kakovost stavbe kažeta Guštanj kot pretežno lesen trg. Stavbni material je naveden pri 71 od skupno 74 obljudenih hiš, pa tudi za eno od preostalih treh, označenih kot razpadajoče {baufällig, völlig baufällig) m zato neocenje-nih, iz starejše tabele izvemo, da je bda zgrajena iz lesa. Med 74 obstoječimi so popisah 51 lesenih, 19 zidanih iz kamna, eno napol leseno in napol zidano,^^ dve sta označeni zgolj kot v zelo slabem stanju, ni pa podatka za domnevni rotovž. Delež zidanih hiš na trgu {am Platy se, presenetljivo, skoraj ni razlikoval od deleža v drugih delih Guštanja. Na trgu je bilo takšnih od 34 le 10 ali manj kot tretjina (29,4%), ena napol zidana in kar 23 lesenih (67,6%), pa tudi za celotni Guštanj je razmerje med hišami, zidanimi iz kamna, in lesenimi podobno: 25,7:70,3%. Kot je vidno iz tabele, je večina guštanjskib hiš sodila v kategorijo lesenih stavb srednje (24) in slabe kakovosti (23), le pri dveh lesenjačah je bila kakovost dobra. Med zidanimi iz kamna so prav tako prevladovale tiste srednje kakovosti (10), dobrih zidanih hiš je bilo samo Šest, tri so bile slabe in ena zelo slaba. Višina donosa hiš od lastnih in najetih stanovanj je sicer precej pričakovano razporejena glede na gradbeni material in kakovost. Dobre zidane hiše so prinašale od 1 do 8 goldinarjev, srednje od pol do 6, slabe od poldrugega do tri goldinarje in zelo slaba zidana hiša pol goldinarja. Pri lesenih hišah so bile tri srednje kakovosti sicer donosnejše (3 gld) od edinih dveh dobrih lesenjač (2 gld), sicer pa je razpon podoben kot pri zidanih: pri lesenih srednje kakovosti od pol do treh goldinarjev, pri slabih od četrt do treh s težiščem na pol goldinarja. Štiri zelo slabe hiše, od tega vsaj ena iz kamna, so enotno ocenili na pol goldinarja. ' 57 Po cesarsko-kral je vi resoluciji s 25. marca 1750 so bile pri specifikacijah hišnih donosov izvzete zgolj javne zgradbe (Hit irdificia puhlica ailem amgtnommtri), a jih je bilo v vsakem kraju vendarle treba napovedati Npr. na Trbižu (KLA, Theresianische Rektifikationen, Rektifikationsakten, Oberer Kreis, R 391, Markt Tarvis, Befunds Tabeli über die ilauser etc., s. d. 1750), v Velikovcu (prav tam. Unterer Kreis, P 223/2, Stadt Volkermarkt, Tabelle yber die Hurgerschaft etc., s. d.) ali Železni Kapli (prav tam. Unterer Kreis, M 217, Markt Kappel, Befundstabelle über die Hauser etc., 2. 5 I751) Kl.A, Theresianische Rektifikationen, Itektifikalionsakten, Unterer Kreis, M 216, Stadt Hleiburg, Hefunds-I'abella der Untersuchten I^ndesfürstl. Stadt Illeyburg deren darin befindlichen 11außer, und Wohnungen, s d. (1751). lf,u ARS, AS 178. Fnuiriscqski kataster za Koroško, Cenilni operati, K 128, k. o. Guštanj, G ata si ral-Schactzungs-[Elaborat der Gemeinde Guttcnstein, I Einleitung, & 13, s. d. Razmerje pol-pol je vidno i/, starejše tabele: »halb Holz et 1/2 Mauer«, ARI [IVI 32 (2009), št. 2 lz arhivskih fondov in zbirk Boris Golte: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ,.., str. 283-338 319 Trg Guštanj Donos od hiše v goldinarjih in trajcarjih Gradbeni material in Število 0,15 0,30 0,45 1 1,30 2 2,30 3 4 5 6 8 kakovost hiše hiŠ kamen — dobro 6 — _ — 1 1 1 — — 1 — — 2 kamen — srednje 10 — 1 — 1 1 2 - 1 2 1 1 kamen - slabo 3 — — — — 1 1 — 1 — — — _ kamen - zelo slabo 1 - 1 kamen in les - srednje 1 — — — — — 1 — — — — - — les — dobro 2 — — — — — 2 — — — — — — les — srednje 24 - 7 2 3 7 2 1 2 — — — — les — slabo 23 2 12 1 5 2 0 — 1 — — — - les — zelo slabo 1 - 1 neznano — zelo slabo 2 — 2 — — — — — — — — — — Skupaj 73 2 23 3 9 13 10 1 5 3 1 1 2 Vidimo lahko, da je bil donos od hiše tudi tu, enako kot v Krškem hi Višnji Gori, v veliki men povezan z vrsto stavbnega materiala. Za Guštanj je mogoče material primerjati še z gradbenim stanjem in to je dalo pričakovane rezultate. Dobro zgrajene hiše iz kamna so prinašale največ, v povprečju po 4,1 goldinarja. Sledile so zidane hiše srednje kakovosti (povprečje 2,9 gld) in slabše kakovosti (2,2 gld). Podobna razvrstitev je pn lesenih hišah, od katerih ni imela nobena donosa višjega kakor tri goldinarje. Povprečni donos dobrih znaša 2 goldinarja, toliko kot je prinašala edina napol zidana napol lesena hiša, povprečje srednje dobrih je bilo 1,3 goldinarja in slabih 0,8. Donos vseh štirih zelo slabih hiš so ocenili enako (pol goldinarja). Višina donosa od hiše je bila razumljivo tesno povezana tudi s prostornostjo stavbe. Od deveuh ocenjenih nadstropnih hiš jih je sedem sodilo med dvanajstcrico najdonosnejših (z najmanj 3 goldi narji donosa od hiše). Odstopata dve hiši s poldrugim in dvema goldinarjema donosa, od katerih je bila slabše ocenjena hiša za ji o vrhu dobre kakovosti in zgrajena iz kamna, pa tudi njeno vrednost so ocenili zelo visoko; z 250 goldinarji je bila v celotnem Guštanju na drugem mestu. Bržkone je bil vzrok za nizko odmero hišnega donosa dejstvo, da je ta zasebna hiša premogla Se eno sobo in dve kamri. Vse namreč kaže, da sta na odmero donosa od hiše najbolj vplivala število bivalnih prostorov, tj. sob in kamer, še posebej sob, saj so imele vse po donosnosti najbolje ocenjene hiše najmanj po dve sobi. Na prvem mestu je nadstropna mitninska hiša s petimi sobami in dvema kamrama, tudi sicer najdonosnejša (8 gld) in največ vredna stavba v trgu (395 gld). Zupnišče z dvema sobama in dvema kamrama je izkazovalo enako donosnost, a precej manjšo vrednost (150 gld). Tretja najdonosnejša hiša (6 gld) je imela štiri sobe in dve kamri, četrta (5 gld) dve sobi in kamri — obe sta bih zasebni hiši —, sledile so tri zidane hiše z donosnostjo 4 goldinarje: nadstropna z dvema sobama in dvema kamrama, pritlična šola in mežnarija z enakim številom prostorov ter pritlična, a veliko vredna (200 gld) iti kakovostno grajena zasebna hiša Z eno sobo in dvema kamrama. Kot povprečno donosne (1,50 do 2 gld) tn hkrati povprečno velike guštanjske hiše lahko označimo dste, ki so imele po eno sobo in kamro, bile so pritlične, največkrat zgrajene iz lesa ter srednje kakovosti, V najnižji kategoriji (do največ 45 kr) so prevladovale hiše s kamro in brez sobe, skoraj vse lesene in slabe. Od skupno 14 brez sobe je ena sama prinašala cel goldinar, čeprav je bila iz lesa in slabe kakovosu, ena pa je premogla dve kamri. Ce primerjamo gradbeni material in kakovost gradnje še z vrednostjo hiše, so rezultati podobni. Kot priča preglednica, se se dobro zgrajene hiše z eno samo izjemo (40 gld) uvrstile med hiše, vredne najmanj 100 goldinarjev; med njimi izjemoma najdemo eno zidano hišo v slabem stanju. Razpon vrednosti je sicer znatno večji od razpona donosnosti, saj znaša skoraj 100 : 1 (395 proti -1 gld). Največ hiš — 29 ali dve petini (39,7%) se je uvrstilo v kategoriji med 10 in manj kot 50 goldinarji donosa, zelo uravnoteženi pa sta tudi kategoriji stavb, vrednih manj kot 10 goldinarjev (19,2%) m več kot 100 (17,8%). 320 ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Golte Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavimo, gradbeno ..., str. 283-338 Vrednost hiš Trg Guštanj Vrednost hiše v goldinarjih Gradbeni material in kakovost hiše Število hiš 4<10 10<20 20<50 50<100 100> kamen — dobro 6 _ — 1 — 5 kamen — srednie 10 — 1 — 5 4 kamen — slabo 3 - 1 - 1 1 kamen — zelo slabo 1 1 — — — — kamen in les — srednje 1 — — — — 1 les - dobro 2 — — — — 2 les — srednje 24 1 5 10 8 — les — slabo 23 9 7 4 3 — les - zelo slabo 1 1 — — — — neznano — zelo slabo 2 2 — — — — Skupaj 73 14 14 15 17 13 Zaman bi iskali kakršno koli matematično kore-lacijo med vrednostjo hiše m njenim donosom. Vsakega so namreč ugotavljali posebej, vrednost pa ni (opazno) vplivala na določitev donosa. Donos hiš so izračunati na podlagi povprečnih tržnih najemnin v kraju, teh pa nt bilo mogoče nerealno dvigniti v nasprotju z zakonom ponudbe in povpraševanja, tudi če je bila tržna vrednost hiše Še tako visoka. Tako velja skoraj pravilo: več kot je bila hiša vredna, manjši je bil donos glede na njeno vrednost. Največ vredna mitninska hiša (395 gld) je sicer izkazovala najvišjo donosnost v trgu (8 gld), to pa je na leto prinašalo le za okoli 2% njene vrednosti. Enako visoko donosnost so ugotoviti za župniŠče, a so ga ocenili le na 150 goldinarjev, tako da je njegov letni donos znašal dobrih 5% vrednosti stavbe. Pri slabi leseni hišici z najnižjo vrednostjo v Guštanju — le pičle 4 goldinarje, je bil letni donos po tej plati neprimerno boljši: en goldinar je namreč pomenil kar četrtino vrednosti hiše. Pri vrednostih hiš smo upoštevali navedbe v tabeli, ki govorijo o »sedanji vrednosti«. Druga rubrika, imenovana »prejšnja kupna vrednost«, prikazuje po večini višje vsote. Lastniki hiš so morali namreč predložiti kupne pogodbe ali povedati, za koliko je bila hiša kupljena, cenilci pa so nato ugotavljali, za koliko se je vrednost stavbe odtlej spremenila. Na spremembe je vplivalo več dejavnikov, najprej ta, da je pri posameznih hišah od časa zadnje prodaje ali zamenjave posesti minila različno dolga doba.'fl2 Povečanje vrednosti je bilo posledica po- 162 Podatke o tem, od kdaj so bile posamezne hiše v rokah tedanjih posestnikov, hi sicer pri vseh mestih in trgih morala vsebovati tabela za nepremičnine (prim. navodila: KLA, Theresianische Rektifikationen, Rekttfikationsakten, Nachtrag, 223, Rektifikationsnormalien etc. 1746-1769, Rxtracuis Substantialium etc., predstavljeno 25. 9. 1749; skoraj povsem enaka vsebina prav tam, Directiv Regulen Nach Welchen bey Sroidt und Markten im Ilerzogthum pravil m prezidav, na padec pa so poleg dejavnika časa vplivali še vzdrževanje, nesreče in drugo. Tako je vrednost hišnega fonda skupaj padla s 5.202 goldinarjev na 3.982 ali za slabo četrtino (23,5%). Dejanski padec je bil še večji (27,9%), saj v prvi vsoti rtiso upoštevali župnišča in šole z mežnarijo (230 gld). Vrednost se je dvignila le pri devetih hišah, ki so bile v glavnem malo vredne, razen ene (dvig s 110 na 200 gld). Veliko pogosteje srečamo padce (kar pri 48 hišah), včasih celo na manj kot četrtino prejšnje kupne vrednosti, nespremenjena vsota pa je navedena v 13 primerih. Povprečna guš-tanjska hiša je bila leta 1751 vredna 55,3 goldinarja. Pri obravnavi Dravograda, drugega koroškega trškega naselja, ki je danes v Sloveniji, se bomo omejili le na nekaj osnovnih podatkov. Po Številu hiš (63) je nekoliko zaostajal za Guštanjem, a so domovi izkazovali znatno višji povprečni donos (2,56 gld, v GuŠtanju 1,61). Zadnje predvsem zato, ker so dravograjskemu mitninskemu uradu poleg 8 goldinarjev donosa od lastnega stanovanja prišteli celih 40 goldinarjev za prazne prostore. Brez te vsote bi znašalo dravograjsko povprečje le 1,91 goldinarjev ali za slabo petino več kot guštanjsko. Po dmgi strani je imel Dravograd skoraj še enkrat višjo povprečno vrednost hiš (105,5 gld) kot Guštanj (55,3). Ta se je glede na prejšnjo kupno vrednost znižala le pri redkokateri hiši, v celoti pa povečala za skoraj tretjino (31,5%), s 4.750 goldinarjev na 6.246. Dejansko povečanje je bilo sicer nižje (na Cärenthcn die bafstones einzurichten ßeynd, s. d ). Najdemo jih, denimo, v tovrstni tabeli za mesto Velikovec (KLA, Theresianische Rektifikationen, Rektifikationsakten, Unterer Kreis, 223/2, Stadt Völkermarkt, s. t.. s. d.; tabela z odtrganim začetkom). KLA, Theresia ni sehe Rektifikationen, Rektifikation sakren, Unterer Kreis, i' 224, In Burgfried Unterdrauburg l'ro-thocollum Über die Iläulicr und deren Nutzungs F.r-tragnuß De Anno 1751,2t 5. 1751. ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. m 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno .... str. 283-338 321 5.470 goldinarjev ali za dobrih 15%), ker v prejšnji vsoti ni všteta vrednost enajstih stavb (skupaj 776 gld), med katerimi so proštija, kaplanija, mežnarija in šola prinesle skupaj kar 600 goldinarjev. Katastrski tabeli za oba trga v današnjem slovenskem delu Koroške lahko glede na vsebino označimo kot standardni, drugje pa srečamo izjemoma tudi bolj povedne podatke o gradbenem stanju. Tako so v tabeli za mesto Pliberk poleg treh kategorij za kvaliteto (dobra, slaba in srednja) ter razlikovanja med lesenimi in zidanimi stavbami rudi take navedbe: 1) slaba, spodnji del iz kamna; 2) srednja, iz lesa, spodaj slaba iz kamna; 3) dokaj dobra, iz kamna; 4) dokaj dobra, toda zgornje nadstropje sestavlja samo ena soba; 5) srednja, delavnica in klet iz kamna; 6) slaba, iz kamna, podrta {^usammen fallen); 7) dokaj dobra, iz kamna, streha pa je slaba; 8) srednja, en del iz kamna in dva dela iz lesa.164 Poleg napovednih tabel za hiše kaže omeniti še napovedne tabele za nepremičnine; po koroških mestih in trgih so jih sestavih pred tabelami za hiše. O navodilih za sestavo z dne 26, julija 1749 smo že govorili. Dodajmo le, da je bilo treba pn vrtovih navesti, ali na njih stojijo kope, urice ali natiči {ob in solchen Garthen Kegl—stott oder Ijist—Flaufer oder Stockl sich befinden).165 V Velikovcu so v tabeli za vsak vrt dejansko navedli število utic in kop, drugim rubrikam pa očitno po lastni presoji dodali še število sob v hišah.'66 Kar zadeva druge, nestanovanjske objekte, je povednost terezijanskega katastra za Koroško podobna povednosti kranjskega. Omenjeni so mimogrede, denimo pri opisu lege posameznih domini-kalnih parcel. Pri pliberški graščini tako izvemo za pristavo {¡enter der Mafrschafl) in hišo graščinskega lovca {hinler des HoffJagers BehausunfjM'1 Gospodarska poslopja so se pojavljala tudi pri mestih in trgih, na primer razne vrste fužinarskih in kovaških obratov, navedenih skupaj s hišami v predmestjih Veliko vc a.168 Ki4 ¡>rav tam_ Unterer Kreis, M 21ü, Stadt Blciburg, Befunds-' Fabella der Untersuchten 1 .andesfürstl. Stadt Weyburg deren darin befündlichen 1 ¡außer, und Wohnungen, s. d. (1751). 165 Prav tam, Nachtrag, 223, Rc ko fikations normalien etc. 1746-1769, Kxtractus Substantialium etc., predstavljeno 25. 9. 1749. 166 Prav tam, Unterer Kreis, P 223/2, Stadt Völkermarkt, s. r, s. d., tabela z odtrganim začetkom. 167 IVav tam, Unterer Kreis, 11 132, Gut Bleiburg, Bckantnus Tabelle de A. 1750 über die Herrschaftliche Realitäten nebst beygefuegten Nutzungen, s. d. 168 Prav tam, Unterer Kreis, P 223/2, Stadt Völkermarkt, Tabelle yber die Bürgerschaft in der untem/obern Vor- stadt der kömgl. Stadt Völkermarkt, s. d Prav pritegnitev fužin in rudnikov železove rude predstavlja v koroškem katastru pomembno obogaütev glede na kranjskega, saj so bili iz tega fužin arski in rudarski obrati izrecno izvzeri. Zdi se, da jih tudi na Koroškem sprva niso nameravali popisati, saj jih ni v rokopisnih navodilih za sestavo napovedi,1^ ki so skoraj identična z vsebino patenta o izvedbi davčne rekrifikacije na Kranjskem.170 Poznejša pojasnila revizijskim komisijam iz leta 1748 se ne ukvarjajo posebej z rudarskimi obrati, ampak govorijo le o napovedi donosa, ki so jo dolžni podati zemljiški gospodje. V njih in v vprašalnikih iz naslednjega leta 1749 je znamo večja pozornost kakor rudnikom namenjena obratom za predelavo rude in njeno nadaljnjo obdelavo.17' Dotaknili se jih bomo le v zvezi z omembami objektov, sicer pa ponuja kataster vrsto uporabnih podatkov o načinu in količinah proizvodnje, uporabi surovin, tržiščih in podobnem, kot so zahtevala navodila. Tovrstne obrate na vodni pogon so zajele standardne napovedne tabele za mline in druge vodne obrate,172 fužinarji pa so morah odgovoriti še na posebne vprašalnike.173 O samih objektih ne v enih ne v drugih ni tako malo podatkov, vendar opisi niso podrobni. Tako je o velikosti obratov mogoče sklepati predvsem na podlagi izkazanega letnega donosa v denarju in navedb o količini proizvodov. Gospostvo Waldenstein v Labotski dolini je denimo v tabeli za vodne obrate poleg gospoš-činskega mlina napovedalo talilnico rude tik ob gradu {ein Floß— offen negst dem Schloß) in dve »laški« fužini Wallasch Hammer). Če se omejimo samo na opis brez podatkov o proizvodnji, je o vseh treh mogoče izvedeti, da jih je poganjalo po eno vodno kolo tla nestalni vodi. Pri prvi fužini sta bda dva »ognja« in eno »kladivo« (/ Sat% Feuer mi! 1 Zehrer 16y Prav tam, KLA, Nachtrag, 223, Rckufikaüonsnormalicn ete, 1746-1769, Maafs Regeln so bei denen zu machen habenden unterthänigen Pafsionen im Rrbherzogthum Cärnthen zu beobachten seynd, s. d. 170 ARS, AS 1079, Zbirka normalij, šk. 2, Cesarski patenti 1731-1747, patent 12. 8 1747. 171 KLA, Theresianische Rektifikationen, Rektifikauonsakten, Nachtrag, 223, Rektifikation s normalien etc. 1746-1769, tiri Sutern ngen Uber die Jenigen Anstände und Bedcnckcn etc., 14. 6. 1748; prav tam, Ex t rac tu s Substantialium, prejeto 25. 9 1749. 17- KLA, 'Ihcresianische Rektifikationen, Rektifikation s akten, Nachtrag, 224, Wichtige Informationen 1748-1751, Inter-rogatona ad Tabellam Lt. C, s. d. 173 v Zgornjem okrožju (beljaškem) je kataster zajel 29 obra tov, v Srednjem (celovškem) 38, v Sjiodnjem (velikov škem) pa samo štiri; med njimi ni nobenega na današnjih slovenskih deh (inventar: KLA, Theresianische Rektifikationen). 322 ARHIVI 32 (2009). Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 Fejier nebst 1 Schlag), pri drugi trije »ogn|i« s »kladivom« (2 S#%Feyer und 1 Zerer Feiier nebst 1 Sihiag).'74 Pri mlinih in drugih vodnih obratih ni posebnosti, ki bi koroški kataster ločevale od kranjskega, le navodila za izpolnitev napovedne tabele so tu natančnejša, zlasti pri naštevanju vrst obratov.175 Cisto posebej so v katastru obravnavani še t. i. »drugi ognjeni obrati« (andere Feuerarbeiten), ki jih ni bilo mogoče zajeti ne pri vodnih obratih ne pri fužinah ah napovedih obrtnikov v mestih in trgih. Gre za skoraj dvesto puškarjev, ključavničarjev, podkova-čev, orodjarjev in nosilcev drugih specializiranih obrti v Borovljah in okolici. O podobi njihovih obratov ni mogoče izvedeti drugega, kot kolikšno je bilo število »ognjev« (Feuer); praviloma je prišel na posameznika eden, lahko mdi samo polovica.176 Terezijanski kataster za Koroško vsebuje tako kot kranjski tudi mlajše akte, ki so nastajali vse do drugega desetletja 19. stoletja, a velika večina sega le do začetka 80. let 18. stoletja. Arhivski popisi dajejo vtis, da je takih aktov manj kot v katastru za Kranjsko.577 Vse kaže, da je bil od štirih terezijanskih katastrskih operatov, ki so pokrivali slovenski prostor, prav koroški daleč najmanj uporabljen.178 Ni znano, da bi na naši strani meje o njem in na podlagi njega sploh že kdo pisal. Tudi slovenski arhivisti se še niso lotih evidentiranja njegovega gradiva za slovenski del Koroške.179 Eden od razlogov za nepoznavanje koroškega katastra je gotovo ta, da je v današnji Sloveniji le majhen kos te dežele. '74 KLA, ' 1'berestatiisehe Rektifikationen, Rektifikationsakten, Nachtrag, 217, Waldenstein Hammerwerk, Bekantnuß= Tabelle de anno 1750 über die l'loßhütten und Hammer-werkh alda,31. 8 1750. '75 V naj>ovedno tabelo C za mline in vodne obrate so po navodilih spadale vse vrste stiskaliuc, fužin in kovači; ter žag: »Mahl=, Breth=, Lohe= Oehl= Papier= und andere Mühlen, auch Streck= Splässcn= Stahl= Zeüg= Blech, Messing und Kupfcr=l lammer, ja alle von Wasser treibende Werckcr, und Floß- Schmeltz= Stuck= Oeffen= Drath= Ziehen= Pfann= Rohr= Nagel= Huff= Hacken= Sengsen und alle wie immer Nahmen habende Schmieden [...[ Nutzen der Sag« (prav tam, Nachtrag, 224, Wichtige Informationen 1748-1751, Intertogatoria ad Tabellam Lt. C, s. d.}, 176 prav tim, Nachtrag, 218-222. 177 Prav tam, pripomočka: 73/4 »Rektifikationsakten (Nachtrag)« in 73/5 »Re ktifika don s akten Diverse«. 178 Zgolj na splošno, po literaturi, omenja rerezijansko davčno rektifikacijo Dolinšek, Tri doline, str. 92. Za dodatne informacije se zahvaljujem kustosinji Karli Oder iz ravenske enote Koroškega pokrajinskega muzeja in arhivistki Mojci I lorvat iz Pokrajinskega arhiva Maribor. 1. 3 Terezijanski kataster za Štajersko Po strukturi se kataster za Štajersko ne razlikuje veliko od katastrov sosednjih dveh dežel, Kranjske in Koroške, kot vir za stavbno in gradbeno zgodovino meščanskih naselij pa je njuno pravo nasprotje. Od katastrskih operatov štirih notranjeavs-trijskih dežel je v tem pogledu sploh najmanj uporaben. Zanj namreč na splošno veljajo ugotovitve, enake tistim o majhni povednosti kranjskega in koroškega katastra o stavbah na podeželju, torej brez mest in trgov. Na Štajerskem so v obdavčitev tako kot na Kranjskem in Koroškem vključili le mline in druge obrale na vodni pogon. Tako ne preseneča, da štajerski terezijanski kataster ni pritegnil posebne pozornosti raziskovalcev zgodovine mestnih in trških naselij.1811 Še zlasti majhen je »prispevek« katastra k urban ograd benim orisom J. Curka.181 V njegovih Vtrih gradbeno Zgodovino Maribora do 1850 — ne samo temeljnem pregledu in delni objavi virov za gradbeno zgodovino spodnje štajerske »prestolnice«, temveč kažipotu za tovrstne raziskave o mestnih naseljih slovenske Štajerske nasploh — sta terezijanskemu katastru odmerjeni zgolj bežni omembi, enako kot tudi jožefinskemu.182 V vsebinsko nekoliko okleščeni obliki je Cutrk iz terezijanskega katastra objavil samo seznam enajstih svobodnih hiš v mesni,183 edinega, ki obravnava hiše kot takšne, vendar zgolj s pravnega stališča. O nekateri}) hišah izvemo poleg tega še ta ah oni podatek o njenem historiatu in izjemoma o legi.18* Sistematično pregledovanje katastrskega gradiva za vsa slovenskoŠtajerska mestna in trška gospostva ter zemljiška gospostva, v katerih so bdi trgi, ni razkrilo niti najmanjšega namiga, da bi kje posebej popisovali, kaj šele vrednotili stanovanjske objekte.185 po vsebinski plati Še največ obetajo napovedne tabele za mesta in nekaj pomembnejših trgov, 18(1 Kot je bilo že povedano, katastra ni pritegnil v obravnavo niti Janko Orožen za Celje (1957), čeprav |e v istem času iz. njega temel|ito črpal podatke za posestno zgodovino trbo- veljsko-hrastniške pokrajine. Gl. op, 9. 181 Prim. Curk, Trgi m mtsta. '82 Curk, Kot, str. 65,85. 183 l>fav tam, str. 68. Npr. nT, i. hiša slivniškega gospostva, zdaj Khuenburgova svobodna hiša, na Trgu: odkar pomnijo, je povsem svobodna, ni pa znano niti ni mogoče najti (zapisa), kdaj in na kakšen način je postala svobodna « (Stl Thercsianischer Kataster, M St. u. M, No. 7, Marburg, Vnterthämghßt Gchorsambcr Nachtrag, 26. 9. 1749). 185 StLA, Thercsianischer Kataster Cillier Kreis, Marburger Kreis. ARHIVI 32 (2009), Št 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in ¡9. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ,.,, str. 283-338 323 ki so napovedi oddali sami. Takšnih trgov je bilo sedem,od sedmih mest pa je gradivo žal ohranjeno le za tri, za Maribor, Celje in Slovensko Bistrico.,H7 O nepremičninah, med njimi tudi o hišah, govorijo napovedne tabele E, vendar hiše kot take niso predmet obdavčitve. Popisom hiš v mestih in trgih na Kranjskem in Koroškem se na videz približuje napovedna tabela za Celje, ki ima hiše izjemoma navedene v naslovu tabele,188 a gre v resnici samo za standardno napo-vedno tabelo za nepremičnine. Tako kot za Slovensko Bistrico, Laško, Žalec in še kako meščansko naselje pri vsakem posestniku navaja hišo, po čem Začetek tabele za nepremičnine v mestu Celje bistvenem pa se ne ločuje od tabel drugih mest in trgov. Celjska tabela (njen začetek je prikazan spodaj) je tako v resnici samo tabela za napoved donosa od vrtov. Srečamo tudi hiše brez vrtov, edini izjemi, ko obdavčenec ni imel hiše, sta pogonšče neke vdove, na katerem je bil vrt, ter žitna kašča v tasti špitala. Pri dveh hišnih posestnikih sta navedeni še pogorišči, na koncu tabele so popisi svobodnih in beneficiatnih hiš ter gostačev brez hiše, kot pn drugih mestih in trgih, ki so samostojno oddali napoved, pa tabela vsebuje tudi koristne podatke o poklicni dejavnosti posestnikov. E: Vnterthänige Beckhandtnus N. Gerichts Verwalter und Rath der Landtsfürstlichen Statt Cilly über alle in der Stadt befindliche Häußer und dartzue gehörige Kuchl Gärt! und Brandstätte. Numeri der Würthe Nahmen der Würthe und Re abtäten Reali täten 1 landierung 1 Georg Machne seel: wittib 1 Hauß 1 klein Garthen beim Haus Fleischackhers wittib, dermallen kein gewerb treibt, hat eine wenige weinschanckh 2 Joßeph Krainich seel. wittib 1 Haus 1 Garthen daneben Ledererin und hat geringen weinschanckh 3 Franz Walters seel: wittib 1 Haus klein Garthen daneben Saiffcnsiederin O namembnosti nekaterih stavb v mestu je zgo-vornejša enaka napovedna tabela za nepremičnine v mestu Slovenska Bistrica.18'-' Med posestniki navaja komorno solninsko uradno hišo (i \o[{ Cammer Sal^ ■•btibts liauj?) in mestno hišo za namestitev vojakov (Gemainer Statt Ordinam» Hauji), pri dveh zasebnikih pa pove, da sta njuni hišt špital (is! das Spitall baufi) in šola (ein SchuUhaufi), kar sta po vsem sodeč postali šele nedavno. Izpovedna vrednost katastra je podobna za vsa mesta in trge, ki so katastrske napovedi oddali sami. Na splošno velja, da je mogoče zelo malo izvedeti o gradbenem stanju hiš. V tem pogledu je po- 18(j v cdjskem okrožju je bilo takih trgov šest: Vojnik. Pil-štanj, Rogatec 1-aško, Žalec in Vuzenica (StLA, Therc-siauischcr Kataster, C St. u. M. No. 3-7), v slovenskem delu mariborskega okrožja pa le Ljutomer (prav tam, M St. u. \1. No. G). 187 pMV tam, M St u. M. No. 7; C Si. u. M. No, 1,2. 18» Prav tam, C St. u. M. No. 1, Glli. Iv Vnterthanige Beck-handtnus etc.,27. 9. 1749. 189 prav tam, G St. u, M. No. 2. Windisch Feistritz, No E Untertlianigc Bekantnuli Tabeli ctc., s. d. vednejša napoved za nepremičnine v trgu Laško,™ v kateri so hiše označene z različnimi poimenovanji: kot hiša (HaujS), zidana hiša (gemaucrtes Haus), lesena hiša (hilvgnts Haujš), hišica (Hej/f/, Hciisi), lesena hišica (bil^ernes ileuflf) in lesena kajža (hii^ene Keiischen). Glede na to, da je bila »zidana« ena sama hiša, lesenih stavb pa več kot polovica, se postavlja vprašanje, za kakšno vrsto gradnje je šlo potemtakem pri hišah in hišicah, za katere tli podatka, alt so zidane ali lesene. Skoraj brez dvoma je treba takšne hiše šteti za zidane ali vsaj napol zidane. Edina, ki je izrecno navedena kot zidana — sicer v rokah mesarja in gostilničarja, enega najviše obdavčenih Laščanov191 -, je morala biti posebej trdno grajena, da si je prislužila takšno oznako. Laški trg je skupno premogel 71 domov, od tega 28 (39,4%) »navadnih« hiš, štiri hišice (5,6%), osem (11,3%) lesenih hiš, 25 (35,2%) lesenih hišic in pet (7,0%) IW Prav tam, C St u. M, No. 8, Toffer. Bekhandnuß Tabeli über alle Markhls Realiteten, 19. 9 1749. »t O višini davka prav tam: Stüfft Register deß Marckhts Tüffer, 19. 9. 1754. 324 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno . .., str. 283-118 [f/M^Jprfynfo éem I E in ^u íjyJnjí-ffTU nv. • a> ; ~f¿\ * piMf LAr - - - r J "F y-p - ■' H « ' . ^ 5 I T —» /jf i> -. - i ... ■ i-, * • , ' ........ ¿-¿T •iir H- W J***/?' j - _ - . ' -i' r- 9. . J t . J 4 - > -V" v—.V t, Vj ' ** * T- ¡ií afc. - V -V Popis hiš mesta Kočevje 1752 (APS, AS 174, Tere^ijanski kataster za Kranjsko, Šk. 140, R DA, N 238, No. ad 16) lesenih kajž. Lesenih domov je bilo torej nekaj več kot polovica: 38 od 71 ah 53,5%. Zunaj trga sta stala dva trgu podložna mlina (Miihl), na trških deh pa je imel gospodarski poslopji (hlev in gumno) tudi laški župnik (/ Staliung vnd Droschthbri). Iz navedb o legi njiv in vrtov lahko razberemo še, da je v trgu in okolici obstajalo tudi nekaj drugih objektov: most čez Savinjo (por der Pntkhen), ViŠnje-gorski štok ah dvorec (htnter dem Stokh), kopališče (bey der Bodtstuben), župnijski skedenj [bet PfarhdjL Stadel, neben PfarhdjUchtn Stadt), gumno (bey Thón) ter dve sakralni znamenji, t. i. »krvavi« križ (bei dem Bluth Kreiiž) in križ v Marija Gradcu (bei dem Kreiiz Zf< Maria Grčiž). Laški primer kaže, da terezijanski kataster za Štajersko o topografiji in stavbah na splošno praviloma ni povednejši od kakšnega urbarja. Glede stavb je podobno molčeč, ko gre za podeželje, trge ali mesta. Zgradbe se največkrat pojavljajo zgolj pri opisih zemljišč (posameznih parcel, posestnih celot v rokah enega gospodarja ali kot ori- entacijske točke), redkeje tudi v rubriki »posestnik«. Za boljšo ponazoritev, kaj o njih izvemo, se po-mudimo še pri katastru za mesto Ormož m gospostvo Gornji Grad. "V napovedni tabeli za zemljišča pod mestnim gospostvom Ormož bomo v naslovih mestnih delov našli na dvoje mestnih vrat — Ptujska in Ogrska (vor den Pettauer Thor, vor den Hungerthor). Edina neposredno omenjena hiša je šola (Schuelhaufi), navedena med posestniki, prav tam pa je posredno izpričana še hiša c.-kr. sot-ninskega urada (khay. kPon: salzs^mbt). Med posestniki je sicer navedeno tudi onnoško gospostvo, torej kot pravna oseba, ne grad kot stavba. Pri posesti je bila takšna »svobodna« pristava v rokah zasebnika (mit etnem jrey Majrhoff), posestna enota brez navedbe lokacije in objektov na njej.192 Za gornje-grajsko gospostvo je zgovornejša tabela podrobne razdelitve ali t. i, subreparticijska tabela. Pri vsakem 192 jirav tam, M St. u, M. No. 1, l*'riedau, Vntertli: Bekhandnus Tabeli etc., 28. 3. 1749. ARHIVI 32 (2009). št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Hons Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vi/ za stavbno, gradbeno .... str. 283-338 325 posestniku na kratko opredeljuje njegovo posest, iti sicer kot hubo, pol hübe, ostat, dva oštata, hišo, hišo z vrtom, hišico, kajžo, grunt, njivo idr. Objekti so še največkrat izpričani za trge Gornji Grad, 1 .jubno in Rečica, kjer so posestniki večinoma posedovali hišo in še kakšno zemljišče (vrt, n/ivo). A ker so pri nekaterih kot posestne enote navedem tudi ostati in deli hub, ni povsem zanesljivo, kolikšno je bilo dejansko število trških hiš. O gradbenem stanju lahko sklepamo le po razlikovanju med hišo (Hauß), hišico (Haus/) in kajžo (Keuschen). Od trškega »standarda« za hišo sta se v Gornjem Gradu odmikali dve stavbi, imenovani Stock in Schut^en-Hoff, dva posestnika sta imela poleg hiše še mlin, pri enem pa je omenjena ograda nad (gos-poščinsko) pristavo (ob dem Mayrhoff).m V Štajerskem katastru — podobno kot v kranjskem in koroškem - zelo redko srečamo omembe gradov. Če že, potem gre za topografsko oznako zemljišč pri domačem gradu, npr. pri f;ab (untern Schloß, ober dem Schloß),w ah pa je mišljena pravna oseba, tako kot pri dvorcu Plumberk ('Gschloß Prüm-berič), ki je bil v napovedni tabeli trga Žalec napovedan kot posesmik nekaj zemljišč, davčno zavezanih trgu.1'5 V enaki vlogi nastopajo cerkveni objekti, prav tako ^namenja in kritij, kot smo lahko videli pri Laškem. Tako je posebej razveseljiv vsak drobec, ki o sakralnem objektu pove kaj več kot le njegovo ime. Takšna je denimo hiša duhovnika Maksimilijana Lodrerja z nanovo zgrajeno kapelo (worauf sein Hauß und seine Neue erbaute Capein), popisana tned svobodnimi hišami v Slovenski Bistrici.196 Izpovedna vrednost štajerskega katastra v zvezi z mlini in drugimi vodnimi obrati je enaka kot pri kranjskem in koroškem katastru.V>1 Posebni napovedni tabeli za dominikalne in rustikaine mline in druge vodne obrate upoštevata nestalne in stalne vode, navajata število mlinskih koles in v denarju izražen letni donos. Zelo različne vrste vodnih ob- Prav tam, CH No. 109, Ober bürg i lerrschaft, Subrepar-titions Tabelle etc., 7, 3. 1757. 1'Prav tam, CH No. 243, Herrschaft 1-aal, lit. A, Be-kanntntili=Tabell etc., 22. 8. 1749. I'-15 Prav tam, C St, u. M. No, 7, Sachsenfeld, Unterthi'tiige Bekanntnuß =Tabell etc., 22, 9, 1749. 196 ¡'„v tam, C S t. u. M, No. 2, Windisch Heistritz, Bc-khantnuß Titbella über dia alda befindliche Frey Grind Stickh und angehörige Rcaliteten., s. d. 197 Vse kaže, da terezi|anskega katastra ni uporabljal h'ran|o .Sgerm, ki se je zlasti v svojih starejših letih veliko ukvarjal s topografijo mlinov in žag na slovenskem Štajerskem, a se je omejil na gradivo v slovenskih arhivih, Pnm. njegovi razpravi Mlini na Lovrenškem Pohorju in Žage na Ijov-renškem Pohorju ratov — so denimo popisali v gospostvu Fala. Tu so pohorski in kozjaški gozdovi poleg »mitninskih« mlinov (Maut Muli),™ hišnih mlinov (Hau/ Mti/l) in žag (Saag Muli, Saag) gnali šc kovačije (Schmid Hammer), žebljame (Nag/schmidten) in raztezilnike (Streckhammert), pri Kamnici pa je na Dravi deloval ploveči mlin [Maut Miill an Traa aufm S chief).1 v) Podoben mlin je na Savi pri Rajhenburgu (Schief—Muhi auf den Sau—Strohm ari Keichenburg gekgen)\ pri enem od obeh gospoščinskih mlinov — to je redkost — je označen tudi gradbeni material, in sicer pri zidanem mlevnem mlinu v rajhenburškcm trgu ob potoku Brestanica (gemauerte Miihl [...] ist eine MahiMiihl)jm O istem mlinu izvemo iz pritožb lastnika, grofa Attemsa, da tedaj ni obratoval; konec septembra 1750 je namreč nasedel (geseheutert) in ni bilo upati, da bi novega zgradili pred prihodnjim septembrom.211 Ce ostanemo pri gospostvu Rajhenburg, lahko omenimo še nekaj podatkov, kakršne ponuja štajerski kataster tu in tam, bolj mimogrede. Za raj-henburški spodnji grad Turn izvemo iz. samega katastra le iz opisa dominikalnih parcel grajske pn stave. Tako kot je ena od dominikalnih njiv ležala pod pnstavno hišo [unter dem Mayrhaufi), dve pn kozolcih za žito (bey den Getraid Harpfen) in ena pn opekami (bey den Ziegl Stadl), so lego postavnega vrta označili kot: bey den Thurn.202 Pntožbc grofa Attemsa rektifikacijski komisiji pa razkrijejo, da so stolp oddajali v najem štirim podložnikom, od katerih je imel eden v zakupu sobo, klet in vrt. Isti vir potrjuje še obstoj Špitala (Spittal l lauj/), ki v samem katastru ni zajet v nobeni napovedni tabeli ali ur-barialncm registru. Stavbo, očitno že s spremenjeno namembnostjo, je imel skupaj z vrtom v zakupu lokalni mitničar in je omenjena le zaradi donosa dominikalncga vrta.2113 '98 Kot vse kaže, MautMuU ni morda mlin z zapornico in tako ne gre za posebno vrsto vodnega obrata, temveč za (hišni) mlin, ki je za delovanje plačeval določeno pristojbino: Maut. Vprašalnik k mlinski tabeli C za terezijanski kataster na Koroškem namreč pravi: «Ob die Mahl=Mühlen nur auff das I lerrschaft! i che Malter berechtigte l lauß= oder Mau t h=Mühleo seyen?« (KI.A, Theresianische Rektifikationen, Rektifikationsakren, Nachtrag, 224, Wichtige Informationen 1748-1751, Interrogatoria ad Tabcllam Iii. C, s. d.). 199 StLA, Theresianischcr Kataster, CH No. 243. Herrschaft h'aal. Lit. C, Bekanntnuß=Tabell etc., 22. 8. 1749. Prav tam, CH No. 146, Herrschaft Retchenburg, Bekannt nuß= Tabellen etc., 27. 9. 1749. 201 Prav tam, Beschwerden etc., 28. 7, 1751. 202 prav tami Bekanntnuß-Tabellen etc., 27. 9. 1749. 203 prav tam. Reasumirtt Beschwerde etc., 10. I 1752. 326 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno . .., str. 283-118 Gledano v celoti je v štajerskem katastru precej manj poznejših zapisov, kakršne najdemo v večjem številu med rektificiranimi dominikalnimi akti t erozij anskega katastra za Kranjsko in nekaj tudi v koroškem katastru. Precej bolj je omejen na sredo 18. stoletja in po izpovedni vrednosti torej tudi v tem pogledu zaostaja za katastrom manjše sosednje dežele na drugi strani Save. V zvezi s štajerskim katastrom je vsekakor treba opozoriti na sočasno nastali operat, t. i. štetje hiš za Štajersko leta 1754. Nastalo je v okviru terezijan-skega štetja deželnega prebivalstva in so ga opravila zemljiška gospostva.204 Terezijanskemu katastru je podobno v tem, da ga niso izvedli po teritonalnem načelu, na sklenjenih območjih, ampak je vsako gospostvo popisalo hiše svojih podanikov. V vsebinskem pogledu je bilo štetje zelo skromno, saj so se popisi omejili na seznam naseljenih hiš in hišnih gospodarjev z oznakami njihovih poklicev. Uporabno je torej predvsem kot statistični vir, v povezavi s tereztjanskim katastrom pa sta referenca drug za drugega. Omogoča denimo razvozlavanje dvomljivih primerov: npr. ali se za imenom posestnika, navedenega v katastru, skriva naseljena hiša ali ne. Kataster in hišno štetje se lahko dopolnjujeta tudi kot vira, ki govorita o socialnem položaju popisanih oseb. Pn nekaterih gospostvih je zgovornejši eden, Sevnica pri drugih drugi. Šele sistematične primerjave katastrskih napovednih tabel in štetja hiŠ bodo lahko dali zanesljive rezultate o številu hiš in socialni strukturi gospodarjev po posameznih naseljih, I'rt tem je treba upoštevati, da štetje hiš ni upoštevalo nekaterih vrst domovanj, kot so sedeži zemljiških gospostev, župnišča, samostani, špitali in drugo. Za ponazoritev sta izbrana primera katastra in štetja hiš za dva slovenskoštajerska trga, Sevnico in Podčetrtek. Obakrat gre za začetek popisov, pri tem pa je pri katastru upoštevan tisti popis, ki je zgovornejši, kar zadeva vsebino posesti. V Sevnici je to napovedna tabela, saj pri posestnikih navaja poklic ter vsako parcelo s katastrskim donosom. Štetje hiš je za ta trg vsebinsko zelo skopo, saj razlikuje zgolj med tržanskimi in kajžarskimi domovi, predstavlja pa zelo uporabno dopolnilo k terezijanskemu katastru. Iz katastra bi namreč le pri prvih dveh posestnikih lahko posredno razbrali, da premore ta hišo, za tretjega pa bi sklepali, da je zgolj posestnik vrta, toda štetje hiš pravi drugače. Za mah trg Podčetrtek je terezijanski kataster, natančneje subrepartictjska tabela, zelo redkobeseden. Podaja le podložniške obveznosti in razen pri prvem gospodarju ne govori o obsegu posesti. Tu ima zato tem večjo težo štetje hiš, ker ne razkriva le, kateri od podložnikov je hišni gospodar, ampak navaja tudi njihove poklice. Terezijanski kataster2115 Štetje hiš2»6 No. der VVürthe Namben deren jezigen Würthe und dem Reahteten Handtierung oder Gewerb des Possessoris Nahmen des Hauswürths Qualität desse ben Häuser Bürgerliche Häuser Keyschier Häuser 1 Pauli Jurkhouitsch I Agkher bey dem I lauß In Langenfeld neben deß Hlapze Gartten bey dem Hauß Weinschankh Pauli jurkhouitsch 1 2 Mathlaß MHneritsch 1 Agkher bey Vinigrädt Neben deß Hläpze Zwischen denen Gärttcn Gartten zu Hauß Item bey Zicglstadi Schmidt Mathias Mlineritsch 1 3 Michael J urkhouitsch Garten Schneider Michael 1 urkhouitsch 1 204 Curk, Slovenski Štajerska, str. 4; Curk, Vin, str 65. - C'ur k imenuje štetje tudi »pojiis hiš« in »fasijski popis hiš«, - Prim. S traka. Die Scclenžihlung, str. 100 -^Sll-A, Thcresianischer Kataster, CH No. 80, 1 lerrschaft Oberliclitcnwald, Hekhantnufi Tabeli Vtitcrwurffiger Markhr Ueehten Wd, 24, 12. 1749. 206 StLA, 1 m. A. Antiquum I, HSuserzahlung, Cillicr Krcis, K 19, No. 88, 18. 7, 1755 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), št. 2 Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vtr za stavbno, gradbeno .... str. 283-338 327 Podčetrtek Terezijanski kataster2117 Štetje his208 No. Marckt Land s p erg Nahmen des Hauswiirths Häußer 1 Florian Serne 1 Hofstatt Florian Seme 1/4 [Hüblerl 1 2 Mathias Plättnigg Mathias Blattnigg2"'-1 Schuhmacher 1 3 1 .orenz Vrch Lorenz Vrch Keiischler 1 4 Matthia Vehouschky Franz Vecbouschky — 1 5 Mößner in Marckt Mösner Sti Laurentv — 1 6 Anton Kouatschitsch Anton Kouatschitsch — 1 7 Andreas Stiplauschek Andreas Stiplauschegg Schuhmacher 1 Za gradbeno zgodovino je štetje hiš man) pomemben vir kot kataster, saj pove o fizični podobi posamezne hiše komaj kaj ali sploh ničesar. Se najbolj povedne so napovedi tistih gospostev, ki razlikujejo med 1 lisami, majhnimi hišami, kajžami in podobno. Tako so v Sevnici s trškim pomit)etn vred delih hiše na tržanske (01) in kajžarske (69), v Slovenj Gradcu pa so poleg 63 meščanskih hiš našteh 31 majhnih hiš in 11 kajž.-lu Razumljivo je, da so pri pisanju zgodovine naselij slovenske Štajerske pogosteje uporabljali rezultate štetja hiš iz leta 1754 kot terezijanski kataster. Štetje ima namreč pred katastrom več prednosti: enotna je enota popisa — stanovanjska hiša, posestniki pa so največkrat navedem še s poklicno oznako oziroma stanovsko pripadnostjo, pri kmečkem življu praviloma s posestno enoto (huba, de! hube, kajža idr.), to pa omogoča zanesljive primerjave tudi na ravni celotne dežele. Za nekatere kraje imamo popise objavljene v celoti,-11 potem ko je j. Curk 207 S ti. A. Theresianischer Kataster, CH No. 79, 1 Ierrschaft Landsberg, Su b repartition s=Ta beli, s. d. - Vsebina subre-particijske tabele so zgolj obveznosti posameznega podlož-nika do zemljiškega gospostva, velikost posesti pa je v irgti Podčetrtek navedena le pri prvem gospodarju, ki je imel en ostat. S ti Laa. A. Antiquum 1.1 iauserzahlung, Cillier Kreis, K 20, No. 237,27. 4. 1754. —'1J Pred Marijo Blatnikom je naveden mesar Gašper 1 boter, ki je v katastru vpisan pod številko 12. 2111 Stl .A, Laa. A. Antiquum 1, f Iauserzahlung, Cillier Kreis, K 19, No. 88, 18. 7. 1755; K 20, No. 230, s. d.-j. Curk jena podlagi poklicnih in stanovskih oznak razdelil ljutomerske hiše na hiše (86) in koče (19); pri tem pa je za koče neupravičeno štel hiše kajžarjev (Keiischler), Podobno je slo-venjegraške kajže (Keiisehen) označil za koče in sevniške kajžarske hiše za kocarske (Curk, Slovenska Štajerska, str. 4,5, 7; Curk. Trgi in mesta, str. 60, 63). Napoved (fasi|a) Za trg Ljutomer Stl A, Laa. A. Antiquum I, 1 Iauserzahlung, Cillier Kreis, K 16, No. 99, 21. 4 1754. Za Brežice: Goleč, Podoba brežiške mestne družbe, str. 47—49; - Za Ormož: Goleč, Orna- str. 133-140 - Za 1 .ovrenc na Pohorju: Bečan, Upravna zgodovina, str. 167. obdelal sumame podatke z gradbeno-statistične plati za vsa slovenskoštajerska mesta in trge.212 1. 4 Terezijanski kataster za Goriško Med štirimi katastrskimi operati za notranjeavs-trijske dežele, Štajersko, Kranjsko, Koroško in Goriško, po strukturi najbolj izstopa goriški. Se zdaleč ni specifičen le po tem, da ni pisan v nemščini, temveč v italijanščini. Ugotavljanje razlogov za njegovo drugačnost prepuščamo raziskavam s poudarkom na davčni in upravni zgodovini. Za zdaj se moramo zadovoljiti le z ugotovitvami na podlagi manjšega dela pregledanega gradiva,213 toda kot vse kaže, pri goriškem katastru ni Šlo nikjer za občutno drugačno zunanjo podobo in vsebino. Goriški kataster se od drugih treh terezijanskih katastrov za slovensko ozemlje bistveno razlikuje že po tem, da ga niso sestavljali po posameznih zemljiških gospostvih, temveč po centom]nem načelu. Pn tem so se oprli na obstoječo upravno razdelitev dežele. Sklenjene ozemeljske enote katastra se namreč pokrivajo s soseskami ali župami (comtim, deccartie), katerih meje se ujemajo z območji juris-dikcij (giurisdi^otK, sigttorid), pripadajočih različnim 212 Curk, Slovenska Štajerska, str. 4—8; Curk, Trgi in mesta, str. 59-64. — Poznejše raziskave so sicer pokazale, da je bilo število hiš v nekaterih mestih in trgih v resnici nekaj večje, ker Curk ni vedno upošteval tistih hiš, ki so spadale pod druge zemljiške gospode in so bile torej navedene v njihovih popisih (Goleč, Ormo^ str- 25, 31)-Poleg lastnih spoznanj se ojiiram tudi ua izkušnje mag. Vojka Pavlina, ki se mu za vse podatke in dragocena opozorila iskreno zahvaljujem. Sam sem pregledal gradivo za Sv. Križ (Vipavski Križ) in Šentvid pri Vipavi (Pod-nanos), Vojko PsyÜn pa za Ajdovščino, Grgar, Kromberk, Loke pri Kromberku, Šempeter pri Gorici in Renče. -ASG, Catasto teresiano, bus ta 1, registro, Aidussina, s. d. 1753; busta 6, registro 29, Cromberg, s. d.; busta 8, registro 38, Gargaro, s. d. 1752; busta 10, registro 53, Loca, s. d., busta 18. registro 92, Ranziano, s. d., busta 20, registro 106, San Retro, s. d.; busta 21, registro 108, Santa Once, S. d.; busta 21, registro 110, S. Virio dl Vipaeco, 4-/5. 7. 1753 328 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19 stoletja kot vir za stavbno, gradbeno .... str 28Î-338 (zemljiškim) gospodom. V tem pogledu predstavlja kataster za Goriško predhodnika mlajšega jožefm-skega katastra, v avstrijskih dednih deželah prvega »teritorialnega« katastra. Goriško so razdelib na štiri dele (teda) še samostojno Gradiško na dva), vsakemu dodelili komisarja z zemljemerci; delo so opravili v dveh letih.2'* Občutno drugačna kot v preostalih treh deželah je tudi sestava katastrskih operatov.-ls Parcele so oštevilčene — tega v drugih deželah ne srečamo o vsaki pa izvemo še katastrsko kulturo, ime gospodarja, imena vseh štirih mejašev, površino, vrednost in donos parcele ter pod katerega zemljiškega gospoda sodi. Na parcelah, drugače kot v mlajšem jožefinskem katastru, praviloma niso popisane hiše in druge stavbe. Prav po tem, da ne obravnava stavbnega fonda, je goriški terezijanski kataster še najbolj podoben preostalim trem, vendar s pomenljivo razliko. Na koncu parcelnega zapisnika so namreč po posameznih naseljih skupaj z imeni gospodarjev navedene vse hiše v strnjenih naseljih. Samo raztresene domove najdemo na posameznih parcelah v glavnem delu zapisnika.21''1 Popisi hiš v goriškem katastru so posebej dragoceni zato, ker so nastali za ozemlje celotne dežele (brez Bovškega in Idrijskega)217 in ne — tako kot na Kranjskem in Koroškem — samo za mesta in (nekatere) trge. Primerjan jih je mogoče s štajerskim štetjem his iz leta 1754, a jih vsaj toliko elementov od njega ločuje kot povezuje z njim. Prednost goriških popisov je v načelu teritorialnosri: v vsakem sklenjenem naselju so obstoječi domovi popisani ne glede na to, pod katero zemljiško gospostvo so sodili. Popisi zajemajo vse domove od kajžic do utrjenih gradov; kot kaže, so izvzete le (nekatere) stanovanjske stavbe v cerkvenih rokah. V vipavskem Sv. Križu tako pogrešamo kapucinski samostan, upoštevana pa je vikanatna hiša.21,1 Za Štajersko so hiše posameznih naselij, nasprotno, raztresene po napovedih zemljiških gospostev, ki so |im pripadale, izvzetih domov pa je več kot v katastru za Goriško. Pri štajerskih hišah so praviloma navedeni tudi poklici oziroma stanovske oznake lastnikov; tega goriški kataster ne pozna, a zato razlikuje med različnimi vrstami hiš. Oznake za vrste hiš srečamo tako v popisih hiš strnjenih naselij kot pn raztresenih hišah, navedenih na posameznih parcelah. Toda oznake so največkrat rudi vse, kar kataster o stavbi pove. Podobno kot pri štajerskem popisu hiš iz leta 1754 namreč tudi tu ni v ospredju vrednost ali donos, temveč število in lastništvo hiš. O vsebini popisov hiš goriškega katastra naj govori začetek popisa za Sv. Križ pri Ajdovščini (današnji Vipavski Križ), za katerega sta značilni velika pestrost oznak hiš — od gradu do kmečke hiše — in raznolika stanovska pn-padnost lasuiikov - od grofa do kmečkega gospodarja. Začetek popisa hiš za Sv. Križ Morelli di Schonfeld, ¡slona delta Conlea di Gttaja, Volume terzo, str. 163. ^ Gradivo za vsako katastrsko enoto praviloma sestavljajo delu uvod, popis domačih živali, popis posestnikov po abecednem redu in vseh njihovih parcel, sumatni popis posestnikov in posesti (t. i. Ristrrtto) ter temeljni del -parcelni zapisnik oštevilčenih parcel (praviloma imenovan Takih A). 2'fl Pri Kromherku, denimo, na koncu zapisnika sploh ni popisa hiš, ker je šlo za raztreseno poselitev (ASG, Catasto teresiano, busta 6, registro 29, Cromherg, s. d.). 217 Za informacijo o ohranjenosti katastra se zahvaljujem l.ilijani Vidrih l^vrenčič iz Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, ki je v Državnem arhivu v Gorici evidentirala gradivo /a današnji slovenski del Goriške. Da Bovško in Idrijsko v katastru najbrž sploh nista bili zajeti, je glede na njun posebni up ravno-politični položaj razumljivo. Glavarstvo Bovec do leta 1751 še ni spadalo pod Goriško, temveč neposredno pod notranjeavstrijske urade v Gradcu, podobno kot gospostvo Idrija, ki je v tem času, koi se zdi, že postalo sestavni del Kranjske (prim. Žontar, Struktura uprave m sodstva, str. 79-80). No. 1 Castelio Attems Conte Cbristiano No. 2 Casa Dominicale Signorille Nemi->hojf Stg Gio: Battista et Gredi No. 3 Casa Dominicale Stgnorille Zergol Sig Sigfrido No. 4 Casa Dominicale Civile Z,uechenburg Sig Antonio No. 5 Casa Dominicale Civile Ftltpussi Sig Silvio Antonio No. 6 Casa Ritstica No. 1219 Cigoi Francesco ed Antonio Fra(te)lh Ne preseneča, da je na tleh svetokriške katastrske enote največ različnih poimenovanj hiš prav v samem Sv. Knžu, Neprimerno manj oznak so pripisali hišam v treh sosednjih vaških naseljih — Cesti, Plačah in Malih Zabljah. Sv. Križ se je na eni strani razlikoval od okoliških vasi, na drugi pa sta bih glede na mestna naselja njegovi specifičnosti nominalni status mesta m družbena struktura, netipična za klasična mesta.22(1 21" ASG, Catasto teresiano, busta 21, registro 108, Santa Črtice, s. d. 219 Številka 1 pomeni, da je imel gospodar Kogoj eno hišo. 220 O Sv Križu Goleč, Meščanska naselja, str. 210-217. ARHIVI 32 (200')). št. 2 Iz arhivskih fondov ln zbirk Boris Golee: Zemljiški katastri 18. in 19, stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-138 329 Zdi se, da navodila sestavljalcem katastra, kako naj hiše označujejo, niso bila najbolj določna, saj je v popisih zaznati precejšnje razlike od območja do območja. Poimenovanja hiš v svetoknški katastrski enoti, se denimo dokaj razlikujejo od poimenovanj v dveh sosednjih, v Ajdovščini in Šentvidu pri Vipavi (današnjem Podnanosu). Pri vseh treh sta povsem enaki le dve oznaki: časa civile in časa rustica, čeprav gre za primerljiva naselja, ki so se vsa dvigovala nad vaško okolico: Šentvid, goriška eksklava sredi kranjskega ozemlja, je veljal za trg, Ajdovščina pa je tako kot svetoknško mesto premogla obzidje.*« V preglednici, ki navaja število posameznih vrst his, smo trem sosednjim »meščanskim« naseljem dodali še vaško naselje, Cesto pri Sv, Križu, Oznaka hise Sv. Ajdovščina Šentvid Cesta Križ castello 1 casa dominicale 2 signorille casa signorile 1 casa dominicale 2 civile casa civile 3 1 4 casa propria civile 1 casa propna 37 21 casa rustica 2 84 9 casa nistica 32 coperta di lastre casa rustica 16 coperta di paglia casa 1 caboto 1 cabotto di paglia 4 casa colonica 2 1 casa avile colonica 1 casa coperta di paglia 1 casa comunale 1 casa ordinana 4 casa ordinaria 3 colonica Skupaj 52 98 61 24 Postavlja se vprašanje, kakšna je vsebina posameznih oznak in v kolikšni meri so na različne oznake vplivale lokalne razmere, pri tem pa je vsebina oznak enaka ali zelo podobna. Razen samostalnikov castello (grad), časa (hiša) in cabolo (kajža) ni nobena oznaka sama po sebi enoznačna. Ugotoviti je denimo treba, ali je pri poimenovanju časa rustica v ospredju socialni položaj lastnika ali gre za tip (kmečke) hiše. V Sv. Križu kaže več indicev na razlikovanje hiš po statusu gospodarja, zlasti če je liiša hkrati gospodarjevo bivališče in ne zgolj v njegovi lasti. Kot »gosposki - plemiški« (časa domitiicals signorille) sta označeni hiši dveh plemiških družin, »gosposki meščanski hiši« {časa dominicale civiie) sta bili v rokah lastnikov, ki sta nosila gosposki pre-dikat (signor), tri navadne »meščanske hiše« pa so bile posest vsakokratnega sveto kriškega vikarja, grofa Attemsa in plemenitega Cergola (tega je, kot razkriva popravek, zamenjal drug lastnik, prav tako signor). Pri gospodarju edine zgradbe časa propria civiie so se začenjali gospodarji brez gosposkih naslovov. Velika večina, 37 ah 71,2% vseh hiš, je bila t. i. »lastniških« {časa propria), takšne pa so tudi skoraj vse (21 od 24) v sosednji vasi Cesta. Pri edini hiši brez dostavka — imenovani zgolj časa — se zdi, kot da natančnejša oznaka manjka po naključju, edina kajža (caboto) je dobila takšno oznako bodisi zaradi slabe (lesene) gradnje bodisi zaradi revščine lastnika, enako kot tudi obe kmečki hiši (časa rusticd). Pri obeh kolonskih hišah (časa colonica) razkriva status prebivalcev — kolonov podatek, da je bil njun lastnik pl. Nemizhoffen, ki je imel v mestu sicer tudi lastno gospoščinsko hišo. Neposreden dokaz, da je bila oznaka hiše odvisna od statusa lastnika in v hiši živečih ljudi, je primer spremembe oznake hiše z zaporedno Številko 31. Ta časa propria je bila namreč pozneje prenesena k novemu gospodarju, pl. Cergolu, in pri njem vpisana kot Colonicbe, vsekakor glede na spremenjeni status stanovalcev — prej lastnikov, zdaj Cergolovih kolonov. Oznaka hiš v Sv. Križu je torej očitno povezana predvsem s socialnim položajem stanovalcev; d so bih večinoma hkrati tudi lastniki. A ker gresta socialni status prebivalcev in tip hiše praviloma z roko v roki, ni mogoče vedeti, kdaj je bil za oznako hiše odločilen kriterij tip stanovanjske stavbe. Drugače je pri hišah tistih gosposkih lastnikov, ki sami v njih niso živeli; to so bile meščanska hiša grofa Attemsa ter ko-lonske hiše dveh svetokriških plemičev. Od prevladujočega svetokriškega tipa hiše, imenovanega časa propna, so se poleg gradu in »gospoščinskih« hiš odmikali upi: meščanska hiša, kmečka hiša ter kajža. V Ajdovščini222 s socialno bolj izenačenim prebivalstvom je predstavljala absolutno prevladujoči tip hiše kmečka hiša (časa rustica), ki se je od kajže 221 Prim, prav tam, str. 201-230. 222 ASG, Catasto tcresiano, busta 1, registro 1, Aidussina, s. d. 1753. 330 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2QQ9). št. 2 Boris Ciolec: Zemljiški katastri !8. iti 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 281-338 zagotovo razlikovala (tudi) po kvaliteti stavbe. Ajdovske kajže so namreč označene kot krite s slamo {cabotto di paglia), to pa je bilo drugače kot prt običajni kritini z opeko. Težko je presoditi, po čem sc je od večinske kmečke hiše ločil tip hiše, imenovane časa ordinaria, saj je pri nekaterih hišah te vrste v oporo le dodatna oznaka, da gre za kolonsko hišo. Oznako komunska hiša za hišo v lasti cerkve sv. Janeza Kr s trnka lahko določa samo lastništvo, pri dveh hišah — časa signorik grofa Edlinga in časa aviie Giovannija Rodeschtnija - pa so nemara upoštevali oba kriterija: lastnika in up hiše. Med tremi katastrskimi enotami v Vipavski dolini, ki smo jih primerjati, je gradbeno stanje hiš najbolje ugotovljivo za Šentvid.2-' Za skoraj štiri petine hiš (78,6%) - 46 od skupno 61 — je namreč navedeno, ali so krite s slamo (paglia) ah opeko, natančneje s kamnitimi ploščami (¡astre). Kar 57 hiš je sicer označenih kot kmečkih (časa ms lica), pri tem pri devetiti manjka podatek o kritini. Razmerje 32 opečnih streh proti 16 slamnatim ne dopušča dvoma, da so imele streho iz opeke tudi vse štiri »meščanske« hiše (časa civile). Šentvid je bil torej tako kot Ajdovščina naselje pretežno opečnih streh in to je v teh krajih predstavljala pravilo: hiša iz kamna, kritina iz kamnitih plošč,—4 \~£ navedb, kdo so biti lastniki štirih »meščanskih« hiš, pa lahko sklepamo, da je razlikovanje med kmečko in meščansko temeljilo na kvatiten oziroma tipu hiše in ne (prednostno) na socialnem statusu lastnika. Tri meščanske hiše so bile — pričakovano — v lasti edinili dveh šentviških »gospodov« (signor), četrto pa je imela cerkev sv. Kozme in Damjana, Cerkev kot lastnik meščanske hiše izstopa ob dejstvu, da so bile v lasti petih drugih cerkva kmečke hiše, tri knte s slamo in dve z opeko. Oznaka meščanska torej v Šentvidu ni bila pogojena (samo) s statusom lastnikov, ampak se je takšna tiiša od kmečke razlikovala po videzu in kvaliteti. Šele natančnejše primerjalne raziskave za vso deželo ali širša območja bodo lahko privedle do trdnejših sklepov o lem, kakšna je dejanska vsebina oznak za hiše. Na podlagi primerjanega gradiva je za zdaj mogoče dobiti vtis, da pri označevanju niso bili vedno v ospredju enaki kriteriji. Enkrat je prevladal videz hiše, drugič status njenih lastnikov ah prebivalcev. Tudi enake oznake, ki jih srečujemo —1 ASG, Catasto teresiano, busta 21. registru J10. S. Vitto di Vipacco, 4./5. 7. 1753. Jožefinska vojaška merjenja v osemdesetih letih 18. stoletja za širše območje Ajdovščine navajajo, da so tu nasploh vse hiše grajene iz kamna, čisto majhne in krite z opeko, ta pa je zaradi močnih sunkov vetra obtežena s kamni (Itajšp (ur.), Slovenija, 3. zvezek, str 110). v različnih krajih, nimajo nujno enake vsebine. Boljšo predstavo omogočajo seveda daljša, sestavljena poimenovanja hiš. Nekatere hiše so opisane z dvema pridevnikoma, ker bi en sam povedal premalo. Tako srečamo pri pojmu časa dominicale dodatno razlikovanje med signoriUe in civile, pri časa propria nastopa po potrebi še pndevnik civile ter prt časa ordinaria dodatek colonica. Ponekod, tako kot pri Ajdovščini in Šentvidu, pripomore k vedenju o podobi stavbe navedba o kritini. Marsikje jo sicer pogrešamo, še pogosteje kot za Šentvid pa je navedena za Grgar, Hiše so večidel označene kot kmečke (85), od teh je bilo skoraj tri četrtine (63) pokritih s skodlami (scag/ia), nekatere (10) s slamo m približno totiko (12) s kombinirano kritino. Slama je predstavljala pogostejšo kritino pri 23 kajžah, šest hiš je popis označil za kolonske, štiri kot »navadne« (časa ordinaria) in dve »navadni« z dodatno oznako »gosposki, precej meščanski« (časa domimcale ordinaria piutosto avile).^ Razen pri kritini ni nikjer zaslediti gradbenega materiala, iz katerega so bile hiše zgrajene. Tudi o prostorih v hišah govori goriški kataster le izjemoma in zelo skopo. Uvodne pripombe k zapisniku za Loke pri Kromberku na pnmer povedo, da imajo tamkajšnje jurisdicentkc, goriške uršutinke, v kraju gosposko hišo, ki ni nič drugega kot soba za prebivanje njihovega oskrbnika med trgatvijo (iengono !a časa dominicale [...] che non ve che ima camera per commodo del loro interveniente quando si porta ad as-sistere alle vendemie).22(> V popisu hiš v Šempetru pa je za hišo, ki je bila v lasti šempetrske soseske ali komuna (comune di San Pietro), navedeno, da gre za enosobno stavbo, v kateri se odvijajo soseskini sestanki (časa di camera ima dove si radnna assieme per le stioi ajfari).—1 Nekaj več je tov rs mi h opisov namembnosti zgradb, denimo »kmečka hiša, v kateri prebiva mežnar« (časa rustica dove abita i/ monaco) v lasti župnijske cerkve v Renčah.^H Prav tako je kataster zelo skop s podatki o vrednosti in donosu hiš. Le tu in tam je zapisana višina najemnine; v Renčali je bila takšna »časa afftttata per 12 lire« in v Grgarju »časa rustica affittata per lire 12«. Malo je tudi navedb o praznih hišah, npr. »časa rustica inabitata« v Renčnh.—9 225 ASG, Catasto teresiano, basta 1, registro, Aidussina, s. d 1753; bus ta 8, registro 38, Gargaro, s. d. 1752. - Prim. Pavlin, Iz starejše zgodovine, str. 59 ASG,Catasto teresiano, busta 10, registro 53, laica, s. d. —7 prav tam, busta 20. registro 106, Sati Pietro, s. d. 228 Pniv tam, busta 18, registro 92, Ranziano, s, d. 229 Prav tam, busta 8, registro 38, Gárgaro, s. d. 1752; busta 18, registro 92, Hanziano, s. d. Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), It, 2 Boris Golcc: Zeml|iški karastn 18 in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 331 Poleg hiš je v goriškem terezijanskem katastru omenjen le malokatcri drug objekt. Oznaka grad za sedeže gospostev (castello, palai^p domtnicatip^ ter navajanje cerkva kot hišnih gospodarjev lahko povesta komaj kaj še neznanega. Tudi za mline v tem katastrskem operatu ni posebnih napovednih tabel in natančnih podatkov kot v operatih za druge tri dežele. Se več, v obravnavanem delu katastrskega gradiva mlinov in drugih vodnih obratov sploh ni zaslediti. Morda so zanje nastale posebne tabele, a se niso ohranile.231 Mlini s stalnimi prebivalci, če ne vsi, pa vsaj nekateri, se v opisih hiš zelo verjetno skrivajo pod drugimi oznakami (časa rvstica idr.}. Goriški kataster ima še eno »pomanjkljivost«. V pregledanem gradivu ni zaslediti dokumentov, nastalih po sredi 50. let 18. stoletja, kakršni so značilni zlasti za kranjski kataster m v precej manjši meri tudi za štajerskega in koroškega.232 A če primerjamo vse štiri notranjeavstrijske dežele kot celote, je terezijanski kataster, kar zadeva gradbeno podobo stanovanjskih objektov, še najbolj zgovoren prav na Goriškem. Četudi nima tako natančnih popisov in opisov hiš v mestih in trgih kot kranjski in zlasti koroški kataster in čeprav so njegove opisne oznake za hiše skope, jih imamo vendarle za vse domove v nasel|ih, za katera je kataster ohranjen. Doslej precej pozabljeni goriški terezijanski kataster postaja sicer šele v zadnjih letih predmet krajevno- zgodovinskih raziskav.231 1. 5 Problem Iokalizacije objektov iz terezijan-skega katastra Na koncu se dotaknimo še Iokalizacije objektov, enega ključnih problemov, s katerim se srečujemo pri vseh terezijanskih katastrskih operatih. Terezijanski kataster je tako kot jožefinski brez talnih narisov, zato je njegova moč tudi toliko izrazitejša v opisnem izražanju. Da bi lahko kateri koli objekt natančno lokaltzirali in vzpostavili povezavo z današnjim stanjem, je nujno potrebno eno. Na podlagi opisov ga moramo spremljati do franciscej- Kot castello ji- označen svetokriški grad grofov Attems, kot palačo do,minicak pa k rombe rš k i grad grofov CoromnL Na to, da terezijanski kataster za Goriško morda 111 v celoti ohranjen, utegne kazari oznaka Tabella A za parcelni za-jiisiiik. Lahko bi namreč pričakovali, da je obstajala vsaj še Tabella B. 232 Zagotovo je nekje v obsežnem katastrskem operatu vsaj nekaj tovrstnih dokumentov; na to kaže časovna razmejitev fonda: Catasto reresiano 1751-1860. 233 Pnm. Pavlin, Iz starejše zgodovine, str. 57-60; Goleč, Meščanska naselja, str. 215-216,223,226. skega katastra (1818-L828),234 ki kot prvi ponuja dvoje: natančne talne upodobitve (v merilu l : 2.880) in osnovne opisne podatke o objektu, s katerimi ga je mogoče ustrezno identificirati. Preseči je torej treba približno tričetrtstolctni časovni razmik, v katerem je nastal in se ohranil zelo neenoten spekter virov za različna lokalna okolja, na katere se spremljanje objektov lahko opre. Precej več je jezikovnih, opisnih virov (urbarji, davčne knjige, zemljiške knjige, listine idr,), razen v redkih primerih pa vse do franciscej skega katastra nimamo natančnih upodobitev zemeljske površine in objektov na njej. Talne upodobitve iz trieetrtstoletnega »premostitvenega« obdobja so večinoma manj natančne od katastrskih map oziroma — kolikor gre za načrte — pokrivajo zgolj manjša območja, naselja, dele naselij in posamezne objekte.233 Najstarejše katastrske mape — L t. francoski kataster (1811—1813) — so le nekaj let starejše od map franciscej skega katastra, zajemajo pa samo man|ši del slovenskega ozemlja, zahodni breg Soče.23*1 Za celoten slovenski prostor si lahko v določeni meri pomagamo z jožeftnskimi vojaškimi zemljevidi iz osemdesetih let 18. stoletja (po letu 1797 za Beneško republiko, katere ozemlja terezijanski kataster tako ah tako ni pokril),237 ki pa zgradbe že zaradi menla (1 : 28.800) upodabljajo zelo shematično in v strnjenih naseljih praviloma ne prikazujejo posameznih stavb. Zemljevidi ali t. i. vojaška merjenja so dragoceni zaradi talnih upodobitev naselij — iz teh so denimo vidni potek mestnega obzidja in lokacije stolpov na njem —, kar zadeva objekte, pa uporabni predvsem za ugotavljanje njihovih lokacij zunaj naselij: gradov, razvalin, cerkva, raztresenih in samotnih domačij, mlinov, žag, mostov, brodov, kapel, križev in vešal, pri tem pri mostovih, križih in vešalih razlikujejo tudi med zidano in leseno gradnjo.238 Obe vrsti materiala ločuje pri zgradbah rudi Zerovčev (Schero-\virz) zemljevid toka reke Save od obeh njenih izvirov do hrvaške meje (1807),^ pred nastankom franciscej skega katastra najbrž sploh najboljši tovrstni vir. Ne nazadnje obstajajo načrti za posamezna naselja, dele naselij in stavbe, a le redki med njimi sežejo v sredo 18. stoletja in bi jih lahko neposredno navezali na stanje ob|ektov in naselij, ki ga ponuja terezijanski kataster. 234 <) njem gl. Ribmkar, Zcml|iški kataster, str. 329-330. 233 Nabor tovrstih virov za Ljubljano gl. v: Korošec, Ljubljana skoz; stoletja.su. 63-92. 236 J,'ic((o, l-raneoski kataster, str, 202, 237 Kajšp, Slovenija, 1 —7. zvezek. 23if GL legendo Rajšp,Slovenija, 1. zvezek, str XXI. 23y AIIS, AS 1068, Zbirka načrtov, t. c. 2/87-240 332 ARI IIVI 32 (2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boos Golte: Zemljiški katastri 18. in 19 stoletja kot vu za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 Kolikor je znano, je terezijanskemu katastru časovno blizu en sam (alni načrt katerega slovenskih celinskih mest. Gre za prvo geodetsko projicirano talno podobo Ljubljane iz leta 1744 v merilu približno 1 : 5,000, sicer sestavni del Florijančičcvega velikega zemljevida Kranjske.24*1 Na načrtu in deloma tudi na spremljajoči veduti je s številkami označenih 39 objektov ali lokalitet, od teh 23 za zgradbe, zlasti cerkvene, upravne in mestna vrata. Načrt upodoblja vsako zgradbo posebej in je, kot je pokazala primerjava s franciscejsko katastrsko mapo (1S26),241 presenetljivo natančen, čeprav prikazuje manj stavb, kot jih je v resnici obstajalo. Pri sklenjeni pozidavi namreč bloki niso ustrezno razdeljeni na posamezne hiše. Kljub temu je lahko načrt v veliko pomoč pri onentiranju in ga je dvesto let pozneje nemara uporabljal V. Fabjančič pri pisanju svoje »knjige ljubljanskih hiš«.242 Topografske upodobitve iz časa pred franci-scejskim katastrom sicer redko razkrijejo kakšno še neznano lokacijo. Tako je denimo v primerih, ko je objekt pred nastankom franciscejskega katastra izginil in smo ga poznali zgolj iz jezikovnih virov; med te spada seveda tudi terezijanski kataster. Omenili kaže primer cerkvice sv. Lenarta pri Višnji Gori, ki je za povrhu zamenjala Še patrocinij in bila opuščena v času jožefinskth cerkvenih reform, lokacijo pa z imenom drugega svetnika prikazujejo jožefinska vojaška merjenja.243 Na franciscejski katastrski mapi bi zaman iskali tudi sosednjo Marijino cerkev v Starem trgu pri Višnji Gori, ki je sicer upodobljena, a ne več kot cerkev, temveč kot zidana stavba; stavbni zapisnik h katastru kaže, da so jo uporabljali kot stanovanjsko-gospodarski objekt.244 Ko gre za cerkve, samostane, gradove in druge večje ter pomembnejše zgradbe, največkrat sicer nismo v zadregi, ali lokacija na franciscejski katastrski mapi ustreza lokaciji v času terezijanskega katastra. Seveda ob pogoju, da smo poučeni o lokalnih razmerah. Tako je višnjegorski — in še kateri v terezijanskem katastru omenjeni grad (ttnler deti SlMos)2^ — postal v naslednjih desetletjih razvalina, njegovo ime pa se je preneslo na novo grajsko stavbo na dnigem mestu.24** Neprimerno teže je zanesljivo ugotoviti, kje je v času terezijanskega katastra stal kak bistveno manj pomemben in prepoznaven objekt: stanovanjska zgradba na podeželju, v trgu ali mestu, še toliko teže gospodarsko poslopje, most ali znamenje. Med terezijanskim in franciscejskim katastrom je nujno potrebno vzpostaviti »most«, sestavljen iz zanesljivih virov kot »veznega gradiva«. Kontinuiteto obstoja še najlaže spremljamo pn stanovanjskih stavbah, saj so od leta 1770 kot zanesljivo znamenje identifikacije nosile hišne številke.247 Težava je, da sta med nastankom < terezijanskega katastra in prvim hišnim oštevilčenjem minili približno dve desedetji. Ko bi skušali hiše v katastru identificirati s poznejšimi hišnimi številkami samo na podlagi imen in priimkov gospodarjev, bi se prej ali siej znašli v slepi ulici, Zlasu v urbanih naseljih so bile namreč posestne spremembe zelo pogoste.24R Tudi zaporedje domov v katastrskih popisih in zaporedje oštevilčenja hiš se največkrat ne ujemata, V mestih m trgih, za katere imamo v katastru napovedi donosa od hiš, so morali hiše sicer popisati v fizičnem zaporedju, toda to je imelo tako kot poznejša dodelitev hišnih številk (1770) svoje lastne zakonitosti. Hiše namreč ne stojijo v ravni vrsti, ampak je znotraj urbanega naselja mogoče potegniti zaporedje zdaj v to, zdaj v drugo ulico ah sploh čez cesto.24y V precejšnji meri sicer pomaga, če je v terezijanskem katastru mesto razdeljeno na dele, a je tudi tu najprej treba ugotoviti, kje se določen del začenja, kje končuje in kaj vse zajema. Ker so skoraj v vseh mestih in trgih ločeno popisali t. i. neobdavčene in svobodne hiše pod drugimi jurisdikcijami, je treba ustrezno lokalizirati tudi te stavbe. Stale so pomešane med drugimi, to pa otežuje rekonstruiran je fizičnega zaporedja stavb, obravnavanih v »glavnem« delu napovedne 24,1 1'lorijančič pl. Grienfeld, Deijthpisna karta, sekcija 3. - O načrtu gl. spremno študijo: Reisp, Horijančičcv veliki zemljevid Kranjske, str 12-13 Prim. tudi Korošec, Ljubljana sko^i stoletja, str. 53-58, 61-61 241 AS 176, ['"ranciscejski kataster /a kranjsko, J. 133, k. o. Ljubljana-mesto, mapa (1826), mapni list 1. — Za izdelavo projekcije iranciscejske kastastrske mape na načrt iz leta 1744 se iskreno zahvaljujem sodelavcu Mihu Seručniku. 242 ZAL, ZAL LJU 346. Rokopisni elaborati, t. c. 77-79, a. e. 603—605, E;abjančič, Knjiga ljubljanskih hil 243 Golte, Nova spoznanja, str 112-113. 244 Prav tam, str. 113. 245 ARS, AS 174, Tcrerzijanski kataster za kranjsko, Šk. 134, N 205, No. 8, 30.4. 1752. Prim, lokaciji starega in novega gradu Višnja Gora (Wemelberg) na jožefinskem vojaškem zemljevidu; prvi je razvalina, drugi le kakšno desetletje prej zgrajeni novi grad (Rajšp (ur.), Slovenija, 2 zvezek, sekcija 203). 247 Prim. Gospodarska in družbena, str. 38 248 Prim Goiec, Družba v mestih, str. 775, 786-788. 249 Prim. Stil ki, Knjiga hil 11., su. 13; Matijevič, Novomeške /v/i, str. 18 in priloga Posnetek parcel iz franciscejskega katastra z vpisanimi številkami hiš iz leta 1770. Iz arhivskili fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Hons Goleč: Zemljiški katastri ¡8. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str, 283-138 333 tabele donosa od hiš.25l) Tipičen primer je mestni rotovž, ki je pn vseh mestih popisan med neobdavčenimi stavbami, torej zunaj prostorskega konteksta.251 Da bi bila težava večja, so za posamezna naselja le redko na voljo seznami hišnih številk in njihovih gospodarjev iz začetnega obdobja - prvega oštevilčenja (1770).252 Tovrstnim popisom so še najbliže navedbe hišnih številk v tedaj Še razmeroma redkih župnijskih družinskih knjigah »status a nima rum«.251 Hišne številke je mogoče naju tudi raztresene po različnih evidencah: cerkvenih maučnih knjigah, zemljiških knjigah, urbarjih in v jožefmskem katastru (1785-1789). A tudi če nam z veliko truda le uspe vsako hišno številko povezati z ustrezno hišo iz terezijanskega katastra, je opravljena kvečjemu polovica dela. Med prvim oštevilčenjem hiš in franciscejskim katastrom, ki sleherno hišo trdno umešča v prostor, je bilo namreč pn večini naselij, še posebej urbanih, vsaj eno preštevtlčenje. Pripomočkov — konkordanc za stare in nove hišne številke je žal zelo malo,254 tako da raziskovalcem praviloma ne preostane drugega kot utrudljivo in zamudno rekonstruiran je. Sodobne karte z vrisanimi hišnimi številkami so prava redkost, denimo ledinska karta ormoškega okraja iz leta 1801.255 Treba je upoštevati tudi, da so med prvim oštevilčenjem in franciscejskim katastrom nekatere hiše izginile in nekatere nastale na novo, spet druge pa so dobile hišne številke propadlih hiš, a tudi če niso bile na isti lokaciji. Pn spremljanju domov si je mogoče pomagati Še z eno vrsto oštevilčenja, vrsto, ki ni povezana s stanovanjsko zgradbo, temveč Z zemljiščem. Gre za 25*' Največ hiš znotraj mestnega obzidja, ki niso stale na mestu podsodnih tleh, je bilo v Črnomlju, kar 30 od 74 (ARS, AS 174, Terczijanski kataster za kranjsko, šk. 141, KDA, N 243, No. 6. 10 8. 1752). 251 O lokahzaciji kostanjeviškega rotovža. ki so ga konec 18 stoletja opustili, njegovo lokacijo pa sčasoma pozabili ozi roma pripisovali drugi zgradbi, gl. Goleč, Glavni poudarki, str. 155-156, 170-172. 252 tiden redkih tovrstnih seznamov se je ohranil za Novo mesto, in sicer prav med rektifioranimi dominikalnimi akti v terezijanskem katastru (Matijevič, NammeJki hiSe, str, 18). 253 ix ¿asa neposredno po oštevilčenju hiš je »status amma rum« mestne župnije Kostanjevica (Goleč, Glavni poudarki, str. 167, 168, 169). 254 Z začetka 19. stoletja sta za Kostanjevico ohranjena dva med seboj primerljiva seznama hišnih številk in gospodarjev (Goleč, Glavni poudarki, str. 167, 168), za Novo mesto pa konkordanc a hišnih številk z naknadnimi popravki (Matijevič, Novome/ke hiSe. str. 19). 255 ZA P, ZAP 386, l-ototeka, št. 183/23. Objava izseka: Goleč, Ormo* str. 100. urbarske in nekoliko mlajše rektiftkacijske številke posestnih enot, vpisanih v urbarje in štiftregistre. Praksa vodenja posestnih enot po številkah se je praviloma začela šele z rek ti tiara nuni urbarji, nastalimi v povezavi s terezijanskim katastrom, največ urbarjev in štiftregistrov te vrste pa je ohranjenih med rektificiranimi dominikalnimi akti terezijanskega katastra.2M Sodeč po terezijanskem katastru za Goriško, tovrstnih evidenc in z njimi povezanih številk v tej deželi (tedaj še) niso poznali. Urbarske in rcktifikacijskc številke so kot razlikovalne oznake prišle tudi v zemljiške knjige, ki so jih na Kranjskem uvedli za zemljiška gospostva leta 1769, za mesta in trge pa 1771,257 v praksi največkrat z nekaj zamude. Odtlej je tam, kjer so zemljiške knjige ohranjene, posestno enoto (huba, pol hube, kajža, hiša z vrtom) mogoče spremljati precej bolje: imamo namreč urbarsko ali rektiGkacijsko številko (ponekod jo je zamenjala nova, a so vpisovati tudi prejšnjo) in hišno številko.25*1 Pn tem je treba upoštevati, da so zemljiške knjige vodili ločeno po gospostvih, zato je posestno stanje v določenem kraju zaradi raztresenega sistema podložniŠrva pogosto zajeto v zemljiških knjigah različnih gospostev. Za številna gospostva knjige niso ohranjene, vse vrste številčnih oznak za posestne enote pa v kn|igah niso vedno navedene na enem mestu. V tem oziru pomeni napredek uvedba glavnih knjig z zemljiškoknjižnimi vložki, a šele od tndesetih let 19. stoletja dalje.259 Zasledovanje posamezne posesti do Časa nastanka franciscejskega katastra še ne reši vseh težav z identifikacijo iste posesti na katastrskih mapah tega prvega katastra v pravem pomenu besede. Fran-ciscejski kataster (1818-1828) namreč od vseh zasledovanih številčnih oznak vsebuje le hišne številke, od prve uvedbe (1770) pogosto že spremenjene. Ne pozna pa posestnih enot kot takih (poznejših zemljikoknjiž.nih vložkov), ampak je osnovna zemljiška enota parcela, opredeljena s parcelno številko, izmero, katastrsko kulturo in s podatki o posestniku (ime, poklic, bivališče). Lokatizacija ze-Ijišč iz terezijanskega katastra na tričetrt stoletja mlajših franciscejskih katastrskih mapah je torej 1'nni. Juričič Cargo - Žnidaršič Goleč, Vodnik po urbatjih. 2. ^vr^ik, str. 16-17, 257 t) uvedbi zemljiških knjig; Vilfan, Pravna odotrina. str. 412; Matijevič, Novomeške hiit, str 9. l'rim. Matijevič, Novomeške hit, str. 9-11. 259 O zemljiškoknjižnih vložkih gi. prav tam. - Primer vložka z zemljiškoknjižno številko (vložek), urbarsko, rektifikacij-sko in tremi hišnimi številkami (novo in dvema starima) gl. v: Matijevič, Novomeški hiše. Str. 11 334 ARHIVI 32 (2009). Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 največkrat zelo otežena. Preprosta ni niu v primerih, ko je na voljo dovolj raznovrstnega in dobro ohranjenega gradiva iz vmesnega časa, kot na primer za Novo mesto. V pregledu virov za to mesto in poglavju o hišnih številkah je Meta Marij cvič v svoji knjigi o novomeških hišah podala tudi najboljši metodološki prikaz problema lokalizacije, kar jih v slovenskem prostoru premorem o.2ct> Za uspešno lokalizacijo stavb, ki jih navajajo terezijanski katastrski operati, je ključnega pomena izhodiščni vir: struktura najrazličnejših popisov v katastru (napovednih tabel, štiftregistrov idr.). Vtis je, da so posestne enote oziroma hiše povsod popisali po fizičnem zaporedju, in ne po kakšnem drugem kriteriju. Fizično zaporedje je treba najprej razvozlati, pri tem pa je v oporo le malo podatkov za prostorsko orientacijo. Pri napovedih donosa od hiš v mestih in trgih Kranjske in Koroške si še najlaže pomagamo z razdelitvijo naselij na posamezne dele in s podatki o »ključnih« stavbah (mestna vrata, stolpi, pomembnejše javne in druge zgradbe), če te niso navedene zunaj prostorskega konteksta med neobdavčenimi in svobodnimi zgradbami. Zelo koristno je tudi, če so navedena pogorišča, saj le tako izvemo za praznine v nizih hiš.261 Za kranjsko in koroško podeželje ter Štajersko je takih opornih podatkov še manj,262 za Goriško pa bi bile lahko za posamezne parcele v pomoč navedbe o mejaših, ki jih sicer pogrešamo v popisih hiš v strnjenih naseljih. Ko gre za lokalizacijo stavb iz terezijanskega katastra, se pojavljajo še precej večje težave pri ne-stanovanjskih objektih. Gospodarske zgradbe, kolikor jih terezijanski kataster sploh navaja, so posredno omenjene pri pristavah (v opisu topografske lege parcel), neposredno pa v popisih donosa od hiš pri mestnih / trških hišah ah v predmestjih. Za te in sploh vse tiste, ki niso v sklopu domačij, ampak zunaj naseli), bi bilo kot izhodišče vehko bolje uporabiti franciscejski kataster. Pričakovani rezultati sledenja v preteklost so sicer majhni. Tudi 2tli) Matijevič, Novomeške bih, str, 9-21. - (J težavah pri lo-kali/aciji hiš gl, rudi: Štuld, Knjiga hiš II., str, 12-13. Npr. pri Višnji Gori: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 142, RDA, N 244, No. 8.26 5. 1752. Glede lokacij domov posestnikov se je, denimo, v Ormožu mogoče orientirati le po tem. da napovedni tabeli razlikujeta med mestom in obema predmestjema (StLA, Thc-resianiseher kataster, M St. u. M. No. 1, bnednu, 20. 3. 1749, 28, 3, 1749). V najiovedi rustikalnih zemljišč župnijske cerkve na Vrhniki pa je o neki kajži navedeno, du leži tik pod ž.upniščem: »eine Kayschen, so gleich unterm l'farrhoff zu Oberlaybach stehet« (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 28,1' 73, No, 1, s. d,). če ugotovimo, da je določena zemljiška parcela vseskozi od terezijanskega do franciscejskega katastra jjrijiadala isti posesmi enoti (liubi, polovični hubi, meščanski posesti), ni rečeno, da je ves čas (ob)stalo na istem mestu iskano gospodarsko poslopje. Precej boljše so možnosti za spremljanje mlinov tn drugih vodnih obratov, najprej že zato, ker so bih lokacijsko veliko bolj stabilni od skednjev, kozolcev aii gumnov zunaj naselij. A tudi mlini v obdobju med terezijanskim in franciscejskim katastrom niso bih nekaj povsem statičnega. Kjer jim ni mogoče slediti po urbarski in rektihkacijski številki — vsi niti niso dobili hišne številke -, vodnih obratov s katastrske mape ni mogoče z gotovostjo po vezati z mlini iz starejšega terezijanskega katastra. Skopa opisna opredelitev lege, kot jo srečamo v te-rezijanskem katastru — po uradu ah kraju in vodi -je namreč zadoščala uradniškim potrebam sredi 18. stoletja, za ugotovitev natančne geografske lege na mapi franciscejskega katastra pa je pogosto premalo povedna. Tudi če se število mlinov na kakem potoku v času terezijanskega katastra ujema s številom v franciscejski dobi, ni gotovo, ali gre res povsod za isti obrat oziroma vsaj za nanovo nastali objekt na istem mestu, včasih niti ne, če je imel nespremenjeno urbarsko oziroma rektifikacijsko Številko. V veliko pomoč so lahko jožefinski vojaški zemljevidi, ki vsebujejo lokacije (vseh) mlinov m žag, nastali pa so nekako na sredi med obema katastroma. Ne bomo pa na njih našli raznih kovačij, usnjarn in drugih obratov,ki jih navajajo terezijanski katastrski operati vseh naših dežel razen Goriške. Z rešitvijo problema lokalizacije posameznega objekta je opravljeno glavno delo, saj le trdna umestitev v prostor omogoča primerjave s poznejšim in današnjim stanjem. Podatki terezijanskega katastra o gradbenem stanju in materialu sami po sebi, če so še tako izčrpni, namreč ne omogočajo skoraj ničesar drugega kot statistično obravnavo, v polni meri pa zaživijo šele ob poznavanju prostorske dimenzije. Ta je seveda tudi temelj in prvi pogoj za preučevanje naselbinskega razvoja in urbanistične podobe naselij. Izjemoma je navedena papirnica ob Sopori pri Radečah (Rajšp (ur.), Slovenija,2. zvezek, str. 36, sekcija 201). ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Bons Goleč; Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str, 281 338 335 Sklep Povedo os t terezijanskega katastra kot vira za stavbno in gradbeno zgodovino je zelo odvisna od dežele ter vrste objektov. V vseh štirih deželah so v katastrskih opera tih najslabše zastopana gospodarska poslopja, saj se praviloma pojavljajo le spora-dično v stranskih omembah, enako kot mostovi, sakralna znamenja in podobno. Sakralna poslopja in sedeži zemljiških gospostev nastopajo največkrat samo v vlogi posestnika in ne kot objekti. Edine stavbe, ki jih na enak način obravnavajo trije katastrski operati - za Kranjsko, Koroško in Štajersko —, v goriškem katastru pa jih povsem pogrešamo, so mlini in večina drugih vodnih obratov. Pri obravnavi stanovan|skih hiš obstajajo velike razlike po deželah, v dveh deželah pa še glede na vrsto naselja. Hiše in kajže srečamo na Štajerskem, enako kot na podeželju Kranjske in Koroške, predvsem pri posestnikih z malo zemlje, pri katerih je bila hiša temeljni del njihove posesti. Za stavbno in gradbeno zgodovino so daleč najbolj uporabni popisi hiš v mestih in trgih dežel Koroške in Kranjske, kataster za Goriško ima edini sezname stanovanjskih zgradb tudi za podeželje, najmanj uporaben pa je v tem pogledu kataster za Štajersko, saj niso hiše kot take nikjer predmet posebne obravnave. Praznino za to deželo zapolnjuje t. i. štetje hiš iz leta 1754, ki je po vsebini zgolj popis hiš in njihovih posestnikov. V katastru za Goriško so podobni seznami hiš po naseljih; v njih so hiše označene tudi po vrstah (kmečka, meščanska, kolonska itd.), ne da bi šlo povsod za enako in s tem primerljivo vsebino oznak. Na Koroškem in Kranjskem so posebej ocenili donos stanovanj s kili hiš v mestih in trgih, žal na Kranjskem le v manjšem delu trgov. Donos so izračunali na podlagi višine najemnin od stanovanj, in sicer v vsakem meščanskem naselju posebej, glede na lokalne razmere. Rezultati zato ne kažejo realnih razmeri) med posameznimi mesti in trgi v deželi, niti ni mogoče iz donosa od posamezne hiše izračunati njene tržne vrednoso. Popisi so nepnmerno bolj uporabni za ugotavljanje razmerij med hišami znotraj istega mesta ali trga. Precej zgovornejši kol na Kranjskem so popisi donosa od hiš na Koroškem, saj za vsako hišo ponujajo nidi vpogled v njeno višino (število nadstropij), število posameznih vrst prostorov v njej, prejšnjo kupno in sedanjo vrednost ter gradbeno stanje in material. Za Kranjsko najdemo v posebnih katastrskih popisih samo nekatere teh podatkov in zgolj za m mesta; Krško (gradbeni material), Kranj (vrste in število prostorov) ter Višnjo Goro (višina, gradbeni material, vrste in število prosto- rov). Prav gradivo o hišah v mestih in trgih Kranjske in Koroške je dragocen, še neizkoriščen vir za različne raziskave. Viri in literatura Viri ARS = Arhiv Republike Slovenije: — AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko: šk. 233. — AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani: Šk. 85, 86, 89, — AS 14, Gubemij v Ljubljani: Šk. 312, — AS 166, Mesto Višnja Gora: fasc. 6, 8. — AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko: šk. 4, 9, 16, 20, 21, 28, 39, 45, 100, 110, 112, 123, 134, 140-142, 211, 214, 246, 250, 254, 258-261. — AS 175, jožefinski kataster za Kranjsko: šk. 242. — AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko: A 84, L 133, N 84, N 346. — AS 181, Reambulančni kataster za Kranjsko: N 346. — AS 748, Gospostvo Krumperk: fasc. 8. -AS 1068, Zbirka načrtov: 2/87-240, 2/285. -AS 1074, Zbirka urbarjev; II/26u. — AS 1079, Zbirka normalij: šk. 2 ASG — Archivio di Stato di Goriz.ia: — Catasto Tcresiano: bustal,6, 8, 10, 18, 20, 21. KLA = Kämmer Landesarchiv, Klagenfurt: — Th eres ia ni s che Rektifikationen: Rektifikationsakten, Oberer Kreis: R 391; Unterer Kreis: L 215, M 216, M 217, P 223/1-2, P 224; Rektifikationsakten (Nachtrag): 217-225. StLA — Steiermärkisches Landesarchiv, Graz: — Laa. A. Antiquum L, Häuserzählung = Landschaftliches Archiv, AntKjuum: Häuserzählung, K 16,19,20. — Theresianischer Kataster: CH 79-80, CH 109, CH 146, CH 243, C St. u. M. 1-8, M St. u. M. 1, 6-7. ZAL = Zgodovinski arhiv Ljubljana: — ZAL LJU 346, Rokopisni elaborati, t. e. 77— 79, a. e. 603-i05: Fabjančič, Vladislav: Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev, I,—X. del. Ljubljana, 1944 (tipkopis). ZAP = Zgodovinski arhiv Ptuj: — ZAP 386, Fototeka: št. 183/23. Literatura Avguštin, Cene; Kranj. Naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. Stoletja. Ljubljana : Znanstveni inštitut Fdozofske fakultete, 1999. 336 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009). Št. 2 Boris Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno ..., str. 283-338 Avguštin, Cene: Meščanska hiša v Radovljici. V: Radovljiški zbonik 1992. Radovljica : Skupščina občine, str. 74—91. Avguštin, Cene: Zgodovinsko-urbanistični značaj starega mestnega jedra Radovljice. Radovljiški *bortiik 1995. Radovljica : Občina, 1995, str. 77-87. Bečan, Rok: Upravna zgodovina Lovrenške pokrajine v 17. in 18. stoletju. Župnija in trg Sv. Lovrenc v Puščavi (na Pohorju) ter gospoščina Vala. Diplomska naloga na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Lovrenc na Pohorju, 2009. Bernik, Stane: Koče i je. Urbanistično-arhitekturni oris. Topografsko gradivo. Ljubljana : Zavod za spomeniško varstvo, 1969. Bcrnik, Stane: Črnomelj, Urbanistični, arhitekturni in spomeniškovarstveni oris. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1987. Bibliografsko kazalo revije Arhivi 1978-1997. Arhivi XXIII (2000). Biaznik, Pavle: Doneski k historični topografiji ljubljanske okolice. 'Zgodovinski časopis VI—VII (1952-1953), str. 391-397. Biaznik. Pavle: O metodah proučevanja kolo-nizacijske zgodovine. Časopis za ^'odovino in narodopisje 35 (1940), str. 33-39. Biaznik, Pavle: Škofja Loka in loško gospostvo (973-1803). Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1973. Cafuta, Darko: Loška papirnica. Loški razgledi 32 (1985), str. 137-152. Curk, Jože: Slovenska Štajerska v popisu iz leta 1754, Kronika 35 (1987), str. 4-8, Curk, Jože: Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem. Urbanogradbeni oris do začetka 20. stoletja. Maribor : Obzorja, 1991. Curk, Jože: Viri za gradbeno zgodovino Maribora do 1850. Maribor : Pokrajinski arhiv, 1985 (Viri 1). Dolinsek, Maks: Tri doline v koroški zgodovini. V: 720 let Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem : Mestna konferenca SZDL, 1968, str. 56-101. Ficko, Majda: Francoski kataster za del Primorske. Arhivi 20 (1997), str. 202. Florijančič pl. Gricnfeld, Janez Dizma: Dežplo-pisna karta vojvodine Kranjske. Ob 250-letnici prve izdaje. Ljubljana : Slovenska knjiga, 1995. Gartner Lcnac, Nadja: Radovljiške družine v 18. stoletju. Radovljica Mesto. Radovljica : Muzeji radovljiške občine (Naše mesto in ljudje), 2007. Goleč, Boris: Črnomelj od nastanka trške naselbine do izgube mestne avtonomije. V: Črnomaljski Zbornik. Zbornik historičnih razprav ob 780-letmci prve omembe naselja in 600-ktnici prve omembe Črnomlja kot mesta. Črnomelj : Občina, 2008, str. 161-207. Goleč, Boris: Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja. Doktorska disertacija na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 1999. Goleč, Boris: Glavni poudarki k topografiji Kostanjevice v stoletjih mestne avtonomije. V: Vekov tek. Kostanjevica na Krki 1252—2002. Zbornik ob 750. letnici prve listmske omembe mesta. Kostanjevica na Krki: Krajevna skupnost, 2003, str. 145-179. Goleč, Boris: Meščanska naselja Vipavske in njihove posebnosti do konca fevdalne dobe. Krvnika 55 (2007), str. 201-230. Goleč, Boris: Nova spoznanja o začetkih Višnje Gore. V: V Višnjo Goro. Druga knjiga. Višnja Gora : Krajevna skupnost, 2008, str. 106-115, Goleč, Boris: Ormož v Stoletjih mestni avtonomije. Posestna, demografska, gospodarska, socialna, etnična in jezikovna podoba mesta ob Dravi 1331-1849. Ljubljana : ZRC, ZRC SA ZU, 2005. Goleč, Boris: Podoba brežiške mestne družbe do jožefinske dobe. V: Župnija sv. Lovrtnca v Brežicah, ob 220-letnia Ž! Mestni urad je pritožbo s priloženim spremnim dopisom poslal 16. novembra na namestništvo, to pa je odgovorilo 21. decembra in odobrilo zastavo na osnovi priložene skice. V zvezi s prepovedjo uporabe zastave na mestnem območju, ki jo je izdal mestni urad in je temeljila na morebitni nevarnosti nacionalnih nemirov, je namestništvo odgovorilo društvu, da o uporabi zastave v javnosti odloča pristojna oblast, na območju katere je predvidena določena prireditev.17 Celjski Sokol je blagoslovitev zastave združil z odprtjem Narodnega doma. To je bil za Slovence velik praznik, zato so pričakovali številno udeležbo sorodnih in drugih društev. Sokol naj bi jih dostojno pričakal in pospremil skozi mesto do Narodnega doma. Blagoslovitev zastave naj bi bila 8. avgusta na Lanovžu. Ze dober mesec pred prireditvijo (4/71897) je Sokol vložil prošnjo za odobritev sprevoda društev od železniške postaje po Kolodvorski in Rotovški ulici do Narodnega doma 7. in 8. avgusta m 8. avgusta sprevod vseh društev z razvitimi prapori od Narodnega doma po Ljubljanski cesti mimo hiše dr. Semeca m mimo bolnišnice, po Gi-zelini cesti na Lanovž in nazaj. V vlogi še navaja, da glede na to, da je mestni urad 26. junija dovolil tujemu (nemškemu akademskemu pevskemu) društvu sprevod po »celem« mestu, ne vidi ovire, da domače društvo ne bi dobilo dovoljena za sprevod po navedenih ulicah.18 Mestni svetniki so zahtevah od mestnega urada, da »naredi vse potrebne korake«, da prepreči slavnostne sprevode 7. in 8. avgusta skozi mesto. Vlogo je podpisalo enajst svetnikov.19 Mestni urad je vlogo društva obravnaval in 10. julija sprejel odlok št. 6120, s katerim je prepovedal javni sprevod z utemeljitvijo, da so narodne razmere v Celju tako zaostrene, da je velika nevarnost kršitve javnega reda in miru. Na prepoved se je Celjski Sokol pritožil m zatrdil, da še nikoli niso dali povoda za kršitev javnega reda in mirti, kajti odbor je vedno skrbel za red in sokoli so se obnašali spodobno in niso iz- 16 ZAC, MOC l, Šk, 76. 17 ZAC. MOC I, šk. 76. 1K ZAC, MOC l, šk. 79. 1» ZAC, MOC 1, šk. 79, 20 ZAC, MOC 1, šk. 79, 346 ARHIVI 32 (2O09). ši. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Zaje Ctzelj: Celjski Sokol in nemški nacionalizem, Celje 1890-1914, str. 339—354 živali prepirov. V nadaljevanju so našteli kar nekaj protislovij,2' s katerimi so utemeljevali pravico do javnega sprevoda. Pritožbo je mestni urad opremil z obrazložitvijo prepovedi, v kateri je dokazoval, da se nacionalna nasprotja ne umirjajo, ampak zaostrujejo, da je večina ccljskega prebivalstva nemške narodnosti in da bi morali, če bi hoteli zagotoviti red in mir, poskrbeti, da ne bi bilo niti najmanjšega nemira -tako bi za zaščito prebivalstva potrebovali okrepljeno mestno varnostno službo, orožnike in voj- sko.22 Zaradi političnih razmer na prelomu stoletja v Celju se je mestni urad upravičeno bal koncentracije slovenskih in slovanskih društev v Celju, zalo je prosti narnestništvo, da mu odobri vojaško pomoč, kajti z varnostnimi organi, ki jih je Celje imelo, si niso upali zagotoviti reda in miru — prosili so za vojaško pomoč, in sicer za stotnijo pešcev ah dve stotniji deželne brambe; vojska naj bi bila pripravljena na morebitno posredovanje oba prireditvena dneva.23 Dejavnost sokolov je bila vedno pod budnim očesom mestne straže — tako je rudi dogajanje 19. junija leta 1898 budno spremljal stražmojster F. Mahr, ki je mestnemu uradu poslal obširno prijavo, v kateri je poročal, da so na nedeljo 19. junija sokoli v družbi s slovenskimi društvi iz Celja organizirali (neprijavljen) izlet v Šentjur. V poročilu navaja Mahr, da se je omenjenega dne pred prihodom sokolov zbralo približno sto pripadnikov drugih slovenskih društev (večinoma članov Slovenskega delavskega podpornega društva) pred Narodnim domom; tam so čakali na sokole, razvili zastavo in se »deloma skupinsko premikali«. Mahr in stražnik Simon Kališchigg sta šla tja in zahtevala, da zvijejo zastavo in se razidejo, »kar ni skoraj nič zpleglo in so do odhoda na železniško postajo %bujali pokornost«. Po trinajsti uri je prišlo na zbirno mesto še štirideset sokolov v društvenih oblekah in ob štirinajstih so se vsi skupaj napotili na železniško postajo. Namesto ob enaindvajsetih, kot je bilo predvideno, so se vračali šele po dvaindvajseti uri. Ko je vlak je pripeljal na postajo, so se slišali glasni klici: »Žimo!« Pred postajo se je zbralo večje število ljudi, vendar nemirov ni bdo, ker so izletniki (bilo naj bi jih približno dvesto) mirno in v skupim odšli do Narodnega doma, tam pa so se začele težave — povzročili so jih izletniki, kajti, kot navaja Mahr: >>Ce bi izletniki tudi v Narodni dom mirno vstopili, ta večer ne bi prišlo do motenja javnega reda in miru, kar pa niso naredili ampak so demonstrativno vzklikali »Živio!« tako, da se je lahko slišalo po celem mestu in naravna posledica tega je bila. da se je na Trgu cesarja Franca Jožefa zbralo 40-50 Nemcev, ki so demonstrirali % glasnim žvižganjem tn klici »Pereatl«. Stražmojster F. Mahr in stražniki Simon Ka-lischnigg, Franc Butschar in Franc Michelag so pristopili k Slovencem in odločno zahtevah, da se razidejo ah odidejo v Narodni dom. Slovenci se niso uklonili in so predlagali, naj se najprej razidejo Nemci. Ali so stražniki poskušali kaj doseči pn Nemcih, poročilo ne pove. Duhovi sc niso pomirili niti, ko je prišel stražnikom na pomoč c.-k. okrajni žandar s tremi sodelavci, ki se je pripeljal z istim vlakom iz Šentjurja kot izletniki. Prostor pred Narodnim domom je uspelo sprazniti šele vojaški obhodni straži, ki je razgrajajoče razgnala z naperjenimi bajoneti. Iz poročila je možno razbrati, da je vojska nastopila samo proti Slovencem, kajti Nemci naj bi se »po opominu podpisanega razšli«. Poročevalec ugotavlja na koncu, da so omenjeno noč slovenski izletniki z izzivanjem sprožili nerede in kršili javni red in mir.24 Koliko je bilo sploh potrebno »izgnati« celjske »Nemce«, da so nastopili proti Slovencem, nam kažeta poročili župana in mestnega urada o dogodkih, ki [ih je sprožila vest, da prihajajo v Celje sokoli iz Ljubljane in po izjavah poročevalcev sodeč »sramotilni« članek v Domovini 28. julija in 4. avgusta. V ponedeljek, 7. avgusta, so se razširile govo-nce, da pridejo z večernim vlakom - ob enaindvajsetih — v Celje sokoli iz Ljubljane. Celjski Nemci so se zato začeli zbirati na Bismarkovem trgu pred železniško postajo in do prihoda omenjenega vlaka se je zbralo kakšnih sto pripadnikov nemškega prebivalstva različnega stanu. Ker z vlaka ni stopil noben sokoL, se je množica napotila po Kolodvorski ulici v mesto in na križišču pred kavarno Merkur začela prepevati »Wacht am Rhein« - to je kazalo demonstrativno naravo. Kmalu so začeli prihajati še drugi somišljeniki in množica se je večala iz minute v minuto, dokler ni štela dvesto do tristo oseb. Ljudje so se, prepevaje nemške ljudske pesmi, pomikati proti Trgu Franca Jožefa do Narodnega doma, tam pa so »sramotilno in ogorčeno« vpili proti stavbi. 2' ZAC, MOC I, šk 79. 22 ZAG, MOC I, šk. 79. 23 ZAC, MOC I, šk. 79. 24 ZAC, MOC I, fast 83. ARJ-im 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Zaje Ctzelj: Celjski Sokol in nemški nacionalizem, Celje 1890-1914. str. 339-354 347 Manjša skupina, oborožena s palicami, je odšla do Narodnega doma in razbijala po vratih ter ob tem razbila manjšo šipo. Na čelu sprevoda je bil knjigovodja Celjske tiskarne Albert Richa. Posredovali so stražniki Franc Zintauer, Franc Michelag in Karel Urch. Uspelo jim je odvrniti skupino od vrat. Ker demonstranti niso dobili odziva s slovenske strani, je skupina nadaljevala pohod po Gledališki uhci in Schilerjevi cesti ter se ustavila pred slovensko Zvezno tiskarno in nadaljevala hrupne demonstracije, a tudi te niso imele odmeva, kajti vrata in okna tiskarne so bila tesno zaprta in zdelo se je, da v stavbi ni nikogar. Zato se je množica napotila prod Glavnemu trgu, Gosposki in Šolski ulici. Ustavila se je pred tamkajšnjo nemškoslovensko nižjo gimnazijo ter žaljivo in sramotilno vpila tako proti gimnaziji kot proti stanovanju slovenskega odvetnika dr. Kukovca, ki naj bi bil avtor članka v Novi dobi. Ker tudi tu zbrani niso dosegli zaželenega učinka, so se ponovno napotili pred Narodni dom. Tam jih je pričakalo približno petdeset Slovencev z glasnim »Živio!« Ko se je večja, očitno zelo razjarjena skupina demonstrantov napotila proti Slovencem, so posredovali: Fiirstbauer, stražmojster Franc Zintauer m stražniki Franz Michelag, Josef Gratschner in Karel Urch, ki so sledili demonstrantom. Uspelo jim je preprečiti neposredni spopad m potisniti Slovence proti veži Narodnega doma. Med skupinama je še naprej vladalo močno razburjenje, ki se je stopnjevalo in kazalo v divjem vpitju in zmerjanju. Vse pa le ni ostalo samo pn zmerjanju, kajti uradno poročilo navaja, da sta kar na lepem z balkona nad vrati Narodnega doma pijusknih čista in umazana voda, v katen naj bi bili kuhinjski odpadki. Množico je to tako razburilo, da se je zagnala proti vhodnim vratom, a so bila zaklenjena. Nato so z oken in verjetno tudi balkona prileteli še drugi predmeti, kot npr. palica za oknice, prazen škaf in nekaj za pest debelih kamnov — te kamne so demonstranti »vrnili« in tako razbili nekaj šip. Poškodovanih ni bilo, od demonstrantov je bil »skopan« Albert Richa, od stražnikov pa Franc Michelag, ki ga je zadel rudi kamen; kamen je zadel tudi stražnika Jožega Gratschnerja. Po ostrem posegu varnostnih organov so demonstranti odšli prod kavarni Merkur in se razšli. Poročilo končuje poročevalec z ugotovitvijo, da je bila preiskava, ki naj bi odkrila, kdo je metal kamenje, neuspešna in da jo bodo nadaljevali.25 Županovo poročilo je veliko krajše in se v bistvu omejuje na ugotovitev, da je demonstracije izzval članek v Domovini, ki je »ra^dražil« Celjane. Zupan je menil, da bi se demonstracije končale mirno, če demonstrantov ne bi polivali in obmetavali; tako so namreč demonstranti prišli do kamenja in razbili nekaj stekel. Na koncu poročila ponovno opozarja na odgovornost slovenskega časopisja; to naj pri preiskavi vsekakor upoštevajo.26 Leta 1900 se je Celjski Sokol pripravljal na praznovanje desete obletnice delovanja m svoj namen prijavil mestnemu uradu, ki je po prejetju slavnostnega programa (prihod gostov, slavnostna maša pri sv. Jožefu v občini Celje - okolica, izlet na Teharje, koncert v Narodnem domu), prepovedal v mestu vse dejavnosti, povezane s praznovanjem, in posebej poudaril, da so 15. avgusta prepovedani krašenje hiš z zastavami, nošenje društvenih oblek in narodnih simbolov in zagrozil, da bo kršdce kazensko preganjal.27 Društvo se je na prepoved mesmega urada pritožilo in zahtevalo enake pravice, kot so jih imela ostala društva s sedežem v Celju, kajti nemogoče se jim je zdelo, da niti na Narodni dom ne smejo obesiti državne zastave in slovenske tribarvnice. Prepoved je bila toliko nejasna, da so se člani društva upravičeno spraševali, ali velja samo za slovensko ali tudi za državno zastavo. Kar zadeva prepoved nošenja društvenih oblek, so sokoli zagovarjali stališče, da imajo tako avstrijski državljani kot vsak drug človek, pravico, da se oblečejo tako, kot sarni želijo — to naj bi logično pomendo, da lahko tudi društveno uniformo oblečejo brez posebnega občinskega dovoljenja, in to kjerkoli in kadarkoli. Sokoli so poudarjali, da gre v Celju mestni urad že tako daleč, da jim predpisuje, kako se morajo oblačiti, »glede na javni red in mir ...a. V pntožbi navajajo tudi, da je sklicevanje političnih nasprotnikov nemške narodnosti na nerede in nemire brez osnove, kajti dejstva, tako sodni akti kot dogodki v letih 1890, 1897, 1898 in 1899, pričajo, da so nemire povzročali ljudje iz nižjih družbenih slojev, ki niso bili tuji tako upravnim kot tudi sodnim oblastem, in krivično se jim zdi, da bi bili prav zaradi teh ljudi člani Sokola ob svoje osnovne pravice. Ob vseh teh dogodkih so si sokoli upravičeno postavljali načelno vprašanje, ah ni že samo dejstvo, da so v Celju Slovenci, moteče za javni red in 25 ZA C, MOC I, šk. 21 26 ZAC, MOC I, šk. 15 27 ZAC, MOC I, šk. 89. 1 348_Iz arhivskih fondov m zbirk_ARHIVI 32 (2009), št- 2 Ivanka /,ajc Cizdj: Oljski Sokol m nemški nacionalizem, Celje 1890-1914, str. 339-354 mir, kajti občutek so imeli, da samo njihov obstoj razlagajo kot izzivanje.28 Na pritožbo je namestništvo odgovorilo 29. julija in zato, da bi zaščitilo javni red in mir, prepovedalo praznični program pod točkami I, 2, 3 in 5. Celjski Sokol se je na prepoved pritožil na ministrstvo za notranje zadeve. V pritožbi se je skh-ceval na dejstvo, da ni »nikoli imel opravka S sodnimi oblastmi« zaradi kršitve javnega reda in miru, kot dokazujejo pravno veljavni kazenski spisi, iz katerih je zvidno, da je nemire navadno izzvala peščica »svojatt nemške narodnosti iz nitjih socialnih slojev«, ki je nekatere goste, pri tem tudi dame niso bile izjema, napadala s kamni in pahcami ter pljuvala po njih, kajti v Celju so bile takšne razmere, da je že samo druženje Slovencev spodbudilo izgredntke k izživljanju. Tudi v tej pritožbi opozarjajo na neučinkovitost celjskih varnostnih organov in kot primer navajajo, da ti tudi 10. avgusta leta 1899 »niso videli« skupine desetih izgredntkov, ki je »v miru« uničevala nepremičnino dr, Serneca. Kaže tako, kot da mestna oblast pravzaprav ni imela moči ali pa ne volje, da bi obračunala z drhaljo, ki je namerno delala nered, kadar je šlo za slovenske prireditve; praznovanja »nemških« društev in nemške družabne prireditve so vedno potekala brez posebnih nemirov. Sokoli ugotavljajo, da je žalostno in v nasprotju s pravnimi predpisi, da so Slovenci kaznovani za nerede, ki jih je povzročala poulična drhal, kajti mestni oblasti naj bi zadostovala že najmanjša možnost za predvidevanje, da bo poulična drhal povzročala nemire, in že je imela razlog, da prepove Slovencem prireditev in tako na najpreprostejši način reši problem. Tako Sokoli ugotavljajo, da slovenski narod v Celju ne more nin pomisliti na uživanje vseh tistih pravic, ki so bile z ustavo zagotovljene narodom monarhije in da je to mogoče sklepa tudi na osnovi obravnavanih prepovedi. Nekako bi sokoli Še razumeli, da jim je prepovedano praznovanje na prostem, nikakor pa se niso mogli strinjati s tem, da so jim prepovedali koncert in slavnostno kosilo v veliki dvorani Narodnega doma. V pritožbi med drugim navajajo; »Torej celo ^aprtimi vrati ne pridemo Slovenci in naši gostje do svoje Žlice juhe in kozarca vina, niti ne smemo, celo v zaprti dvorani, poslušati glasbe. — Ta prepoved je popolnoma nezaslišana. Da bi banket in koncert, ki ga ne more 28 ZAC, MOC I, šk. 89. poslušati noben celjski ulični razgrajač, ne glede na to, da je pod streho in v neposredni bližini vojaškega skladišča, vplival na javni red in mir, kaj takšnega si ni mogoče niti Zamišljati, .f to odločitvijo se je zgodilo več kot si človek lahko predstavlja, da se lahko zgodi — prepovedano je bilo celo tisto, kar podpisani odbor Celjskega Sokola sploh nima v programu m sploh ni v domeni društev, in sicer odločanje glede nošenja nacionalnih simbolov m izobešanja zastav. Sprašujemo se, kako lahko Celjski Sokot komurkoli, ki ni član društva prepove nositi nacionalne simbole ali kako naj prepreči temu ali onemu lastniku hiše, da izobesi zastavo alt venec. Celjski Sokol lahko vpliva samo na svoje člane in nikakor ni njegova dolžjiost, da bi hodil po ulicah in trgal mimoidočim narodne oznake z obleke ali hodil od hiše do hiše in snemal zastave...«. Sokoli so zahtevah razveljavitev obeh prepovedi in sprejetje predloženega programa ter zagotovitev reda in miru med praznovanjem.29 Društvu tudi naslednja leta niso dovolili skupinskega nastopanja v mestu. Pri obvestilih društva o prireditvah v okoliških krajih je mestni urad pazil na to, da je jasno povedal, da v mestu sokoli in sokolske oznake niso dobrodošli — tako je mestni urad sporočilo o skupinskem izletu društva 25. avgusta leta 1901 na Ljubečno »vzel na znanje«, hkrati pa zaradi zaščite javnega reda in miru prepovedal skupinsko nastopanje društva in razvitje prapora na mestnem območju.w Nemin so bih ponovno v nedeljo, 8. septembra leta 1901, ko se je skupina celjskih sokolov v družbi članov nekaterih drugih slovenskih društev vračala iz izleta v Šentjurju, Nekaj minut po enaindvajseu uri je pripeljal vlak na postajo, tam pa je izletnike pričakala večja skupina ljudi, ki so na posamezne klice »Živiol«, odgovarjali s »bleil!« in »Abzjigl«. Slovenskim izletnikom je, ko so zapuščali železniško postajo, sledila skupina, ki jih je pričakata na peronu, vendar neredov ni bilo, ker so skupino stražniki še pravočasno razgnali. Slovenci - bilo naj bi jih približno petdeset v skupini — so se napotili pred Narodni dom, se ustavili m vzklikak ».Nazdar,h in »Živiol« Potem je prišlo iz bližnje gostilne kakšnih trideset nemških gostov, ki so vzkkkali »Heil!« in »Abzpgj« Položaj se je tako zaost.nl, da sta si bili skupini že manj kot Štirideset korakov narazen, zato so posredovali stražniki l7. Mahr, Franc Michelag, Jakob Posnitsch in Anton Gollob in poskušah pomiriti obe skupini. Pn tem ¡e bil aretiran Albin Anderwald, trgovski pomočnik pri Antonu Kolencu, ker naj ne bi hotel 29 ZAC, MOC 1, šk. 89 30 ZAC, MOC 1, šk 93. J ARHIVI 32 12009), St. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Zaje Ctzetj: Celjski Sokol in nemški nacionalizem, Celje 1890-1914. str. 339-354 349 zapustiti ulice. Pri stražniku Jakobu Posnitschu sta poskušala doseči njegovo izpustitev trgovska pomočnika pri Karlu Vaniču Ivan Kobilca in Pusto-verh, vendar neuspešno. Pustoverh se je s tem sprijaznil, Kobilca »pa je težil k naprej«. F. Mahr mu je zagrozi! z zaporom in ker niti na tretje opozorilo Kobilca ni zapusti! prostora, so tudi njega aretirali in naslednji dan ob sedmih oba spustih. Po mnenju poročevalca je bil Kobilca »nekoliko vinjen«.^ Prav tako je mestni urad prepovedal, da bi šli celjski sokoli 6, julija 1902 ob dveh popoldne skupinsko v društvenih oblekah in z razvito zastavo po mestnih ulicah — od Narodnega doma po Ljubljanski cesti na VVokaunov trg in po Gizehni cesti do okrajne ceste ter po njej na Ostrožno do gostilne pri Zagodetu, kjer so imeli veselico. Okrajno glavarstvo je, kolikor je bilo v njegovi pristojnosti, prireditev dovolilo, a z opozorilom, da je za dejavnost društva na območju mestne občine, odgovoren mestni urad — tako za nastopanje kot tudi za plakatiranje.-12 Da bi prepovedal skupmsko nastopanje Sokola v društvenih oblekah, mestni urad ni našel nobenega vzroka le 1. aprila leta 1903, ko je šlo za udeležbo na pogrebu, na katerem se je Celjski Sokol poslovi! od svojega dolgoletnega člana dr. Hinka Sukljeta in je v bistvu napovedal skupinski pohod skozi mesto in udeležbo na pogrebu le zato, ker naj bi komisar H. Strgar obljubljal, da bo Sokolu preprečil skupinsko udeležbo na pogrebu. Med drugim piše v obvestilu: »Opozarjamo slavni mestni urad\ da naše društvo ni politično, ampak telovadno, in da se udeleži pogreba tt^no ^ 'ZP,eleie< ker je bil pokojni Član društva od Časa njegovega obstanka do sedaj in njegov večletni odbornik. Slavni mestni urad naj vzame to na Znanje.« Mestni urad je samo pripisal, da je seznanjen in spis odložil.^ Nekoliko večji neredi so bili ponovno 4. avgusta 1907. Sokol je organiziral praznovanje v Žalcu m dopoldne je prišlo približno štirideset sokolov iz drugih krajev na zbirno mesto v Celju v Narodnem domu. Pridružilo se jim je še dvajset domačih sokolov. Skupno so nato odšli na železniško postajo — od tod so se s posebnim vlakom odpeljali v Žalec. Po dvajseti uri, ko so se sokoli vračali iz Žalca, niso opažih nikogar na ulici, ki bi jih pričakal ah vznemirjal. -1' ZAC, MOC I. šk. 93. ZAC, MOC I, šk, 95. X ZAC, MOC I, šk. 97. Župan je namreč že dan pred prireditvijo odredil, da je zaradi možnosti kaljenja javnega reda in miru potrebno preprečiti tujim sokolom dostop v mesto in tudi določi! ekipo, ki bo poskrbela za izvajanje odredbe. Zadnji udeleženci so se vračali iz Žalca okrog pol polnoči; bilo naj bi jih okrog štiristo - med njimi tudi približno sto sokolov, in sicer šestdeset tujih in dvajset domačih. Pri prihodu vlaka so se slišali klici »Živtofc in »Nazdar!« V tem času se je pred železniško postajo zbralo nekaj celjskih Nemcev. Slovenski udeleženci SO mirno zapustili železniško postajo in šli prek Bismarkovega trga po Kolodvorski ulici. Pred njnni je šel odvetniški kandidat dr. Ludvik Sticker z ženo Marijo in »nepoznano damo«, ki sta ga peljali pod roko, kajti »izgledalo je, da je prilično pijan«. V bližini slaščičarne Zamparutti je Sticker zaklical »Živio!« Stražnik Jakob Zaparotti, ki je bil v bližini, je takoj posredoval in do kavarne Merkur, ko je Sticker ponovno zaklical »Živio!« in »Nazdar!«, je bil mir, Vzkhkanju so se pridružili za njim prihajajoči izletniki. Klici so vspodbudili več gostov iz kavarne Merkur, da so se podali na ulico in zgodil se je »nepomemben« spopad, ki ga je uspelo navzočima stražnikoma pomiriti; potem so prispeli še preostah udeleženci in vzkliki: »Živio! Nazdar! Slovensko Celje!« so sprožili tako burno reakcijo, da ji stražniki niso bih kos. Začelo se je medsebojno obračunavanje, a v njem naj ne bi bilo poškodovanih, kajti poročilo navaja, da nobeden od udeležencev tega »spopada« ni prijavil telesnih poškodb in »teb tudi zara<^ posredovanja stražnikov ni smelo biti«. Končno se je vihra polegla in slovenski gostje so lahko mimo odšli. Da medsebojno obračunavanje le ni bilo tako nedolžno, lahko razberemo iz stražnikovega poročila o »,izgubljenih in najdenih« osebnih predmetih. Zlati nanosnik, ki ga je na kraju dogodka »¿Zgubil« (»mu ga je nekdo strgal z obraza«) pravnik dr. Ivan Zabukoschek, je naslednje jutro našel stražnik in mu ga vrnil. Sokolsko čepico, ki so jo sneh z glave Jožetu Zabukošku, sinu krojaškega mojstra z enakim imenom, je našel Ivan Leskoschek, dninar z Brega (občina Celje okolica), ki je v tistem času prišel iz kavarne Ivana Krobatha in bil priča dogodkom, ki so sledili (slišal je ttidi, da je nekdo v skupini rekel: »Nemški pesi«, je lastnik naslednji dan dobil nazaj.-14 Precej papirne vojne so povzročile leta 1910 priprave na slavnostno otvoritev sokolskega doma, M ZAC, MOCI.sk. 117. 350 ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Zaje Cizelj: Celjski Sokol in nemški nacionalizem, Celje* 1890-1914, str. 339-354 zgrajenega v Gabcrjah v občini Celje — okolica. Celjski Sokol je že 20. januarja obvestil okrajno glavarstvo, da bo 14. in 15. avgusta organiziral so-kolski zlet v Gabcrjc in da se ga bodo udeležili vsa slovenska sokolska društva, zveza hrvaškega Sokola, češka sokolska zveza in fruškogorska župa srbskih Sokolov, V vlogi navajajo, da bodo poskrbeli, kolikor je v njihovih močeh, da ne bo kaljenja javnega reda in miru in prosijo, »da skrbe slavne c. kr. politične oblasti "ti Radostne varnostne ukrepe. Pripominjamo, da se vrši celi zjet izven mesta Celje, in sicer v občini »Okolica Celje«. Mesto Celje pride v poitev le toliko, kolikor bodo zunanji gosti prihajali na zlet po železnici ...rti» Dodatno so zgoraj navedenemu dopisu priložili program; z njega je vidno: da se bo slavja udeležilo približno tisoč sokolov »v krojih« (uniformah); - da bodo gostje predvidoma prispeli z vlaki; da bodo telovadne prireditve na travniku Petra Majdiča na Spodnji Hudinji, kjer je biio včasih vojaško vadišče; - da bo slavnostni spored obsegal javne telovadne in tekmovalne nastope ter da se bo začel 14. avgusta ob šestih zjutraj s tekmo in končal ob enajstih, sledil mu bo slavnostni sprevod in ob dvanajstih odprtje Sokolskega doma; popoldne, od štirinajstih do devetnajstih, naj bi bili javni nastopi telovadcev in potem ljudsko slavje pri Sokolskem domu; - da bodo gostje prenočevali v skupnih stanovanjih zunaj mestnega področja in bo v mestu nastanjenih le nekaj predstavnikov tujih sokol-skih zvez, ki bodo prenočili pn slovenskih družinah ali v hotelih; - da bodo gostje odšli deloma že 14. avgusta zvečer in deloma 15. avgusta popoldne. Tudi v tem dokumentu poudarjajo, da prireditev nima »prav nobenega demonstrativnega namena« in da bodo Sokoli po svojih močeh štorih vse za vzdrževanje javnega reda in miru,36 Mestnemu uradu je društvo že 30, marca prijavilo prihod večjega števila gostov, ki bodo prišli z vlakom in bodo zato »prisiljeni iti« skozi mesto do prireditvenega prostora, in ga hkrati prosilo, da bi v skladu s svojimi pooblastili poskrbel za osebno varnost gostov in preprečil neljube dogodke in izpade celjske drhah. Zal mestni urad prijave kot take ni »pravilno razumel« in je slavnostni spre- vod (!?) z železniške postaje v mesto prepovedal. Društvo se je pritožilo, kajti v tem primeru nikakor ni šlo za organizirane sprevode skozi mesto, ampak za prihode posameznih gostov ali skupin, ki naj bi glede na vozne rede prihajali ob različnih urah in društvo jim je na ta način želelo zagotoviti varen prihod na prireditveni prostor.37 Omenjeno pritožbo so obravnavah na seji mestnega odbora 8, julija in podali obrazložitev, da se odredba o zagotovitvi javnega reda in miru nanaša tudi na nemško prebivalstvo in zato razumejo pritožbo kot neutemeljeno.3" Sledila je pritožba na namestništvo, mestni urad pa je priložil obrazložitev prepovedi javnega sprevoda in poudaril, da gre pn omenjenih pnhodih gostov za zaključene skupine ljudi, ki bi lahko ogrožale javni red in mir ter je njihovo navzočnost oziroma dejavnost potrebno po društvenem zakonu dad v presojo pristojni politični oblasti - torej v tem primeru mestnemu uradu. Pri omenjeni prireditvi naj bi bilo sporno to, da naj bi na železniški postaji v Celju izstopilo pn-bližno usoč ljudi, večinoma oblečenih v društvene obleke, ki bi šli v manjših ah večjih skupinah skozi mesto; to naj bi dajalo vtis sprevoda v smislu društvenega zakona. Ker je šlo še za slovanske goste, naj bi obstajala možnost kršitve javnega reda in mini. V vlogi poudarjajo, da se je nacionalna nestrpnost med narodoma v Celju še bolj zaostrila po ljubljanskih dogodkih leta 1908 in da po Celju krožijo govorice, da bodo nižji sloji ljubljanskega prebivalstva v sokolskih oblekah prišli v Celje in ponovili septembrske dogodke. Mestni urad je bil mnenja, da je ob tako Številnem nastopu sokolov spopad neizbežen, in zanj ne more prevzeti odgovornosti, zato je prosil namestništvo, da bi mu priskočilo na pomoč pri vzdrževanju reda. Najugodneje za mestni urad bi bilo, ko bi oblast praznovanje prepovedala. Ker pa je izgledalo, da se to ne bo zgodilo, je mestni urad ponovno opozoril, da bo ob morebitnem vseslovanskem sokolskem praznovanju v Gabcrjah 14. in 15. avgusta vztrajal pn prepovedi nošenja narodnih in društvenih oblek ter oznak v mestu in da bo vsakemu, ki se bo pojavil na železniški postaji v društveni obleki aH z društvenim znakom, onemogočil stopiti na mestna tla. K ZAC, MOČI, Šk. 133. 37 ZAC, MOC I. šk. 133. ZAC, MOC I, šk. 133. 3H ZAC, MOC I, šk. 133. ARI I1VI 32 (2009), št. 3 Iz Arhivskih fondov in zbirk Ivanka Zaje Cizdj: CtJjski Sokol in nemški nacionalizem, Celje 1890-1914, str. 339-354 351 Kot nadaljnji razlog za neprimernost predvidenega praznovanja navaja še, da je pnreditvcni prostor v predmestnem naselju Gaberje v neposredni bližini državne ceste, ki pelje od trnoveljskega mostu do vojašnice deželne brambc in predstavlja ločnico med mestno in okoliško občino ter da na obravnavanem območju ni — razen Sokolskega doma in hiše mesarja Plevčaka — slovenskih hiš; na obeh straneh državne ceste — tako na okoliški kot na mestni - so, trdi mestni urad - hiše, v katerih živijo Nemci. Navedena dejstva so po mnenju mestnega urada predstavljala dejansko nevarnost za javni red in mir v neposredni bližini prireditvenega prostora, kajti: »Državna kakor tudi Graška cesta sta najdaljši prometnici V mestu in prebivalci obeh imajo pravico, da jih zaščiti mestna varnostna služba; na mestni strani leteča polovica državne ceste je v pristojnosti varnostne policije, druga polovica pa c.-L orožpišlva. Pri mnoijci in spopadih, kijih običajno ni moijio omejiti na določeno stran ceste, je takšno krajevno upoštevanje pristojnosti nemogoče in ni izključeno, da bi prišlo do spora glede pooblastil med varnostno službo in orožništvom. Na tej osnovi, misli mestni urad že danes, da bi bilo potrebno ponovno proučiti vse slovansko praznovanje na naseljenem območju, v neposredni bližini mesta, kajti ob so-kolskih praznovanjih v Celju, leta 1890 in 1896, slovenskem pevskem slavju leta 1898 in končno pri tako imenovanem češkem izletu leta 1899, je pnšlo do krvavih spopadov, kjer tudi orvžniitvo in vojska nista zadostovali.« Mestni urad je na osnovi navedenih dejstev izrazil željo, da bi zaradi zaščite javnega reda in miru prepovedal vse slovansko slavje v Gabcrjah.J'J Namestništvo je mestnemu uradu odgovorilo, da gre v bistvu za nično zadevo, kajti društvo ni pnjavilo slavnostnega sprevoda skozi mesto, ampak samo prihod gostov v društvenih oblekah, ki naj bi šli skozi mesto; v tem primeru mestne oblasti niso bde pristojne odločati o dovoljenju, ker prijavljena hoja skozi mesto ni imela narave slavnostnega pohoda udeležencev.4*1 Na to odločitev namestništva je mestni urad odgovoril, da gre v tem primeru za lokalno policijsko omejitev gibanja, ker je potrebno zagotoviti osebno varnost ter red in mir. Po njegovem mnenju bt bilo potrebno upoštevati, da je praznovanje nemogoče v celoti izločiti z mesuiega območja, kajti številni udeleženci bodo morali iti skozi Celje, da bi prišli na kraj prireditve; hkrati naj bi bilo iz časopisov razvidno, da si jih večina želi ogledati Celje - »gostje naravnost zahtevajo, da ob tem obiščejo lepo mestece ob Savinji«, da gre za največje slovansko praznovanje vseh časov na spodnjem Štajerskem — v vseh člankih in objavah naj bi poudarjali, da gre za Sokolski dom v Celju (»Sokolski dom in Cilli«) in praznovanje na vročih celjskih tleh (»auf dem heißen Boden Cillis«). Z navedenim so po mnenju mestnega urada poudarja h slovensko naravo celjske okolice in domovinsko pravico Slovencev v Celju. Praznovanje »vse Slovenije« naj bi bilo načrtno postavljeno v Čas predvolilnih priprav v občini Celje - okolica, kjer je šlo za prevlado ene oziroma druge narodu os d v občinskem svetu. Glede na to, opozarja podpisani, da so narodna čustva tako v enem kot v drugem taboru do skrajnosti napeta in bi lahko že najmanjše izzivanje imelo posledice, ki bi dosegle nevarne razsežnosti. Mestni urad poudarja, da ne razmišlja nacionalistično in da so tudi njegove odredbe brez vsakršnih nacionalnih teženj, V želji, da ne bi bilo nemirov, predlaga da omenjeno praznovanje ne bi bilo v celjski okoiici, če pa že bo, zahteva, da bo pravočasno poskrbljeno za varnost in okrepitev mestne varnostne službe.41 Spisom, ki so spremljali priprave na praznovanje, se je pndružilo tudi poročilo mestne straže o nedovoljenem plakatiranju; večja plakata sta bila nameščena na oknih, obrnjenih proti ulici, manjša pa sta visela nad točilno mizo. Natakar in njegova žena sta povedala, da je plakate 26. julija dopoldne namestil tajnik sokolskega društva po navoddu Posojilnice, lastnice stavbe. Pri odstranitvi plakatov je bil navoč Jožef Smertnik, predsednik sokolskega društva.42 Svoje mnenje je podal tudi celjski župan; poudaril je, da gre za predvolilno propagando in »da je vse slovansko sokolsko praznovanje mišljeno kot demonstracija proti nemškemu prebivalstvu v Celju«. Deželni odbor je župan opozoril Še na »splošno Znano dejstvo«, da so vsi dotedanji nemiri in spopadi v Celju nastah le ob praznovanjih, pri katerih |e bila navzoča koncentracija »slovanskega elementarc.4J Okrajno glavarstvo Celje je 6. avgusta izdalo razglas v nemškem in slovenskem jeziku: »Da se Zpbranijo izgredi in se lažje vzdrži javni mir in red povodom soko/ske slavnosti, ki jo priredi Celjski Sokol v So-kolskem domu v Gaberjih odredi tukajšnje Okrajno glavarstvo v smislu § 7 cesarske naredbe z ¿ne 20- aprila 1854, državnega zakonika Št. 96, da morajo biti vse ZAC, MOC I, šk, 133. 411 ZAC, MOC I, šk. 133. 4' ZAC,MOC I,Šk. 133 42 ZAC, MOC 1, šk. 133. « ZAC, MOC I, šk. 133 352 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), št. 2 Ivanka Zaje Cizelj: Celjski Sokol in nemški nacionalizem, Celje* 1890-1914, str. 339-354 gostilne in kavarne v Gaberjih in na Spodnji Hudinji v nedeljo 14. avgusta ob 9. uri zvečer zaprte. enakih nagibov prepove se tudi zbiranje ljudstva na javnih cestah, potih in prostorih v navedenih krajih kakor tudi v Storah in na Tehatjih od 14. do 15. avgusta opoldne. Prestopki te prepovedi kaznovali se bodo po 11 j navedene odredbe ~ globo od 2 do 200 K oziroma z ZaPorom od 6 ur do 14 dnil«44 Slab teden po prvemu razglasu je bil objavljen drugi: >.>Ker se bo vriila v nedeljo 14. avgusta t. L v občini Celje — okolica sokolska slavnost, in se je pri tej izpgniti vsakemu povodu, katen bi Z!*al obstoječe razdraženo razpoloženje in razvnetje prebivalstva zpiiail, prepove c. k okrajno glavarstvo v smislu § 7 cesarske odredbe z dne 26. aprila 1854, dež v celih krojnih občinah Celje — okolica, Teharje in Sv. l^ovrenc pri Prožjnu streljanje z možparji ter vsako enako slovesno streljanje v času od 13. avgusta 1910 opoldne do 15. avgusta 1910 opoldne iz vzrokovjavnega miru in reda.« Navedena je kazen na enaki podlagi in v isti višini kot pn predhodnem razglasu.45 Zaradi odredbe mestnega urada št. 7226, izdane 18. junija, s katero je ta prepovedal nošenje društvenih znakov in društvenih oblek, pa rudi narodnih oznak, ter zbiranje v skupine, večje od petih oseb, na celjskih cestah in ulicah, je bil Celjski Sokol prisiljen urediti prihod gostov tako, da bi se v celon izognili mestnemu območju, se peljali z vlakom do železniške postaje v Storah in šli od tam peš ah z vozovi na prireditveni prostor - sprejem gostov naj bi bil zato v Storah, po prihodu obeh vlakov - iz mariborske in ljubljanske smeri, ki sta prispela skoraj hkrati (ob 7. uri 17 min in ob 7. uri 27 min.); od tod so šli gostje po okrajni cesti skozi Teharje, mimo cerkve na desno proti Bežigradu in Maj-dičevemu mlinu ter prek državne ceste na prireditveni prostor. Tam so imeli pol ure časa, da so se odpočili in se okrepčali. Ob pol desetih so bile skupne vaje na telovadišču za popoldanski javni telovadni nastop. Trajale so do pol dvanajstih, ko je bilo skupno kosilo v Sokolskem domu in gaberskih gostilnah. Celjski Sokol se je obrnil tudi na generalno direkcijo Južne železnice in na ministrstvo za železnico, da bi dobil dovoljenje za hojo po železniških lirih od državne ceste v Gaberjah do železniške postaje v Celju med pol deveto uro zvečer in drugo uro ponoči, torej v času, ko vlaki niso vozili. Tovrstna rešitev za odhod gostov iz prireditvenega prostora je bila vprašljiva zaradi strogih promemih prepisov, s katerimi so železnice zagotavljale tehnično neoviran in varen promet. Odhod gostov je bil organiziran z vlakom, in sicer osem minut pred enaindvajseto in ob enaindvajseti uri enaintrideset minut — istega dne kot prihod. Praznovanje je bilo zaradi vseh navedenih prepovedi skrajšano in omejeno na 14. avgust. Število povabljenih gostov so zmanjšali za približno polovico. Hkrati so v celori poskrbeli, da praznovanje ni bilo niti najmanj demonstrativne narave in da se je dogajalo izključno na tieh celjske okolice, vključno s prihodi in odhodi gostov — poskrbljeno je bilo, da niti en sam samcat sokol ni stopil na mestna da. Sokolska društva so dobila stroga navodila in vodje izleta so bih zadolženi za red in disciplino; svoje skupine so morah peljati na prireditveni prostor zunaj območja mestne občine. Na okrajno glavarstvo so se obmtli organizatorji s prošnjo, da jim odobri prihod m odhod udeležencev po navedeni poti, kajri v nasprotnem pn-meru bodo morali praznovanje odpovedati, to pa bi jih zelo prizadelo, a ne toliko materialno (za priprave so izdali 5000 K) kot moralno, kajti omajano bi bilo zaupanje v pravno državo in državljanski čut Slovencev, ker bi se izkazalo, da jtm avstrijska država nalaga le dolžnosti, na pravice pa pozabi in jim ne omogoča uživanja ustavnih pravic tako kot preostalim državljanom — to pa bi vsekakor vplivalo na zaupanje slovenskega naroda v »veličastnost in pravičnost vladavine Okrajno glavarstvo je vzelo prijavo na znanje in dovolilo prireditev s pogojem, da bo potekala natančno po programu in se nikakor ne bo dotikala mestnega območja in državne ceste, da bodo udeleženci prihajali, kot je bilo navedeno v prijavi, da bodo organizatorji in vodje posameznih društev poskrbeli za odstranitev vsega, kar bi lahko kakorkoli vplivalo na javni red in mir ali izzivalo proteste. Vodstvu društva so sporočili, da morajo biti 14. avgusta ob devetih zvečer zaprte vse gostilne, kavarne in točilnice v krajih Gaberje in Spodnja Hu-dinja, razen »gostilne« v Sokolskem domu, prepovedali so tudi zbiranje ljudi v Gaberjah, na Spodnji Hudinji, Teharjih in v Storah, kolikor ni šlo za prijavljene sprevode udeležencev.4'? Okrajno glavarstvo Celje je poslalo dopis vodstvu ljubljanskega Sokola z opozorilom, da so udeleženci praznovanja in vodje posameznih društev v 44 ZAC.MOCl,šk. 133. W ZAC, MOC I, šk. 133. 45 ZAC, MOClJk. 133. 47 ZAC. MOC 1, šk. 133, ARHIVI 32 (2009), st. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Zaje Cizelj: Celjski Sokol in nemški nacionalizem, Celje 1890-1914, str. 339-154 353 celoti odgovorni za javni red in mir, zato morajo poskrbeti, da ne bo pnšlo do nikakršnega izzivanja in demonstracij.48 Sledil je dopis mestnega urada ministrstvu za notranje zadeve, v katerem to razlaga, da sta tako namestništvo v Gradcu kot okrajni urad v Celju odobrila vse slovansko sokolsko praznovanje z udeležbo slovenske sokolske zveze, češkega Sokola, hrvaškega Sokola in dela srbskega Sokola, čeprav sta mestni urad Celje m nemško prebivalstvo iz Gaberij izrazila utemeljene pomisleke, med katerimi predstavljata dejstvi, da je prireditveni prostor ob državni cesti, ki pripada mestni in okoliški občini, in da je prireditev v času predvolilnega boja med obema narodoma, stvarno nevarnost, da bi se ponovili ljubljanski dogodki iz leta 1908, ko so sokoli načrtovali vdor na mestno območje. Mestni urad je prosil ministrstvo, naj praznovanje prepove, kajti »mir in varnost prebivalstva sta skrajno ogrožena m lahko bi prišlo do medsebojnih spopadov z ne slutenimi posledicami«.1^ Mestna občina je pn okrajnem glavarstvu vložila brzojavno pritožbo na namestništvo, v kateri protestira proti sokolskim prireditvam v neposredni bližini državne ceste, kajti vseslovensko slavje bi lahko povzročilo nerede in nemire v popolnoma nemškem delu okoliške občine. Pritožbi se je pn-družil Adolf Westen z utemeljitvijo, da se boji za svojo varnost, kajti njegova hiša stoji v neposredni bližini prireditvenega prostora.551 Ze naslednji dan je okrajno glavarstvo odgovorilo na brzojavno pritožbo z obrazložitvijo, da je pri praznovanju popolnoma izključeno mestno območje, tudi del skupne državne ceste, zato ima za nepotrebno, da bi aktivirali orožništvo (vojsko) za varovanje poslopij in tovarne Adolfa Wcstna, kajti le-to bo bedelo nad izvajanjem programa, in dodaja, da naj Adolf Westen kot lastnik podjetja, uveljavi svoj vpliv pri delavcih in poskrbi, da z njihove strani ne bi bilo kaljenja miru.51 Kljub vsem nasprotovanjem mestne oblasti je Sokol svojo prireditev uspešno izpeljal, čeprav ne v obsegu, v kakršnem je sprva načrtoval. Mestna oblast ni ovirala razvoja Sokola samo pri prireditvah, ampak je poskušala svoj vpliv doseči tudi pri sokolskem »naraščaju«, kajti Sokoli so v začetku 20. stol. imeli številen podmladek. O tem priča dr. Ervin Mejak, ki se je pridružil Sokolski deci v začetku leta 1912 m bil jeseni istega leta kot dijak slovenske nižje gimnazije v Celju vključen v dijaški sokolski naraščaj, »kigpje bilo takrat toliko, da je naš vaditelj brat Drago Kralj z več pomožnimi vaditelji jedva t^mogelsvoje delo v tesnigaberski telovadnici.« Prva prireditev, ki se je je udeležil tudi Mejak, je bila izlet v Brežice. Tam so naleteli na odpor nem-škutarjev, ki se je pokazal tudi ob vrnitvi v Celje. Na celjskem peronu so pričakati vračajoče se sokole nacionalni nestrpneži in se hoteli lotiti na-raščajnikov. Takrat je nastopil narodnjak in voditelj slovenskih celjskih obrtnikov in zaščitit mladince; njegov nastop se je končal krvavo, s poškodbami glave in obraza. Jeseni leta 1913 je gimnazijsko ravnateljstvo strogo prepovedalo dijakom obiskovanje sokolske telovadbe in tako znižalo število gimnazijskih telovadcev na tri — Sokolu so ostali zvesti Ervin Mejak, Arko Videmšek in Bogomil Zgajner.52 Namestništvo je 8. avgusta leta 1914 izdalo odredbo št. 1690/19, s katero je ustavilo delovanje vseh sokotskih društev. Viri in literatura Viri Zgodovinski arhiv Celje (ZAC): - ZA C 24, Mestna občina Celje I. del 18501918 (MOC I), šk: 15,18, 19, 21, 75, 76, 79, 83, 89, 93, 95, 97, 117, 133 - ZAC 1365, Celjski Sokol, šk. 1 - jutro, 1940, št. 150 (29. 6. 1940) Literatura Verbinc, France: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba (CZ). 1979. 4« ZAC. MOC I, äk. 133. ZAC, MOC I, & 133. 50 ZAC. MOC I. šk. 133. 51 ZAC, MOC I, šk 133. 52 Mejak:št. 150, 29. 6. 1940, str. II. 354 ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Zaje Cizelj: Celjski Sokol in nemški nacionalizem, Celje* 1890-1914, str. 339-354 Zusammenfassung DER »CELJSKJ SOKOL« UND DER DEUTSCHE NATIONALISMUS, CELJE 18901914 Celje (Ctlh) war im 19, und am Beginn des 20. Jahrhunderts eine deutsch orientierte Stadt, deshalb stießen schon die Vorbereitungen auf die Gründung des Sokol als slowenischer, der Stärkung des Nationalbewusstseins dienender Turnverein im Jahr 1890 auf Widerstand sowohl bei der Obrigkeit als auf der Straße. In der Stadt waren die Sokolisten unerwünscht, es kam regelmäßig zu Ausschreitungen, die von nationalen Hitzköpfen verursacht wurden, was die Obrigkeit für ein Verbot der Aktivität und Zusammenkunft der Sokolisten im Gebiet der Stadtgemeinde Celje ausnützte. Zu ersten schweren Tumulten kam es schon bei der Gründung des Vereins, es folgten vereinzelte kleinere Tätlichkeiten und Angriffe auf einzelne Sokolisten. Die größeres Aufsehen erregenden Veranstaltungen wie das zehnjährige Jubiläum des Bestehens und das Aufziehen der Fahne hatten ebenso Ausschreitungen auf der Straße zur Folge. Einen ziemlichen Papierkrieg verursachte auch die Feier anlässlich der Eröffnung des Sokolhauses im Stadtteil Gaberje — die Sache endete so, indem die Obrigkeit dafür sorgte, dass kein einziger Sokolist die Stadt betreten durfte und die geladenen Sokolisten zum Bahnhof in Store und dann zu Fuß oder mit Wagen über Teharjc zum Veranstaltungsraum kommen mussten. Im Herbst 1913 wurde den Schülern die Teilnahme an den Sokol-LeibesÜbungen von der Gymnasialdirektion streng verboten und im August 1914 stoppte die Stellvertretung die Aktivität aller Sokolvereine. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi 32 (5009) št. 2, sir. 379-386 Iz arhivskih fondov in zbirk 379 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929Bergant H. Prejeto: 1. 10. 2009 Arhivska zapuščina profesorja Huberta Berganta IVANKA URŠIČ arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelja 3, SI-5000 Nova Gorica e-pošta: ivanka.ursic@pa-ng.si IZVLEČEK V prispevku je predstavljena zapuščina prof. Huberta Berganta, prignanega organista, pianista, pedagoga in umetnostnega zgodovinarja. O umetnikovem bogatem in ustvarjalnem življenju pričajo osebni dokumenti, korespondenca, gradivo o pedagoškem delu ter publicističnem in esejističnem ustvarjanju, predvsem pa programi in plakati, ki so doka^ bogate umetnikove koncertne bere. KI j UČNE BESEDE: orgle, organist, Akademija za glasbo v Ljubljani, oddelek zp orgle, koncerti, koncertni programi, plakati, eseji ABSTRACT ARCHIVAL LEGACY OF PROFESSOR HUBERT BERG.4NT The paper unveils the legacy of Professor Hubert Bergant, accomplished organist, pianist, pedagogue and art historian. The artist's rich and creative life is manifested by his personal papers, letters, records on his pedagogical, essayistic and publiristic work, but mostly by programmes and posters that demonstrate the richness of his concert opus. KEY WORDS: organs, Academy of Music in Ljubljana, department of organ, concerts, concert programmes, posters, essays 380 ARHIVI 32 (20U9), si. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Uršič: Arhivska zapuščina profesorja Huberta Bcrganta, str. 379—386 I. Življenje in delo Huberta Berganta Januarja 2009 je minilo deset let od prezgodnje smrti prof. Huberta Berganta, priznanega slovenskega organista, pianista, pedagoga in umetnostnega zgodovinarja. S svojim delom je segel prek meja goriškega kulturnega prostora. O njegovem bogatem življenju priča zapuščina, ki jo je Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici podarila vdova, gospa Gordana Bergant Nigrovič. Prof. Hubert Bergant se je rodil 13. novembra 1934 v Kamniku.1 V spominih je zapisa!, da so mu ljubezen do glasbe in umetnosti privzgojili že v otroštvu. Oče in mati sta bila cerkvena pcvca, oče pa je celo režiral operete. »Seveda pa ne gre le vpliv glasbe, ampak tudi splošni odnos do umetnosti. Obe stari mami sta imeli velik smisel ~a poezijo in literaturo. Tako je očetova mama vsako nedeljo popoldne sedela pred hišo m brala Prešernove in Gregorčičeve poezije. Druga stara mama je %elo rada prebirala stare avstrijske knjige, celo v gotici. Očetov brat je rezbaril in sodeloval tudi pri restavriranju cerkvenih oltarjev, med drugim s Plečnikom. Tako je eden od oltaijev v cerkvi v Stranjah pri Kamniku stričevo delo.«.2 Leta 1953 je Bergant maturiral na gimnaziji v Kamniku. Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pri prof. Zon Zarnik je študiral klavir in leta 1959 diplomiral. Leta 1960 pa je diplomiral še iz predmeta orgle pri prof. Pavlu Ran-čigaju. Profesorica Zora Zamik je bila Bergantova mentorica kar osem let, najprej na srednji glasbeni šoti in kasneje na Akademiji za glasbo. V zborniku Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je izšel leta 1989, je Bergant o svojih profesorjih zapisal: »Učitelja sta bila diametralno nasprotna po svojem temperamentu, značaju in gledanju na glasim. Zamikava je bila aristokratsko vzpišena nad vsakdanjostjo in filozofsko, psihološko in estetsko prejinjena. Rančigajje bil življenjsko realen, poln energije in smisla za borbo na raznih področjih. Boril se je, da so pouk iz orgelske igre z,som uvedli na AG.ič> Podiplomski študij iz orgel je zaključil leta 1963, v naslednjem letu pa je na Filozofski fakulteti diplomiral še iz umetnostne zgodovine. Kot dobitnik štipendije Prešernovega sklada se je izpopolnjeval pri prof. Antonu I leiilerju in prof. dr. Hansu Haselbocku na Dunaju. Prvo službeno mesto je dobil v ljubljanski operi kot baletni korepetitor (1960-1964), vmes je odslužil vojaščino. Od leta 1964 je na gimnaziji v Novi Gorici poučeval pred- 1 PSBL1.. str, 66. 2 I -ovni I lubert Bergant. organist in glasbeni pedagog, str. 427. 1 Akademija glasbo ¡919-1989. str. 43-44 met umetnostna vzgoja. V šolskem letu 1971/72 je bil direktor glasbene šole v Šempetru pri Novi Gorici. Na Akademiji za glasbo je od leta 1965 do leta 1972 namesto obolelega prof. Pavla Rančigaja honorarno poučeval orgle. Leta 1972 je bil nastavljen kot docent, leta 1977 kot izredni profesor, od leta 1982 pa je bil redni profesor. Ob pedagoškem delu je že od začetka tudi veliko nastopal. Prvi koncert je imel leta 1959 v poslopju nekdanje realke, leta 1963 pa v ljubljanski stolnici. Po preselitvi v Šempeter pri Gorici leta 1964 je bil reden gost v cerkvi sv. Ignacija v sosednji Gorici v Italiji. Pogosto ¡e nastopal tudi v cerkvi na mirenskem gradu. Možnosti za koncer-riranje so se iz leta v leto večale, zlasti pa po letu 1967, ko je začel nastopati v tujini. Največkrat je gostoval v Italiji, takratni Sovjetski zvezi, Avstriji in Nemčiji. Za večino koncertov je poskrbel sam, nekatera gostovanja pa so bila pripravljena v okviru Koncertne direkcije iz Zagreba in v okviru ljubljanskega Festivala. Na številnih konceruh, kjer je nastopal sam ali v različnih komornih zasedbah je predstavil bogato svetovno orgelsko literaturo. Poustvarjal je starejše mojstre: Marchanda, Cou-perina, Cierambaulta, Frescobaldija, Merula, Gabri-elija, Cavazzonija, Zipolija, Schlicka, Frobcrgcrja, Buxtehudeja, Pachelbela, Krebsa, Bruhnsa, Czemo-horskega, pa Bacha, Ilandla, mojstre romantike Mendelssobna, Francka, Regerja, Widorja, Boell-manna ter sodobne komponiste Langlaise, ASaina, Hcillerja, Hindefnitha.4 V dveh ciklusih je odigral vsa Bachova pomembnejša orgelska dela. Za izvedbo prvega Bachovega ciklusa je leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada. V utemeljitvi za podelitev nagrade je zapisano: »Hubert Bergant je v ciklusu petnajstih zpporednih koncertov izvedel vsa orgelska dela Johanna Sebastiana Racha. Izhajajoč i\ čistega notranjega zppisa je s pretehtanim lastnim študijskim pristopom, kije obsegal tako stilne z"a' čilnosti kot poznavanje baročne prakse, dosegel z registracijo, tempi in artikulacijo izfemno umetniško stvaritev. J' svojim podvigom se je uvrstil v sam vrh mednarodne elite virtuozpv svojega instrumenta Istega leta je prejel veliko Prešernovo nagrado tudi sbkar Miha Maleš, čigar delo je Bergant še posebno cenil in ga med študijem umetnostne zgodovine predstavil v diplomski nalogi. 1 j>vnč: Hubert Bergant, organist in glasbeni jiedagog, str. 427. 5 Vuk: Hubert Bergant, nagrajenec Prešernovega sklada, str. 6. ARHIVI 32(2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivank;! Uršič: Arhivska zapuščina profesorja ] luberta Berganta, str. 379—3S(j 381 Leta 1982 je prejel tudi nagrado Franceta Bevka, kt jo podeljuje občina Nova Gorica in leta 1986 priznanje Krajevne skupnosti Šempeter pn Gorici za plodno in uspešno sodelovanje, leta 1998 priznanje Glasbene šole Nova Gorica ter številna druga priznanja in plakete doma in v tujini. Leta 1985, ob 300. obletnici Bachovega rojstva, je v Številnih primorskih cerkvah tostran in onstran nekdanje državne meje ponovno odigral Bachov ciklus. Ob 100. obletnici smrti Cesarja Francka - leta 1990 - je priredil koncerte v Zagrebu in Trstu, na dveh večerih v Ljubljani pa je predstavil vsa skladateljeva orgelska dela. Več koncertov je posvetil tudi Olivierju Messiaenu in nekaterim drugim glasbenikom. V Narodni galeriji in Viteški dvorani v Križankah je v obdobju 1976—1983 imel okrog dvajset koncertov - igral je čembalo. Poseben koncert je posvetil tudi italijanskemu glasbeniku Giro-lamu Frescobaldiju ob 400. obletnici njegovega rojstva. Odigral je tudi nekatera dela Maxa Regerja in glavna Mendelssohnova orgelska dela. Pogosto je segel tudi po delih slovenskih skladateljev: Stanka Premrla, Matije Tomca, Slavka Os* , terca, Lucije Marije Skerjanca, Ubalda Vrabca, Primoža Ramovša. V Notredamski katedrali v Parizu je leta 1975 igral pretežno slovenske skladbe; podobno je bilo tudi v okviru orgelskih dni v Diisseldorfu. Tudi kasneje je na svojih gostovanjih po evropskih državah pogosto igral slovenske skladbe. I^eta 1990 je Samu Vremšaku posvetil cel večer, najprej v Kamniku in potem še v Kanalu. Veliko pozornosti je posvečal rudi krstnim izvedbam. Pod njegovimi prsti so prvič zvenele skladbe Marjana Gabrijelčiča, Janija Goloba, Petra Kopača, Uroša Kreka, Primoža Ramovša, Vilka Ukmarja, Ubalda Vrabca in Sama Vremšaka. S posebno naklonjenostjo je izvajal dela Pavla Si vi ca.f> Sodeloval je s številnimi slovenskimi umetniki: z Antonom Grčarjem in Stankom Arnoldom, Fed-jom Ruplom in Tomažem Lorencem, velikokrat je nastopil s Slovenskim oktetom ter pevci: Marcelom Ostašcvskim, Zlato in Dragišcm Ognjanovičem, Antonom Grčarjem, Val ter jem Dešpaljem, Rokom Klopčičem, MiloŠom Mljemkom, Mitjem Gregora-čem ter Samom Vremšakom, z različnimi zbori doma in v zamejstvu. Pri klavirju je spremljal Še Ladka Korošca, Sonjo Hočevar, Vilmo Bukovec, Rajka in Staneta Korit-nika, Fridrika IjpuŠa ter baletne soliste Tatjano Remškar, 1 tidijo Soder, Metoda |erasa in druge. Grcgnrič: Organist in nt orglar, str. 9. Nastopal je tudi z orkestri in komornimi ansambli: Slovenskim kvintetom trobil, Zagrebškimi solisti, Orkestrom Slovenske filharmonije, orkestrom R'1V, orkestrom iz Gorice in Zagrebške filharmonije. Sodeloval je z dirigenti: Janezom Matičičem, Antonom Nanutom, Samom Hubadom, Markom Mu-nihom, Urošem Lajovcem, Antonom Kolarjem... Bergant je kot priznan organist sodeloval na mednarodnih orgelskih tekmovanjih. Od leta 1985 do 1989 je bil v žiriji bienalnega mednarodnega tekmovanja v Italiji (Lucinico), prvih treh evropskih tekmovanj mladih orglavcev v Ljubljani, leta 1991 v žiriji tekmovanja Mladi muzicirajo (Jugend musiziert) v Avstriji, v letih 1991 in 1994 pa na tekmovanju slovenskih mladih orglavcev. Leta 1995 je sodeloval kot umetniški vodja in član žirije tretjega evropskega tekmovanja mladih orglavcev. Na omenjenih tekmovanj so bih uspešni tudi njegovi učenci. Leta 1996 je izdal knjigo z naslovom Ob orglah, naslednje leto pa zgoščenko z enakim naslovom s skladbami iz obdobja od 16. do 20. stoletja. II. Arhivska zapuščina Huberta Berganta Bogato življenje prof, Huberta Berganta se kaže v obsežni in izredno zanimivi zapuščin, bogati tako po vsebini kot tudi po zvrsteh gradiva. Dokumenti so zaradi preglednosti razvrščeni v te skupine: osebni dokumenti, korespondenca, gradivo o pedagoškem delu in koncertni dejavnosti, gradivo o orglah, dokumentacija o publicističnem in esejističnem ustvarjanju, koncertni programi in plakati, zbirka člankov iz domačih m tujih časopisov in revij, zbirka razglednic in razno. Gradivo je shranjeno v 25 arhivskih Škatlah, v posebnih mapah pa so zaradi velikih formatov zloženi koncertni plakati. Osebni dokumenti pričajo o Bcrgantovem šolanju in njegovem službovanju ter pedagoškem in kulturnem delu: rojstni listi, spričevala, diplome, diplomska naloga, odločbe in pogodbe o delu, dokazila o službovanju, razne izkaznice, odlikovanja, priznanja, nagrade, podatki za življenjepis, zvezek z vpisi koncertov. Iz gimnazijskih let je ohranjen zapis z naslovom Umetnost v življenju. V sklopu In memoriam sta med drugim poslovilni govor Andreja Budina na Sveti gori, 24. 1. 1999 ter gradivo z žalne seje na Akademiji za glasbo v Ljubljani 24. 1. 1999. 382 ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Uršič: Arhivska zapuščina profesorja I lubcrta Berganta, str. 379-386 Ak&daalj* it *E-1 v IJubliioi Studijsko l.to 156(09 KfttEll B « C « 0 » I H SKLADB II 0 R G l t iiisji 8 C R G i H 1 Knlnrt, ilulitilj lll.Mmka It «inda prof. Firll t 1 « £ I 6 » J * 1. KONCERT i C-dur» MUGIO v íwfcr» 3. IWU. i f-Mlu i, HSSlClftK ■ c-adIu i. DBSKA 10CCHJS m FUFU ■ d-.olu i, KtfiitL > h-.olu 7. FMTWMi I» futí, i g-nlu V pili» 5.junij. 1J59 I* 2(.1S V poslopju Inflanulje, ll.njdatropje (vhpd Iz Vignt »lic«] Program zp koncert Bachovih skladb zp orgle, ki ga je izvedel Hubert Bergant kot slušatelj III. letnika Akademije Za glasbo v Ljubljani. 5. junija 1959 (PANG 873, Hubert Bergant, t. e. 14) Korespondenca 1971-1999 V korespondenci spoznamo številne Bergan-tove stike, predvsem z glasbenimi ustvarjalci in poustvarjala tako iz domovine kot iz tujine: Hans Haselbock, Boris Papandopulo, Pavle Kalan, Nino Konic, Josip in Nada Vidmar. Ohranjeni so prejeta pisma in nekateri koncepti pisem, ki jih je Bergant namenil na različne naslove. Iz pisem izvemo veliko podrobnosti o pripravah na koncerte, poteku teh in neposrednih odmevih na koncerte. Poseben sklop gradiva prikazuje Bergantovo pedagoško delo v letih od 1965. do 1998. Na koncertnih listih spoznamo njegove študente na Akademiji za glasbo v Ljubljani, oddelek za orgle v letih 1967—1998, nastope v prostorih stare Realke,7 pa tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Iz razreda Huberta Berganta so izšli številni or-ganisti, ki danes samostojno koncertirajo. Na Orgelski šoli v Ljubi]aru, v Novi Gorici, na kateri je tudi sam poučeval, v glasbeni šoli v Velenju in na drugih glasbenih Šolah po Sloveniji, ki so že uvedle pouk orgel, poučujejo večinoma njegovi diplomanti. To so bila leta, ko so v predmetnik Akademije za glasbo uvedli pouk orgel. K temu je pripomogel tudi profesor v pokoju, duhovnik Stanko Premrl, ki je leta 1956 med drugim zapisal: »Zato ponavljam, da je prava, odlična in vse hvalevredna misel tudi na slovenski glasbeni akademiji - ob dvestoletnici Mozarta — tudi organista v spored akademskega pouka znova uvrstiti kraljico inštrumentov — orgle - in to ne le kot pouk vrhovnega viška temveč tudi temeljnih, se pravi: tudi na Srednji glasbeni šoli, da bodo imeli dostop do tega študija vsi, ki jih ta Študij veseli in ki imajo z?nJ potrebno predizpbrazboAČ CERKEV SV VIHCEHCA TRST UI_ PETKONIO tO MARCA 1Í73 OB SI URI ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigent: OSKAR KIUDE-R Solist: HUBERT BERGANT, orgle GLASBENA MATICA V TRSTU KONCERTNA SEZONA 1972-1973 Program za koncert orkestra Glasbene Matice in Huberta Berganta, solista na orglah. Trst, cerkev sv. Vincenca, 10. marca 1973 (PANG 873, Hubert Bergant, t. e. 16) Bergant: Orgle v podstrešni sobici realke, str. 18-20. a Prepis izjave Stanka Premrla, prof. Akademije za glasbo v pokoju, Ljubljana, 20. 2, 1956. ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Uršič: Arhivska zapuščina profesorja I lubcrta Berganta, str 379-186 383 V enega od podstrešnih prostorov realke so v petdesetih letih prenesli stare orgle, na katerih je potekal pouk orgelske igre v okviru Akademije za glasbo v Ljubljani.,J V zapuščini so ohranjeni knjiga 0 uporabi orgel na Realki v letih 1980-1984 in še drugi dokumenti, ki govorijo o problematiki orgel na Akademiji za glasbo. Hubert Bergant je za svoje študente pripravil številne ocene, priporočila in izjave ter predloge za dodelitev iinančnih sredstev. Napisal in objavil je tudi spomine na profesorje in prijatelje, med katerimi so bili: prof. Zora Zamik, pianistka Hilda 1 lorak, jože liane, Marijan Gabrijelčič, Jože Gos-tiša ... Obsežen sklop gradiva je nastal v zvezi z organizacijo koncertov doma m v tujini: povabila na koncerte in festivale, prijave nastopov, potrdila o službenih potovanjih, pogodbe ... Bergant je imel tudi številna predavanja. V okviru Delavske univerze Nova Gorica je leta 1983 predaval o Richardu \Vagnerju ob 100. obletnici skladateljeve smrti, leta 1984 pa o Beethovnovih klavirskih sonatah. Za tretji spored Radia Ljubljana je pripravil predavanje z naslovom Sakralna tradicija v slovenski glasbi (v treh delih) ter Slovenska orgelska glasba (v osmih oddajah). Prvo predavanje je nato izšlo v Novem listu v petih nadaljevanjih. Ob sistematičnem študiju zgodovine orgel [e zbral dragoceno gradivo o starih instrumentih in mojstrih; med temi sta tudi Franc Ksaver Križman, rojen v Rihemberku, današnjem Braniku, in Franc Goršič, oba cenjena tako doma kot v tujini. Prof. Bergant je sodeloval pri obnovi številnih orgel sirom po Sloveniji in v zamejstvu ter jih tako tudi preizkušal. Se posebej je sodeloval pri postavitvi novih orgel v Cankarjevem domu. Bil je član komisije za nakup orgel in od začetka sodeloval pri dogovorih za namestitev. Pripravil je registrsko dispozicijo in po njegovem posredovanju je opravil strokovni pregled dr. Haselbock iz Dunaja. Orgle so izdelali v berlinski tovarni »Karla Schukeja«. Podobne orgle imajo v Vihii in Picundi, preizkusil jih je na gostovanjih v nekdanji Sovjetski zvezi, V intervjuju za Primorska srečanja je dejal, da se je z Gallusovo dvorano in njenimi orglatni nenadoma odprlo novo poglavje v zgodovini orgelske glasbe v Sloveniji,11' 9 Bergant: Orgle v podstrešni sobici realke, str. 18. liOvrič: Hubert Hcrgant, organist in glasbeni pedagog, str. 432. ZDRAVILIŠČE RADENSKA - RADENCI BOŽIČNO-NOVOLETNI ORGELSKI KONCERT CERKEV SV. CIRILA IN METODA RADENCI RADENCI, 28,12 '96 Programski list boitčno-novoktm orgelski koncert Huberta Berganta v cerkvi sv. Cirila in Metoda Radenci, 28, decembra 1996 (PANG 873, Hubert Bergant, 1.1.15) Gradivo o Bergantovem publicističnem in esejističnem ustvarjanju Bergant je svoje prve eseje napisal že v obdobju korepetiranja v ljubljanski Operi. Sestavki so izhajati v številnih časopisili in revijah, tako v gledaliških listih kot Delu, Dnevniku, Primorskem dnevniku, Novem listu, Primorskih novicah, Naših • 11 razgledih. Cerkvenem glasbeniku in Intermezzu- Prve objave segajo v leto 1962 in jih je označil kot zapise ob klavirju: Misli baletnega pianista ob delu. 11 Budín: Orglarjeva razmišljanja, str. 716. 384 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 32 (2009), št. 2 Ivanka Uršič: Arhivska zapuščina profesorja I lubcrta Berganta, str. 379-386 O stilu in interpretaciji, Psihološko ozadje »Nine«. V drugem dciu je govoril o orglah: Zakaj in kako graditi orgle, Klasična glasba je naše pribežališče, Orglarjeva razmišljanj v avtobusu, Freske skrbno varujemo, za orgle pa se nihče ne meni, 300 let orgel pri sv. Primožu, Orgle danes, Glas orglarčka v puščavi, Pietro Antonio Bossi in njegove orgle v Povirju, Se o starih glasbilih, Tudi z grajskih stolpov so zvenele orgle, Petdesetletnica orgel AG v Ljubljani, Slovenska orgelska glasba v 19. in 20. stoletju. Bergantova esejistična dela segajo tudi na pod ročje likovne umetnosti. Nova spoznanja slikarja Rudija Pergerja, Slikarjev pogled na obisk pri slikarju Vladu Hmeljaku, Spomin na Silvestra Komela m Esej o smrti je le nekaj naslovov. Izbrano gradivo je izšlo v knjigi z naslovom Ob orglah.12 Programi za koncerte Huberta Berganta Najobsežnejši del zapuščine obsegajo programi za koncerte Huberta Berganta (1959—1998), ki so dokaz umetnikove izjemno bogate koncertne bere. Za lažjo preglednost so razdeljeni po posameznih državah: Slovenija, Italija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Litva, Rusija, Estonija, Latvija, Belo-rusija, Slovaška, Češka, Madžarska, Avstrija, Nemčija, Švica, Francija, Anglija, Španija, Nizozemska, Palma de Malorca. Najstarejši ohranjeni program sega v leto 1959, ko je Bergant kot slušatelj III. letnika Akademije za glasbo v razredu prof. Pavla Rančigaja izvedel koncert Bachovih skladb za orgle. Poleti, avgusta 1967, je na dubrovniških poletnih igrah sodeloval med solisti orkestra in zbora Slovenske filharmonije. Novembra leta 1967 je imel koncert v cerkvi sv. Ignacija v Gorici v Italiji. Nastopal je v številnih večjih, pa tudi manjših krajih v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. V tujini je največkrat koncertiral v Italiji (Torino, Verona, Aosta, Trst, Videm, Gorica, Novarra, Neapelj, Padova, Ferrara, Trento, Merano, Vicenza, Sulmona, Gradež, Rtintiti, Latisana, Oglej, Polce-nigo. Borca di Cadore, Cividale, Cogne, Bassano di Grappa, Foghano, Ronchi, Cormons, Conegeliano, Biella, Firence ...). Leta 1975 je nastopil v Parizu v katedrali Notre-Dame, v Angliji je nastopil v Coventryju m Not-tinghamu, v Nemčiji pa v Regensburgu, Lippstadtu, Unnu, in okviru Mednarodnih orgelskih dni v Diisseldorfu, kjer je izvajal izključno dela jugoslovanskih avtorjev. Na Dunaju je imel poleg diplomskega še tri koncerte in enega v Dunajskem Novem mestu. Po dvakrat je nastopil v Iglauu, Gradcu m Millstadtu, Igral je še v Innsbrucku in Stamauu ter Melcku. Imel je še koncerte v krajih: Cluj Napoca (Romunija), Peca in Nagykanizsa (Madžarska), Tdiany, Budimpešta, sedem koncertnih turnej po nekdanji Sovjetski zvezi, (okrog 32 koncertov; Moskva, Leningrad, Riga, Talin, Vilna, Minsk ...). Pot ga je vodila tudi v Baku, Astrahan, Odeso, Kišinjov, Donjeck in Lvov. Pred tem je že leta 1964 igral orgle pri predstavi Ekvinokcija v okviru gostovanja ljubljanske Opere v Moskvi in Kijevu ter leta 1966 v Pragi. Leta 1981 je kot prvi Jugoslovan sodeloval v okviru 11, mednarodnega orgelskega tedna v Pahni de Malorci. Ob tej priložnosti so ga kritiki zelo ugodno ocenili. V časopisu Diario de Mallorca je med dnigim pisalo: »H. B. odkritje 11. orgelskega tedna«, poročilo o Bergantovem koncertu v Balie-areju je bil naslov: »Veliki recital H. B.« O koncertih v nekdanji SZ je zapisal: »V sezoni 1978/79 sem dvakrat gostoval v nekdanji SZ. V oktobru sem imel koncerte v Minsktt, Vilni in l^eningradu. Na sporedu so bila dela Bacha, Sivee/incka, Buxtehudeja, Wal-theija, Francka, Sivica in Gailmanta. Sorazmerno največ pokornosti je bila deležna Šivičeva skladba Prelude - fantaisie. Povsod je bil lep obisk, odziv pa v okviru vljudnosti. V aprilu sem ponovno gostoval, takrat v Ltvvu, Donjecku, Kišinjovu ter Astrahanu. Na sporedu sem imel Bacha (v prvem delu koncerta), Mozarta, Gigouta, Duboisa, Langlaisa, Atessiaena in Ebna. Tokrat je bil poleg obiska izreden tudi odziv publike, saj so v Li>ovu izpadli željo, da bi me že v prihodnji sezpni radi imeli zp dva koncerta. Posebno jim je ugajala izvedba skladb francoskih avtorjev. Presenetljivo je bilo, da je bil tako lep obisk v Donjecku, čeprav je imel neposredno pred menoj dva koncerta prof. Leonid Roisman Moskve! Izredno topel sprejem je bil tudi v Kišinjovu, kjer sem imel priliko uživati tudi tradicionalno moldavsko gostoljubnost. Omenili so mi tudi možnost snemanja plošče ob mojem morebitnem prihodnjem gostovanju. Od instrumentov so mi posebno ugajale mehanične Schuckejeve orgle v Vilniusu ter skoraj 140 let stare Walcketjeve orgle ¿z Donecka. Tja so jih prepeljali ¿z J^eningrada preko Moskve, a predelal jih je češki orglar Kieger.« V novi Dvorani Vatroslava lisinskega v Zagrebu je decembra 1974 posnel samostojno ploščo; izšla je aprila 1976 pri Helidonu. Snemal je tudi za RTV Ljubljana in tržaški radio. Drugo ploščo je posnel skupaj z Danielom Rothom iz Francije in Josejem Manuelom Azcueijem iz Španije. ' - Bergant: Ob orgtah. ARHIVI 32 (2009), Si-2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Uršič: Arhivska zapuščina profesorja I [uberta Berganta, str. 379-386 385 Hubert Bergant na koncertu v Kranjski Gori. 27. avgusta 1986 (PANG 87 J, Hubert Bergant, t. e, 25) Iz ieia v leto so sledile koncertne sezone z bogatimi programi. 1-eta 1985 je ponovno izvedel Bachov ciklus z dvajsetimi koncerti. V letu 1987 so bih najodmevnejši koncerti na Dunaju in v Veroni ter nastopi v okviru nemške turneje (Frankfurt na Odri, Kothcn, Gera, Rostock, Berlin in Magdeburg). Pomembnejši nastopi v letu 1990 so bih: Varna (Bolgarija), Dunaj, Ettendorf (Avstrija), Walchwil (Švica), Male, Bressanone, Cotmons (Italija), Franc-kovi večeri v Zagrebu, Trstu in Ljubljani. V zadnjih letih je zlasti pogosto nastopal v Italiji, Švici, Nemčiji in Avstnji. Poleg obsežnega koncertnega gradiva je v tem sklopu tudi gradivo o udeležbi pri že omenjenih mednarodnih in domačih žirijah v letih od 1985. do 1989. Zapuščina vsebuje tudi bogato zbirko plakatov za prej omenjene koncertc v raznih državah. Ohranjenih je 217. Posebno vrednost ima tudi notno gradivo, z originalnimi skladbami s posvetili avtorjev, notni zapisi in številne fotokopije not s komentarji in opombami Huberta Berganta. V zapuščini so publikacije, ki vsebujejo Bergan-tova besedila od prvih objav v gledaliških listih do jubilejnih publikacij Akademije za glasbo v Ljubljani, literature o orglah, bogata zbirka časopisnih člankov iz domaČih in tujih časopisov in revij z odmevi na mojstrove nastope, publikacije s posvetili in manjša zbirka razglednic iz Slovenije in tujine. Fotografski del zapuščine si je gospa Bergan-tova zadržala. III. Zaključek Predstavitev zapuščine naj zaokrožijo misli prof. Huberta Berganta: »Orgelska glasba s svojo odmaknjenostjo, .r svojo ekso-tiko, s svojo eteričnostjo, s svojim idealnim sožitjem arhitekture in z ostalimi panogami umetnosti. z lepoto glasbila, na katero je vezana, in j svojo skoraj dva tisoč let staro Zgodovino izžareva čar, ki se mu m mogoče upreti.«1^ Viri in literatura Viri Pokrajinski arhiv v Novi Gorici PANG 873, Hubert Bergant, 1945-2002,2,5 tm Literatura Akademija glasbo 1919-1989, Ljubljana 1989, str. 43-44. Sv ura gora nad Gorico. 386 ARHIVI 32 (2009), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ivanka Uršič: Arhivska zapuščina profesorja i lubctia Hcrganta, str. 179-386 Budin, Pavel: Orglarjcva razmišljanja. Primorska srečanja, 19%, št. 185-186, str. 716. Bergant, Hubert: Orgle v podstrešni sobici realke. jubilejni ^-pomik, Srednja šola ^a elektrotehniko in računalništvo. Ljubljana 1994, str. 18—20. Bergant, Hubert: Ob Orgiah. Nova Gorica 1996. Gregorič, Tatjana: Organist in ne orglar, 30 let umetniškega dela Huberta Berganta. Glasbena mladina LXXTV (1993-1994), št. 2, str. 9. Lovrič, Metka: Hubert Bergant, organist in glasbeni pedagog. Primorska srečanja 1992, št. 134—135, str. 427. Primorski slovenski biografski leksikon (PSBLj, L knjiga. Gorica 1974-1981, str. 66. P. M.: Sveta gora nad Gorico. Družna, 13. 2. 2000. Vuk, Marko: Hubert Bergant, nagrajenec Prešernovega sklada. Primorska srečanja 1977, št. 1-2, str. 6, Zusammenfassung ARCP1IVARISCHER NACHLASS DES PROFESSORS HUBERT BERGANT Tn dem Beitrag wird der Nachlass des Professors Hubert Bergant behandelt, eines bekannten Organisten, Pianisten, Pädagogen und Kunsthistorikers. Seine Witwe Gortlana Bergant Nigrovič schenkte den Nachlass dem Regionalarchiv Nova Gorica. Hubert Bergant wurde am 13. November 1934 in Kamnik geboren und starb am 19. Januar 1999 in Šempeter pri Gorici. An der Musikakademie in Ljubljana schloss er 1959 das Klavier — und 1960 das Orgelstudium ab, 1963 nahm er das Postdiplomstudium der Orgel auf, das er 1969 in Wien beendete. Nach dem Erwerb des Diploms der Kunstgeschichte an der Philosophischen Fakultät in Ljubljana (1964) fand er eine Anstellung als Professor für Kunsterziehung am Gymnasium in Nova Gorica und als Lehrer an der Musikschule. 1972 begann er an der Musikakademie in Ljubljana mit dem Orgelunterricht, seit 1982 war er ordentlicher Professor. Bergant war der führende slowenische Orgelpädagoge und ein virtuoser Solist. Er trat allein und in verschiedenen kammennusikahsehen Besetzungen im In- und Ausland auf mehr als 100 Konzerten auf. Er spielte sämtliche Orgelwerke Bachs, bot zahlreiche slowenische und jugoslawische Erstauffühningen von Orgelwerken dar, nahm eitrige Schallplatten auf und schrieb 1996 das Buch »Uber die Orgel«. 1977 wurde er mit dem Preis der Preseren-Sriftung ausgezeichnet. Bergants reiches Künstlerleben spiegelt sich in seinem umfangreichen und interessanten Nachlass wider: persönliche Dokumente, Korrespondenz, Material über die pädagogische Arbeit und Konzerttätigkeit, Materisd über die Orgel, Dokumentation über publizistische und essayistische Tätigkeit, Konzertprogramme und -plakate, Sammlung von Artikeln in in- und ausländischen Zettungen und Zeitschriften, Sammlung von Ansichtskarten und Diverses. Das Material ist in 25 Archivschachteln aufbewahrt, die Konzerrplakate befinden sich aufgrund der großen Formate in speziellen Mappen. O delu Arhivskega društva Slovenije Kongres društva madžarskih arhivistov Sopron, 14.-16. Avgust 2009 Društvo oz. združenje madžarski!) arhivistov (Magyar Leveltarosok Egyesiilete) je letošnji tradicionalni lemi kongres organiziralo v severozahodnem delu države, v mestu Sopron. Sopron leži med Nc-židerskim jezerom in obronki Alp in je na Madžarskem znan kot trgovsko in obrtno središče. Ponaša se tudi z živahnim univerzitetnim življenjem. Vzrok za tako zgodnjo organizacijo kongresa — druga polovica avgusta — po katerem madžarsko društvo izstopa, je povezan s financami in organizacijo. Kongresi na Madžarskem namreč vedno potekajo med študijskimi počitnicami, v prostonh različnih madžarskih univerz, tokratni pa je bil v prostorih Kolegija za hod no madžarske univerze v Sopronu. S tem so povezane tudi nastanitvene zmogljivosti — veriga hosdov. Na ta način je madžarskemu arhivskemu društvu prihranjena večina težav, ki so povezane z organizacijo tako velikih srečanj. Tako kot sama država Madžarska, ki šteje okoli 10 milijonov prebivalcev, je tudi samo društvo, če ga primerjamo s slovenskim, številnejše. Po besedah tajnice društva ima zdaj okoli 700 članov. letošnjega kongresa v Sopronu se je udeležilo okoli 300 ljudi. Med njimi so bili predvsem domači arhivski delavci, a Uidi gosu iz mjih arhivskih društev. Za goste iz tujine je bilo posebej poskrbljeno. Udeleženci oz. gosti iz tujine smo bili dan pred uradnim začetkom povabljeni na večerno slovesnost v samo središče mesta in tam smo izmenjali prve vtise in dobili informacije o poteku kongresa. Med tujimi povabljenci smo se tako znašli arhivisti, člani arhivskih društev iz Hrvaške, Srbije, Vojvodine, Nemčije, Avstrije, Slovaške, Ukrajine, Romunije in Poljske. Sama sem se kongresa udeležila kot predstavnica Arhivskega društva Slovenijc- Uradm del kongresa se je začel naslednji dan in siccr s pozdravnimi govori predsednika društva Arpada Tyekvicska, župana mesta Sopron in rektorja zahod nomadžarske univerze. Pozdravom smo se pridružili tudi člani dništev iz tujine Potem sta bili na vrsti podelitev nagrad madžarskega d ruš h* a in skupščina članov dništva. Na njej je bil tudi govor o spremembi statuta društva. Madžan na kongresu referatov ne prevajajo in celotno strokovno srečanje jioteka samo v madžarskem jeziku. Prav tako društvo prej ne objavi zbornika referatov s prevedenimi povzetki, zato je komunikacija med udeleženci kongresa nekoliko otežena. Vendar pa gre tudi pri tem razvoj med madžarskimi arhivisti naprej oz. vodi v odpiranje društvom iz Zahodne Evrope. Vse več članov društva namreč pozna tako nemški kot tudi angleški jezik, tega obvlada tudi tajnica društva. Strokovni del prvega dneva kongresa je načel vprašanje modernizacije madžarskih arhivov. Govor je bil o internetnem projektu državnega arhiva in arhivskih spletnih straneh v arhivih na Madžarskem. Nadaljnje delo kongresa pa je potekalo v sekcijah oz. tematskih sklopih Letos |ili je bilo kar šest. Prva je bila namenjena materialnemu varstvu arliivskega gradiva in jo je vodila Marta Kirics. V njej so govorili poklicni restavratorji na podlagi njihove prakse, zaposleni v tamkajšnjih arhivskih ustanovah, direktorji z organizacijskega stališča ter menedžerji s finančnega. Drugo sekcijo, sekcijo, katere tema so bili arhivski viri pri raziskovanju, sta vodila Gčza Erszcgi m Iren Bilkei. Tretjo, gospodarsko sekcijo, je vodil Tiborne Hetenyyi Cetra sekcija, ki je skupna skoraj vsem arhivskih zborovanjem, tako pri nas kot na tujem, je bila namenjena informatiki. Vodil jo je Gabor Brei-nich. Peto sekcijo je vodil sedanji predsednik dništva. Namenili so jo zbiranju arhivskega gradiva. Šesta, zadnja sekcija zborovanja, je bila namenjena zgodovini šolstva in znanosti. Vodil jo je Vilmos Zsidi. Za goste iz tujine, ki so težje sledili omenjenim sekcijam, so popravili poseben program. Obsegal je ogled mesta Sopron, ogled lokalnega mestnega arhiva in udležbo na izletu. Maja Gombai 35. avstrijsko arhivsko zborovanje v Linzu Letošnje, 35. zborovanje avstrijskih arhivistov, |e potekalo 10. in 11. septembra v Linzu. Naslov osrednje teme zborovanja bi lahko prevedli kot »Konec lagodnosti - arhivi med zahtevami politike, gospodarstva in javnosti«. Gostitelj zborovanja, direktor Zgor-njeavstnjskega deželnega arhiva v Linzu dr. Gerhart Marckligott je ob odprtju zborovanja med drugim povedal, da se pred arhivi, predvsem manjšimi, postavljajo vedno večje zahteve na tehničnem področju (informacijske zahteve), pa tudi pri večjih raziskovalnih zadevah - od tod ludi tema posvetovanja. I udi dt. Josef Riegler, direktor graškega arhiva in pred- 388_Ü delu Arhivskega društva Slovenije_ARHIVI 32 (2009), št, 2 sednik avstrijske zveze arhivark in arhivarjev, je potožil, da arhivi zaostajajo z e-hrambo. Pred začetkom referatov je zborovalcc in goste nagovorila tudi prva predsednica Zgornjeavstnjskega parlamenta, Angela Ordiner, ki je v svojem nagovoru citirala, da je resnica hči časa, nadaljevala pa z ugotovitvijo, da je, dokler ni rojena, v arhivih (oziroma arhivi jo pa rodijo). V prvem refera m, referatu z naslovom Arliiv, zgodovinsko raziskovanje in koristi družbe, je dr. Kari Rrunner, odhajajoči direktor avstnjskega zgodovinskega raziskovalnega inštituta, sicer profesor za srednjeveško zgodovino, dejal, da ne bo povedal ničesar novega, če reče, da resne, prave zgodovinske znanosti ni brez arhiva. Pri tem je izpostavil pomembnost vrednotenja gradiva in navodil ustvarjalcem, saj arliiv s tem pravzaprav določa, katera zgodovina bo imela prihodnost (in katera ne). Po eni strani je treba paziti, da se ohrani (tudi) zgodovina vsakdana, ne samo zgodovina vladarjev kot v srednjem veku (njegovo področje!), po drugi strani pa današnji mogočneži — firme, podjetja, lahko ostanejo brez zgodovine, ker unajo na tem področju (javni) arliivi premalo vpliva. To se mu zdi vprašanje za politiko in arhivsko zakonodajo. Nadaljeval je, da vsega seveda ni mogoče ohranili in da je v tej informacijski džungli treba narediti izbor. Vendar pa tega izbora ne bo naredil noben program za arhiviranje, četudi ga imamo (že doma moramo delau izbor pn svojih e-fotografi j a h in jih shranjevati, vendar pa tega tudi ne naredi program za arhiviranje fotografij sam). Zato morajo biti arhivarji Čim bolj usposobljeni, tako se je ponovno vrnil k vprašanju valorizacije in izobraževanja, usposobljenosti ariuvi-stov. Še enkrat je poudaril, da se zgodovina začenja (preučevati) v arliivih, arhivarji pa »pripravljajo zgodovino« za prihodnost. V svojem prispevku je izpostavil tudi »okoljsko« zgodovino kot novo raziskovalno področje, pomembnost podatkov o tem, kako ravnamo z okoljem. V diskusiji ob njegovem referatu se je zastavilo vprašanje, primerjava, kako so gledati na primer na zgodovino spolov pred tndesetimi leu in kako danes na okoljsko zgodovino. Mag. Eva Blimlinger, zgodovinarka, raziskovalka z Dunaja, je poročala o svojih izkušnjah z arhivi kot sodelavka avstrijske zgodovrnske komisije, Pn arhivskem raziskovanju so jo najbolj morili, če strnemo, pomanjkljivi popisi (pomanjkljivi vodniki, akcesije, popisi, nadzor nad popolnostjo gradiva in zato nujno preverjanje v skladišču samem, manjkajoče smernice za vrednotenje in predajo gradiva arhivu). Potožila je tudi, da naj ne bi bih vsi arhivi kooperativni rako pri dostopnosti do (še) nepopisanega, neurejenega gradiva, kot zaradi predpisov za reproducirán je arhivskega gradiva. Zadeve se sicer izboljšujejo s popisovanjem in dostopnostjo na medmrežju. Posebej je omerula nedostopnost arhiva ORF. Naslednji referent, dr, Martin Stiirzlingcr, ponudnik elektronske obdelave podatkov za arhive, je ugotavljal, da avstrijski arhivi malo povprašujejo po zunanjih storitvah in da je zato tudi ponudnikov malo. Po drugi strani pa se ponavljajo nove naloge, ki jim arhivi niso kos, ker imajo preprosto premalo osebja oziroma je neustrezno usposobljeno. Prednosti zunanjih storitev bi po njegovem lahko bile kakovosi, cena, hitrost in know-how. Ugotavljal je, da se seveda pn vprašanju zunanjega hranjenja takoj poraja misel na nevarnost, da bo kdo prišel pride v sistem, vendar pa je treba tudi vedeti, kdo vse nam že sedaj hodi po arhivih — od vodovodarjev do programerjev. Glavni problem je videl v e-arhiviranju. Majhni arhivi ne zmorejo vsega, zato je, tako je dejal, potrebna vsaj do neke mere centralizacija. Najpomembneje pri tem vprašanju je, komu dajemo gradivo v digitalizarnje, hranjenje. Je poceni res najceneje — je najceneje tudi potem, ko pnde do izgube ah zlorabe gradiva? V diskusiji po njegovem referatu je bilo precej oglašanja, nasprotovanja, med drugim je nekdo ugotavljal, češ da že iz naslova članka (Bolje, hitreje, ceneje?) izhaja zahteva po zanikanju, ker se retorično sprašuje, ali je cenejše rudi boljše. V praksi pa od arhivov zahtevajo prav to - ceneje, V zadnjem referatu prvega dne zborovanja se je arhivist iz dresdenskega državnega arhiva, dr. Burkhard Nolte, spraševal, ah naj arhivi računajo svoje storitve. Da bi to lahko stonli, bi morali najprej arhivske storitve ovrednouti kot produkte in nato zanje narediti ustrezen obračunski sistem. Potem je govoril o značilnostih arhivskih storitev. To so nematerialne storitve in jih je težko ovrednotiu, stroški za oskrbo uporabnika so namreč težko occnljivi. Postavlja se vprašanje transparencies ti pn nematerialnem ustvarjanju, postavljanju norm. Vedno znova ostaja brez odgovora vprašanje, kako naj se arhivi »izplačajo«, če je že zahtevano nekakšno plačevanje glede na »stroške in učinke«. Govor je bil tudi o tako imenovanih »vitkih« arhivskih proračunih. Seveda se je razvnela debata o računanju arhivskih storitev. Sledila so zasedanja posameznih arhivskih strokovnih skupin - univerzitetnih arhivarjev, občinskih arhivarjev in arhivarjev priznanih cerkva in vers kili skupnosti. Potem pa so na generalni skupščini izvolili še novega predsednika — to je ostal dr, Josef Riegler. Zadnji dogodek dneva je bil sprejem na deželnem glavarstvu. Naslednji dan je z referatom začel Martin Heller, mtendant projekta Glavno mesto kulture Linz 2009, Govonl je o svoji muzejski dejavnosti v Švici med letoma 1986 in 1998, o razliki med arhivi in muzeji (in pa seveda o povezavah). Nič novega. Poudaril je plakatno zbirko, ki je sicer v muzeju in je brez dvoma ARHIVI 32 (2(H')')j, št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 389 razstavna stvar, ki nagovarja množice, je pa tudi zgodovinski vir — postavilo se mu ¡c vprašanje hranjenja in urejanja. Dejal je, da so zbirali vse plakate brez vrednotenja, popisali (in digitalizirali) pa samo zelo ma|hen, zanje najpomembnejši del (neke vrste spontana valorizacija, v katero je prisiljen vsakdo, ko ima nečesa preveč). Stvar je torej tako rekoč nepregledna. Na vprašanje, koliko kosov tore] imajo, je dolgo zmajeval in nato dejal, da gotovo milijon! Po svoje zanimiv, čeprav nekokko dolgovezen, je bil referat mag. Gottfrieda L. Vonwillerja, zaposlenega v Zgodovinskem uradu v Linzu. To ustanovo za rodoslovnozgodovinske raziskave so ustanovili leta 2004 trije zgodovinarji v sodelovanju z univerzitetnim profesorjem zgodovine. Danes imajo 42 vi so ko kvalificiranih uslužbencev (večinoma zgodovinarjev in pravnikov) ter Številne sodelavce in dopisnike po svetu. Sedež imajo na Dunaju, izpostave v Gradcu, Linzu, Celovcu in Innsbrucku. Delo imajo razdeljeno na štiri glavna področja - dediščinske raziskave, ro-doslovne, pridobivanje listin ter »pro bono« (ni predvsem pomagajo s svojimi raziskavami sorodstva pri presaditvah kostnega mozga). Pri dediščinskih raziskavah računajo provizijo z odstotkom, pn rodo-slovnih zadevah pa načeloma po 75 EUR za uro raziskave, So tore| nekakšni zgodovinski (zgodovinarski) detektivi. Vonwtller je na dokaj razvlečen način predstavil en sam svoj dediščinski primer in tudi, kako mu je pn tem konstilo (tudi) arhivsko gradivo. Vprašanj po končanem referatu na njegovo temo pravzaprav ni bilo, vsaj ne javno v dvorani. Precejšnje pa je bilo potem zanimanje zanj na hodniku — sledil je namreč odmor - glede njegovega dela, službe in verjetno tudi zaslužka. Eno samo vprašanje je bilo le bolj pn-pomba, in sicer o naslovu njegovega referata (Arhi-valijc in njihova kolateralna korist). Da naj bi bili namreč za takšne raziskave vendar arhivski dokumenti praviloma prvi in najpomembnejši, da se takšne raziskave začenjajo v arhivih, ne pa da so obstranska zadeva, kjer »se tudi kaj najde«. Mogoče pa je bilo tudi to stališče preveč arhivsko čistunsko — tudi drugod je mogoče veliko naju. Kot je našteval sam referent, pri posameznikih, družinah, različnih uradih, zasebnih podjetjih (sicer bi res vse to nekoč sodilo v arhiv, vendar pa ni v arhivih, vsaj sedaj še ne, ko je podatke potreboval). Predzadnja referentka, Annemarie Turk, je sodelavka leta 1989 ustanovljenega združenja z imenom »KulturKontakt Austria«, ki deluje kot povezovalec med kulturniki, kulturnimi institucijami in podjetji. Ugotavljala je, da se povečuje zanimanje podjetij za »corporate cultural responsibility« in potreba po skrbi za podobo s sponzoriranjem. Pri tem pa je za sponzorje zanimivo dolgotrajno partnerstvo, saj ne želijo biti le enkratni darovalci. Po njenem bi se lahko tudi za arhive našli sponzorji, predvsem manjša in srednja podjetja. Opozorila je, da je potrebno (potencialnega) sponzorja pravočasno nagovoriti, najmanj pol leta prej, preden bi potrebovali sredstva in da sta najprimernejša za to oktober in november, ko sprejemajo teme predračune. Pri tem se je treba zavedati, da se hočejo podjetja s sponzoriranjem razlikovati od sorodnih dejavnosti, zato je treba paziti, da ne nagovarjamo po več konkurentov hkrati (tu bi lahko igiah tudi na drugačen učinek — da nihče noče ostati zadaj). V zadnjem referatu je direktor Štajerskega deželnega arhiva, dr. josef Riegler, spomnil, da za javne ustanove, torej tudi Avstrijski državni arhiv, v smislu »new pub he managementa« velja, da se obnašajo ekonomsko, da bi bih lahko kljub omejenemu financiranju kos svojim nalogam. Tako se postavlja vprašanje tržno uporabnih arhivskih dejavnosti in cen teh dejavnosti. In ponovno že slišane ugotovitve, da je cenik za izdelavo reprodukcij laže določiti kot pa oceniti vrednost arhivskih raziskav. In seveda, da bi moralo bin opravljanje plačljivih storitev v ravnotežju z opravljanjem bistvenih nalog arhiva. Ob koncu bi lahko ugotovili, da so se glede na naslovno temo zborovanja avstrijski arhivisd vprašali ne le o znani kulturni, raziskovalni vlogi arhivov, ampak rudi, kakšen naj bi bil njihov odnos do javnosti na politični in ekonomski ravni. Zastavljeno je že bilo tako, vendar sami referati niso dajali odgovorov, diskusije o referatih tudi ne, bile so skromne, toliko večjo živahnost pa je bilo slišan, čutiti v neformalnih pogovorih na hodnikih in na uspelem druženju na sprejemu pn deželnem glavarstvu. Gora^d Stariha 79. zborovanje Društva nemških arhivark in arhivarjev, Regensburg 22.-25. septembra 2009. Arhivi v digitalni dobi in sejem Arcfiivistica V Regensburgu je bilo od 22. do 25- septembra 79. zborovanje Društva nemških arhivark in arhivarjev s splošno temo Arhivi v digitalni dobi in sejmom Archivistica. Zborovanje je bilo v prostorih univerze v liegensbutgu. Prof. dr. Robert Kretzschmar (Stuttgart), predsednik Društva nemških arliivark in arhivarjev (Verein deutscher Archivannen und Archivare c.V.), je v povabilu na arhivsko zborovanje zapisal, da bodo na nemškem arhivskem zborovanju prvič obravnavali možnosti in posledice digitalizacije iz vseh zornih kotov, z vseh delovnih področij ter mrežnega povezovanja le-teh. Digitalizacija zajema vsa delovna področja, torej 390 Ü delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 32 (2009), št, 2 od izročanja, ohranjanja, urejanja, zaključevanja fondov ter pnprave za uporabo, do posredovanja v okviru izobraževanja in dela s področja javne uporabe. Pri tem so pred arhivar]) sterilne dileme. Kje in katere koncepte bomo uporabili in s kakšnim uspehom, predvsem pa, katere strategije naj upoštevamo v prih odnosU. Tema je bila nadvse aktualna in programski svet je dobil Številne predloge in ponudbe člankov, tako da je lahko pripravil zanimiv program Hkrati je Dništvo izkoristilo priložnost in pripravilo Številne nadaljevalne izobraževalne seminarje v okvini izbrane teme. Nemško arhivsko zborovanje prirejata VdA in leta 1946 ustanovljeno poklicno združenje nemških arhi-vark in arhivarjev. Društvo prireja zborovanja že od leta 1899, od leta 1949 pa ga pripravlja vsako leto. V društvu deluje 8 strokovnih skupin: 1. Državni arhivi, 2. Občinski (komunalni) arhivi, 3 Cerkveni arhivi, 4. Gospoščine in družinski arhivi, 5. Gospodarski arhivi, 6. Parlamentarni arhivi, politične stranke, donacije in društva, 7, Arhivi medijev, 8. Arhivi univerz, visokih šol in znanstvenih institucij. Septembra 2008 je bilo 78. zborovanje v Erfurtu, naslov pa je bil Ohranjamo za bodočnost. Ohranjanje analognih in digitalnih zapisov; smiselno nadaljevanje je letošnje posvetovanje. 79. nemško arhivsko zborovanje se |e začelo v torek, 22. septembra, slovesno je bil odprt sejem Arcliivistica. Ob 17. uri je bil delovni pogovor 27 tujih predstavnikov arhivskih društev in ustanov (Avstrija, Albanija, Češka, Slovaška, Madžarska, Nizozemska, Belgija, Švica, Belorusija, itd.). Iz Slovenije sva prišli mag. Sonja Anžič iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana in poročevalka za Arhivsko društvo Slovenije Marija Hernja Masten. Pogovor sta vodila dr. Michacl Dicfenbacher iz Numberga in Katarina Thiemann 12 Miinstra. Temi sta bih: - digitalizacija, izkušnje in problemi posameznih držav, - podoba arhivarja (zgodovinar arhivist ali informatik računalnikar), možnosti za izobraževanje, permanentno izobraževanje v arhivih, možnosti in načini. Vsaka izmed držav je predstavila izkušnje 111 stanje v svoji državi oziroma društvu. Arhivi se odločajo za štiri strategije: uporabniško natavnana strategija starejše gradivo naj se digitalizira - mormoni se ukvarjajo z genealogijo, varnost. Nizozemska si prizadeva poiskati in zagotoviti najboljšo rešitev za trajnost digitaliziranega gradiva, saj so ga ponekod že 15 krat obnovili Izkušnje niso najboljše in strah pred izgubo ni odveč. Predstavljeni so bih nekateri mednarodni projekti, ki potekajo ob pomoči sredstev EU in se nanašajo na digitalizacijo gradiva. Ob 18. uri je bil slovesen začetek 79. zborovanja s pozdravi: HanB Schaidinger, veliki župan Regensburga dr. Wolfgang Heubisch, deželni minister za znanost, raziskovanje, umetnost in kulturo svobodne dežele Bavarske, - dr. Robert Kretschmar, predsednika društva - dr. Anna Pia Maissen iz Ziiricha v imenu tujih gostov, predsednica arhivarjev Švice, - dr. Fred j. W. van Kan, Anheim, Nizozemska, kot predstavnik sveta Internationale Council of Archives (ICA). V sredo, 23. septembra, je bilo v dopoldanskem času skupno zasedanje, popoldne so delovale posamezne skupine. Program z naslovi referatov in predavatelji je objavljen na spletu: ivww.anhivtag.de, natisnjen pa je bil tudi v priročni knjižici. Zaradi obsega bom navedla le splošne naslove, ki so jih obravnavale posamezne sekcije. Skupno zasedanje je imelo naslov: Ah se je Trnuljčica zbudila!' Novi delovni in komunikacijski procesi v arhivih; vodil ga je dr. Danici Nerlich (Zurich). Referate sta imela dr. Chnstian Keitel, Stuttgart: Ugotavljanje interesa uporabnikov in postavitev signi-fikantnih lastnosti. Digitalno izročanje gradiva arhivom, hi dr. Mano Glauert, Potsdam: Arhiv 2.0. Arhiv od predaje do uporabe. Dr. Peter Habe, Univerza Basel, je v referatu Zgodovinska znanost, digitalni čas in digitalni zgodovinar naniza! zanimive poglede na izobraževanje zgodovinarjev. Z nastankom spleta je marsikaj, kar je bilo prej zaprto, postalo javno. Nova izobrazba zgodovinarja se razvija v smer poznavanja spletnih strani, ki so namenjene raziskovanju, objavam gradiva (archivaha, edvvired ...). Vsi znanstveni programi so uvedh lastno presojo kvalitete objave člankov (dve recenziji). Vprašanje vrednotenja digitalnih podatkov je posebno problematično. Založbe so v krizi, saj so znanstvena dela hitro objavljena v digilib in dostopna. Zgodovinarju je potrebno pri šrudiju ponuditi tudi informacijsko kompeteuco hi poznavanje katalogov, popisov in sistemov, s katennu so arhivi objavljali vire. Kritika virov je izpostavljena novim zahtevam. Še v letih 1960—1970 so mu pomagale pomožne vede, 2009 jia potrebuje zgodovinar novo pomožno vedo digitalnih virov. Vizualizacija je vedno bolj navzoča. Najnujnejša pa je vzgoja o kulturi publikacij. Digitalne publikacije je treba preverjati, ali so plagiati. Ugotovitev, da bo zgodovina, bo še imela klasiko, vendar bo vedno bolj digitalna. Zanimiv zaključek da vedno diskusija, ki je postavila vprašanje, ali smo aritivi popravljeni na zahtevno nalogo in ali jo bomo zmogli ARHIVI 32 (2(H')')j, št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 391 V popoldanskem času so zasedale vse sekcije. Sekcija 1 Vrednotenje elektronskih podlag in izročanje; vodila jo je dr. Ulrike Gutzmann, poročevalec je bil Raymond Plache. Ilka Stahlberg (Potsdam): Uvod v uvajanje elektronskega poslovanja ob primeru bran-denburškc ministrske uprave, zahteva arhiva, pretvorba registrature in registra turnega načrta, vrednotenje in izločanje. Dr. Madiias Manke in dr. Rene Wiese (oba Schwerin): Valorizacija - DOMEA - program iz Deželnega arhiva Schwerin. Dr. Andrea Hänger (Koblenz) in dr. Kathanna Ernst (Stuttgart): En sistem, dve rešitvi. Digitalno arhiviranje v Zveznem arhivu ter Mestnem arhivu v S tu tt ga rtu. Sekcija 2 Izobraževanje na spletu (v mreži) Delo strokovnih skupin Sekcija 3 Arhivi kot informacijski služniki online Sekcija 4 Open Access in arluvi V izobraževalnem delu so tekli nadaljevalni programi: Vodenje in planiranje arhivskega dela z uporabo statistike ob primeru arhivskega menedžment sistema Basys, Digitalizacija arhivskega gradiva, prak-učne rešnve in predpostavke v arhivski praksi, Uvod v elektronsko predpripravo obdelave in arhiviranje spisov pri mestni upravi ob primem elektronskega arhiva Nürnberg. Zakl|učke referatov, spoznanja, predloge in sklepe je prispevala diskusija o temi Vloga arhivov v stoletju digitalizacije, vodil jo je dr. Robert Kretschmer. V četrtek, 24, septembra 2009, je bil ob 9.00 uri občni zbor društva. Ker se je iztekel mandat predsednika, je bila skupščina volilna. Volitve so prinesle novo generacijo vodilnih v društvu. Funkcijo sta odložila dosedanji predsednik dr. Robert Kretsclimar, ki ni ponovno prijavil svoje kandidature, ter dr. Martin Dallmeier, ki je bil 36 let blagajnik društva. V nagovoru in zahvali je povedal, da se stara, povojna generacija arhivarjev pa se sedaj poslavlja. Naloga te generacije je bila postaviti društvo na noge, zgraditi in zavarovati arhive ter razviti arhivsko stroko. Čas je za novo generacijo arhivarjev digitalne dobe, njena naloga bo ohranili vse to. Novi predsednik dr. Michael Dicfcnbacher je iz Nürnberga m je bil do sedaj namestnik predsednika. Na strokovnem sejmu ARCHIVIST!CA, ki je največji evropski strokovni sejem za arhivsko dejavnost, je bilo 64 razstavljavcev, ki so vedno tudi pomembni sponzorji zborovanja. V betonskem okolju univerzitetne avle so na stojnicah predstavljali svoje najnovejše dosežke proizvajalci in dobavitelji polic in arhivske skladiščne opreme in pohištva, podjetja, ki se ukvarjajo z digitalno tehnologijo, fotografiranjem in mikrofilmanjem. Kartonaža je prikazovala programe, in to od pisarniške opreme, do arhivskih škatel, specialnih map, izdelave papirjev ter opreme za fotografije ui d ruge medije. Med proizvajalci programske, softverske tehnologije so bila zastopana vsa vodilna evropska podjetja (Scope, Augias, Pro Archive, C.M. Informatik). Tudi številne restavratorske delavnice so demonstrirale svojo dejavnost. Arhivske šole Marburg, Potsdam, Miinchen, inšti-mti, razni raziskovalni projekn arhivov so predstavljali izobraževanje, programe in možnosti za zaposlitev na velikem nemškem tržišču. Te stojnicc je obiskalo veliko število bodočih študentov Univerze, ki je te dni izkoristila za lnfonnacijske dneve univezc. Spremljajoči program je pripravil krajevni odbor društva v Rcgensburgu pod vodstvom dr. Martina D a 11 me ie rja, direktorja centralnega knežjega arhiva družine Thurn in Taxis in Zgodovinskega društva Regensburg. Bavarsko deželno ministrstvo za znanost, raziskovanje, umetnost in kulturo je priredilo sprejem za vse udeležence. V sredo je bilo srečanje s pogovorom udeležencev z razstavljavci Archivistice. Strokovna skupma cerkveiu arhivi je imela poseben sprejem. Zborovanje je imelo tudi pester kulturni program. Sem sodijo že tradicionalni orgelski koncerti. Letošnji je bil v obnovljeni in pozlačeni rokokojski Marijini štiftni cerkvi Stare kapele, izvajalec je bil Franz Rami, svetovno znani organist. Seveda ni manjkalo vodenih ogledov v Škofijski centralni arhiv, Mestni arhiv, Zgodovinski digitalni reklamni arhiv, ki je nastal s projektom knjižnice; zbali so vse zvočne, filmske, tiskane risane in zapisane reklame in spote nove dobe. Manjkalo ni organiziranih ogledov raznih muzejev in turističnega ogleda mesta, saj je tudi za arhivarja z daljnega severa Nemčije Regensburg zanimiva kulturna prestolnica, ki je ne obiščeš prav vsako leto. Zgodovinsko društvo se je predstavilo z odličnim referatom prof, dr. Achima Hubla iz Bambcrga, ki je predstavil mesto Regensburg v luči varstva kulturne dediščine in restavratorsko-konservatorskih posegov na prehojeni poti od leta 1945, izkušnje, uspehe in probleme Rege ns burga do vpisa na UNESCOV seznam kulturne dediščine. O porušenem Mestnem arhivu v Kólnu je poročala dr. Schmidt-Czaijeva, pogovor je tekel o pomoči pri sanaciji. Katastrofa Kolna pa je napovedana tema tudi za 80. arhivsko posvetovanje. Zanj so že razpisane teme. Posvetovanje bo v Dresdnu leta 2010. Marija H trnja Masten 392 Ü delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 32 (2009), št, 2 12. posvetovanje »Arhivska praksa«, Tuzla, 8,-9, oktober 2009 Kot predstavnik Arhivskega društva Slovenije sem se udeležil 12. posvetovanja »Arhivska praksa« v Tuzli. Organizirata ga Društvo arhivskih delavcev Tuzelskega kantona in Arhiv Tuzelskega kantona. Arhiv Tuzelskega kantona je letos praznoval 55-letnico. Simpozij je odprl direktor Arhiva dr. Izct Šabotič kot glavni organizator. Kulturnemu programu so sledili kratki pozdravi vseh gostov posameznih držav (Hrvaške, Črne gore, Srbije, Madžarske, Albanije, Kosova in Slovenije), Večma udeležencev pa je prišla iz Bosne in Hercegovine, iz tako imenovane Federacije, kot tudi iz Republike Srbske. Zborovanje je bilo v znamenju treh vsebinskih sklopov: valorizacije arhivskega gradiva, zaščite dokumentarnega gradiva v nastajanju in aktualnih vprašanj arhivske teorije m prakse. Zborovanje je bilo mednarodno s poudarkom na sodelujočih iz držav, ki so nastale na prostoru nekdanje SFRJ. V okviru prvega sklopa so bili predstavljeni mednarodna strokovna literatura za to področje, pravni predpisi v posameznih državah in praksa v posameznih arhivih. V tem sklopu so imeli referate: dr. Vladimir Žumer iz Arhiva Republike Slovenije je predstavil valorizacijo arhivskega gradiva v Sloveniji, Krešimir Ibrišimovič iz Državnega arhiva v Slavonskem brodu je predstavil valorizacijo na podlagi klasifikacijskih načrtov in predlog arhivskega popisa gradiva organov lokalne samouprave za hrvaške arhive, I.jerka Šimunič iz Državnega arhiva v Osijeku je imela referat o valorizaciji in kategorizaciji ustvarjalcev arhivskega in dokumentarnega gradiva na področju Državnega arhiva v Osjeku, Nermina Hodžič iz Arhiva Tuzelskega kantona o značaju kategorizacije in valorizacije arhivskega gradiva, Nada Cibej iz Pokrajinskega arhiva Koper je govorila o valorizaciji elektronskega arhivskega gradiva, Omer Zulič iz Arhiva Tuzelskega kantona pa o karakteristikah valorizacije dokumentarnega gradiva, nastalega pri poslovanju organov v prometu z vrednostnimi papirji. Žarko Stnimbel iz Arhiva Republike Slovenije je predstavil roke hranjenja dokumentarnega gradiva. Selma Isič iz Arhiva Tuzelskega kantona je predstavila vpliv valorizacije arhivskega gradiva na proces strokovne obdelave in urejanja arhivskega gradiva, Branko Antej tz Arhiva Republike Srbske pa je predstavil postopke izločanja nepomembnega dokumentarnega gradiva. Dnigi sklop se je nanašal na zaščito arhivskega gradiva v nastajanju. V referatih je bit poudarek na tranzicijskih procesih in vplivu na dokumentarni) gradivo in odnosu ustvarjalcev do iastnega dokumentarnega gradiva. Prvi referat je imela Vlatka Lemič iz Hrvaškega državnega arhiva, in to o vplivu tranzicijc na delo Hrvaškega državnega arhiva. Murtez Zogu iz Arhiva Kosova je govoril o zaščiti arliivskega gradiva v Repubhki Kosovo, jovan Popovič, nekdanji direktor Arhiva Jugoslavije, je predstavil referat o sodelovanju arhivov in organov uprave, Zeljko Markovič iz Zgodovinskega arhiva Užice je izpostavil nekatera osnovna vprašanja kadrovske m telinične usposobljenosti službe za varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva v Srbiji, mag. Gašper Smid iz Arhiva Republike Slovenije je predstavil fizično zaščito dokumentarnega in arhivskega gradiva, Silvija Babič iz Hrvaškega državnega arhiva pa projekt nizozemske vlade za arhive na Hrvaškem. Projekt, ki ga je financirala Evropska unija, je potekal od leta 2006. Mirjana Gulič iz Državnega arhiva v Zagrebu se je osredotočila na ustvarjalce in problematiko oblikovanja fondov pravosodja v obdobju od leta 1945 do 1970. Tretji sklop referatov je bil posvečen najrazličnejšim vprašanjem arhiviranja, tako žgočim kot rudi klasičnim dilemam v sodobni arhivski teoriji m praksi. O arhiviranju z uporabo sodobnih tehnoloških metod sta govorili Vaida Skandro in Diana Šalih-begovlč iz Zgodovinskega arhiva mesta Sarajeva. Informacijski sistem Pokrajinskega arhiva Koper je predstavil Vladimir Drobnjak. Zelo zanimiv je bil pn-spevek Ivane Prgin iz Državnega arhiva Zagreb o novih arhivskih standardih za popisovanje (ISDF in ISDLAH), o uporabi standardov v arhivski teoriji in praksi je govorila mag. Zdenka Semlič Rajh iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Jugoslav Veljakovski iz Zgodovinskega arhiva Novi Sad je predstavil projekte za digitalizacijo arhivskega gradiva v Srbiji ob primeru digitalizacije gradiva bank. Mirjana Marinič Lepič pa je govorila o možnostih spletne strani, kot sredstva predstavljanja arhiva. Novo splemo stran Zgodovinskega arhiva Sarajevo pa sta predstavila Ismeta Berkovac m Atmin Bukvič. Husein Hadžič iz Arhiva Unsko-sanskega kantona nas je seznanil s postopki pri urejanju, arhiviranju in varovanju gradiva sodišč. Omenjeni kanton je precej sredstev namenil ureditvi pisarniškega poslovanja sodišč, saj je s tem — kot posledica — skrajšal sodne postopke in postopke izvršbe in s tem privarčeval znatna sredstva, saj se je zmanjšala plačilna nedisciplina. Nina Gostenčnik je predstavila slovenski projekt popisovanja arliivskih skladišč ob primeru Pokrajinskega arhiva Maribor, Stevan Mačkovič je predstavil strukturo uporabnikov v zgodovinskem arhivu Subotica v obdobju 2005-2008. Hatidža Feta-hagič je govorila o sodelovanju med Arhivom Tuzelskega kantona in izobraževalnimi ustanovami. Dr. Azem Kožar, nekdanji direktor Arhiva Tuzelskega kantona in profesor arhivistike na Univerzi v Tuzli, je predstavil sistem poučevanja o zgodovini institucij Bosne m Hercegovine v povezavi s študijem arhivistike Marko Rako je imel referat o strokovni obdelavi arhivskih fondov na področju gospodarstva. Almira Ahbešič je govorila o strukturi fondov Zgodovinskega ARHIVI 32 (2(H')')j, št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 393 arhiva mesta Sarajevo, Admir Nezirovič pa se je posvetil zemljevidom in kartam Sarajeva v Zgodovinskem arhivu mesta Sarajevo. Dr. Azcm Kožar je pomen arhivskega dela in tudi znanstvenih razprav strmi v referatu o znanstveni dimenziji arhivskega dela v Bosni in Hercegovini. Zadnji je bil referat Esafa l^eviča — govoril je o kuhurno-založniški dejavnosti Arhiva Tuzelskega kantona. Sledili so zaključna diskusija in sklepi posvetovanja. Strmi jih je Izet Šabotič kot glavni organizator posvetovanja. Vsi prispevki so izšli tudi v zborniku »Arhivska praksa«, vključno z referati nekaterih, ki se zborovanja zaradi različnih vzrokov niso mogli udeležiti. Tako |c v zborniku objavljen tudi referat dr. Miroslava Novaka o standardih za formiranje in prenos struktur podatkov. Na območju nekdanje Jugoslavije je poleg zborovanja v Tuzli še posvetovanje V Radencih »O tehničnih in vsebinskih problemih klasičnega in elektronskega arhiviranja«, ki združuje rudi arhivske delavce z območja nekdanje skupne države in jim omogoča izmenjevati strokovne izkušnje. Obe zborovanji imata dolgoletno tradicijo in svoje poudarke. Tuzelsko ima poleg jugoslovanske dimenzije še posebno, bosansko dimenzijo; delovanje arhivov je zaradi posledic zadnje vojne in zapletene upravne strukture Bosne in Hercegovine namreč specifično. Zato je tudi strokovno sodelovanje med bosanskimi arhivi oteženo, pomen zborovanja v Tuzli pa zato toliko večji. Celotno zborovanje je bilo tudi v znamenju 55-letnice regionalnega arhiva iz Tuzle, danes Arhiva Tuzelskega kantona. Matevž Košir S tretjega kongresa hrvaških arhivistov v Osijeku 20. do 23. oktobra 2009 HrvaŠki arhivisti imajo za seboj že 43. društvenih posvetovanj in tri uspele kongrese. Po Zagrebu (2001) in Dubrovniku (2005) so arhivisti sosednje države oktobra 2009 pripravili svoj tretji kongres v Slavoniji, Nemara so kongresno mesto izbrali nidi zaradi dvestoletnice, odkar je leta 1809 Osijck ob Dravi postal svobodno in kraljevsko mesto. Tako se je še do 1830 največje hrvaško mesto tedaj otreslo fevdalnih spon in dobilo mestne samoupravne pravice. Organizatorja kongresa — Hrvaško arhivistično društvo (HAD) in Državni arhiv v Osijeku - sta se odločila za obravnavo širše tematike zbrane pod kratkim naslovom »Arhivi, uprava in razvoj«, ki je pritegnila dobrih 200 udeležencev. Kot gostje so se udeležili kongresa rudi predstavniki arliivske stroke iz Bosne hi Hercegovine, Srbije (Novi Sad, Suborica), iz Madžarske (zastopal jo je tudi hrvaško govoreči direk- tor arhiva v Kaposvaru dr Sandor Bosze), Avstrije Nemčije in Slovenije. Ali kot je o začetku kongresa poročal 'Glas Slavonije': »Hrvatski i europski arhivisti u Osijeku«. Štirje predstavniki smo zastopali arliiva v Celju in Ljubljam ter Arhiv RS in arhivsko društvo predstavili pa smo tudi dva prispevka. Štiridnevno posvetovanje se je začelo v Osijeku v lepi dvorani leta 1866 zgrajene (in leta 1994 obnovljene) imenitne gledališke stavbe, najstarejše v notranjosti Hrvaške, nadaljevalo in končalo v veliki dvorani rektorata Univerze J. J. Strossmayerja. Dan, ki je bil posvečen temam »arliivske budnosti«, pa je potekal v Vukovarju. Prvi dan kongresa (20. 10.) so po uvodnih pozdravih organizatorjev sledili še nagovori predstavnikov ministrstva za kulturo (mag. Branko Kaleb), osiješko-baranjske županije, univerze (rektorica prof. dr. Gardami Krahk) in nadškofije Dakovo-Osijek ter pozdravne besede gostov iz tujine. Iz besed predstavnika ministrstva smo lahko razbrali prizadevanja za decentralizacijo hrvaške arliivske mreže, katere cilj je oblikovati 20 državnih arhivov za posamezne županije. Tako sta npr. na območju osiješkega državnega arhiva, ki je bil ozemeljsko največji in je obsegal 15% povTŠine države v treh žujiamjah, nedavno nastala še arhiva v Vukovarju m Virovitici, v naši soseščini pa dobro leto deluje arhiv za županijo Medžimurje v Štngovi Predstavnik nadškofije mag Mato Mičan je v pozdravnih besedah omenil arhiv kot začetek in se pri tem naslonil na grški začetek Janezovega evangelija (Ev ag^T) rjv o Aoyoq - In principio erat Verbum/V začetku je bila Beseda, Jn 1,1). Kak drug govornik pa je v pozdrav vpletel misel na arhiv (archeion) kot ustanovo oblasti, države. Kaj drugega kot o pomenu strokovnega sodelovanja bi lahko povedali v pozdravu slovenske strani? K temu je usmerjalo tako univerzitetno mesto kongresa z univerzo, poimenovano po škofuJ.J. Strossmayerju, ki jev povezovanju narodov podpiral mdr. nidi slovenska drusnra, kot naši društvi, povezani od okrogle mize v Tuhelju sredi maja 2008 še z deklaracijo o sodelovanju. Uvodno predavanje je imel akademik Vladimir Paar, univ. prof. fizike v Zagrebu. »Na robu arhivistike« je govoril o informaciji v znanstveno-tchnološkem svetu Pravzaprav naš še vedno prevzamejo možnosti za elektronsko hrambo podatkov: na površino 1 x 1 cm lahko spravimo podatkov za 1000 bibliotek s po 30 polic dolžine 50 m, t.j. 30 milijonov knjig zapisanih z »atomskimi črkami«. V sodobnih izzivih preobilja informacij je poudaril zlasti njihovo valorizacijo ter prosti dostop do kakovostnih, t. j recenziranih informacij. Upravljanje informacij bo eden od ključnih problemov pri-hodnosu. Slovesno odprtje kongresa je sklenilo zanimivo dramsko delo iz druge polovice 19. stoletja »Šokica«, s tragično romantično zgodbo, postavljeno v len 1848/49. Njen avtor Ilija Okrugič, župnik iz Petrovaradina, je bil zaradi idej ilirizma m pansla- 394 Ü delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 32 (2009), št, 2 vizma nekdaj cenjcn med narodi monarhije, predstava v režiji Dražena Ferenčika pa je udeležencem kongresa ponudila igralsko sproščen in tudi samoiromčen etnološki prikaz odnosov na nekdanjem podeželju, predstavljen humorno m ne brez aktualizacije. Drugi dan (21. 10.) se je kongres nadaljeval najprej s plenarno sejo o temah arhivov m uprave. Dr. Sljepan Časti in Viatka Lemič sta pod naslovom Interakcija arhiva in uprave popravila prispevek o spremembah arhivske dejavnosti zaradi tehnološkega razvoja in pomenu sodelovanja javne uprave in arhivov. Hrvaški arhivi so našteli 5.500 ustvarjalcev Velike količine upravnega gradiva, transparentnost in dostopnost, kategorizacije ustvarjalcev, posebnosti tranzicijskega časa, Arhinet, reforma arhivske mreže - to je le nekaj predstavljenih poudarkov. Ob tem lahko arhivistiko simbolizirata dve Janusovi glavi: ena zazrta v preteklost in dniga v prihodnost. Svetovalna služba arhivov in kompetcnce arhivov, obvladovanje in gospodarjenje z informacijami pa so potegnili }o~p Ivanoma. Predavanje dr, Ivana Kopnča o vplivu reforme hrvaške državne uprave na delovanje arhivske službe pa je odpadlo zaradi bolezni predavatelja. Preostala predavanja so potekala na dveh paralelnih sejah. Osem raznovrstnih prispevkov je predstavilo vzporedno zasedanje pod naslovom »Obdelava arhivskega gradiva«. Predstavili so gradivo slavonskih županij v HDA (l^adtslav Dobrica), \prašanja fonda/ fondov mestne uprave Osijek med letoma 1809 in 1945, ki jo predstavljajo štirje fondi ločeni po obdobjih (mag. Dra~en Kaseti), in strukturno-kronološko urejanje gradiva družb eno-po litičmli organizacij s podfondi (Marina S kulte, Branislava Vojnovič, Marijana Jttkie). O gradivu o Sremu v hrvaškim državnih arhivih ¡e poročal Marko Landeka, Petar vodja novega ailuva v Vukovarju, pa je predstavil urejanje hrvaško-srbske meje v Vojvodini ob Donavi med letoma 1945 in 1947. Na osnovi popisov prebivalstva med letoma 1900 in 2001 je demograf dr. Dra^en Živiš predstavil demografske spremembe v vukovarsko-sremski županiji. Zapuščinski spisi z območja Cavtata so kot podoba vsakdana in malega človeka pritegnili mag. Iva Oreškoriča iz dubrovniškega arhiva, arhivsko gradivo notarjev pa Mitjano Gulič. Na drugi vzporedni seji je pod naslovom »Arhivi in uprava« razpravljalo sedem predavateljev. Arhivski pogled na elektronsko upravo na Hrvaškem (Tomt-slav Cepu/ii) je predstavil razvoj in problemauko in izpostavil vprašanja dolgotrajne hrambe. O arhivih kot delu javne uprave je govonl Zoran Stankom, o upravljanju arhiva in sodelovanju z lokalno skupnostjo pa Darko Rabat iz zagrebškega arhiva; predstavil |e izkušnje in probleme zaposlenih v »pismo-hramih« tj. arhivih ustvarjalcev, pa tudi projekt MATRA s to temo. Posebej velja upoštevali komparativne analize, izkušnje dobre prakse in izobraževanja ter prisluhniti tako klasičnim arhivistom kot mladim z več znanja in odprtostjo za probleme elektronskega gradiva. Sledila sta dva referata o arliivski problematiki ene od sosednjih držav. Problemi dostopnosti gradiva mednarodnih organizacij v BiH (dr. Andrej Rodinis) so predstavili tudi zapleteno strukturo teh organizacij, odprli pa tudi vprašanja, zanimiva za območja Hrvaške, na katerih so v 90. letih delovale podobne mednarodne organizacije. S strategijo kulturne pobtike v BiH se je ukvarjal dr. l^et Šabotič. Omenil je tudi marginaliziranost arhivske tematike in potrebo po sodobni in enotni arhivski zakonodaji v državi. Sledili sta Še predavanji o arhivskem tn dokumentarnem gradivu zbormc (Elizabet Ksik) ter prispevek o izkušnjah arhiva v Zadni pri reševanju zahtevkov državne uprave in pravosodja (Unca Ra^ov). Popoldansko zasedanje (21 10.) se je nadaljevalo na kar treh zasedanjih: tako se je s še tremi predavanji nadaljevala tema »obdelava arhivskega gradiva«, hkrati pa sta v sosednjih dvoranah potekali še dve predstavim. Predstavili so mednarodni projekt 1CARUS s predavanjem o mednarodnem centru za arhivske raziskave (International Center for Archival Research) kot osnovi za mednarodno arhivsko sodelovanje (dr. Kart Hein^) m delavnico Monasterium.net. Na tej se je predavatelju pndružil še Daniel jelier. Za tretjo predstavitev novosti pri tehnični podpori arhivski dejavnosti so poskrbeli razstavljala: Adnapapn, Arhiv Tre-zor, Matris in Primat. Nadaljevanje zasedanja o obdelavi arhivskega gradiva je tako začelo predavanje o zaščiti in restavnranju avdiovizualnega gradiva (Carmen Lhotka iz llrv. kinoteke). Avtorica je predstavila reševanje dostopnosti gradiva posnetega na nestan-darnih formatih in se zavzela za določitev priontet presnemavanja. Problem je trajnost zapisov na kasetah VHS (15-20 let) m CD/DVD nosilcih (5-10 let), filmski trak pa je zelo obstojen. Zelo so nas pritegnili tudi reklamni risani filmi za zobno kremo Kalodont ali pa npr. za pralni prašek Radion, tudi s slovenskimi besedili. Tudi vizualno zanimivo je bilo predavanje o fotografiji v Fototeki HrvaŠkega državnega arhiva v kontekstu zgodovine fotografije (Hrvoje Grbina). Fototeka hrani okoli 800.000 fotografij v 76 zbirkah. Sledila sta še referata o arhivskem gradivu nestandardnih velikosti, se pravi zlasti o načrtih oz. o tehnični dokumentaciji na papirju in pausu, pa tudi o drugem gradivu na različnih nosilcih — od svile do sintetičnih folij (Znonimtr Baričenič) in urejanju arhivskih fondov s področja gospodarstva (Matko Rako). Pri tem se je posvetil tudi vprašanjem identifikacije gradiva oz. oblikovanju fondov. Predstavitev teme o skupnem delovanju sorodnih disciplin je že v večernih urah sklenila drugi delovni dan kongresa s štirimi predavanji, O sodelovanju in/ ali konkurenci med arhivi, muzeji in knjižnicami ARHIVI 32 (2(H')')j, št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 395 (dr. B. Šuštar) je govoril slovenski pnspevek. Predstavil je razvoj, zakonodajo in sedanje poglede na ta vprašanja. Hrvaška predstavitev podobne teme je bila zelo analitična, sa| je dr. Sanjica Fa/etar Tanackovič z odseka za informacijske znanosti osiješke univerze temo predstavila s podrobno raziskavo arluvov, ki |e del njene doktorske disertacije. Arliivi so pri sodelovanju z druguni kulturnimi ustanovami pričakovali več, posebej pri razdelitvi obveznosti. Predstavila je različne oblike sodelovanja, opozorila na ovire, saj »ima strah velike oči«, in se spraševala o resničnem skupnem delu. Pričakujejo, da bo splošna usmeritev načrta razvoja kulture k sodelovanju obrodila sadove tudi na tem področju. Na kongresu se je predstavila tudi delovna skupina za arhivske knjižnice (Atisa Martek, Marisa Katic, Hania MladineoArhivske knjižnice so ene od najstarejših specialnih knjižnic m delujejo v 11 od 14 državnih arhivov, in to v zelo različnih razmerah: v osrednjem državnem arhivu je v biblioteki zaposlenih Šest oseb, drugod pa bibliotekar nima niu računalnika z dostopom do spleta. A na temelju analize stanja ima delovna skupina lepe načrte za napredek arhivskih knjižnic. Arhivi v vzgojno izobraževalnem sistemu (Deaita Kovačec iz I IDA, tudi predsednica HAD) pa so pritegnili s predstavitvijo tujih izkušenj m zavedanjem pomena odpiranja arluv-skih ustanov mladim Pn tem ima velike možnosti prav osrednji 'Hrvatski državni arhiv', saj je pnvlacna že njegova imenitna secesijska stavba, zgrajena tik pred pivo svetovno vojno za osrednjo biblioteko. Vzgoja m izobraževanje na Hrvaškem s skoraj 1.886 ustanovami neposredno vključujeta 20% prebivalstva, posredno pa pravzaprav polovico, zato je pomen kvalitetnega učno-vzgojnega procesa splošen, po prepričanju referentke pa je vključevanje arhivistov v te izzive nujnost sodobnega razvoja. Tretji dan (22. 10.) tretjega kongresa hrvaških arhivistov je potekal v Vukovarju ob Donavi. Najprej smo v dvorani novega hotela Lev po pozdravih predstavnikov županije, mesta in arhiva spremljali tematiko »arhivske budnosti« Ta je organizatorjem pomenila širši pojem kot varovanje gradiva. Direktor arhiva v Osijeku dr. Stjepan Sršan ¡c govoril o zaščiti arhivskega gradiva v kriznih razmetali in predstavil hude vojne izkušnje v Vukovarju, Osijeku in Vinkovcih, o uničenem hi delno evakuiranem gradivu. V devetdesetih letih je bilo tako na omenjenem območju uničenih več kot 21.000 tekočih metrov dokumentarnega in arhivskega gradiva. Pretresljive opise evakuacije pod topniškim ognjem so dopolnjevali posnetki, ki so govorili o neverjetnem uničevanju, O tem pričajo še vedno ruševine pa tudi sledi obstreljevanja na številnih stavbah sicer vedno bolj obnovljenega Vukovarja, pa tudi Osijck ni brez sledov vojnih ran. Predavatelj jc predstavil rudi pojem 'vitalno gradivo', ki ga je kakih 4%. Biti mora ustrezno izbrano m priročno hranjeno, če bi bila potrebna kaka izredna evakuacija. O skrbi za arhivsko gradivo v vojnih razmerah je govoril še dr. /bite N,a%pr, b je skupaj z Matom Rupieem pripravil širšo predstavitev takšne hrvaške izkušnje vojnih let 1991-1996. Poleg obžalovanja vseh človeških žrtev nas tudi poškodovani in uničeni kulturni objekti s knjižničnim in arhivskim gradivom tudi po letih, ki so minula, ne pustijo neprizadetih. V diskusiji je tematiko dopolnil tudi primer odtujenega arhivskega gradiva v Bil I, ki še vedno ni vrnjeno, ter opozorilo na hrvaške izkušnje pri zbiranju zanimivega gradiva iz vojnih let pri različnih zasebnikih in ncarhivskih ustanovah. Pri usmerjanju tega gradiva v pristojne arhive so svetovali potrpežljivost in vztrajnost. Daleč od ravnodušnosti jc bila doživeta predstavitev frančiškana p, Vatroslava Frkina, siccr strokovnjaka za redovne biblioteke, ki pa se je med vojno ukvarjal z ljudmi v stiski, tudt s tistimi, ki so izgubili svoje družinske člane. Še preveč ognjevito je predstavil zapletena prizadevanja za reševanje kulturnih dobrin frančiškanske province sv. Cirila in Metoda in nas kasneje tudi vodil po samostanski biblioteki v že urejenem samostanu poleg nekdaj baročne samostanske cerkve, ki jo zavzeto obnavljajo. Vukovar, ki ga je po treh mesecih obleganja 18. novembra 1991 vsega porušenega zavzel agresor, hrani tudi veliko tragičnih in žalostnih zgodb m hrvaški arhivisri so v znak spoštovanja do umrlih položili cvetje na spominskem pokopališče in pn Ovčan, kjer se je tragično končala življenjska pot ranjencev in medicinskega osebja iz Vukovarja, Poleg tamkajšnje pretresljive spominske razstave smo si ogledali še kletne prostore legendarne bolnišnice v Vukovarju, ki z zelo povedno muzejsko ureditvijo govorijo o teh treh vojnih mesccih. Kakšen pekel lahko ljudje naredimo drug drugemu! Vrsto predstavljenih referatov je v Vukovarju nadaljeval zgodovinar dr. Zdravko Di^dar, ki je predstavili dolgoletne izkušnje raziskovalca hrvaške novejše zgodovine glede zbiranja in varovanja arhivskega gradiva, saj se 2 arhivi ukvarja že od leta 1966. Zanimivim izkušnjam uporabnikov je treba prisluhniti na arhivski strani. Zadnja tri predavanja iz sklopa »arhivska budnost« je uvedel povabljeni slovenski pnspevek dr. Jedert Vodopivec, ki je nazorno predstavda rezultate projekta Arhivski depoji v Sloveniji 2007-2009 in knjigo z zbrano dokumentacijo o tem. Jedrnato predavanje o problematiki hrambe arhivskega gradiva je bilo dobro sprejeto. Ugotovitvi, da je potrebno za osnovne klimatske pogoje poskrbeti z ustrezno zidavo arhivskih depojev, lahko le pntrdimo. Sledili sta še predstavitvi človeka kot povzročitelja poškodb arhivskega gradiva (Tanja MuŠnjak) in ugotavljanja kakovosti kože za restavriranje starih knjižnih vezav (Igor KogaJk). 396 Ü delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 32 (2009), št, 2 Četrti dan kongresa (23. 10.) se je pričel z volilno skupščino HAD — z enim glasom večine je ponovno izbrala za predsednico društva Deano Kovačcc — nadaljeval pa s plenarno predstavitvijo digitalizacije kulturne dediščine. Nacionalni projekt HrvaŠka kulturna dediščina — »Hrvatska kulturna baština« v letih 2007-2009 m o sodelovanju v portalu Europeana.eu je predstavila Ditnja Seiter švej ko iz Ministrstva za kulturo. Nove iniciative v digitalizaciji kulturne dediščine z najavo p red p ris topnih projektov z iniciativo IBM obravnaval dr. Mrvoje S tančic, ki je s temo o študiju arhivistike sodeloval tudi na našem zborovanju v Dolenjskih Toplicah. Tu je omenil tudi sodelovanje slovenskega in hrvaškega arhivskega društva, lokalnih skupnosti v Istri in Univerze na Primorskem ter oddelka In formacij s kili znanosti Filozofske fakultete v Zagrebu pri podiplomskem mednarodnem Študiju arhivistike Temu sta sledili še vzporedni remi s po petimi predavanji o arhivih in digitalizaciji ter o strokovnem usposabljanju arhivistov«. Ta tema se ;c začela z referatom z naslovom »Razvoj Content Management System: strategije in organizacija znanja v arhivih« in kot cilj projekta predstavila hrvaški arhivistični portal znanja (Branka Molnat). Arhivist 20. stoletja glede na arhivista 21. stoletja (Ivan Penava) je bil naslov predavanja, ki opozarja na vedno večji pomen digitalizacije, primerne izobrazbe (infonnadki, programerji) in skrbi za ohranjanje digitaliziranega gradiva. Z izobraževanjem arhivarjev se je ukvarjal Kristijan Karajte (»15 godina ¡spita djeiatnike u pismohranama — tipologija i tmdencije<<) in predstavil izkušnje posameznih arhivov s seminarji, pravilnikom o izobraževanju arhivarjev iz leta 2004 in se zavzel za določitev vsaj srednje izobrazbe zanje. Od 4.380 ustvarjalcev jih ima opravljen izpit 1.607, največ s področja uprave. Temo sta sklenila prispevka o konservtranju in restavrirauju fotografij (Martina Kilava) in poročilo o jesenski arhivski šoli v Trstu v letih 2007 in 2008 (Mihaela Topolovec Zrinka Tolič Nikohč). V okviru vzporedne teme o arhivih in digitalizaciji so obravnavah učinkovito upravljanje digitalnih vsebin v I IDA (Tomislav Jagič, Sudana Gruhesič) in ARHiNET CDP - prevzemanje digitalnih zapisov v arhive (Hrvoje Cabrajič, Via tka Lenin) kot problematiko elektronsko nastalih baz podatkov. Sledili so še referati o digitalizaciji genealoških zbirk: Ancestry.com (Nikolai Domt^kj iz Nemčije) in projekt digitalizacije dela fonda mestne uprave Varaž-dina do srede 19. stoletja (Damtr Hrelja) ter zaščita geodetsko-katastrske dokumentacije (mag. F. Ambroš, mag. P. Dragojevič, Z- Ambrož). Na kongresu predstavljeni referati so del zavzetega delovanja in razmišljanja hrvaških kolegov o vrsti predstavljenih tem in odprtih vprašanjih, ki so aktualna tudi pri nas. Praviloma so s predstavitvami posebej izstopali številni predavatelji, ki so se potrudili še za vizualno popestritev svojega nastopa. Tudi odločitev za kombinacijo plenarnih predavanj in paralelnih zasedanj ni bila slaba, saj je omogočila dejavno sodelovanje večjemu številu arhivskih strokovnjakov ter vsebinsko povezovanje sorodnih tem. Čeprav je z diskusijo ob vseh podobnih srečanjih vedno težko, se je nekajkrat le našlo dovolj časa in energije še za dobrodošle dopolnitve in pripombe. Vsekakor je pogled gosta na ta arhivski kongres lahko le pohvalen. Kot poroča predsednica HAD Deana Kovačec, je kongres v zaključkih posebej izpostavil potrebo po boljšem sodelovanju z zaposlenimi v arhivih ustvarjalcev, doseganja večjih kompelenc zaposlenih v vseh arhivih ob vseživljenjskem izobraževanju in prizadevanju za večje možnosti za prevzemanje gradiva v elektronski obliki in za upravljanje z njim. Ob vse večjem številu informatikov pa naj v arluvih deluje tudi dovolj zgodovinarjev. Poseben sklep se dotika rudi sukcesije in restitucije, posebej se zavzemajo za večjo dostopnost gradiva mednarodnih organizacij z vojnih in kriznih območij. Organizatorji so poskrbeli tudi za dobro infonni-ranost udeležencev o mestu kongresa, posebej pa je arliiv v Osijeku priskrbel nekaj svojih številnih in bogatili izdaj (mdr. jubilejni 10. bienalni 'Glasnik arhiva Slavonije i Baranje'), druge publikacije arliiva od popisa sandžaka Požega 1579 do sodnega procesa zoper bogoslovje v Dakovu pred 50 leti pa je razgrnil na priložnostni razstavi svojih tiskov. S temi nas seznanja tudi njihova spletna stran 'Državni arhiv u Osijeku' (http://www.dao.hr/djelatnost.html.) Kakšno informacijo o kongresu in drugih dejavnostih HAD najdemo tudi na spletni strani društva (http: //www.had-info.hr). Za 3. kongres organizatorji sicer niso pripravili povzetke predstavljenih referatov, napovedujejo pa tiskano izdajo vseh prispevkov. Tako je bil udeležencem kongresa na voljo zbornik lanskega 43. posvetovanja v Trogiru (2008) s temo arhi-visi kot poklic. Branko Šuštar ARHIVI 32 (2009), št. 2 O delu arhivov in zborovanjih 397 O delu arhivov in zborovanjih 19, in 20, konferenca EBNE (European Boaard of National Archivists), Praga, 23.-24. april 2009; Lund (Švedska) 13.-14. oktober 2009 Konferenca v Pragi ;e bila posvečena predvsem seznanitvi z vsemi platmi arhivske prakse čeških arhivov. V dopoldanskem delu smo si ogledali delovne in skladiščne prostore Češkega nacionalnega arhiva. Mo-numentalna zgradba Češkega nacionalnega arhiva je bila dokončana leta 2001. Pri zidavi so upoštevali sodobne zahteve za zaščito arliivskega gradiva — vsi skladiščni prostori so opremljeni s klimo, prav tako stavba omogoča idealne razmere za delo tako za obiskovalce v čitalnici, kot dobre delovne pogoje za arht-viste. Stavba je zunaj mestnega središča na vzpetini, varni pred poplavami. Samo območje arhiva meri skoraj 4 hektare in pol. Stavba je visoka 42 metrov — sestavljena pa je iz treh stolpnic. Povezuje jdi petnadstropni blok. Skladiščni prostori obsegajo približno 200 tisoč tekočih metrov polic. Dopoldanskemu ogledu Češkega nacionalnega arhiva je sledila otvoritev konference. Odprla jo je namestnica ministra za notranje zadeve Republike Češke Lenka Ptačkova Meli-harova. Sledila je predstavitev Nacionalnega arhiva vse od njegove zgodovine, gradiva, ki ga ta hram do sodobnih nalog in izzivov. Ustanovo je predstavil direktor Vacslav Babička. Sledila je še podobna predstavitev Praškega državnega arhiva — predstavila ga je direktorica Eva Drašarova. Predstavite so se nadaljevale v prvo zasedanje, posvečeno češki arhivski službi v preteklosti in sedanjosti. Referata sta imela Vacslav Babička in Bonvoj Indra. Med drugim sta predstavila tudi številne arhivske novogradnje in adaptacije na Češkem. Čehi se lahko pohvalijo s precej bolj urejenim stanjem kot nekatere države, med njimi tudi Slovenija, v katerih se arhivi »borimo« s tako rekoč stalno prostorsko stisko. Drugo zasedanje je bilo posvečeno vprašanjem konservacije m hranjenja dokumentov, ki so posebej občudjivi na svetlobo. Glavni referat je imela Emilie Benešova, Michael Durovic pa je predstavil izsledke opazovanj onesnaženja s stni-penimi plim v skladiščih čeških državnih arhivov. Tretje zasedanje je bilo posvečeno pravnim platem, skrbi za arhive na Češkem. Predstavljeni so bili zgodovina arhivskih pravnih predpisov in vsi aktualni predpisi, ki zadevajo arhivsko področje. Posebej so bili predstavljeni še predpisi, ki urejajo varstvo elektronskega arliivskega gradiva. Vso zakonodajo je predstavil Aleš Gola, Michael Wanner pa v nadaljevanju projekt Češkega elektronskega arhiva. Četrto zasedanje je bilo posvečeno nekaterim mednarodnim projektom, v katerih sodeluje Češka. Predstavljen je bil projekt Monasterium.net — projekt za dostopnost arhivskih listin na spletu (v projekt je vključen tudi Arhiv RS). O njem sta govorila Thomas Aigner in Kari Heinz. Za zaključek pa je bil predstavljen Še češki arhiv manjšin. O manjšinah m varstvu njihovega arhivskega gradiva sta imela izčrpen referat Jiri Kre-stan in Filip Paulus. Sledila sta sklep in povabilo na naslednje zasedanje v Lund. V okviru švedskega predsedovanja EU je Švedski državni arhiv po ustaljeni praksi organiziral sestanek EBNE in tudi EAG (Evropske arhivske skupine) v Lundu. Po pozdravnih govorili in predstavitvi Švedskega državnega arhiva, (korenine segajo v leto 1668), je bil sestanek EBNE, sestavljen iz štirih zasedanj. Prvo je bilo posvečeno zasebnim arhivom v arhivskih institucijah v Skandinaviji m zunaj njih, drugo zasedanje promociji arhivov tn arhivske službe, tretje švedskemu arhivskemu sistemu, četrto pa odnosu med tajnostmi in dostopnostjo arhivskega gradiva oziroma varovanjem tajruli podatkov m demokratično pravico do dostopa do arhivskega gradiva. V prvi sekciji je Ann Horsel, ki je vodja oddelka za zasebne arhive v Švedskem državnem arhivu, predstavila kratko zgodovino varovanja zasebnega arhivskega gradiva na Švedskem in drugih skandinavskih državah, s posebnim poudarkom na sedanjih razmerah. V Švedskem državnem arhivu imajo 24 kilometrov zasebnih arhivskih zbirk. Gre pa za prostovoljne donacije in depozite (za katere nekatera podjetja celo plačujejo). Sam zakon glede zasebnih arhivov nima posebnih zahtev, razen prepovedi izvoza navedenega gradiva brez soglasja države. Obstajajo pa ftidi zasebni arhivi, kot so na primer Zasebni arhiv množičnih gibaii| (hrani gradivo nekaterih sindikatov in organizacij civilne družbe ipd.) in zasebni gospodarski arhivi. Gospodarski arhiv v Stockholmu ima 60 kilometrov gradiva. Nekaj zasebnega arhivskega gradiva pa jc tudi v muzejih in knjižnicah. Od leta 1992 imajo na Švedskem posebno delovno skupino, ki skrbi za sodelovanje med arhivi, knjižnicami in muzeji. Tudi v drugih skandinavskih državah imajo pri državnem arhivu oddelke, ki so zadolženi za zasebne arhive. Sledila je diskusija o navedeni problematiki, V okviru drugega zasedanja je Andrew Payne, vodja oddelka za izobraževanje v Nacionalnem arhivu Velike Britanije, predstavil različne izobraževalne pro jekte in programe, posebej izkušnje z izobraževanjem ob jiomoči spletnih strani. Pri tem angleški nacionalni 398 O delu arhivov m zborovanjih ARHIVI 32 (2009), Št. 2 arhiv sodeluje posebno s šolami, saj so šole eno od ciljnih občinstev, bi jim je namenjeno to izobraževanje. Osrednjo pozornost pa namenjajo posebno obletnicam in predstavitvam gradiva s tem v zvezi. Ob določenih pomembnih obletnicah so imeli tudi po 2 milijona obiskov. To pa je povezano tudi z znatnimi sredstvi, ki |ih arhiv namenja tej dejavnosti Prav tako samo v tem segmentu dela več zaposlenih. Z diskusijo sc je končal dopoldanski, prvi del zasedanj. V drugem delu je bilo prvo zasedanje posvečeno predstavitvi švedskega arhivskega sistema. Predstavil ga je Bern Frednksson, predsednik švedskega arhivskega dništva in direktor švedskega arhiva ministrstva za zunanje zadeve v Stockholmu, Najprej je predstavil švedski politični in pravni sitem in vlogo državnega arhiva v tem sistemu. Poleg državnega arhiva sestavljajo sistem še regionalni državni arhivi, specialni arhivi (na primer vojaški arhiv), pokrajinski in občinski arhivi. Vsi ti arhivi so del javnega sektorja. Poleg teh obstajajo še arhivi v zasebnem sektorju, na primer arhivi zasebnih podjetij. Predstavljeni so bili rudi arhivski predpisi, leta 1903 je bilo uzakonjeno načelo provenience, 1961 je bila sprejeta generalna direkuva, ki ie regulirala delo arhivov, in leta 1991 arhivski zakon. Arhivistiko predavajo na univerzah od leta 1973. Danes je to predmet na sedmih univerzah. Na Švedskem deluje tudi več arhivskih društev. Zasedanje je sklenila diskusija. Četrto sekcijo, sekcijo z naslovom tajnost in demokracija (»Secrecv and demokracv«), je vodila Efwa Westre Stovander, pravna svetovalka v Švedskem državnem arhivu. Predstavila je švedski pravni sistem in vse relevantne zakone in druge predpise, ki zadevajo dostopnost do arhivskega gradiva na Švedskem. Predstavila je tudi način sprejemanja zakonov in glavna načela, ki so del demokratične družbe. Eno od teh je tudi pravica do dostopa do arhivskega gradiva in javnih dokumentov nasploh. Ustavila se je tudi pri definiciji javnega dokumenta in načinu do njegovega dostopa. V drugem delu sc je posvetila omejitvam pri dostopu, predpisom in vzrokom za nedostopnost gradiva. Pri tem je primerjala švedske predpise z evropskimi Sledila je široka plenarna razprava vseh. Pokazala se je primerljivost sistemov in predpisov, ki obsegajo štin področja, kot so predpisi o dostopu do informacij javnega značaja, predpisi o varovanju osebnih podatkov, predpisi o varovanju tajnih podatkov in arhivska zakonodaja. V večini evropskih držav je dostopnost urejena primerljivo: kar je dostopno po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja, je dostopno tudi potem (oziroma takoj), ko pride v arhiv, drugo gradivo pa tudi, razen izjemoma v nekaterih državah z večinoma krajšim splošnim rokom (10 do 30 let) nedostopnosti. Povsod so izjema dokumenti, ki vsebujejo osebne podatke in tisti, ki vsebujejo tajne podatke. Razprava je pokazala, da |e v večini držav dostopnost urejena primerljivo, le da se roki nedostopnosti nekoliko razlikujejo. Preti zaključno razpravo je direktorica francoskega državnega arliiva predstavila predlog resolucije, ki poudarja pomen arliivov in sodelovanja državnih arhivov na evropski ravni, posebej v okvini skupine EAG. Resolucijo bo obravnavala posebna skupina in bo po uskladim poslana vsem državnim arhivom v potrditev oziroma bo obravnavana na naslednjem sestanku. Udeležil sem se tudi sestanka EAG. Na dnevnem redu je bilo osem točk. Po sprejetju dnevnega reda je bila prva tema razprave varovanje arhivov pred katastrofami in organiziranje posebne evropske mreže, ki bi obveščala o nevarnosti (npr. poplav ipd.) Kot poseben primer je bila predstavljena nesreča državnega ARHIVI 32 (2009), št. 2 O delu arhivov in zborovanjih 399 arhiva v Kolnu, V vcUki akciji jc bilo rešenega 90% arhivskega gradiva, a je poškodovano in neurejeno. Stroški za uvedbo prejšnjega stanja bodo zelo veliki in jih ocenjujejo na 300 milijonov evrov. Ker je tudi gradivo v kaotičnem stanju, naj bi za ponovno ureditev potrebovali 30 let. Za postavitev tiove stavbe pa so namenili 59 milijonov evrov. V naslednji točki je bilo predstavljeno delo DLM foruma od zadnjega sestanka. Osrednja pozornost jc bila namenjena še vedno Morecju 2, ki je trenutno v postopku prevajanja v več evropskih in drugih jezikov (francoščino, ceščino, španščino, ruščino, ukrajtnščino itd. tn tudi v slovenščino). Poudarjen je bil tudi pomen interdisciplinarnega sodelovanja pd varovanju elektronskih arhivov. V okviru naslednje točke je bilo predstavljeno delovanje projekta APEnet. Sodeluje tudi Arhiv RS. Predstavljeni so bili tudt standardi in demo verzija portala. Vided je zelo obetavno. Pokazalo se je, da so mdi zelo dobre možnosu za vključevanja naših podatkov, ki bi jih v ustreznem standardu (EAD) izvozili iz programa Scopc. Nato |e bil predstavljen tudi projekt EURONOMOS, ki predstavlja portal evropskih pravnih predpisov. Van| je vključena tudi Slovenija. Tudi tokrat je bil Arliiv RS pohvaljen za svoje dobro sodelovanje v projektu. V okvini prihodnjih projektov pa sta bih predstavljeni dve zasnovi projektov: o dostopu v čitalnicah in prek spleta, ter projekt o uveljavitvi predpisov o dostopu do informacij javnega značaja tudi na arhive. Oba projekta sta šele v začeuu fazt. Matevž Košir Izobraževanje o konserviranju in restavriranju knjižnih vezav 1996-2009 Zaradi potreb po izobraževanju na področju kon-serviranja in restavriranja knjižnih vezav smo leta 1995 navezali stik s prof. C lin s topli er jem Clarkso-nom, mednarodno priznanim strokovnjakom na tem področju. Brez vprašanj o varnosti zaradi vojne na Balkanu se je odzval našemu povabilu na prvo mednarodno ko nserva to rs ko-restavratorsko konferenco »Konserviranje knjig in papirja«, ki smo jo v Sloveniji organizirali leta 1996 ob 40-letnici Centra za kom serviranje tn restavriranje pisne in grafične dediščine v Sloveniji. Odmevnost dogodka jc pnpomogla k temu, da je takratni direktor Arhiva RS Vladimir Zumer podprl izvedbo prakučnih seminarjev, ki bi omogočali izobraževanje in poglabljanje prakučnih znanj, potrebnih za restavriranje pisne dediščine v obliki knjige. Tudt prof. Clarkson se je z veseljem odzval na povabilo. Leta 1997 se je tako začel cikel sedmih dvotedenskih izjemno intenzivnih praktično-teoretičnih izobraževanj pod njegovim vodstvom. Potekala so v prostorih Arhiva Republike Slovenije (od leta 1997 do 2008): Poznogotske vezave z lesenimi platnicami, 20.—30. oktober 1997 - Mehke fiergamentne vezave, 30, november-11. december 1998 Minimalni konservatorsko-restavratorski posegi, 8.-19. november 1999 Konstrukcija po meri izdelane zaščite za hrambo arhivskega in knjižničnega gradiva in vpenjanje pergamentnih listin in fragmentov v paspartu, 16.-27. oktober 2000 Konserviranje in restavriranje fotoalbumov, 18,— 29. november 2002 Restavnran|e poznogotskega rokopisa in mkuna-bule, 10.-25. november 2005 Mehke pergamentne in papirne vezave, 3.-14. november 2008 V tem času smo organizirali tudi dva mednarodna simpozija, na katerih |e sodeloval prof, Clarkson: Konserviranje knjig in papirja, 3.-5. julij 1996 (njegov prispevek »Varno ravnanje s srednjeveškimi rokopisi in prvouski in razstavljanje«); Razstavljanje arhivskega in knjižničnega gradiva ter likovnih del na papirju, 5.-6, junij 2003 (pn-spevek »Stalno razstavljanje pergamentnih pol v Spreminjajočih se razmerah v okolju - od majhne listine do velikega zemljevida«). Zadnje izobraževanje pod vodstvom prof Clark-sona je potekalo od 3. do 14, novembra 2008 in je bilo posvečeno mehkim pergamentnim in papirnim vezavam 16. in 17. stoletja. Temo smo obravnavali že na drugem izobraževanju, le da je bilo tokrat izobraževanje poglobljeno in razširjeno mdi na mehke papirne vezave in s prikazi izdelave pergamenta in ročno izdelanega papirja. Razloga za to, da smo temo ponovili, sta dva. Prvi je, da so mehke vezave spregledana tema, čeprav so v zgodovini knjige navzoče od samega začetka in je tako vezanih izjemno veliko knjig, zlasU iz 16., 17. in 18. stoletja. Drugi razlog pa je, da so mehke vezave področje, ki mu je prof. Clarkson namenil veliko svojega praktičnega in teoreuč-nega raziskovalnega dela. Te so njegovo pozornost pritegnile s trdoživostjo, saj so preživele 400 let uporabe, firenško poplavo in postopke množičnega reševanja in konserviranja. Na seminarju, ki je bil tokrat tudi mednatodno obarvan, jc sodelovalo 23 konservatorjev-restavra-torjev iz Češke, HrvaŠke, Litve, Italije, Madžarske, Srbije m Slovenije. Delo je potekalo v obliki praktične izdelave modelov historičnih mehkih pergamentnih in papirnih vezav 16. in 17. stoletja. Poleg prakučnih prikazov nam je prof. Clarkson pripravil tudi predavanja o zgodovin s ko-teh no loški h pregledih materialov in orodij, 400_O delu arhivov in zborovanjih_ARHIVI 32 (2009). št. 2 Udeleženci izobraževanja »Mehke pergamentne in papirne vezave«, Arhiv K. Slovenije, Ljubljana 3—14. november 2008: Andreja Dragojevič — Hrvaška, Vidita Kersulyte - Litva, Uici/a Planine - Slovenija, Austra V'aitkkunaite - IJtva, Tina Buh, Stanka Grkman, Marjana Cjuha, Nataša I 'išnikar, Blanka Avguštin, Darja Harauer, Mateja Kotar — vse Slovenija. Iva Gobic- { '¡tolomč - Hrvaška, Tatjana Rahovsky-Suligoj — Slovenija, Christopher Clarkson — 1 etika Britanija, Višnja Nikolič— Srbija, Meta Kojc, Jedert I 'odopivec - obe Slovenija, Jarmila Kodrič- Italija. Ines Jerele - Slovenija, Vehmir Mikac — Hrvaška, Ijinka Bartlova , Zibana Zajačikova obe Češka republika, Peter Kovacz — Madžarska, Jasna MaleŠič in Andrej Stolja — oba Slovenija. namenjenih za izdelave posameznih knjižnih upov. V sklop seminarja sta bila vključena tudi praktični prikaz izdelave pergamenta v delavnici mojstra Marjana Pe-tsča v Goričanah in predstavitev ročne izdelave papirja in lepenke. To jc predstavil g. Jacques Brejaux iz papirnega mlina Puymoen v Franciji, ki se že več kot 30 let ukvarja z izdelavo ročno izdelanega papirja po postopku, ki je bil v uporabi do 18. stoletja. Sedem tcoretičtio-prakučnih delavnic jc bilo tako za udeležence, organizatorje, kot tudi za prof. Clarksona izjemno intenzivno. S tovrstnimi seminarji smo v Sloveniji zapolnili tudi vrzel v praktičnem izobraževanju konservatorjev-restavratorjev arhivske in knjižnične pisne dediščine, ki je kar zadeva restav-nranje dolgo vrsto let temeljilo na knjigoveški tradiciji 19. m 20, stoletja. Poleg stalno zaposlenih konser-vatorjev m testavratorjev v Arhivu Republike Slovenije (ARS) in Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so se izobraževanj udeležili tudi vsi, ki so v tistem obdobju začasno ali honorarno sodelovali v obeli konservatorsko-restavratorskih oddelkih. Vsi, ki so se kakorkoli udeležili vsaj ene izmed delavnic, imajo danes zagotovo dnigačen, predvsem pa širši pogled na to, dokaj nepoznano konservatorsko-restavratorsko področje. Profesor Clarkson je gotovo eden najpomembnejših in vsestranskih strokovnjakov za konserviranjc in restavriranje arhivskega in knjižnega gradiva v svetu. Združuje izjemno bogato teoretično in praktično znanje. V svoji plodni karieri je razvil in v prakso vpeljal skoraj vse glavne programe teoretično - prakučmh izobraževanj o restavriranju, razstavljanju knjig. Z izjemnim znanjem, bogatimi izkušnjami in njemu lastnim inženirskim pnstopom je vpcl|al poglobljen m eksakten način analiziranja in dokumentiranja pri konserviranju in restavriranju knjige, vse od najstarejših pergamentnih rokopisov do fotografskih albumov. Številni revolucionarni pristopi, ki se mlajši generaciji konservatorjev-restavratorjev zdijo povsem logični m naravni, so plod njegovih raziskav m uvedbe v redno ko n se rvato rs ko-restavratorsko prakso. V več kot 40-lcmi karieri se je prof. Clarkson posvetil predvsem študiju konserviranja in restavriranja knjige. Njegovo poučevanje, movatorstvo in številni članki so močno vplivali na razumevanje restavriranja knjig v arhivih, knjižnicah in muzejih širom po svetu. Njegov osrednji prispevek pa je vsekakor prekinitev »restavriranja« (prevezovanja) knjig na osnovi knjigoveške tradicije 19. in 20. stoletja oziroma uvedba strokovno in znanstveno utemeljenih principov ARI [IVI 32 (20119), št. 2 O delu arhivov in zborovanjih 401 Udeleženci poletni šole Konserviranje in restavrimnje vezav IS. stoletja, Ljubljana, Arhiv RJ, 29. 6.-3. 7. 2009: Iva Gobic \/itolovič- Državni arhiv na Reki, Darinko Smhttič — Hrvaški državni arhiv, ñdvani Harb - Pokrajinski arhiv Maribor, Žcljko Ptajak - Knjižnica v Puli, Igor Kosjak - Hrvaški državni arhiv, jasna Matoš ~ Državni arhiv v Splitu, Bernard Benazjč— Tiskarna G.E.M Pican, Ana Radii-Bitjak — Univenjle/na knjižnica v Splitu, Mario Kauzjarič — Knjigoveznica in kartonaža, Zagreb, Goja Pajagič-Bregar - predsednica Društva restairatorjcv Slovenije, Blanka Avguštin Tloijanovič, vodja poletne šole, Vehmtr Mtkac - samostojni konservator-nstairator, jedert Vodopivec — organizatorka poletne šok, Aldo Prenc -Državni Arhiv v Pazjnit in Alisa Trobec — Arhiv R Slovenije. konscrviranja in restavnranja rudi na knjigo. Vzgojil je lepo število konservatorjev-restavratorjev, med njimi tudi nekaj v Sloveniji. S pridobljenim znanjem iz strokovnih usposabljanj pod vodstvom prof. Clarskona smo se v Arhivu RS odločili, da v sodelovanju z Društvom restavra-torjev Slovenije v letu 2009 organiziramo mednarodno poletno šolo »Konserviranje m restavrimnje knjižnih vezav 18. stoletja«, posvečeno praktičnemu usposabljanju na področju knjižne dediščine. Vodila jo je učenka prof. Clarksona Blanka Avguštin Florjanovič, konservatorsko-restavratorska svetovalka in specialistka na področju restavriranja kn|ižnih vezav v Centru za konservirtan|e m restavriranje Arhiva Republike Slovenije. Izpeljali smo jo od 29. junija do 3. julija 2009 v Arhivu Republike Slovenije. Udeleženci enotedenskega izobraževanja so bih konservatorji-restav-ratorji knjižnih vezav iz Slovenije in HrvaŠke, od tega se jih šest že deset ah več let ukvarja s konscrviranjem - restavriranjcm knjižnih vezav, šest jih je v stroki manj kot deset let. Plod izobraževanj pod vodstvom prof. Clarksona v Arhivu Republike Slovenije je predvsem drugačen pristop pn restavriranju knjig in ne na zadnje tudi prenos njegovega bogatega raziskovalnega in peda- goškega znanja ter praktičnih izkušenj na mlajše kolege. Jedert Vodopivec Poročilo o nadaljevanju šolanja, namenjeno spoznavanju konscrviranja fotografij in fotografskih zbirk v srednji, vzhodni in južni evropi Šolanje, namenjeno spoznavanju konscrviranja in restavriranja fotografij in fotografskih zbirk, za območja Srednje, Vzhodne in Južne Evrope, na katero sem bila ponovno sprejeta, so organizirali; Gettvjev konservatorski inštitut (Getty Conservation Institut, GC1, Los Angeles), Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (BraUslava AFAD) in Slovaška narodna knjižnica (SNL Martin). Glavni namen projekta je razvoj ali dopolnjevanje strokovnih znanj iz konscrviranja in restavriranja fotografij m fotografskih zbirk na območjih Srednje, Vzhodne in južne Evrope, in sicer: - osvojiti teoretično in praktično znanje o konser- viranju in restavriranju fotografij in fotografskih 1740 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI 32 (2009). št. 2 zbirk v nizu poletnih šol in učnih dejavnosti v šolskem letu, znanje in veščine, pridobljene na tem šolanju, naj bi kandidati uporabljali in širili v svojem službenem in širšem okolju in bih odgovorni za fotografije in fotografske zbirke v svojih regijah; kandidati in profesorji bodo v času šolanja ustvarjali svojo spletno stran, ki med šolanjem še ne bo dostopna javnosti. Šolanje za pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja ter spretnosti, potrebnih pri komentiranju in restavriranju fotografij in fotografskih zbirk, bo zaradi kompleksnosti trajalo tri leta in bo oblikovano tako, da bo združevalo tradicionalno podajanje snovi v klasičnem razredu kot tudi učenje na daljavo z mentorji. Udeležila sem se dva tedna trajajočega drugega, nadaljevalnega modeli šolanja v klasičnem razredu z naslovom Osnove konserviranja fotografij; šolanje je potekalo v prostorih Slovaške narodne knjižnice v Martinu, in to od 20. julija do 31. juhja 2009. Šolanje se bo z učenjem na daljavo nadaljevalo od 1. septembra 2009 in se bo končalo 1. junija 2010. Iz Slovenije se je šolanja udeležila tudi Tina Buh iz Narodne galerije. Naslednji, tretji model bo naslednje leto, julija in avgusta 2010, v Bratislavi ah v Martinu. Da bi si zagotovila mesto na šolanju tretjega modela, moram ponovno uspešno opraviti naloge, ki jih bomo v okviru Šolanja na daljavo dobili v obeh semestrih v šolskem letu 2009/10. Udeleženci na letošnjem šolanju smo bili različnih poklicev: arhivisti, kustosi, menedžerji, konservatorji restavratorji za papir, fotografi in iz različnih ustanov, kot so muzeji, knjižnice, ncprofitne organizacije ter arhivi. Izbrani kandidati smo bili iz teh držav: Bolgarije, Češke, I Irvaške, Madžarske, Makedonije, Poljske, Romunije, Slovaške, Srbije in Slovenije, Udeležencev nas je bilo osemnajst, eden več kot lani, ker je nova kandidatka zaposlena v Slovaški narodni knjižnici, kandidatko iz Bolgarije pa je zamenjal drugi kandidat. Profesorji drugega modela so bih vodilni strokovnjaki za konserviranjc fotografij in fotografskih zbirk: Dušan Stuhk, GCI, znanstvenik, GCI, Art Kaplan, znanstvenik, GCI, Janka Knžanova, GCI, Tram Vo, zasebna konservatorka za fotografije, LA, koordinator, Sean Charette, specialist za projekte in izobraževanje, GCI, Mogens S. Koch, konservator za fotografije in profesor na Danski kraljevi akademiji lepih umetnosti v Copenhagnu (Royal Danish Academy of Fine Arts, School of conservation) in Anne Carticr Bresson, konservatorka za fotografije in profesorica v Ateljeju za restavnranje in konservacijo v Parizu (Atelier de Restauration et de Consenaiion des Photographies de la Ville de Pans). Program drugega modela je vseboval te sklope: pregled zgodovine konserviranja fotografij v Franciji, nadaljevanje identifikacije različnih tipov fotografij, prav tako identifikacija različnih tipov negativov na različnih nosilcih, njihove poškodbe ter restavriranje vseh vrst negativov, reševanje fotografskega gradiva ARHIVI 32 (2009), šl- 2 O dciu arhivov in zborovanjih 403 po poplavah, konservatorski popis in pregled stanja fotografske zbirke iz osebnih fondov Slovaške narodne knjižnice, restavriran|e poškodovanih s rebro vo-želatinastih fotografij, ogled nove najsodobnejše naprave za digitalizacijo knjig in naprave, namenjene hrambi teh digitalnih zapisov, ogled fotografskega arhiva v knjižnici, navodila za izdelavo digitalnega negativa in izdelava fotografij (in siccr: solna fotografija, cianotipija modra fotografija in platinasta fotografija), razvili pa smo še črno-bel poliestrski negativ. Vsak je predstavil svoje delo v preteklem letu, svoje dejavnosti tn projekte, ki jih opravl|a sedaj, in projekte, ki jih načrtuje za prihodnje. Za nalogo smo morali prinesti analogno posnet črno-beli poliestrski negativ z latentnimi slikami. Za lažje razumevanje za delo z negativom na poliestrskem nosilcu različnih splošnih občudjivosti je Dušan Stulik najprej predaval o kemijskih postopkih in procesih, ki so bili potrebni za razvijanje negativov. Za delo v temnici smo se prej pripravili tako, da smo osvojili vse spretnosti, ki so potrebne pri razvijanju negativov v popolni temi. Vsak jc razvil svoj negativ, na koncu pa smo še pregledali rezultate našega dela. Prikazal jc tudi razvijanje črno-bele ga negativa na poliestrskem nosilcu v kavi in kakovost razvitega negativa. Predavanje, demonstracije in vodenje delavnic za izdelavo prvih, najstarejših fotografij jc bilo izjemno. Trditve Dušana Stulika, da fotografije niso samo umetnine, ampak so veliko več, ker jc na njih zapisana vsa zgodovina človekovega znanstvenega raziskovanja in razvoja; kar je govoril že lani, je letos poudarjal še z večjo vnemo. Izdelava cianotipije (modra fotografija) je potekala na enak način kot od leta 1843 naprej, le s to razliko, da je bil sedaj uporabljen digitalni negativ za cianotipije. V temnici smo najprej premazali ustrezen papir s snovmi, občuti j ivinii za svedobo, na suh premazan papir smo položili digitalni negativ za cianoupije, tako da je bilo lice negativa v stiku s premazom na papirju. V posebej za to izdelano napravo smo položili oba dela in ju za nekaj minut osvetlili na sončni svetlobi, nato smo v temnici osvetljeno fotografijo še utrdili v tiksirju m sprali v vodi. Tako narejeno enoplastno fotografijo smo na zraku posušili. Izdelava solne fotografije na enak način, kot že leta 1945, |c podobna prejšnji, le da smo najprej papir premazali z razredčeno solno raztopino m jo posušili, ga potem premazali še s snovjo občutljivo za svetlobo. Na suh premaz smo položili digitalni negativ za solne fotografije, ga položili v posebno napravo in za nekaj minut osvetlili na sončni svetlobi. Osvetljeno fotografijo smo potem v temnici utrdili še v fiksirju ter ji) sprali v vodi in posušili na ztaku. Platinasta fotografija je ena najredkejših in najdragocenejših fotografij zaradi platine. Papir smo najprej premazali s snovmi, občudjivimi za svetlobno, ter ga posušili, potem pa smo ga premazali še s jilatino. Na posušeni premaz smo položili digitalni negativ za platinaste fotografije tako, da je bil digitalni negativ z licem obrnjen na premaz. Položili smo ga v posebno napravo in za nekaj minut osvetlili na sončni svedobi. Osvetljeno fotografijo smo potem v temnici utrdili še v fiksirju ter sprali v tekoči vodi in posušili na zraku. Art Kaplan, GCl, je predstavil, kako s pomočjo računalniških [programov, photoshopa, izdelamo digitalne negative za izdelavo alternativnih, starih fotografskih procesov, saj klasična izdelava analognih negativov v temnicah izumira. Takšni negativi so bili uporabljeni pri izdelavi naših fotografij. Dušan Stulik in Sean Charettc sta predavala o tem, kako se louti iskanja in raziskovanja kvalitetnih publikacij in pisanja člankov. Dober članek jc temelj kvalitetne publikacije. Vsakdo, ki išče kvalitetne publikacije in članke za svoje delovno področje, jih mora ves čas spremljati. Raziskovanje publikacij mora pre-segau raziskovanje na internetu in nadaljevati s fizičnim pregledom vsake publikacije posebej. Prav tako je pomembno prepoznati in izbrati prednostne publikacije, še posebej za tiste, ki uporabljajo veliko število podatkov. Poudarila pa sta rudi upoštevanje avtorskih pravic pri kopiranju člankov ter publikacij. Anne Cartier- Bresson, francoska konservatorka fotografij in fotografskih zbirk in vodja konserva torskega oddelka v Ateljeju za restavriranje fotografij in konservatorstvo v Parizu, je predstavila več tem, 1. Terminologija konservatorstva za fotografije in fotografske zbirke je prva in najpomembnejša tema in temelj predavanj, predstavitev in diskusij. Namreč, ugotovljeno je bdo, da različne države uporabljajo isti pojem za različne tipe fotografij in prav zaradi nerazumevanja lahko nastane problem. Problem je bil sicer poudarjen, vendar bo od nas udeležencev in profesorjev zahteva! v prihodnje še veliko dela na tem področju, da bomo uredili in uskladili terminologijo za vse države. 2. Predstavila je pregled zgodovine konserviranja 111 restavnranja fotografij v Parizu, s poudarkom na razmerah v Franciji, različne konserva-torske probleme m metodologije, prav tako jc tudi predstavila številne francoske in druge izobraževalne institucije, laboratorije, ki so odprti m dostopni za širšo javnost ali zasebno rabo. Poudarila je, da je razumevanje drugih zaposlenih, tudi administracije za potrebe konservactjc v večjih institucijah zelo pomembno, Na koncu pa je še dodala, da ]e pomembno prejjoz na vanje in upoštevanje smernic v mednarodnem sodelovanju. 3, Študije konserviranja so prvi korak za zaščito fotografskega gradiva m so s stališča odločanja nujna Kar najboljše odločitve morajo voditi k prednostim nalogam pri ravnanju z zbirkami znotraj ene mštirucije. Predavanju in diskusiji jc posebno pozornost namenila posebnim primerom foto- 404 O delu ariiivov m zborovanjih ARHIVI 32 (2009), Si. 2 grafi) iz 19 in 20. stoletja. V 21 stoletju pa smo dolžni vso fotografsko dediščino zaščinti in ohraniti za prihodnje rodove. Pn tem so se vedno porajala etična vprašanja, do katenh meja lahko gremo pn konserviranju in restavriranju fotografij. 4. Vsaka institucija, ki ima fotografske zbirke, mora imeti izdelan načrt za hrambo in zaščito fotografskih zbirk. Glede na dane možnosti mora institucija predvideti prednostne naloge in nujne konser-vatorske posege ter posredovanje pn fotografijah in fotografskih zbirkah ter imeti šnidijo vsebin, ki so v teh fotografskih zbirkah, vse skupaj pa pod močnim strokovnim vodstvom, 5. S predstavitvitvijo s powcr-pointom in diskusijami je Anne C, liresson predstavila delovne okvirje, ki so se nanašali na različne tipe in obsege fotografskih zbirk. S temi predstavitvami in diskusijami na| bi pridobili znanje o tem, kako določiti ustrezne zaščite in način hrambe glede na obseg in naravo zbirke ter umetnine in seveda kako določiti različne in prave ravni pri posegih za različne fotografije. Mogens S. Kocb, predavatelj in konservator na Danski kraljevi akademiji lepih umetnosti (Royal Danish Academy of Fine Arts), Oddelek za konserva-torje, eden od izjemnih konservatorjev in restav-ratorjev za fotografije, še posebej za negative, se nam je letos najprej predstavil z zelo nazornim in podrobnim zgodovinskim pregledom negativov. Imeli smo priložnost zares videti ne samo negative, ampak tudi različne tipe poškodb, materiale in neverjetne konser-vatorske posege in rešitve, ki so izraz znanja in poguma. Poudaril je, kako pomemben je podroben pregled m popis stanja fotografskih zbirk negativov, in sicer, tega, kje so bih negativi shranjeni in v kakšnih klimatskih in drugih razmerah. Ker pa idenufikacija negativov ni tako preprosta, nas je seznanil mdi z različnimi metodami, ki pomagajo pn prepoznavanju različnih tipov negativov. Tudi posledice neustreznega hranjenja ali pa slabša izdelava negativa; tudi te so nam bile predstavljene na različnih negativih. Reševanje poškodovanih in različnih negativov so zelo zahtevnem postopek in zahteva veliko prakse. Poškodbe, kot so bledenje črno-belih negativov na steklu, slabo izdelani albumen in solni negauvi na papirju, srebrovo-želatinasti negativi na poliestru, ki imajo srebrove sijaj, kolodijeve, celuloz no-nitratne in acetat-ne razpokane negative in tiste fotografije, ki jim je odstopila emulzija s podlage, nosilca. Posebno predavanje je bilo namenjeno reševanju poplavljenega fotografskega gradiva v Dresdnu leta 2002; g, Mogens S. Kocb je bil odgovoren za reševanje. Njegova osebna izkušnja je bila zelo poučna, predstavil je, kako se lotiti tako zahtevnega in obsežnega dela kot je reševanje fotografskega gradiva iz vode, sušenje poplavljenega fotografskega gradiva, restavriranje in trajna liramba v ustreznih materialih in prostorih. Povedal je, da je glede na ceno izvedljivo in da je bilo na voljo dovolj ljudi, usposobljenih za reševanje po omenjeni naravni nesreči. Namen teh predavanj in predstavitev je bilo prepoznavanje upov negativov, postopke izdelave le-teh in matenalov, iz katerih so negativi narejeni. Tram Vo in Janka Knžanova, GCI sta nam pripraviti srebrovo-želatiiiastc črno-bele fotografije z različnimi zastaranimi poškodbami. Poškodbe sta naredili pol leta prej, preden sta jih prinesli v Martin kot delovno gradivo. Restavrirah smo poškodbe na licu zaradi cementa, nalepljenih etiket, manjkajočih delov in raztrganin, na hrbtnem delu pa je bilo še več različnih lepilnih trakov in rdečih ter modrih žigov. Vse poškodbe so bile izpostavljene zunanjim vplivom okolja od januarja do junija 2009 v Kaliforniji. Se preden smo to narediti, je Tram predstavila temo o restavriranju s predavanji, ki so vključevala tudi navodila in predstavitev možnosti za restavriranje, pa tudi opozorila, katere so nevarnosti in katere prednosti pn restavratorskih postopkih. Z različnimi restavratorskimi postopki smo se lotili dela na različne načine in pri tem uporabili: vlažilce, grelne spatule, vroč zrak, akrilni kit, aceton, alkohol, destilirano vodo in drugo za odstranjevanje lepilnih trakov, cementa, žigov. Opravit smo postopke za dopolnjevanje manjkajočih delov in lepljenje raztrganin s poudarkom na najtežjem zadnjem delu, na retušah z akvarelnimi barvami. Končne naloge smo predstavili drug drugemu tako kot tudi profesorjem. To bo glavna tema šolanja in praktičnega dela pnhodnje leto v tretjem modulu. Vsak udeleženec je pripravil poročilo o pregledu, popisu in stanju fotografske zbirke, ki jo je dobil iz osebnih arhivskih fondov fotografskih zbirk Slovaške narodne knjižnice, s pomočjo obrazca za popise. Preden smo se lotiti tega dela, smo si ogledali še de-poje za fotografsko gradivo v knjižnici in pridobili še druge informacije v zvezi z razmerami za hrambo fotografskega gradiva v depojih pod vodstvom profesorjev in s pomočjo tam zaposlenega osebja Popis je temeljil na identifikaciji tipa fotografije, sledil pa je še popis drugih značilnosu in podatkov o fotografijah in negativih tako za originalne pozitive kot njihove kopije. Tudi letos sta nam bila na voljo spektrometra XRF in IR za pomoč pn identifikaciji posameznih fotografij in pomoč Ana Kaplana, Na koncu smo popisu dodati še priporočila tako prednostna kot preostala za hrambo popisanih fotografskih zbirk v knjižnici. Med seboj smo diskutirali in si izmenjavali izkušnje j)rav tako tudi s profesorji. I Maja Planine ARHIVI 32 (2009), št. 2 O delu arhivov in zborovanjih 405 Listine Nadškofijskega arhiva Salzburg in Opatije sv. Peter na svetovnem spletu V četrtek, 5. novembra 2009, )e bil v Opatiji sv. Petra v Salzburgu (Stift St. Peter) pomemben trenutek tudi za slovensko zgodovino. Arluv te starodavne opatt|e in salzburški nadškofijski arhiv sta namreč na slovesnosti v navzočnosti številnih cerkvenih in civilnih predstavnikov izročila v prosto uporabo na svetovnem splem svoja obsežna listinska fonda. V arhivu opatije1 tako najdemo več kot 5.200 kosov, v nadškofijskem arhivu2 pa okoli 3.000 kosov, skupno več kot 8.000 listin, ki zadevajo čas med letoma 1002 in 1981. Pomembnosti obeh ustanov za slovensko zgodovino ne bi posebej predstavljal, bi pa nekaj več besed namenil fondoma listin obeh častitljivih ustanov. Arhiv nadškofije Salzburg je do sekularizactje leta 1803 hranil velikansko število originalnih listin. Po letu 1803 je bila večina listin prenesena v hrambo v dunajski Hišni, Dvorni in Državni arhiv (HHStA) in miinchenski Bavarski glavni državni arhiv (BayHStA), v Salzburgu jih je ostala zgolj peščica. Večina teh listin je bila do danes že ustrezno vsebinsko obdelana in objavljena (Sa!~bitrger Vrkundenbucb, Bd. l—Il j. Gre za okoli 3.000 kosov papeških, škofovskih in drugih zasebnih listin iz obdobja od leta 1187 do 20. stol, (med n|imi so za slovensko ozemlje izjemno pomembne zlasti listine salzburških sufraganskih škofij Krka (Gurk), Lavam in Seckau). Govorijo o škofovskih imenovanjih, ustanovitvah in opremljanju cerkva, ustanovah, beneficijih, bratovščinah in samostanih, pa tudi o prodajah, podelitvah, porokah itd. podložmkov salzburške nadškofije. Omeniti je treba tudi številne listine, ki so v posameznih župnijskih arhivih in so danes v hrambi nadškofijskega arliiva. Najstarejša listina, kar jih hranijo, je iz leta 1002, sama zbirka pa obsega čas med Icroma 1002 iti 1969. Prav tako kot nadškofijski arhiv je tudi Opatija sv Petra v stoletjih obstoja ustvarila bogat listinski fond a je v 19, stol, doživel podobno selitev. Listine so bile namreč leta 1813 preseljene v Miinchen, zlasti tiste ki so se vsebinsko dotikale ¡pomembnejših nakupov, daritev in pa potrditev. Odselili pa jih niso za dolgo časa, saj so se že Čez 10 let vrnile nazaj v matično hiso. Naslednja selitev je bila med letoma J942 in 1948, ko so bili opatijski fondi vključeni v iieichsgauarchiv Salzburg oz. kasnejši Deželni arhiv (Landesarchiv Salzburg). Današnje mesto v starih opatijskih arhivskih depojih so našle šele med letoma 2008/09. Najstarejša listina sicer izhaja iz leta 1005, in je edina, ki se je ohranila iz obdobja pred mestnim požarom leta 1127. Večina listin se nanaša na 16. stoletje, in sicer na gospodarsko upravo (npr. razne podelitve in re-verzi), sama zbirka pa zadeva čas med letoma 1005 in 1981. Pred vključitvijo zbirk v svetovni splet sta vodja arhiva opatije, p. dr, Korbinian Birnbacher OSB, in vodja arliiva nadškofije, dr. Ernst Hintermaier, na kratko predstavila zgodovino prizadevanj svojih ustanov za pndobitev ustreznili finančnih sredstev, s katerimi bi omogočila odprtje svojih najpomembnejših zbirk (beri listin) javnosti. Rešitev sta našla v projekhi Monastenum (monastenum.net), za to pa sta se vodju dr. Aignerju še posebej zahvalila. Za slavnostnega govornika so povabili mag. Thomasa Justa, direktorja HIIStA, tj. vodjo ustanove, ki ima v hrambi velikansko število arlnvali|, povezanih s salzburško zgodovino Poudaril |e pomen povezovanja arhivov, njihovih sodelavcev, izmenjavo izkušenj in odpiranje arhivskih fondov m zbirk javnosti. Za konec je ostal samo še slovesen klik z miško, ki so ga opravili upokojeni nadopat Edmund Wagen-hofer OSB (sedaj živi v benediktinskem pnoratu sv, Cirila in Metoda v Mariboru), sedanji nadopat Bruno Becker OSB, kot zastopnica saizburškega nadškofa pa kanderka Dr. Elisabetb Kandler-Mayr. Jimr Volijak hup: / A»w* .mom-ca.uni-koeln.de/MOM- C A /ihow_browse_Action,dn?aiehivc=St.%20Petet ,"/¿20 Atchiv% 20dcr%20Ei7.abtet http://www.monvca.imi-kocbi.dc/MOM- C A/s I iow_browse_Actiitje kave (bila je na državne stroške, ker je bil to čas, še preden jo je premier Pahor začel plačevati iz lastnega žepa), ki smo se ga(poleg njega) po potrebi udeleževali 2—3 »najvišji šefi«. Največji del pogovorov so po navadi obsegala vprašanja šefov direktorju, da bi )im svetoval, kako opraviti to in ono nalogo. Zumer je bil z odgovori le malokdaj v zadregi; večkrat nas je hitro m učinkovito rešil napornega tuhtanja. Med najpomembnejšimi direktorskimi nalogami je bila zagotovitev novih prostorov za prevzem obsežnega povojnega arhivskega gradiva ob osamosvojitvi Slovenije ukinjenih republiških upravnih m pravosodnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela ter družbenopoliUčnih organizacij. Čeprav z začasnimi, najetimi prostori, je arhiv pod njegovim vodstvom preprečil uničevanje arhivskega gladiva, ki je bilo sicer pogosto ob dniž- benih spremembah v preteklosti. Z vključitvijo Arhiva Ministrstva za notranje zadeve v Arhiv Republike Slovenije (1998) je dokončal proces ukinjanja specialnih arliivov. Veliko truda je namenil temu, da je Arhiv Republike Slovenije pridobil starejše, le na mikrofilmih ohranjeno arhivsko gradivo Slovenske varnost-no-obveščevalne agencije (SOVA) oz. njene predhodnice, Službe državne varnosti (SDV), predvsem pa v projekt dupliranja in skeniranja teh mikrofilmov, Z uspešno izvedenim projektom je bila omogočena splošna uporaba tega arhivskega gradiva za znanstvene in druge namene. Ob »tradicionalni« uporabi arhivskega gradiva za znanstvene, raziskovalne, študijske in kulnirne namene, se je v 90. letih zelo povečal pomen arhivskega gradiva za zagotovitev pravne varnosti in poslovnih pravic pravnih in fizičnih oseb, zlasti pa za dokazovanje krivic, povzročenih med drugo svetovno vojno in po njej — vojnega nasilja, nacionalizacij, povojnih krivic, pri ugotavljanju pravice do državljanstva, povračila vojne škode itd. Zumer je organiziral pripravo strokovnih m tehničnih osnov posebnih računalniških programov, s pomočjo katerih je Arhiv Republike Slovenije izdal več kot sto tisoč potrdil in kopij arhivskih dokumentov te vrste. Ze od začetka 80-ih let, ko se je pripravljal Zakon o naravni in kulturni dediščini, sodeluje Zumer tudi pri nastajanju slovenske arhivske zakonodaje. Najpomembnejši pa je njegov prispevek pri nastajanju Zakona o arhivskem gradivu in arliivih iz leta 1997. Predvsem po njegovi zaslugi so bili v ta zakon in podzakonske predpise (1999) vneseni moderni evropski principi - ločitev zasebnega arliivskega gradiva od javnega in uzakonitev od vrste lastnine odvisnih pravic in dolžnosti imetnikov arhivskega gradiva in zgodovinskih arhivov, zlasti v zvezi s pogoji dostopnosti oz. uporabe arhivskega gradiva. Lahko ga štejemo tudi za »soavtor]n« Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter t. i. ETZ — enotnih tehnoloških zahtev-, ki predpisujejo potrebno opremo in storitve, namenjene hrambi dokumentarnega gradiva v elektronski obliki (vse 2000) Kot direktor je bdel nad tem, da |c Arhiv RS pri izvajanju svojih nalog poleg arhivske zakonodaje dosledno upošteval tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Zakon o splošnem upravnem postopku in druge predpise. Prek koordinacijskega odbora direktorjev slovenskih arliivov ter sveta dircktoric in direktorjev slovenskih državnih arhivov, obema je več let tudi predsedoval, je vplival tudi na to, da so enako ravnali tudi dnigi slovenski arliivi. Pomemben je njegov prispevek k upoštevanju mednarodnih arhivskih standardov, priporočil Sveta Evrope, direktiv Evrojiske unije glede varstva in dostopa arhivskega gradiva m kodeksa arhivske etike v slovenski zakonodaji. ARHIVI 32 (200')). št. 2 Osebne vesti 415 Žumer je tudi eden od najpomembnejših slovenskih ekspertov za pisarniško poslovanje. Članke, namenjene izobraževanju delavcev, ki so skrbeli za dokumentarno (in s tem tudi za arhivsko gradivo, preden so ga prevzeli v svoje depoje zgodovinski arhivi), je začel objavljati že v začetku 80. let, saj se je dobro zavedal, da je od teh ljudi v največji meri odvisno, kakšna bo nekoč naša arhivska dediščina. Svo|e bogato znanje na tem področju, pndobljeno na podlagi dolgoletnih izkušenj, je zdnižil v 480 strani obsegajoči pubhkaciji Arhiviranje zapisov - priročnik za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom ..,, izdani leta 2001. Ne moremo mimo njegovih številnih člankov s to temo, ki jih je več let (od 2002 do 2006) objavljal v Tajnici, strokovni reviji za uspešno delo v pisarni, in njenih naslednicah. V njih je opisal vsa pisarniška dela (zlasd v javni upravi), od sprejemanja, odpiranja in vpisovanja pošte, prek signiranja m klasificiranja dokumentov, oblikovanja zadev, vodenja evidenc, do modelov razvrščanja poslovne dokumentacije, določanja rokov hrambe ter, končno, arhiviranja dokumentov na papirju in v elektronski obliki. Predvsem v zadnjem desetletju se je zelo posvečal tudi modernizaciji zakonodaje o upravnem poslovanju. Sicer je sodeloval že pri p npr a vi Pravilnika o pisarniškem poslovanju upravnih organov leta 1988, spremembi Sodnega poslovnika za redna sodišča 1987 ter Sodnega reda 1995, nato pa pri pripravi Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (2001) m navodila za njeno izvajanje (2002) ter Uredbe o upravnem poslovanju (2005). Med njegove dosežke sodi tudi dejstvo, da je večji del arhivistov Arhiva Republike Slovenije opravil na Upravni akademiji pri Ministrstvu za javno upravo strokovni izpit iz poslovanja z dokumentarnim gradivom. Na Upravni akademiji, pa tudi pri dnigih izobraževalnih zavodih po vse; Sloveniji, že več kot tndeset let predava o upravnem poslovanju, poslovanju z dokumentarnim in arhivskim gradivom ter arhiviranju dokumentarnega in arhivskega gradiva. Samo v letih 2007 in 2008 je na več kot 60 predavanjih prek 3000 udeležencev (velika večina so bile udeleženke, zaposlene predvsem v |avni upravi in šolstvu) uvajal v opravila, povezana z upravnim in pisarniškim poslovanjem in elektronskim athiviranjem. Od leta 1994 do leta 2008 je bil tudi član komisij za opravljanje državnih izpitov in član komisij za opravljanje strokovnih izpitov iz poslovanja z dokumentarnim gradivom v javni upravi. Vrhunec in sintezo vse Žumrove ustvarjalnosti na tem področju pa pomeni knjiga Poslovanje z zapisi — upravljanje in hramba dokumentarnega gradiva, klasifikacijski načrti za razvrščanje gradiva z roki hranjenja in elektronska hramba gradiva v digitalni obliki. Obsega kar 647 strani, izdala pa jo je založba Gospodarski vestnik leta 2008, V njej je objavljena tudi večina izsledkov njegove doktorske disertacije. Seveda se Žumer ne ukvarja le z izobraževanjem delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, ampak tudi z izobraževanjem svojih stanovski kolegov. Že od začetka 80. let na seminarjih za kandidate za opravljanje arhivskih strokovnih izpitov predava o valorizaciji dokumentarnega gradiva, od srede 90. let pa tudi o elementih popisovanja arliivskega gradiva. Od leta 1982 dalje je tudi član komisije za strokovne izpite tn strokovne nazive na področju arhivske dejavnosti in spraševalec pri predmetu valorizacija dokumentarnega gradiva; od leta 1999 do leta 2008 je bil njen predsednik. V drugi polovici 80. let je Žumer začel sodelovati tudi v procesu rednega univerzitetnega izobraževanja. Od leta 1988 do 2001 je namreč kot asistent za arhivistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za zgodovino vodil seminar iz arhivistike za šnidente 4 letnika zgodovine. Študente zgodovine je kot bodoče raziskovalce oziroma uporabnike arhivskega gradiva uvajal na eni strani v arhivski informacijski sistem, na dnigi pa jih seznanjal z vrstami, oblikanu in vsebino arhivskih virov od srednjeveških listin do sodobnih magnetnih in optičnih nosilcev zapisov, obenem pa vzgajal prihodnje arhivske kadre, V 90. letih je temeljito posegel še na eno strokovno arhivsko področje, s katerim se dodej ni veliko ukvarjal - na strokovno obdelavo arhivskega gradiva. Že leta 1992 je kot prvi v Sloveniji predstavil osnutek splošnih mednarodnih standardov za arhivsko popisovanje, ki je bil pripravljen za obravnavo na XII. mednarodnem arhivskem kongresu v Montrealu septembra istega leta. Največji pomen njegovega članka Osnutek splošnih mednarodnih arhivskih standardov je, da |e poslovenil v standardih uporabljano strokovno arhivsko terminologijo. Njegov strokovni članek Elementi popisovanja arluvskega gradiva (1997) pa je sploh najbolj temeljit slovenski prispevek o tem vprašanju. Članek v veliki men zapolnjuje vrzel, ki je posledica dejstva, da v Sloveniji nikoli nismo objavili strokovnega p riročmk a, namenjenega temu vprašanju. V članku je Žumer temeljito komentiral vsebino mednarodnih standardov in njihovo uporabnost za naše razmere, dodal jia tudi konkretne primere načinov popisovanja iz domače prakse. Pri tem je poudaril posebnosu popisovanja z računalniško podporo. Njegova je tudi zasluga, da je Arhiv Republike Slovenije leta 1998 izdal celoten slovenski prevod Splošnih mednarodnih standardov za arhivsko popisovanje ter Mednarodnih standardov za arhivski zapis o ustvarjalcih arhivskega gradiva. Za enega najpomembnejših rezultatov Žumrovih prizadevanj v obdobju njegovega »direktorovanja« je gotovo objava Vodnika po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, ki je izšel leta 1999 v treh knjigah l. 416 Osebne vesti ARHIVI 32 (2009), Št. 2 (na skupno 1664 straneh) ter je dostopen tudi v obliki CD-ja in na spletni strani Arhiva RS kot register fondov in zbirk. Gre za prvi samostojni prikaz gradiva tega arhiva po letu 1960 (publikacija Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SR Sloveniji, izdana leta 1984, prinaša le pregled fondov in zbirk z najosnovnejšimi podatki) in za prvi popis na nivoju fonda oz. zbirke za vse arhivsko gradivo, nastalo po 2. svetovni vojni. Za vodnik, ki je krona strokovnega dela vseh generacij arhivistov Arhiva RS od leta 1945 dalje, je Zumer popravil načrt in strokovne osnove, potem pa »iz ozadja« potiskal ves projekt do uspešnega konca. Več pozornosti kot vsi njegovi predhodniki je posvečal različnim oblikam popularizacije arhivov in arhivskega dela. V »njegovem obdobju« je arhiv močno izboljšal raven svojih razstav, zlasti v tehničnem pogledu. Število publikacij, ki jih je založil in izdal arhiv, se je od nekaj na leto povzpelo na 10, pa tudi 15 na leto. Med njimi so bih tako popisi arhivskega gradiva (strukturni in tematski vodniki, inventarji), kot objave arhivskega gradiva, razstavni katalogi, strokovne arhivistične in zgodovinske razprave, populariza-cijske in predstavitvene publikacije. Zumer je vzpostavil tudi dobro sodelovanje z mediji in je v dokaj pogostih intervjujih javnosti predstavljal naloge, probleme in njihove rešitve ter razvojne smernice arhiva in slovenske arhivistike nasploh. To je bii čas, ko sem na vprašanja znancev in prijateljev, ka] delamo v arhivih, lahko odgovoril z nasprotnim vprašanjem: Ah nikoii ne bereš časopisov? Sodeluje (ah je sodeloval) pa še v več drugih komisijah, odbonh in delovnih telesih. Od leta 2000 do 2004 je bil predsednik Arhivske komisije Vlade Republike Slovenije. Sodeluje v različnih strokovnih komisijah Arhiva Republike Slovenije (v Komisiji za presojo javnih simbolov, grbov, zastav, žigov, pečatov in štampiljk, v Komisiji za potrditev navodil za odbiranje arhivskega gradiva, v Komisiji za presojo notranjih pravil za elektronsko hrambo gradiva v digitalni obliki itd.). Že več mandatov je član ekspertne komisije pri Ministrstvu za kulturo za arhivsko področje. Od leta 1992 sodeluje pri pogajanjih za pridobitev nasledstvenili pravic do skupnih arhivov nekdanje jugoslovanske države (sukccsijska pogajanja). Od leta 1993 do leta 2004 je vodil strokovne komisije ekspertov za vračanje ter izmenjavo arhivskega gradiva iz Italije, Avstnje in Hrvaške, v letih od 1999 do 2001 pa izmenjavo arliivskega gradiva med Koroškim deželnim arhivom v Celovcu in Arhivom Republike Slovenije ter izročitev kopij arliivskega gradiva iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu. Na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva nekdanje Socialistične fedetativne republike Jugoslavije je po sklepu Vlade Republike Slovenije od leta 2002 do 2004 vodil Odbor za arhive in evidentiranje arliivskega gradiva v nekdanjih jugoslovanskih zveznih arhivih ter si močno prizadeval za vrnitev arliivskega gradiva ter za dostop do skupne arhivske kulturne dediščine, ki je ostala v Beogradu. Zumer aktivno sodeluje tudi v Arhivskem društvu Slovenije. Kot direktor najpomembnejše arhivske in-stimcijc v državi mu je vedno dajal moralno in materialno oporo. Med drugim je bil od leta 1988 do leta 1993 glavni in odgovorni urednik glasila Arhivskega dništva in arhivov Slovenije Arhivi. Več let je sodeloval v Komisiji za znanstveno-raziskovalno delo pn nekdanji Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije. Pn nekdanji Področni raziskovalni skupnosd za humanistične in zgodovinske vede (PORS-IO) oziroma pri Znanstveno-raziskovalne m centru Filozofske fakultete v Ljubljani je od leta 1988 do leta 1996 vodil raziskovalne projekte s področja arhivistike, pn nekatenh je Že od leta 1979 sodeloval tudi kot raziskovalec. Od 1988. do 1993. je vodil koordinacijski odbor direktorjev slovenskih arhivov, potem pa od leta 2001 do leta 2004 Svet direktonc in direktorjev slovenskih državnih arhivov. Ob tem je našel tudi čas za strokovno obdelavo arhivskega gradiva in pripravil ter objavil arhivski in ventar obsežnega zasebnega arhivskega fonda slovenskega skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga Zvonimirja Cigliča. Odločilno vlogo je imel pri več reorganizacijah, s katerimi se je Arhiv RS prilagajal novim družbenim razmeram 111 novim strokovnim nalogam, pn pripravi internih aktov arhiva, uvajanju računalniške strojne in programske opreme za delo v arhivu, kreiranju spletne strani arhiva, objavah internega glasila »Obvestila«, pn izboljšanju materialnih razmer za varstvo slovenskega filmskega arliivskega gradiva in popularizaciji tega arhiva. V dveh Zumrovih mandatih je arhiv organiziral več mednarodnih simpozijev tako z ožjega arhivskega področja kot tudi s področja varovanja filmskega gradiva in področja konservacije in restavracije arliivskega gradiva na papirju in pergamentu. V veliki men je plod njegovih prizadevanj tudi vključitev Arhiva v Mednarodni adtivski svet (ICA), Mednarodno zvezo filmskih arhivov (FIAF) in druge mednarodne zveze. Od leta 2000 do leta 2004 je bil član EBNE — Evropskega biroja direktorjev nacionalnih arliivov držav EU in pndruženih članic. Čeprav je sam velikokrat poudaril, da brez odličnih sodelavcev ne bi mogel kot direktor ustvariti ničesar, je po drugi stran s tem, da jih je nenehno spodbujal, zelo pripomogel k številnim rezultatom njihovega dela. Dosledno je podpiral tudi sodelovanje arhivistov v vseh med institucionalnih, tudi v mednarodnih projektih, če so le bih povezani z arhivsko oz. zgodovinsko vedo. To je bilo večkrat v nasprotju z željami financerjev arhiva, ki niso želeli podpirati ARHIVI 32 (200')). št. 2 Osebne vesti 417 izvajanja »sekundarnih« arhivskih nalog, čeprav so biie zapisane v arhivskih zakonih Tudi evidentiranje arhivskega gradiva, pomembnega za zgodovino Slovenije )n Slovencev, je pod njegovo »vladavino« doživljalo najboljše čase, saj je v nekaterih letih potekalo kar v desetih državah. V tem času je Arhiv Republike Slovenije na osnovi mednarodnih ariuvskih in kulturnih sporazumov sodeloval s kar 25 državami, najbolj skromna oblika sodelovanja je bila izmenjava strokovnih pubhkacij, rezultati višje oblike sodelovanja pa so bile tudi izmenjave oz. skupne priprave arhivskih razstav in izdaja nekaterih skupnih publikacij. Za izvajanje vseh teh nalog si je uspešno prizadeval za finančna sredstva, vseskozi pa tudi za reševanje prostorske stiske. V obdobju od leta 1992 do konca direktorskega mandata se je dobesedno bojeval za lokacijo tn potem adaptacijo nekdanje vojašnice na Roški cesti v Ljubljani za potrebe novih arhivskih skladišč in delovnih prostorov. Tako bhko rečemo, da je Žumcr s svojim delom pripomogel k napredku na vseh področjih arhivske vede, in to v vseh treh obdobjih: preden je postal direktor Arhiva RS, med opravljanjem te funkcije in v zadnjem petletnem obdobju. Z nekaterimi vprašanji se ukvarja tako rekoč vse življenje, z drugimi spet takrat, ko se pokaže potreba, S strokovnimi referati, razpravami, diskusijami in drugimi prispevki se vse od leta 1975 redno udeležuje skoraj vseh strokovnih posvetovanj, zborovanj, simpozijev, seminarjev in drugih srečanj v Sloveniji ter najpomembnejših v organizaciji nekaterih za Slovence »arhivsko« zanimivih evropskih držav in mednarodnih teles. Pri številnih je sodeloval tudi kot soorganizator. Velika večina njegovih strokovnih prispevkov je bila kasneje tudi objavljena v različnih domačih (predvsem v Arhivih) in tujih strokovnih glasilih ah samostojnih publikacijah. Za svoj izjemni prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju varovanja in ohranjanja arhivske dediščine ter posredovanja le-te javnosti, strokovnega izobraževanja in arhivske zakonodaje, mednarodnega sodelovanja in za večletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije je dr. Vladimir Zumer leta 2004 prejel najvišje slovensko odlič|e, kar jih podeljuje arhivska stroka — Aškerčevo nagrado. Zgovoren je podatek, da je doslej ednu, ki je prejel to nagrado sredi svojega najdejavnejšega obdobja in ne šele po upokojitvi. Po nagradi je, kot je vidno tudi iz tega skromnega pregleda, naredil še marsikaj pozornosti vrednega. Prepričan sem, da rudi ob svoji 60-Ietnici še ni rekel svoje zadnje besede. Zato mu skupaj zaželimo Še veliko zdravja in ustvarjalne energije, da nam bo lahko še naprej vzor kot strokovnjak in človek. Bibliografija Dr Zumer |e imel septembra 2009 v podatkovno bazo COBISS.SI vpisanih 156 bibliografskih enot z vseh področij, s katerimi se je ukvarjal. Po pomenu za slovensko arhivistiko in rudi po številu so v ospredju deia o valorizaciji dokumentarnega gradiva in z njo povezanem odbiranju arhivskega gradiva. Veliko težo imajo tudi prispevki o ravnanju z dokumentarnim gradivom pri njegovih ustvarjalcih od nastanka pa do predaje v zgodovinske arhive; kar nekaj jih je posebej posvečenih elektronskemu arhiviranju. Večina prispevkov s tega področja ima hkrati rudi neposredni izobraževalni pomen. Tehtni so njegovi pisni prispevki o informatizaciji arlnvov, strokovni obdelavi arhivskega gradiva in izdelavi informacijskih pripomočkov, o pogojih uporabe gradiva in o arhivski zakonodaji. Navajam le nekaj njegovih najpomembnejših del po posameznih področjih. Valorizacija dokumentarnega gradiva, odbiranje arhivskega gradiva: Problematika valorizacije gospodarskega registra-tumega gradiva. V: Deveti kongres arhivskih radntka Jugoslavije, Referati i saopštenja. Struga, Savez dru-Štava arhivskih radnika Jugoslavije, 1980, str. 91-95. Odbiranje arhivskega gradiva v gospodarskih organizacijah Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani - Višja upravna šola, 1980. Kriteriji valorizacije dokumentarnega gradiva družbenih pravnih oseb m društev, katerih arhivsko gradivo prevzema Zgodovinski arhiv Ljubljana. V: Arhivi V, 1982, Št. 1-2, str. 14-23. Problemi valorizacije zapisov računalniških informacij. V: Arhivi VII, 1984, št. 1-2, str. 24-26. Valorizacija dokumentarnega gradiva gospodarskih podjetij s poudarkom na računalniških nosildh informacij v Sloveniji V: Arhivi, XVII, 1994, št. 1-2, str. 29-38. Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost in kulturo. Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije, 1995, 241 strani (objavljen magistenj). Politika akvizicije i kriteriji vrednovanja: profesionalni i pohučki aspektt. V: Arhivski vjesnik XLII, 1999, str, 53-77. Strokovni in poliačm vidiki valorizacije arhivskega gradiva, V: Arhivi, XXII, 1999, št. 1-2, str, 39-^9. VaŽnejšie aspektv ekspertiz)- cennosti dokumentov: Analiz meždunarodnogo opyta (1950-1990). V: Otcčesrvennye arhivy, 4, Moskva, 2000, str. 3-17. Gromadzenie materialow archiwalnych i kryteria teh oceny. V: Archeion, št. 103 (2001), str. 37-62. 418 Osebne veso ARHIVI 32 (2009), St-2 Vilfanovi pogledi na valorizacijo sodobnega arhivskega gradiva. V: Arhivistika — zgodovina — pravo, Vilfanov spominski zbornik, Zgodovinski arhiv Ljubljana, gradivo in razprave, št. 30, Ljubljana 2007, str 51-70. Makro valorizacija arhivskega gradiva v Sloveniji. V: Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 307-326. Ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom pri ustvarjalcih ter izobraževanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom: Odbiranje arhivskega gradiva; Ureditev, tehnična oprema in izdelava seznama arhivskega gradiva, Izročanje arhivskega gradiva arhivu. V: Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Ljubljana, 1984, str. 66-69, 71—87. Arhiviranje zapisov. Priročnik za ravnanje z dokumentarnim in arliivskim gradivom državnih upravnih in pravosodnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih in zasebnih zavodov, gospodarskih družb (podjetij, bank, zavarovalnic, zadrug in združenj), političnih strank, društev ter posameznikov. Ljubljana, GV Založba, 2001,480 str. Izobraževanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, s poudarkom na elektronskem arlii-viranju. - V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 1. zbornik, Pokrajinski arhiv Maribor, 2002, str. 173-186. Od nastanka zapisov do izročitve arhivskega gradiva v slovenski javni upravi. - V: Arhivi XXV, 2002, št. 2, str, 1-14. Od nastanka zapisa do predaje arhivskog gradiva u slovenskoj javnoj upravi. V: Hrvatska javna uprava, časopis za teoriju i praksu javne uprave, Institut za javnu upravu, Zagreb 2003, godina 4, broj 3-4, str. 743-782. Navodila za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave. V: DOK_SIS 2005, Media.doc, Društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev, Kranjska Gora 14,—16. september 2005, str. 72-Xt - 82-XI. Navodila za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave. V: Arhivi, XXVIII, 2005, št. 2, str. 223-Z33. Roki hranjenja dokumentarnega gradiva univerze in njenih članic. V: Varstvo arhivske in muzejske kulturne dediščine Univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2007, str. 31-53. Poslovanje z zapisi — Upravljanje m hramba dokumentarnega gradiva, klasifikacijski načrti za razvrščanje gradiva z roki hranjenja in elektronska hramba gradiva v digitalni obliki. Planet GV, Ljubljana 2008, 647 strani. Predstavitve arliivskega gtadiva, arhivov in arhivske službe: Arhivsko gradivo za kočevsko območje. V: Arhivsko gradivo po osvoboditvi. Ljubljana, Arhivsko društvo Slovenije, 1978, str. 13—30. Arhivi radnih organizacija. V: Arhivi 79, I. posvetovanje, Arhivsko društvo Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor, 1980, str. 1-8. Arhivsko gradivo gospodarskih organizacij od srede 19. stoletja dalje v slovenskih arhivih. V: Arhivi, IV, 1981, Št. 1-2, »tr. 41-45. Petdeset let Arhiva Republike Slovenije v luči dmžbemh sprememb nove slovenske države. V: Arhivi, XVIII, 1995, št. 1-2, str, 120-123. The Archives of the Republic of Slovenia m a period of social changes, V: Archiwa Europy srod-kowej i wschodniej w dobie przeksztalcen prawno-ustrojowych: Materialy miedzunarodowej konferencji archiwalnej 28-30 czerwca 1996 r. w Pulawach. Warszawa, 1997, str. 74-80. Dzialalnošč služb archiwalnych Republiki Slowe-nii. V: Archeion, Warszawa, 1997, XCVII1, str. 122141. Die Archive der Republik Slowenien. The Archives of die Republic of Slovenia. Les Archives de la République de Slovénie. V: INSAR, European Archives News, European Commission, Brussels, 1998, Number 4, str. 9-10, Enotni status in organizacija državnih arhivov Republike Slovenije. V: Arhivi in arhivsko gradivo v času tranzicijskih sprememb, InfoArh, 21. zborovanje Arhivskega društva Slovenije. Koper, Arhivsko dništ-vo Slovenije, 2003, str. 19-32. Informatizacija arhivov in elektronsko arhiviranje: Informacija o modernizaciji na področju arhivskega m formacijskega sistema Arhiva SR Slovenije. V: Arhivist, XXXIX, 1989, št. 1-2, str, 92-95. Vloga arhivskega informacijskega sistema v dniž-benem in gospodarskem razvoju. V: Zbornik referatov III. posvetovanja sekcije za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Ljubljana 15.-16. november 1990. Ljubljana, 1990, str, 273-82. Computerization of the state archival institutions in the Republic of Slovenia. - Archives in die new age. The strategic problems of the automatization of archives. V: Papers of the International Conference Warsaw, September 28-29, 2001, Warszawa 2002, str. 117-127. Informatizacija državnih arhivov v Sloveniji. V: Arhivi, XXV, 2002, Št. 1, str. 287-294. Izobraževanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, s poudarkom na elektronskem arhiviranju. V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega tli elektronskega arhiviranja, 1. zbornik, Pokrajinski ar In v Maribor, 2002, str. 173-186. ARHIVI 32 (2009), sr. 2 Osebne vesti 419 Arhiviranje elektronskih zapisov v luči slovenskih predpisov. V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 4. zbornik. Pokrajinski arhiv Maribor, 2005, str. 9—46. Elektronsko arhiviranje dokumentarnega gradiva, Electronic archiving. V: Zbornik povzetkov Sodobna javna uprava, Ministrstvo za javno upravo, Portorož 2005, str. 76-77 m 51-52 (angleška verzija). Elektronsko arhiviranje in novi arhivski predpisi. V: IN PRO 2006, Informatika in pravo. Zbornik vabljenih predavanj druge konference, Maribor, 13. in 14, junij 2006, str. 13-32. Notranja pravila za hrambo elektronskega gradiva v digitalni obliki. V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, VI, zbornik, Pokrajinski arhiv Manbor, 2007, str. 7—19. Strokovna obdelava arhivskega gradiva, izdelava informacijskih pripomočkov, evidence: Evidence službe varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv. V: Arhivi, III, 1980, št. 1—2, str, 21-23. Osnutek splošnih mednarodnih standardov za arhivsko popisovanje. V: Arhivi, XV, 1992, št. 1-2, str. 162-173. Vsebinsko razvrščanje arhivskega gradiva gospodarskih podjcui na podlagi poslovnih in procesnih funkcij. V: Arhivi XVII, 1994, št. 1-2, str. 39-12. Elementi popisovanja arhivskega gradiva. V: Arhivi, XX, 1997, št, 1-2, str. 137-159. Standardizacija popisovanja in evidenc arhivskega gradiva. V: Arhivi in računalništvo, 18. posvetovanje Arlnvskega dništva Slovenije. Gozd Martuljek, Arhivsko društvo Slovenije, 1998, str. 24-38. Navodila za uporabo vodnika. V: Vod m k po fondih tn zbirkah Arhiva Republike Slovenije. I. knj. Ljubljana, 1999, str. 55-71. Pogledi na strokovno zasnovo INEOARH-a. - V: Tehnični m vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 2. zbornik, Pokrajinski arhiv Manbor, 2003, str. 241-256. Arhivski zapisi o življenju in ustvarjalnosti profesorja Zvonimiria Cigliča (1921-2006), slovenskega skladatelja, dingenta, glasbenega pedagoga in kulturnika /vodnik po fondu/. V: hrane Križnar, Zvommir Ciglič - biti ustvarjalec. Ljubljana 2006, str. 13—46. Pogoji dostopnosti in uporaba arhivskega gradiva: Dostop do javnih podatkov, informacij, dokumentov in arhivskega gradiva. V: Arhivi, XXVI, 2003, št. 1, str. 13-21. Acces to public data, information, documents and arcliive material m die Republic of Slovenia. V: Archives m the Society, ICA pre-congres meeting — Vienna 2004, Papers of the International Conference Elblag, May 22-24, 2003, Warszawa 2003, str, 225-239. Pristup javnim podacima, informacijama, doku-mentima i arliivskoj gradi u Republici Sloveniji. V: Arhiv, časopis Arhiva Srbije i Cme Gore, Beograd 2004, L V, št. I, str. 34-50. Predpisi o arhivski dejavnosti: Varstvo arhivskega gradiva v Sloveniji v luči novega »Zakona o arhivskem gradivu in arhivih« s posebnim oziroma na Arhiv Republike Slovenije, V: Arhivi, XX, 1997, št. 1-2, str. 17-28. Novi arhivski podzakonski akti. V: Evidentiranje virov za zgodovino Slovencev v tujim, Novosti v slovenski arhivski zakonodaji, Arhivski informacijski sistem, 18, zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Ljubljana, Arhivsko društvo Slovenije, Arhiv Republike Slovenije, 1999, str. 73-85. Elektronsko arhiviranje in novi arhivski predpisi. V: INPRO 2006, Informatika in pravo, Zbornik vabljenih predavanj dnige konference, Maribor 13, in 14, junij 2006, str. 13-32. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. V: Arhivski predpisi v Republiki Sloveniji, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2007, str. 29^13, Zakon o zaštiti dokumentamoga i arhivskoga gradiva i arhivima. V: Arhivski vjesnik 51 (2008), Zagreb 2008, str. 149-160. Drugi pomembnejši članki: Razvoj občine Ribnica kot družbenopobučne m samoupravne skupnosti od osvoboditve do ustave leta 1974. V: Kronika, 30, 1982, št. 2, str. 170-180. Vokio v narodnoosvobodilni borbi. V: Kranjski zbornik 1990. Kranj, Skupščina občine Kranj, 1990, str. 275-279. I 'ladimir Kološa Jubilej LJUBE DORNIK ŠUBELJ letos pozimi je praznovala šestdesedetmeo Ljuba Dormk Šubel), sodelavka Arhiva Republike Slovenije, magistra zgodovine, ki je tik pred zagovorom doktorskega dela. V arhivske vode je zašla pravzaprav po naključju. Do vzpostavitve samostojne države Republike Slo vem je je ariuvska zakonodaja omogočala nekaterim institucijam, da so samostojno opravljale v Sloveniji službo varstva arhivskega gradiva, med njimi rudi Republiški sekretariat za notranje zadeve. Ljuba Dotnik Subelj je bila zaposlena na sekretariatu kot samostojni analitik v raziskovalni skupini za preučevanje zgodovine organov za notranje zadeve Tam se je zaposlila leta 1983. Prej je deset let učila zgodovino 420 Osebne vesti ARHIVI 32 (2009), št. 2 in sociologijo v Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Tacnu na kadetski šoli za mikčnike. Ljuba se je namreč po gimnaziji (obiskovala je Gimnazijo Ivana Cankarja v Šubičevi ulici v Ljubljani) odločila za študij zgodovine m sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirala je leta 1973, Že med študijem si je nabirala delovne izkušnje s poučevanjem zgodovine na svoji nekdanji gimnaziji, imenovani »Subička«. Nadomeščala je zaradi bolezni dalj časa odsotno profesorico. Odraščala je v novinarski družini, tako da pogovorov o dogajanjih v družbi, pa tudi o polpreteklem času ni manjkalo. Oče Peter Dornik je bil novinar Ljudske pravice oziroma Delavske enotnosti ter urednik Občana, mama Marija, rojena Pirtovšck, je bila najprej novinarka, kasneje pa je nadaljevala Študij in diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani ter delala do upokojitve kot sodnica na okrajnem sodišču v Ljubljani. Po diplomi se je Ljuba zaposlila, kot sem že omenila, na kadetski šoh. Medtem se je tudi poročda z danes, žal, že pokojnim Karlom Šubljem, ki ji je bil vsa leta v veliko oporo in pomoč. Rodila je dve hčerki, Vesno in Biserko, in je danes ponosna babica dveh vnukinj in enega vnuka. Čeprav je rada učila, pa sta bila to delo ter vzgoja dveh otrok naporna, zato se je leta 1983 odločila, da se zaposli na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve, ker je našla delo, ki ji je bilo »pisano na kožo«. Sodelovala je pn pripravi tematskih razstav v Muzeju organov za notranje zadeve s temo zgodovine, predvsem narodne zaščite med drugo svetovno vojno, ni prt zbiranju spominskih pnspevkov za objavo v internih glasilih in radijskih oddajah. Prvo pravo raziskovalno delo je bila priprava in objava strokovnega Članka »Ustanovitev in delovanje Odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS« leta 1986. V raziskovalni skupini je imela možnost preučevati arhivsko gradivo, ki ga je hrani! Republiški sekretariat za notranje zadeve. Zlasti jo je zanimalo delo organov državne varnosti ter obveščevalnih služb tako med drugo svetovno vojno kot tudi po njej. Kmalu je spoznala, da je pridobila toliko znanja o tej problematiki, da je vpisala magistrski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani Mentor, prof dr. Tone Ferenc je bil sicer zelo zahteven, toda izpiu in diskusije pri njem so poglobile njeno znanje in razširile razmišljanje o tej problematiki. Decembra leta 1994 je zagovarjala magisterij, nalogo pa nato leta 1999 objavila v zbirki publikacij Arhiva Republike Slovenije z naslovom »Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo«. Leta 1991 je bil na Ministrstvu za notranje zadeve ustanovljen kot posebna organizacijska enota Arhiv MNZ; v delo se je vključila tudi Ljuba, V skladu z novo zakonodajo in sprejetim Zakonom o arhivskem gradi™ in arhivih iz leta 1997 je bil s sklepom vlade Republike Slovenije z dne 4. 6. 1998 zgodovinski del Arhiva MNZ izločen in kot Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo III priključen Arhivu Republike Slovenije. Skupa| z gradivom je v Arhiv Republike Slovenije prišla tudi Ljuba Dornik Šubelj, Takrat je postala vodja tega oddelka. Zal se je število zaposlenih v oddelku stalno zmanjševalo, ker so kolegice odhajale v pokoj. Z nekoliko grenkobe se spominja leta 2004, ko se je ta oddelek priključil Oddelku za dislocirano arhivsko gradivo I, ki je nastal s priključitvijo nekdanjega Zgodovinskega arhiva CK ZKS. Zaradi organizacijskih sprememb se je Ljuba bolj posvetila pisanju strokovnih prispevkov in se poglobila v raziskovalno delo. Postala je nepogrešljiva svetovalka raziskovalcem m drugim strankam, saj se iz dneva v dan povečuje zanimanje za preučevanje gradiva RSNZ iz sociaksličnega obdobja. Po vključitvi v Arhiv Republike Slovenije se je morala takoj spopnjcU rudi z reševanjem Številnih vlog posameznikov, ki so se nanašale na popravo medvojnih in povojnih krivic, obnovitve sodnih procesov, ugotavljanje državljanstva in podobno. Gradivo je takrat že zelo dobro poznala in številni so lahko dobili pozitiven odgovor prav zaradi tega njenega znanja. S tem je številnim omogočila, da so si povrnili ugled in človeško dostojanstvo. Neprecenljive informacije je posredovala (in jih še bo) nidi obiskovalcem v čitalnici Sektorja za varstvo arhivskega gradiva MNZ in gradiva nekdanjega ZA CK ZKS, pa tudi številnim novinarjem pn njihovi pnpravi oddaj in člankov. Nemalokrat so jo prosik tudi za izvedensko mnenje v zvezi z delom OZNE in Uprave državne varnosti (največkrat imenovane UDBE). Seveda pa je v Arhivu Slovenije nadaljevala raziskovalno delo - posveča se organiziranosti in vlogi obveščevalnih služb na Slovenskem med drugo svetovno vojno, med njo in po njej pa tudi usodi posameznikov in njihovi pravici do poprave krivic ter pravici do vpogleda v dokumente, ki jih je o njih zbirala nekdanja politična policija. S temo doktorske ARHIVI 32 (2009), šr. 2 Osebne vesn 421 naloge »Vloga OZNE za Slovenijo pri prevzemu oblasti 1944-1946« je bila v letih od 2003. do 2007. vključena v raziskovalni projekt »Usoda liberalcev na Slovenskem v prvi polovici dvajsetega stoletja«. Sicer pa sodeluje na številnih domačih in mednarodnih posvetovanjih, ki se ukvarjajo z arhivi nekdanjih političnih policij ter obveščevalnih služb, vprašanjem osebnih dosjejev političnih policij, varnostnih služb ter usod posameznikov v tem okviru. Objavlja v revijah Arhivi, Kronika in Prispevki za novejšo zgodovino. Leta 2003 je skupaj z dr. Lovrom Sturmom, ki je tudi član komisije za njen zagovor doktorskega dela, in mag. Pavlom Čelikom v zbirki VIRI objavila »Navodila za delo varnostnih organov v SR Sloveniji«. Njena bibliografija obsega 53 bibliografskih enot. Izvirni znanstveni članki: 1. Ustanovitev oddelka za zaščito naroda za Slovenijo. Prispevki novejšo zgodovino, 1995, 35, št. 1/2, str. 103-115. 2. Podatki o dr. Vitu Kraigherju so bih državna tajnost. Arhivi, 2005, letn. 28, št. 1, str. 77-85. 3. Fieldingova misija v zapisih OZNE. Prispevki za novejšo zgod., 2006, letn. 46, št. 2, str. 81-92. Pregledni znanstveni članki: 4. Osebni fond (ožcta Lampreta (1903-1969). Arhivi, 2003, letn. 26, št. l,str. 153-160, Strokovni članki; 5. Ustanovitev in delovanje odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS. Varnost, Strok, bilt., 1986, letn. 6, 3/4. 6. Podehtev domicila borcem narodne zaščite mesta Ljubljane: zgodovina organov za notranje zadeve. Varnost (Ljubi.), jan./feb. 1988, Sem. 36, št. 1/2, str. 3—k ilustr. 7. Narodna zaščita med NOB na Primorskem. Varnost (Ljubi.), okt. 1988, letn. 36, št. 10, str. 6-7. 8. Razstava ob 45. obletnici OZNE za Slovenijo. Varnost (Ljubi.), maj/jun. 1989, letn 37, št. 5/6, str. 7, ilustr. Skupaj z Biserko Debeljak. 9. Ustanovitev narodne zaščite v Ljubljani v letu 194. Iz zgodovine ONZ. Varnost (Ljubi.), okt./nov, 1989, letn. 37, št 10/11, str. 7S ilustr. 10. Nastanek in razvoj organov za notranje zadeve republike Slovenije v obdobju 1945 do 1963. Arhivi, 16, Št. 1/2 (1993), str. 78-81. 11. O ZNA med vojno in njeno arhivsko gradivo. Arhivi, 1996, 19, št. 1/2, str. 147-148, ilustr. 12. Poročilo OZNE o agenturah na območju Slovenije. Prispevki za novejšo zgodovino, 1998, let. 38, št 1-2, str. 178-197. 13. Vloga žensk v obveščevalnih tn varnostnih službah: v Sloveniji pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Svobodna misel, 12. nov. 2004, 42, št. 21, str. 15-18, 16. nov. 2004,42, št. 22, str. 15-18. 14. Varstvo osebnih podatkov pri vpogledu v osebne dosjeje nekdanje SDV. Arhivi, 2007, letn 30, št. 1, str. 83-87. 15. Televizijsko nacionalno vprašanje. Ampak (Ljubi.), 2008, letn. 9, št. 11, str. 16-17. 16. Kronika Poltnikovcga posestva na Sv. Primožu nad Muto: življenje na kmetiji na Sv. Primožu in v trgu Dravograd v prvi polovici 20. stoletja. Kronika (Ljublj.), 2008, letn. 56, št. 2, str. 397-414. Objavljeni znanstveni prispevki na konferencah (vabljeno predavanje); 17. OZN A — vojaška protiobveščevalna ah zločinsko—genocidn a organizacija? Mitsko m stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino: zbornik 33. zborovanja Zveze zgodovinskih dm štev Slove nije, Kranj, 19.-21 oktober 2006, (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 32). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2006, str. 337-345. Objavljeni znanstveni prispevki na konferencah: 18. The data about condemned persons in the connecuon with Kominform. Archives of former international organizations of the states of Central and Eastern Europe : papers of the international conferences [on archives of the states of Central and Eastern Europe], Warszaw, October 13-14, 2000, Moscow, May 21-22, 2001, (Colloquia Jerzy Skowronek dcdicata). Warszawa: Naczetna Dyrekcja Archiwow Paristwowych, 2001, str. 136-140. 19. Vloga žensk v obveščevalnih in varnostnih službah na Slovenskem pred, med in po drugi svetovni vojni. 32. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. september — 2. oktober 2004. Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. september — 2. oktober 2004. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004, str. 159-168, 20. Aleš Kermauner, sin Dušana Kennavnerja, v dokumentih Arhiva Republike Slovenije. Med politiko in zgodovino: življenje in delo dr. Dušana Kermav-nerja (1903-1975). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Zveza zgodovinskih d ni štev Slovenije, 2005, str. 81-87, Objavljeni strokovni prispevki na konferencah: 21. Arhiv RSNZ (AS 1931) in njegova uporaba. Arhivi in uporabniki. Arhivi in zgodovinopisje. [Ljubljana]: Arhivsko društvo Slovenije, 2001, str. 89—93. 22. Arhiv Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Arhivi in arluvsko gradivo v času tran-zidjskih sprememb. InfoArh. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2003, str 76-79, 23. Varstvo osebnih podatkov pri vpogledu v osebne dosjeje SDV. Zbornik radova. Sarajevo: Arhiv 422_Osebne vesti_ARHIVI 32 (2009), št. 2 Bosne i Hercegovine: Arliivističko udruženje Bosne i I Ierccgovine, 2006, str. 417-425. 24. Podatki o kršitvah človekovih pravic v času druge svetovne vojne v fondu Dravskih elektrarn. Razmere v arhivskih depojih. (Ne)znatio v arhivskih fondih tn zbirkah. Mcdarhivsko sodelovanje: zbornik referatov, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2007, str. 186-189. Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci: 25. Zasuta ličnih podataka u pogledu pristupa Učnim dosijeima bivše SDV — Protection of die personal data regarding the access to the personal files of the former SDV. V: Prvi kongres arhivista Bosne i Hercegovine, Sarajevo, [2 —4.11.] 2006, [Sarajevo]: Arhiv Bosne i Hercegovine: Arhivističko udruženje Bosne i Hercegovine, 2006, str. 37. 26. Vliv NKVD na založeni tajne 5 luž by ve Slo-vinsku a Jugoslavii. V: Akuvity NKVD/KGB a jej: spoluprace s tajnymi službami stredni a vychodni Evropy 1945-1989,11 : mezinarodni konference, 19 — 21. listopadu 2008, Praha, jednaci sal Senatu Parlamentu Ceske Republiky. Praha = Prague: Ustav pro studium totalitnich režimu: — Institute for die study of totalitarian regimes, 2008, str. 27-29. Geslo — sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... 27. Varnostno-obveščevalna služba. Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002, 2000, 1: U-We, str. 141. Rcccnzije, prikazi knjig, kntikc: 28. Sebastian Ritchie. Our man in Yugoslavia. The story of a Secret Service operative. Frank Cass; London, 2004. The journal of intelligence history, 2006, vol. 6, no. 1, str. 122-125. 29. Sebastian Ritchic, Our man in Yugoslavia: die story of a secret service operative .... Zgod. čas., 2006, letn. 60, št. 1/2, str. 243-248. Drugi članki ali sestavki: 30. Podelitev domicila NZ za Dolenjsko ni Belo krajino. Varnost (Ljubi), jan./fcb./mar. 1987, letn. 35, št. 1/3, str. 6-7. 31. Odkritje spominske plošče in podelitev domicila. Varnost (Ljubi.), okt./nov. 1987, letn. 35, Št. 10/ 11, str. 5. 32. 6. mednarodna konferenca arhivov, posvečena Jerzyiu Skowroneku, »Arhivi nekdanjih mednarodnih organizacij držav srednje in vzhodne Evrope«, Varšava, 13. do 14. oktober 2000. Arhivi, 2000, letn, 23, Št. 2, str. 195-197. 33. 10. letno srečanje I1H_A - mednarodne agencije za zgodovino obveščrvalnih služb : Gradec, 4.-6. junij 2004. Zgod. čas., 2004, 58, Št.3/4, str. 524-528. 34. Konferenca o nemško—nizozcmskili odnosih v 20. stoletju in mednarodnih obveščevalnih vidikih : Amsterdam, 17.-19. junija 2005, Zgod. čas., 2005, letn. 59, št. 3/4(132), str. 519-523, 35. New research in German intelligence liistory: fifty years of Bundesnachacbtendienst 1956-2006: the BND in historical context. Zgod. čas., 2006, letn. 60, št. 3/4, str. 473-176. 36. Konflikte zwischen den Nachnchtendienst im kaltcn Krieg = Intelligence clash: East vs. West during the Cold War, Zgod. čas., 2007, letn, 61, št. 3/4, str. 526-529. 37. Arliivi in slovensko predsedovanje EU. Arhivi, 2008, letn. 31, št. 2, str. 377-382. Skupaj z Natalijo Glažar in Matevžem Koširjem. 38. Vojni spomini na rudarsko Brezo. Četrta stran trikotnika: znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini : 1878-2000. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 24—25. 39. Karlu v spomin: razmišljanje ob dobrodelni akciji »Stopimo skupaj za bolnike z rakom«. Okno (Ljubi.), 2008, letn. 22, št. 2, str. 19-20. 40. 14, letna konferenca IIHA »Intelligence and dictatorships«, Reinbek, 17. - 19, oktober 2008. Zgod. čas., 2008, letn. 62, št. 3/4, str, 471-473, Znanstvene monografije: 41. Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo : magistrsko delo. Ljubljana: [Ljuba Dornik Subelj], 1994. 235 f. 42. Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1999. 250 str. Strokovna monografija: 43. AS 1931 Republiški sekretariat za notranje zadeve, Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1999. 3 zv. Magistrsko delo: 44. Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo : magistrsko delo. Ljubljana: [L. Dornik—Subelj], 1994. 235 f. Prispevki na konferencah brez natisa: 45. Intelligence and counter-intelligence in former Yugoslavia 1941-1946. Graz, 2004. 46. The role of Naujocks in Venlo and after. Amsterdam, 2005. 47. The arcliives of die secret service in Slovenia as part of the Arcliives of the Republic of Slovenia : a source of historical knowledge : [predavanje na mednarodni konferenci The fdes of secret services — a source of lustorical knowledge, April 8, 2009, Sofia], Sofia, 2009. ARHIVI 32 (200')). št. 2 Osebne vesti 423 Vabljena predavanja na konferencah brez natisa: 48. The influence of NKVD on foundation [of] the intelligence and counter-intelligence organisation in Slovenia and in Yugoslavia : [predavanje na mednarodni konferenci z naslovom NKVD/KGB activities and its cooperation with other secret services in Central and Eastern Europe 1945-1989, II, November 19-21, 2008, Prague, Senate of die Parliament of the Czech Republic], Prague, 2008. 49. Kaj se še sknva v arhivskem gradivu Arhiva Republike Slovenije? ; [predavanje na mednarodnem znanstvenem sestanku »Vloga in interesi obveščevalnih sluzh vjulijskt krajini v obdobju 1918-1941«, Koper, 29. maj 2008], Koper, 2008. 50. Odpiranje ali zapiranje arhivov v Sloveniji: [predavanje na Srečanju direktorjev arhivov ministrstev za zunanje zadeve držav članic EU in EU institucij, Brdo, Slovenija, 29. junij—1. julij 2008j. Brdo, 2008. 51. Opening the archives of the former National Security Service in Slovenia : [predavanje na mednarodni konferenci One year of operation of the Re cords Commission : public expectations, atutudes and problems, Sofia, Central Military Club, April 7, 2008|. Sofia, 2008. Avtorica dodatnega besedila: 52. Navodila za delo varnostnih organov v SR Sloveniji, (Vin, št, 21). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2003. 210 str. Diskutantka: 53. Slovenska osamosvojitev 1991: pričevanja in analize: simpozij, Brežice, 21. in 22. junij 2001 : zbornik, (Knjižna zbirka Državnega zbora Republike Slovenije). Ljubljana: Državni zbor Republike Slovenije: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2002, str. 357-373. Dannka Drnovšek Dr. Emi Umck ob življenjskem jubileju Dr. Eina Umek, letošnja jubilantka, je dobitnica najvišjega priznanja v arhivski stroki, Aškerčevega poznanja za leto 2006. S svojim delom je gotovo dala pečat naši arhivski stroki. Veliko |e sledi njenega dela, saj je kot »zadnja splošna specialistka« ustvarjala na najrazličnejših področjih arhivskega dela. O tem je napisanih že nekaj jubilejnih pnspevkov, zato naj mi bo dovoljeno, da se tokrat pomudim pri njenem delu v komisiji za izpolnitev arhivskega sporazuma z Avstrijo, saj menim, da je bilo najzahtevnejše in ga je odlično opravila. Kot izvedenka za dunajske arhive v komisiji ekspertov za izvedbo Arhivskega sporazuma iz leta 1923 in Protokola iz leta 1958 med Jugoslavijo in Avstrijo je te arhive raziskala ter pripravila podlage za meddržavna pogajanja o izročitvi arhivskega gradiva Jugoslaviji. Ko je republika Avstrija leta 1975 privolila, da bo nadaljevala pogajanja, prekinjena poldrugo desedetje prej, je bilo potrebno naše terjatve, postavljene takrat, podrobno opredeliti. Spomnim se sestanka komisije ekspertov, na katerem je bilo obravnavano to vprašanje. Bilo je ugotovljeno, da bi to delo lahko opravil le strokovnjak, ki pozna staro avstrijsko upravo, njeno poslovanje in sedanjo ureditev arhivske službe v Avstriji. Prof. dr Sergij Vilfan, član komisije, ki je za pogajanja, ki so bila leta 1961 prekinjena, pripravil sumarne zahteve za izročitev gradiva iz dunajskih arhivov, je predvideval, da bi priprava podrobnega seznama zahtevala vsaj dve leti dela. To zahtevno nalogo je sprejela dr. Ema Umek. Preštudirala je doma dosegljivo literaturo in odšla na Dunaj. Tam je obiskala arhive, zbrala osnovne informacije o gradivu, ki ga hranijo, in o pripomočkih za uporabo, ki so bili na voljo obiskovalcem. Že po prvem obisku je s poročilom o delu, ki ga je opravila, popolnoma prepnčala vodjo komisije prof. dr. Frana Zwittra, Sledil so tedni in meseci popisovanja gradiva po fondih posameznih ministrstev m uradov ter raznih zbirk, kot so zbirke kart, načrtov, patentov idr. Za jugoslovansko področje je kot vodja ekspertov dr. Ema Umek pokrivala Splošni upravni in Prometm arhiv, Vojni arhiv so poknvali hrvaški eksperti, delo v Fliš-nem, dvornem in državnem arhivu pa so si eksperti delili Popisovati so ji pomagali tudi drugi arhivisti. Dr. Ema Umek je popisovanje vodila, popisovala je tudi sama in pripravljala sezname gradiva, ki bi prišlo v poštev za izročitev. Te je nato preverjala z avstrijskimi arhivisti, preden so bili predloženi kot osnova za pogajanja v prvi skupini ekspertov (I, skupina ekspertov - dunajski arhivi). Kolikor so bili seznami naših zahtev tu sprejeti, jc o njih razpravljala na svojih zasedanjih še mešana jugoslovansko-avstrijska komisija. Sprejete sezname so eksperti v mešani komisiji predložili v potrditev svojima vladama. Na podlagi potrjenih seznamov so bile opravljene pnmopredaje gradiva. Znanje ui strokovno doslednost dr. Hme Umek pn tem delu so cenili mdi avstrijski kolegi. Njeno mnenje je bilo splošno upoštevano. Generalni direktor jo je celo povabil za sodelavko v avstrijskem arhivu. Očitno ji |e s tem želel dati priznanje kot izjemni strokovnjakinji. Gradivo, ki smo ga dobili z Dunaja, je dr. Llme-kova uredila in poskrbela za popise. Marsikaj od tega gradiva, kar zadeva izključno naše ozemlje, za Avstrijo ni imelo vrednosti in je bilo že namenjeno za izločitev in uničenje. Arhiv Republike Slovenije pa je z 424 Osebne vesti ARHIVI 32 (2009), št. 2 njim pridobil dragocene vire o dogajanjih v centralnih uradih na Dunaju, povezanih z našim ozemljem. Velika škoda pri tem je, da so v avstrijskih arhivih ostali primorski arhivi; Avstrija jih je zadržala z utemeljitvijo, da Primorska leta 1923 ob podpisu sporazuma m bda del Države SHS. Ekspertno delo v komisiji za izvedbo arhivskega sporazuma z Avstnjo pa ni bilo pomembno le za izpolnitev sporazuma, ampak je bilo dragoceno tudi za evidentiranje gradiva, pomembnega za Slovenijo in Slovence. Izkušnje, pridobljene pri pripravah za izročanje gradiva iz Avstnje, je dr. Ema Umek uporabila tudi pn pripravi naših terjatev v zvezi z arhivskim gradi vom iz Italije po Osimskih sporazumih- Sodelovala pa je tudi — že kot upokojenka — ko smo leta 1992 pripravljali podlage za pogajanja o sukcesiji arhivov nekdanje SFRJ. Dr. Ema Umek je ves svoj delovni vek posvetila arhivom. Svoj visoki jubilej je dočakala sveža, polna spominov in Še vedno na tekočem z dogajanji v zvezi z arhivi. V zadnjem času ji je sicer močno opešal vid. a z občudovanja vredno voljo in iznajdljivostjo premaguje to svojo težavo. Udeležuje se še vedno raznih predstav in druženj z nekdanjimi sodelavci in prijatelji. Srečah smo se za njen rojstni dan. Zadovoljna je pripovedovala, da je v Arhivu Republike Slovenije izšel dnigi zvezek Vodnika po urbarjih, za katerega sta z Janezom Kosom pred led začela popisovanje urbarjev v arhivu. Delo se torej nadaljuje, je živo ugotavljala. In že je bila vsa v načrtih: ».Sedaj bi bik treba nadaljevati objavljanje popisov urbarjev nase ozemlje, ki so na Dunaju, v Gradcu, Munchnu in drugje, kjer so jjjf delali kolegi ¡z ljubljanskega Zgodovinskega arhiva ter arhivov na Ptuju in v Mariboru. Potem pa bi morali nadaljevati z izdajo zemljiške knjige. Treba bi bilo pripraviti projekt celotno slovensko nacionalno ozemlje, pn katerem bi sodelovali vsi arhivi, kakor je bilo nekoč za matične knjige ,.,«. Ob jubileju dr. Etni Umek iskreno čestitamo. Želimo ji dobrega počutja in njej in nam še dosti takih srečanj, Marija Oblak Čarni ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Nove pndobitve arhivov v letu 2008 425 Nove pridobitve arhivov v letu 2008 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Davčna uprava RS, 1965-1970, b.d., 1 g, 0,1 tm Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945,36 š, 4,0 tm Društvo slovenskih pisateljev, 1939-1995, 104 š, 11,5 tm Državni sekretariat za pravosodno upravo, 19451983,185 š, 19,3 tm Fila teli stično društvo PTT Slovenije, 1962-2008, 5 š, 0,5 tm Glavna bratovska skladmea v Ljubljani, b.d., 2 Š, 0,2 tm Gospodarska zbornica Slovenije, 1962-2006, 480 š, 78 ks, 53,0 tm; 1975-2006, 281 š, 30,0 tm Grad Snežnik, 1951-1986, 3 f, 0,3 tm Hidrometeorološki zavod RS, podfond H idrv logi/a, 1974-1990,189 Š,21,0tm Inštitut za narodnostna vprašanja, 1960-1985, 617 š, 62,0 tm Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, 19862005,666 š, 74,0 tm Javno tožilstvo RS, 1944-1999,1414 š, 141,4 tm Klinični center (Ginekološka klinika), 1950-1965, 370 š, 44 k, 41,5 tm Komisija Izvršnega sveta SRS za jedrsko energijo, b.d., 41 Š, 4,6 tm Komisija za obravnavo vojne Škode, 1993-1993, 1 š, 0,1 tm Komisija za oceno investicij Izvršnega sveta SRS, b.d., 6 š, 0,6 tm Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj RS, 1994— 2002,249 š, 27,7 tm Ministrstvo za finance RS (zaključni računi, sklad skupnih rezerv), 1956-1991,19 š, 2,1 tm Ministrstvo za finance RS, 1977-1991, 28 š, 3,1 tm Ministrstvo za šolstvo in šport SRS, 1982-1996, 202 š, 22,4 tm Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, 19932004,11 š, 1,2 tm Nerazvrščeno gradivo (finance, obča uprava), 19551978,130 š, 14,4 tm Nerazvrščeno gradivo, b.d., 10 š, 3,1 tm Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, b.d., 10 š, 1,0 tm Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, 19191945,118 Š, 15,0 tm Protokol Izvršnega sveta SRS, b.d., 219 š, 24,3 tm Računsko sodišče RS, 1995-2000,117 š, 13,0 tm Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SRS (gozdnogospodarski načrti), 1990-2002, 14š, 1,4 tm Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SRS, 1974-1990, 617 š, 68,6 tm Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije, 1990-2000, 6 š, 0,6 tm Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, 19182004, 528 š, okrog 100 magnetofonskih trakov, 3498 mikrofilmskih žepkov, 1051 mikrofišev, 2 CD nosilca, 60,2 tm Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo LRS, 1962-1973, 353 š, 39,0 tm Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun SRS, 1974-1977,210 š, 23,3 tm Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS, 1962-1973,471 š, 52,3 tm Republiški upravni organi in zavodi za izvrševanje kazenskih sankcij, podfond Zapori Maribor, 1960—1979, 330 š, 36,6 un Republiški upravni organi in zavodi za izvrševanje kazenskih sankcij, podfond Zapori Rogova, 1962-1979, 127 š, 14,1 tm Sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo in proračun, b.d., 35 f, 3,5 tm Sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo, b.d., 102 f, 10,0 tm Sklad Prešernovih nagrad, 2004-2008,4 š, 0,4 mi Sklad za negospodarske investicije, 1950-1966, 43 š, 4,8 tm Skupščina SRS, podfond Delovna skupnost Sekretariata Skupščine SRS, 1965-1990, 18 š, 2,0 tm Skupščina SRS, podfond Zvezna skupščina — stenografski zapiski, 1942-1973,19 š, 2,1 tm Služba vlade RS za zakonodajo, 1995-2000, 18 š, 2,0 tm Stanovanjska komisija Izvršnega sveta, b.d., 14 š, 1,6 tm Svet za zdravstvo in socialno politiko, b.d,, 14 f, 2,5 tm Uprava zgradb SRS, b.d., 237 Š, 26,3 tm Urad za manjšinska vprašanja Izvršnega sveta SRS, b.d., 1 Š, 0,1 tm Urad za narodnosti, b.d,, 50 š, 5,6 tm Uradni listi EU v mikrofilmski obliki, 1952-1999, 9,2 tm Vlada Republike Slovenije, gradivo l^tišnega sveta \ 'lade JRJ", b.d., 166 š, 16 f, 20,2 tm Vojaški geografski inšdtut iz Beograda (VTK VGI), vojaške topografske karte, ki pokrivajo območje današnje Republike Slovenije in del bivše Jugoslavije, 1970-1980, 444 ks Zavod za gluhe in naglušne, 1900-1970, 81 š, 8,2 tm Zbirka gradiva o inštitutih in zavodih, b.d., 46 reg, 5,0 tm Zbirka Polnih listov, b.d., 27 š, 3,0 tm Zveza društev pravnikov Slovenije, 1941—1976, 16 š, 1,7 tm 426 Nove pridobitve arhivov v leiu 2008 ARJ1IVI 32 (2009), št. 2 Zasebno arhivsko gradivo Bučar France, 1943-2006, 10 š, 1,0 tin Ciglič Zvonimir, 1921-1996, 23 š, 2,3 tm Mlakar Pia in Pino, 1890-2006,133 Š, 14,0 tm Povh Dušan, b.d., 1 Š, 0,1 tm Pučnik, Jože, b.d, 3 š, 0,3 tm Rugelj Janez, 1954-2008, 955 š, 97,5 un Stibilj Milan, 1945-2008, 5 š, 2 m, 0,6 tm Šeligo Rudi, 1987-2001,3 š, 0,3 tm Zlobec Ciril, 1959-2008, 5 š, 0,5 tm Prevzemanje zasebnega arhivskega gTadiva v Slovenskem filmskem arhivu na podlagi izročitve po zakonu, z odkupi, darili ali kot depozit Film / število naslovov 805 / število kolutov 1058 Video / število naslovov / število kosov 331 Nosilci zvoka / število kosov 115 Zbirka filmov Podarjeno ali presneto filmsko arhivsko gradivo (175 DI''"D, 4 CD): Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 11 dvd Arhiv Republike Slovenije, 37 dvd Arsmedia, 4 dvd, 3 cd Artrebel, 1 dvd Borko Radešček, 2 dvd Casablanca, 6 dvd Cebram, 8 dvd Cinefilmes Brazilija, 2 dvd Cmemateque France, 10 dvd Cinemateque Luxemburg, 1 dvd Cineteca del FriuB, 2 dvd CNC Pariz, 2 dvd Dušica Kunaver, 1 dvd Filmski sklad RS, 9 dvd Fluks in decibel, 2 dvd Fundacija Pot miru v Posočju, 1 dvd Grega Tozon, 3 dvd Gustav film, 1 dvd Info TV, 1 cd lnfofiltn, 3 dvd Ingrid Kovač Brus, 1 cd Ivo Belec, 1 dvd Jugoslovanska kinoteka, 7 dvd Kinoatelje Gorica, 4 dvd Koni Steinbacher, 1 dvd Korean film archive, 4 dvd Lojz Tršan, 1 dvd Lokalna turistična organizacija Bovec, 1 dvd Marta Frelib, l dvd Marta Rau Selič, 4 dvd Miha Mazzini, 1 dvd Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Češke, 1 dvd Naško Križnar, 3 dvd Občina Tolmin, 1 dvd Pegaz film, 1 dvd Pietro Merku, 1 dvd Pomorski muzej Sergeja Masera Piran, 2 dvd Restart, 2 dvd Roman Marinko, 3 dvd Sandi Blaznik, 1 dvd Sandi Lavrenčič, 1 dvd Slovenska Kinoteka, 1 dvd Slovenski šolski muzej, 1 dvd Srednja elektro Šola Ljubljana, 3 dvd Staragara, 4 dvd Studio Meg, 1 dvd Studio Vrtinec, 3 dvd Televizija Medvode, 1 dvd Televizija Slovenija, 7 dvd Tinček Ivanuša, 1 dvd Vihra, 1 dvd Zveza kulturnih dmštev Grosuplje, 4 dvd Župnija Piran, 1 dvd filmsko arhivsko gradivo izročeno po zakona (51 DVD); Casablanca, 1 dvd CV Concept, 1 dvd Bmotionfilm / Vértigo, 1 dvd Maya art, 1 dvd Ministrstvo za kulturo, 45 dvd Pegaz film, 1 dvd Staragara, 1 dvd Presneto filmsko arhivsko gradim pri zunanjih ¿zpajalcih (42 DVD) Kud Cineast, 28 dvd Meglic Gregor, 14 dvd Filmsko arhivsko gradivo na filmskem traku izročeno po zakonu (7 filmov, 100 kolutov): Arhiv Republike Slovenije, 1 film, 1 kolut Arkadena, 1 film, 4 koluti ATAproduction, 1 film, 33 kolutov Emotion / Vértigo, 2 Sima 37 kolutov Pegaz film, 1 film, 23 kolutov Staragara, 1 film, 2 koluta Filmsko arhivsko gradivo na filmskem traku izročeno v dar (85filmov, 85 kolutov): Osnovna Šola Mengeš, 85 filmov, 85 kolutov Filmsko arhivsko gradivo na filmskem traku (depozit) (420 filmov, 565 kolutov, 1 harddisk): Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 170 filmov, 374 kolutov Casablanca, 1 harddisk Emotion/ Verugo, 1 film, 16 kolutov Fabula, 1 film, 5 kolutov Jure Mežek, 12 filmov, 19 kolutov Pietro Merku, 18 filmov, 18 kolutov ARHIVI 32 (2009), št. 2 Nove pridobitve arhivov v letu 2008 427 Slovenska Kinoteka, 106 kolutov (število naslovov ni znano) Slovenski šolski muze), 312 filmov, 312 kolutov Turizem Kras Postojna, 1 film, 6 kolutov Uprava za obrambo Kranj, 3 filmi, 3 koluti Zgodovinski aritiv Ljubljana, 2 filma, 3 koluti Kupljeno filmsko arhivsko gradit/o na filmskem traku (20 filmov, 35 kolutov): Andrej Mlakar, 8 filmov, 8 kolutov Doba Epis, 1 film, 6 kolutov Emotion / Vertigo, 1 film, 2 koluta Gregor Tozon, 7 filmov, 11 kolutov Hinko Kavčič, 1 film, 1 kolut Jadran film, 1 film, 6 kolutov Staragara, 1 film, l kolut Zbirka videokaset Izročeno po zakonu, kupljeno, presneto in podarjeno arhivsko gradivo (331 kosov): beta videokaset, 151 kosov vhs videokaset, 180 kosov Zbirka zvočnih zapisov (115 kosov): Arhiv Republike Slovenije (iz fondov PEN in Gospodarska zbornica), 111 kolutov Kras Turizem Postojna, 4 koluti NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA Aljažev klub, 1 knjiga Baragov odbor, 10,0 tm BeatifikacijeJ. F. Gnidovec, 0,5 tm Beatifikacije, L. Grozde, 0,8 tm Bogoslovno semenišče v Ljubljani, 1 kos Marijine dntžbe, 1,0 tm Miscellanea, 4 kosi Načrti, 0,1 tiri Odbor za papežev obisk, 0,5 tm Računska pisarna, 1,0 tm SALV — ordinariat, 1 kos Škofijski listi, 0,2 tm Škofijski pastoralni svet, 2,5 tm Zapuščina A, Bajt, 0,3 tm Zapuščina A. Smerkolja, 0,5 mi Zapuščina C. J, Mejac, 0,1 tm Zapuščina C. Lavriča, 1 dokument Zapuščina I. Lovše, 0,1 tm Zapuščina škofa G. Rozmana, 1 dokument Zbirka fotografij, 12 kosov Zbirka vtdeokaset, 1 kos ZA Bevke, 1 knjiga ZA Bukovščica, ZA Javorje nad Škofjo Loko, 2 knjigi ZA Domžale, 0,1 tm ZA Draga, 1 knjiga ZA Gorice, 0,1 tm ŽA Ihan, ŽA Moravče, ŽA Peče, ŽA Rova, Ž A Zlato Polje, 0,1 tm ŽA Jesenice, 1 knjiga ŽAJezersko,0,l tm ŽA Kamna Gorica, 0,1 tm ŽA Kamnik, 1 knjiga ŽA Kočevje, ŽA Stara Cerkev, 2 knjigi ŽA Kovor, ŽA Križe, ŽA Tržič, 4 knjige ŽA Krško, 0,2 tm ŽA Le še, 1 kos ŽA Ljubljana-Trnovo, 1 knjiga ŽA Podzemelj, 1 knjiga ŽA Prečna, 5,6 tm ŽA Predoslje, 1 knjiga ŽA Sostro, ŽA Lipoglav, ŽA Ljubljana—Sv. Peter, 3 knjige ŽA Stari trg pri Ložu, ŽA Sv. Trojica nad Cerknico, 2 knjigi ŽA Struge, 5 knjig ŽA Sv. Gregor, 0,1 tm ŽA Sv. Križ-Podbočje, 1 knjiga ZA Šentjanž, 2 knjigi ŽA Šentjuri|—Podkum, 2,5 tm ŽA Šentrupert, 1,1 tm ŽA Šmarje—Sap, 1 knjiga ŽA Št. Jurij pri Grosupljem, 0,2 tm ŽA Vinica, 0,1 tm ŽA Želimlje, ŽA Golo, 0,5 tm NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR Originalne matične knjige starejše od 100 let ŽA Bizeljsko, RMK 1888-1903 ŽA Brestanica, RMK 1895-1905 ŽA Brežice, RMK 1886-1903 ŽA Celje—Sv. Danijel, RMK 1897-1902, 1902-1907; PMK1897-1906; MMK 1899-1906 ŽA Čad ram—O plo tnica, MMK 1853-1903 ŽA Črna na Koroškem, RMK 1900-1907 ŽA Črneče, RMK 1865-1907 ŽA Dobova, RMK 1889-1903 ŽA Dravograd, RMK 1880-1905 ŽA Gornja Radgona, RMK 1901-1907 ŽA Gornji Grad, RMK 1892-1906 ŽA Gotovi je, MMK 1860-1900 ŽA Griže pn Celju, RMK 1896-1907 ŽA Hajdina, RMK 1889-1907 ŽA Kalobje, RMK 1871-1901; PMK 1865-1905; MMK 1867-1906 ŽA Koprivna, MMK 1861-1906 ŽA Kostrivnica, RMK 1884-1907 ŽA Kozje, RMK 1881-1905 ŽA Križevci pri Ljutomeru, RMK 1892-1907; MMK 1863-1907 ŽA Lenart v Slovenskih goricah, MMK 1852-1904 ŽA Luče ob Savinji, PMK 1875-1906 428 Nove pridobitve arhivov v letu 2008 ARHIVI 32 (2009), ¿t. 2 ŽA Mežica, RMK 1893-1904 Ž A Muta, MMK 1874-1907 ŽA Nova Štifta, RMK 1886-1907 ŽA Polenšak, PMK 1874-1907 ŽA Polje ob Sodi, PMK 1841-1906, MMK 18321906; indeks 1832-1906 ŽA Prevorje, RMK 1870-1907 ŽA Radlje ob Dravi, PMK 1878-1906 ŽA Ravne na Koroškem, MMK 1872-1902 ŽA Razbor pod Lisco, PMK (prepis) 1850-1900; MMK (prepis) 1850-1900 ŽA Ribnica na Pohorju, MMK 1865-1906 ŽA Rogatec, MMK 1859-1904 Ž A Šele, RMK 1842-1903 ŽA Slivnica prt Celju, MMK 1849-1904 ŽA Slovenj Gradec, MMK 1863-1905 ŽA Središče ob Dravi, MMK 1856-1902 ŽA Stan trg, RMK 1887-1904 ŽA Stoperce, MMK 1844-1907 ŽA Sv. Barbara v Slovenskih goricah, MMK 18561902 ŽA Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, RMK 1865— 1886 ŽA Sv. Duh na Ostrem vrhu, RMK 1883-1907 ŽA Sv. Etna, MMK 1876-1903 ŽA Sv. Florijan ob Boču, PMK 1870-1905 ŽA Sv. Hj v Slovenskih goricah, MMK 1868-1906 ŽA Sv. Jakob v Slovenskih goncah, MMK 1878-1906 ŽA Sv. Jedert nad Laškim, RMK 1883-1900 ŽA Sv. Jernej pri Ločah, RMK 1886-1899 ŽA Sv. Marjeta ob Pesnici, RMK 1876-1907; PMK 1848-1907; MMK 1868-1907 ŽA Sv. Marjeta pn Rimskih Toplicah, PMK 18601904 ŽA Sv, Peter na Knstan vrhu, RMK 1862-1906 ŽA Sv. Peter pod Sv. Gorami, MMK 1847-1906 ŽA Sv. Štefan pn Žusmu, PMK 1850-1905 ŽA Sv. TomaŽ pn Ormožu, PMK 1888-1907 ŽA Sv. Urban — Destrnik, RMK (prepis) 1873-1892, 1893-1902 ŽA Sv. Vid na Planini, PMK 1875-1905 ŽA Sv. Vid pn Ptuju, RMK 1888-1902 ŽA Šempeter v Savinjski dolini, RMK 1877-1907 ŽA Šmarje pn Jelšah, RMK 1892-1905 ŽA Šmartno ob Dreti, RMK 1871-1905 ŽA Šmartno pri Slovenj Gradcu, RMK 1880-1904, PMK 1878-1905 ŽA Šmartno v Rožni dolini, RMK 1886-1902 ŽA Šmihel nad Mozirjem, RMK 1862-1905 ŽA Šoštanj, MMK 1878-1905 ŽA Špitalič, PMK 1865-1906 ŽA Št. Hj pri Velenju, PMK 1838-1907 ŽA Št Janž na Dravskem polju, PMK 1866-1907 ŽA Št. Janž pn Dravogradu, MMK 1854-1907 ŽA Teharje, RMK 1898-1907 ŽA Trbonje, RMK 1851-1907 ŽA Trbovlje - Sv. Martin, RMK 1900-1904; MMK 1892-1904 ŽA Velenje - Sv. Martin, PMK 1850-1904 ŽA Vitanje, RMK 1875-1892 ŽA Vojnik, PMK 1893-1907; MMK 1896-1907 ŽA Vurberk, MMK 1862-1904 ŽA Zdole, PMK 1850-1905 ŽA Zgornji Leskovec, RMK 1886-1905 ŽA Zibika, RMK 1881-1905; PMK 1881-1907 ŽA Žalec, MMK 1862-1901 Prepisi matičnih kn|ig, 20,/21. st., 0,7 tm Škofijska pisarna, 20, st, 0,2 tm POKRAJINSKI ARHIV KOPER Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna, 1911-1950,150 š, 63 k,20,7tm Delovno sodišče v Kopru, Sodišče združenega dela v Postojni, 1975-1994,95 š, 24 k, 10,0 tm Notar Vinorio Miglioretri Postojna, 1927-1947, 12 k, 1,0 tm Občina Sežana, 1927-1984, 347 š,216 k, 35,0 tm Okrajno sodišče Postojna, 1945—1992, prevladuje gradivo 1955-1978, 665 š, 245 k, 70,0 tm Oprema Izola, 1961-2007, 6 š, 0,6 tm OS Šmarje pn Kopru, 1946-2000, 22 š, 2,2 tm Splošna bolnica Koper (oddelek ginekologije m porodništva), 1978-1981,2 f, 0,2 tm Srednja ekonom s ko-pos lovna šola Koper, 19552003, 148 š, 14,8 tm UE Koper, Referat za žrtve vojnega nasilja, vojne veterane in vojne invalide, 1947-2007,303 š, 30,5 tm UE Piran, Skupščina občine Piran s predhodniki, 1992,1 Š, 0,1 mi Zbirka dokumentov prekomorskih brigad, 1967— 1995,3 Š, 0,3 tm Zbirka fotografij in razglednic, 85 razglednic krajev z območja PA K Zasebno arhivsko gradivo Heraldična zbirka, 1 CD (96 fotografij grbov) Osebm fond Miro Kocjan, 1944-2007, 3 š, 15 k, 0,4 tm Osebm fond prof. Eda Mihevca, 1953-1981, 3 š, 0,3 tm Planinsko društvo Alpemar, 1985-2003,1,2 mi Zbirka fotografij in razglednic, 1964, 250 fotografij Izole (digitalizacija) POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR Agencija RS za plačilni promet - podružnica Maribor, 1995-1997,11,9 tm Center za socialno delo Radgona, 1981-1995, 8,9 tm Cestno podjetje Maribor, 1930-1999,16,0 tm Euro judo 2002: društvo za razvoj juda, 2000, 0,1 tm ARHIVI 32 (2009), it. 2 Nove pridobitve arhivov v letu 2008 429 )ezovšek Vladimir, notar v Murski Soboti, 1934—1941, 0,5 tm Kazensko poboljševalni zavod Rogoza, 1975—2005, 0,5 tm KLO Črešnjcvec, 1947-1950, 0,1 tm KLO Dolič, 1945-1947, 0,1 tm KLO PoljČane, 1948-1950, 0,1 tm KLO Šentovec, 1948-1950, 0,1 tm KLO Šmartno na Pohorju, 1948-1952, 0,1 tm KLO Zgornja I^ožnica, 1948-1950, 0,1 tm KLO Žabljek, 1948-1950, 0,1 tm Koder Anton, notar v Murski Soboti, 1920-1937, 2,0 tm Križan Ferdo, notar v Murski Soboti, 1921-1932, 0,8 tm Občina Kamnica (domovinska kartoteka), 19, st,— 1945,0,1 tm Občina Ljutomer, 1850-1945,6,0 tm Občina Rošpoh (domovinska kartoteka), 19. st.—1933, 0,1 tm Občina Zrkovci (domovinska kartoteka), 19. st.—1933, 0,1 tm Okrajni odbor sindikata uslužbencev državnih ustanov Maribor, 1956-1961,0,5 tm Okrajno sodišče Murska Sobota, 1969—1978, 33,8 tm Okrožno sodišče Murska Sobota, 1858-1978, 19661978,15,8 tm Okrožno sodišče Murska Sobota, 1958-1978, 24,9 tm OLO Slovenska Bistnca, 1945-1948, 0,8 tm Osnovna šola [van Cankar Manbor, 1950-2008,1,9 un Pinter Miklos, notar v Murski Soboti, 1879-1888, 0,1 tm; 1941-1945, 0,4 tm Poducbšek Janko, notar v Murski Soboti, 1937—1941, 0,6 tm Rajonski ljudski odbor Kamnica, 1950-1952,0,1 tm Skupnost za cene Občine Maribor, 1981—1983, 2,2 tm Skupščina občine Maribor, Oddelek za komunalne in gradbene zadeve, 1979-1982, 51,1 tm Skupščina občine Radlje ob Dravi, 1961-1982, 12,8 mi Skupščina občine Slovenj Gradec, 1945, 1,5 mi Srednja šola za gostinstvo in turizem, 1958—1982, 4,9 tm Srednja zdravstvena šola Juge Polak Maribor, 1967— 1993, 7,0 tm Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, 1964-2000, 1,3 tm; 1978-1995,3,8 tm Svila d,d. Maribor, 2002-2008, 0,5 tm Šolski center pri TAM, 1945-1985, 7,0 tm Temeljno sodišče Murska Sobota, 1979—1982, 9,8 tm Torok Erno, notar v Murski Soboti, 1888-1901,0,6 tm Turistično društvo I loče, 1996-2003, 0,3 tm TVT Boris Kidrič Maribor, 1950-1992, 7,7 tm; 1860199, 12,0 tm UE Maribor, Oddelek za civilno obrambo in varovanje tajnih podatkov, 1979-2002, 0,3 tm Zbirka gradiva uprave, 1850, 0,1 tm Zasebno arhivsko gradivo Bajde Oton, 1945-1992,0,1 tm Sandor Varga, I^endava, b.d., 1,0 tm Vnšcr Sergcj, 1901-2000, 1,1 tm Zbirka albumov fotografij in razglednic, 19,—21. st (910 fotografij, 684 razglednic), 1,3 tm Zbirka fotografij in razglednic, 19.-21. st. (110 razglednic Maribora in okoliških krajev) Zbirka gradiva Branka Ravnjaka, 19,-20. st. (701 dokument različne provemence) Zbirka gradiva Ivana Leskoška, 20. st. (75 fotografij, različni dokumenti), 0,1 tm Zbirka vana, 19,-20. st. (57 dokumentov; 1883-1914) Zgonik Mavrici j, 1904-1996, 2,6 tm POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA Center za izobraževanje in usposabljanje Tolmin, 1956-2003,6 š, 0,6 tm Center za usposabljanje invalidnih otrok "Janka Premrla Vojka" Vipava, 1966-1998, 6 š, 0,6 tm Društvo upokojencev Nova Gorica, 1964—2004, 8 š, 0,8 tm Fructal Ajdovščina, 1953-1996,27 Š, 2,7 tm Gasilska zveza Gornje Posočje, 1954—2001, 50 š, 5 tm Grafika Soča Nova Gorica, 1953-2001, 5 š, 0,5 tm Katasuski urad Ajdovščina, 1869-1950, I Š, 17 m, 8 o, 1,5 tm Katastrski urad Tolmin, 1925-1960, 7 š, 1 m, 11 ks, 0,7 un KLO Brje, 1951-1951, 1 k KLOCol, 1951-1951,1 k KLO Črniče, 1951-1951, 1 k KLO Dobravlje, 1951-1951, 1 k KLO Dol-Predmeja, 1951-1951, 1 k KLOGaberjc, 1951-1951, 1 k KLO Kamnje, 1951-1951,1 k KLOLokavec, 1951-1951, 1 k KLO Otlica, 1951-1951, 1 k KLO Planina, 1951-1951, 1 k KLO Stomaž, 1951-1951,1 k KLO Sv. Križ, Vipavski KnŽ, 1951-1951, 1 k KLO Šmarje, 1951-1951,1 k KLO Št. Vid, Podnanos, 1951-1952, l m KLO Ustje, 1951-1951,1 k KLO Velike Žablje, 1951-1951, 1 k KLO Vrtovin, 1951-1951,1 k Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosn obane Vipava, 1995-2008, 2 š, 0.2 tm Krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Kostanjevica na Krasu, 1955-1989, 1 š, 0,1 tm Krajevna skupnost Koband, 1 ks 430 Nove pridobitve arhivov v letu 2008 ARHIVI 32 (2009), ¿t. 2 Krajevna skupnost Kostanjevica na Krasu, 19751996, 4 š, 0,4 tm Krajevna skupnost Krombcrk, 1977—1988,1 š, 0,1 tm Krajevna skupnost Levpa, 1969-1991,1 š, 0,1 tm Krajevna skupnost Osek-Vitovlje, 1971-1991, 4 š, 0,4 tm Krajevna skupnost Sela na Krasu, 1965-1999, 2 Š, 0,2 tm Krajevna skupnost Vipava, 1955-1960, 1 k Krajevni ljudski odbor Podkraj, 1951-1951, t k Mladinski dom Simona Kosa Tolmin, 1956-1964, 1 š, 0,1 tm MLO Ajdovščina, 1951-1951,1 k Odbojkarski klub Salonit-Anhovo Kanal, 1960-2006, 49 š, 4,9 tm Okrajno sodišče Ajdovščina, 1878-1977, 183 š, 25,7 tm Okrajno sodišče Nova Gorica, 1946—1961, 12 š, 1,2 tm Okrožno sodišče Nova Gonca, 1957-1965, 79 š, 7,9 tm OLO Col, 1952-1955,9 k OLO črniČe, 1952-1955,10 k, 1 m OLO Gorica, 1954-1957, 2 š, 0,2 mi OLO Tolmin, 1948-1952,12 ks OLO Vipava, 1952-1958,2 š, 38 k, 0,6 mi Osnovna šola Bovec, 1945-2004, 17 š, 1,7 tm Osnovna šola Čepov an, 1971-2005, 3 š, 1 m, 0,3 cm Osnovna šola Tolmin, 1928-1984, 1 š; 1 m, 0,1 tm Osnovna šola Vipava, 1976-1989, 1 š, 0,1 tm Projekt Nova Gorica, 1971-1994, 27 Š, 2,7 mi Skupščina občine Ajdovščina, 1952—1967, 12 š, 206 k, 1 m, 3,6 tm Skupščina občine Tolmin, 1956-1975, 7 ks Služba dntžbenega knjigovodstva - Podružnica Nova Gorica, 1993-2001,275 s, 27,5 tm Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 1954—1994, 26 š, 2,6 tm Splošna bolnišnica dr. Franc Derganc Nova Gorica, Šempeter pri Gonci, 1955-2007,17 š, 1,7 tm Splošno gradbeno podjetje Primorje Ajdovščina, 1948-2001,59 š, 5,9 tm Srednja lesarska šola Nova Gorica, 1948-1992, 18 š, 1,8 tm Športno rekreacij s ki zavod Police Ajdovščina, 1977— 1991,3 š, 0,3 tm Tovarna pohištva Lipa Ajdovščina, 1938-1992, 10 š, 13 k, 1,3 tm Vatla - uprava po 1943, 2 k Vana - zbirke, 1940-2008,4 m Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Tolmin, 1952-2007, 20 š,6k, 2,2 tm Zavod za kulturo Ajdovščina, 1968-1991, 1 š, 0,1 un Zavod za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, 1991-1996, t m Zbirka načrtov, zemljevidov in skic, 1876-1878, 2 ks Zbirka plakatov, letakov in raznih tiskov, 1937—1950, 5 ks Zbirka zgoščenk, 1916-2008, 24 ks Zasebno arhivsko gradivo Bergant Hubert, 1964-1990, 1 m GarlatnMiljutin, 1902-1957,1 m Hrepevnik Zora, 1945-2007, 1 š,0,l tm Krajevni ljudski odbor Šempeter pri Gorici, 1927— 1950, 1 k Krivec Jožko, 1945-1984, 1 m Lušina Branko, 1944-2006, 1 m Lušina Gabrijel in Mihaela, 1940-1993, 1 m Marušič Branko, dr., 1956-2008, 9 š, 1 m, 0,9 tm MarušiČ Tomaž, 1967-2007,3 š, 0,3 tm Nemec Rafael, 1918-2005, 9 Š, 1 m, 0,9 tm Nemec Rozina, 1945-1945,1 zv Petrovič Jožef, 1929-1977, 1 š, 0,1 tm Spinčič Nemec Judita (Polonca), 1935-2002, 1 š, 1 m, 0,1 mi Splošno gradbeno podjetje Primorje Ajdovščina, b.d., 5 š, 0,5 tm Stres Peter, 1989-2007,1 š, 0,1 tm Ternovec Aleksander, 1898-1898, 15 zv Ternovec Aleksander, 1913-1945, 1 m Zbirka fotografij, 1930-1963, 893 ks Zbirka razglednic krajev, 1920-2007,14 ks ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER Gospodarska uprava, 0,25 mi Osebni arhiv Franca Koritnika, 15 š Osebni arhiv Groznik Rafko, 2 Š Osebni arhiv Jožefa Milica, 1 š Prepisi matičnih knjig (Piran, izola, Korte, Bertoki, Sv. Anton, Krkavče, Koštabona), 7 CD Prepisi matičnih knjig 2007, 0,38 tm ZGODOVINSKI ARHIV CELJE Agencija RS za plačilni promet, podružnica Trbovlje, 2000-2001,0,9 tm Agencija za plačilni promet, podružnica Krško, 1992— 2001,5,9 tm Delavski dom Trbovlje, 1976-1992, 1,0 tm Društvo mobihzirancev v nemško vojsko, 1991 -2004, 0,3 tm Društvo paraplegikov celjske regije, 1991-2004, 1,8 mi Društvo prijateljev mladine Celje, 1989-2007,4,4 mi Elkroj Nazaqe, 1956-1991, 3,5 tm Fototeka Šentjurske novice (karikature), 2000-2006, 20 ks, 0,1 tm Gimnazija Trbovlje, 1945-1957,0,7 tm GLIN Nazarje, 1951-1996, 1,8 un Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje, 1976-2006, 5,6 tm ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Nove pridobitve arhivov v letu 2008 431 Jugoslovanska matica, podružnica Zagorje ob Savi, 1921-1927,0,1 tm Knjižnica Sevnica, 1964-1992, 0,1 tm Knjižnica Toneta Scliškarja Trbovlje, 1956-1991, 0,7 tm Knjižnica Velenje, 1964-2004, 4,8 tm Krajevna skupnost Mcdlog, 1974-1993, 0,1 tm Krajevni ljudski odbor Žice, 1946, 0,1 tm Meščanska šola Trbovlje, 1926-1944,0,6 tm Meščanska šola Zagorje ob Savi, 1936—1940, 0,9 tm Mislcj Anton, 1941-1967,0,1 tm Nižja gimnazija Cerklje ob Krki, 1950-1954, 0,2 tm Nižja gimnazija Zagorje ob Savi, 1948-1958, 0,8 mi Občinski odbor Združenja zveze borcev NOV Velenje, 1956-1990, 5,6 tm Občinski odbor Zveze zdniženj zveze borcev NOV Celje, 1949-1987, 13,0 tm Okrajno sodišče Brežice, 1945-1949,20,6 tm Okrajno sodišče Celje, Su zadeve, 1945-1961, 0,4 tm Okrajno sodišče Sevnica, 1951—1978, 47,0 tm Okrajno sodišče Šmarje pri jelšah, 1945-1948, 5,5 tm Okrajno sodišče Žalec, 1953-1978,27,0 tm Okrožno državno tožilstvo Celje — zunanji oddelek v Velenju, 1976-1994, 8,8 tm Okrožno državno tož.ilstvo Ljubljana — zunanji oddelek v Trbovljah, 1976-1994, 23,8 tm Osnovna šola Brežice, 1938-1944, 0,1 tm Osnovna šola Buseča vas, 1931—1977,0,4 Un Osnovna šola Cerklje ob Krki, 1909-1990, 2,2 tm Osnovna šola Čatež, 1938-1944, 0,1 tm Osnovna šola Dobova, 1938-1944, 0,1 mi Osnovna šola Globoko, 1938-1944, 0,1 tm Osnovna šola Skopice, 1938-1944, 0,t tm Osnovna šola Toplice, Zagorje ob Savi, 1860—1961, 3,2 tm Osnovna šola Vransko, 1945-1993, 1,9 mi P še nič ni k Miloš. 1911-2000, 0,2 tm Roječ Anton-odvetnik, 1932-1938,0,1 tm Siporex Kisovec, 1973-1992, 0,9 tm Skupščina občine Slovenske Konjice, 1974—1985, načrti, 4,2 tm Skupščina občine Šentjur pri Cetju, 1973-1994, 0,5 tm Skupščina občine Trbovlje, 1963—1964,11,1 tm Skupščina občine Zagorje ob Savi, 1962-1990, 4,5 tm Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1961—2000, 1,0 mi Smučarski klub Braslovče, 1976-1992, 0,1 tm Suašek Milenko, Celje, 19. st-2007,0, 5 un Strelsko društvo Braslovče, 1959-1975,0,1 tm Šolski center Šentjur, 1954-1970, 0,8 tm Športno društvo Rudar Trbovlje, 1945-2003, 1,6 tm Telovadno društvo Partizan Braslovče, 1946—1959, 0,1 tm Telovadno društvo Sokol Braslovče, 1906-1940, 0,1 tm Trgovska šola Trbovlje, 1945-1953,0,1 tm Vino Brežice, 1965-1990, 2,6 tm Vinska klet Virštanj, 1957,0,1 mi Vrtec Cerklje ob Krki, 1977-1990,0,2 tm Vrtec Toplice Zagorje ob Savi, 1931-1941,0,5 tm Westen-EMO Celje (fotografije), 1965,86 ks, 0,1 tm Zbirka načrtov, 1 5 ks, 0,1 tm Zasebno arhivsko gradivo Osebni fond Alenka KolŠek, 1956-2000,0,2 tm Osebni fond Olga Vrabič, 1946-1990,0,2 tm Zbirka grafik krajev (grafična mapa »Hcut graftn von Cilli und nimmtrmehr«, 1 ks), 1 m, 0,1 tm Zbirka razglednic (razglednice, voščilnice, grafike), 95 ks, 0,1 tm ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, 1935-1988, 24 š, 10 f, 3,4 tm Center za socialno delo Ribnica, 1974-2000, 99 š, 9,9 tm Commerce Ljubljana 1952-1997, 39 š, 3,9 tm Davčni urad Kranj, 1973-1998, 46 š, 5 F, 5,1 tm Dom starejših občanov Center Poljane — Tabor, 1965-2001,35 š,3,5tm Dom starejših občanov Kočevje, 1986—2005, 22 š, 2,2 tm Eta Kamnik 1961-1990, 39 š, 3,9 tm Gimnazija Jesenice, 1945-1977, 24 š, 2,4 tm Industrija bombažnih izdelkov Kranj, 1946-2004, 129 š, 1 m, 2 filma, 12,9 tm Inex Adna Aviopromet Ljubljana, 1973-1996, 39 š, 3,9 tm Javno tožilstvo za okraj Grosuplje, 1947—1952, 1 š, 0,1 tm Javno tožilstvo za okraj Kamnik, 1952, 1 Š, 0,1 tm Javno tožilstvo za okraj Kočevje, 1946-1994, 218 š, 21,8 tm Javno tožilstvo za okraj Kočevje, 1955—1978, 1 š, 0,1 tm KLI Logatec 1953-1997,118 š, 11,8 tm Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Kranj center, 1980—1990,1 f,0,l tm Krajevna skupnost Kranj - center, 1992-2002, 13 š, 2 f, 1 video kaseta, 1,5 tm Krajevni odbor Zveze združenj borcev NOV Kranj center, 1970-1984, 2 f,0,2 tm Ljubljanska banka, Ljubljana 1955-1992, 794 š, 79,4 tm Loška komunala Škofja Loka, 1976-1994, 7 š, 0,7 tm Meščanska šola Jesenice, 1920-1941, 8 š, 0,8 tm Nižja gimnazija Tržič, 1950—1961, 3 Š, 0,3 mi Notariat Kočevje, 1927-1933, 13 š, 1,3 tm Notariat Mokronog, 1915-1942, 15 f, 3,0 tm Notariat Trebnje, 1923-1944, 8 f, 2,0 tm Novoles lesna industrija Straža Novo mesto, 1976— 2002, 55 reg, 4,0 tm 432 Nove pridobitve arhivov v leru 2008 ARHIVI 32 (200'J), št. 2 Občinsko sodišče II v Ljubljani, 1964-1978, 273 š, 19 f, 19 k, 31,7 tm Okrajno sodišče Črnomelj, 1856-1943,142 k, 3,6 tm Okrajno sodišče Domžale, 1960-1981, 216 š, 21,6 tm Okrajno sodišče Domžale, 1974—1978, 1 š, 0,1 tm Okrajno sodišče Grosuplje, 1976-1978, 1 š, 0,1 tm Okrajno sodišče Jesenice, 1873-1978, 243 š, 25 f, 34,0 tm Okrajno sodišče Kamnik, 1945-1978,43 š, 4,3 tm Okrajno sodišče Kamnik, 1976-1978, 1 š, 0,1 tm Okrajno sodišče Kočevje, 1927-1986, 342 š, 2 f, 34,4 tm Okrajno sodišče Kočevje, 1976-1978, 1 š, 0,1 tm Okrajno sodišče Kranj, 1971-1978, 201 š, 8 f, 22,0 tm Okrajno sodišče Litija, 1850-1945, 147 š, 11 k, 15,9 tm Okrajno sodišče Ljubljana, 1898-1978, 853 š, 52 f, 40 k, 97 tm Okrajno sodišče Mokronog, 1901-1943, 99 k, 13,0 tm Okrajno sodišče Radovljica, 1951-1983, 528 š, 6 f, 53,6 tm Okrajno sodišče Rakek, 1966-1978, 1 š,0,l tm Okrajno sodišče Trebnje, 1898-1945, 19 k, 15 f, 7,0 tm Okrajno sodišče Vrhnika, 1898-1978, 12 š, 2 k, 1,5 tm Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, 1919-1979, 65 š, 14 f, 8,1 tm Okrožno ¡avno tožilstvo v Ljubljani, 1947—1981, 112 š, 11,2 rm Okrožno sodišče Kranj, 1961-1978, 672 š, 10 f, 70,7 tm Okrožno sodišče Ljubljana, 1913-1978, 1453 š, 48 f, 18 k, 153,1 tm Osnovna Šola Bistrica pri Tržiču, 1950-2003, 31 š, 3,1 tm Osnovna šola Ferda Vesela, Šentvid pri Stični, 19101987 (1998), 53 š, 5,3 tm Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik, 1916-1982, 33 š, 3,3 tm Osnovna šolajela Janežiča Skofja Loka, 1954—2000, 5 š, 0,5 tm Osnovna šola Kovor, 1982-2003,1 š, 0,1 tm Osnovna šola Lese, 1941-1999, 1 š, 0,1 tm Planinsko društvo Ljubljana Matica, 1963—2001, 2 š, 2,0 tm Predilnica Liuja 1945-1996, 124 š, 12,4 tm Rudnik živega srebra Idrija, 1976-1986,4 š, 0,4 tm Sava Kranj, 1950-1997, 367 Š, 36,7 tm SDK Ljubljana, serija 9, poslovna poročila 1994—2001, 190 š, 19,0 tm Skupščina občine Skofja Loka, 1990,16 š, 1,6 tm Sodišče slovenske narodne časti, 1945,14 š, 4 f, 1,5 tm Sodnik za prekrške Kočevje, 1955-1996, 50 Š, 2 f, 5,3 tm Sodnik za prekrške Ribnica, 1955-1996, 50 š, 5,3 tm Sodnik za prekrške Trebnje, 1999-2002, 11 f, 2,0 tm Splošna bolnišnica Jesenice, 1898-1992, 170 š, 17,0 tm Splošno gradbeno podjetje Gradbinec Kranj, 1947— 1999,7 š, 1 m, 0,7 tm Šola za medicinske sestre-babice, 1933-1984, 8 Š, 2 k, 0,9 tm Tekstilindus Kranj, 1919-1992,2 Š. 0,2 tm Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, 1978-2001, 640 š, 64,0 tm Titan Kamnik 1950-1990,10 š, 1,0 tm Tožilstvo na Vrhniki, 1965-1998,197 š, 19,7 tm Tožilstvo v Domžalah, 1979-1999,197 š, 19,7 tm Vajenska Šola Jesenice, 1950-1951,1 š, 0,1 tm Vajenska šola Tržič, 1882-1961,1 š,0,l tm Vojaško sodišče ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani, 1944-1979, 32 š, 3,2 tm Zveza lovskih družin Kočevje, 1931-2008, 58 š, 5,8 tm Župan Franci Koncilija, 1990-2007,3,0 tm Zasebno arhivsko gradiva Družina Heinrihar, Škofja Loka, 1931-1989, 1 š, 0,1 tm Fotografije in razglednice, 1960-1985, 19 ks Fototeka, razglednice, 1900-O.1955,32 ks Kolesarsko društvo Rog-Franek Ljubljana, 1976— 2007,3 š, 0,3 tm Košarkarski klub Škofja Loka, 1958-1975, 2 š, 0,2 tm Lokalno časopisje in drobni tiski, 1981-1986, 1 š, 0,1 tm; 1994-2008, 54ks,0,1 tm Okrajna bolniška blagajna Škofja Loka, 1902, 1 š, 0,1 tm Plakati, 2005-2007, 5 ks Podobice, 2. pol. 20. stol., 220 ks Vana, 1868-1900, 3 ks Zbirni fond Kranj: lna Slapar, 1930-1964, 1 m (170 ks) Zbirni fond Radovljica: Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG Bled, 1981-1990, 1 m ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ Davčna urad Ptuj, 1983-1996, 11 š, 6,0 tm Gradiš gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, 1983-1992, 117 š, 12,0 tm Krajevna skupnost Trnovska vas, 1978-1990, 8 š, 0,8 tm Opekarna OPTE Ptuj, 1988-2001,7 š, 0,7 tm Zasebno arhivsko gradivo Hiše, ulice m trgi Ptuja - Zbirka, 1785-1965, 1 š, 0,1 tm Komenda Velika Nedelja, 1807-1847,7 š, 0,7 tm Magistrat Ormož, 1790-1850, 7 š, 0,7 tm Opekarna Opte Ptuj (rudarski načrti in projekti opekarne Ptuj), 1988-2001, 5 k, 0,2 tm Veleposest Ravno polje, 1773-1941, 10 š, 5,0 tm ARHIVI 32 (200')), Št. 2 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2008 433 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2008 Sonja ANŽIČ 68. jugozahodno nemško arhivsko zborovanje v Ul-mu. Arhim 31 (2008), Št. 2, str. 391-393. Dcr Archivar 2007. Arhivi 31 (2008), šr. 2, str. 411414. Poročilo o opravljenem evidentiranju arhivskega gradiva freisinškega gospostva na Slovenskem v Bavarskem glavnem državnem arhivu (Bayerisches Hauptstaatsarchiv) v letu 2007. Obvestila 24, št. 1, Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 113—115 (soavtorici Mira Hodnik in Judita Šega). Potek in izvedba štetja prebivalstva leta 1857 s pn-merom Ljubljane. Mednarodna znanstvena konferenca »150 let od prvega moderne'gi habsburškega popisa prebivalstva«, [tudi] Študijsko posvetovanje o prebivalstvu Istre in sosednjih dežel, Pu!j, 31. oktober 2007. Blanka AVGUŠTIN FLORJANOVIČ Centralna pravosodna knjižnica : 1918-2008. Ljubljana : Vrhovno sodišče, 2008 (soavtorici Marjeta Oven in Maja Vavtar), Restavriranje fotografskega albuma Dornava. Domau : fotografski album Dornava. Ljubljana : Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, 2008, str. 55-57. Restavriranje urbarja gospostva Brdo pri Kranju 1705-1718. Konservator-restairator, 2008, str. 12 (soavtorice Marjana Cjulia, Nataša Petelin in Je-dert Vodopivcc). Jožica BAJGOT Problematika ustreznosti arhivskih skladišč v Pokrajinskem arhivu Maribor. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), str. 263-274 (soavtonca Nina Gostenčnik). Borut BATAGELJ Alkohol in šport v slovenski družbi prve polovice 20. Stoletja. Zgodovina vse, vse zgodovino XV (2008), št. 2, str. 129-142. Eza Semec Maire (1913-1990). NePo^abljena polovica : portreti žensk 19. m 20. stoletja na Slovenskem, rokovnik, 1. izdaja, Ljubljana : Založba Tuma, 2008, str. 60. Fanny Susan Copeland (1872-1970). NePo^abljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, rokovnik, 1. izdaja, Ljubljana : Založba Tuma, 2008, str. 90. Joža Trdina (1892-1991). NePo^abljenapolovica: portreti Žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, rokovnik, 1, izdaja, Ljubljana ; Založba Tuma, 2008, str. 104. Lidija Rupnik Šifrer (1915-2003). Neporabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoktja na Slovenskem, rokovnik, I. izdaja, Ljubljana : Založba Tuma, 2008, str. 104. Marta Pusdšek (1917-1966). NePo%abljena polovica : portreti ž""'k 19. in 20. stoletja na Slovenskem, rokovnik, 1 izdaja, Ljubljana : Založba Tuma, 2008, str. 74, Mira Marko Debela k-Deržaj (1904-1948). Neporabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, rokovnik, 1. izdaja, Ljubljana : Založba Tuma, 2008, str. 116. Nada Lampret Souvan (1914—1996). Neporabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoktja na Slovenskem, rokovnik, 1. izdaja, Ljubljana : Založba Tuma, 2008, str, 50. Pavla Jesih (1901-1976). NePo^abljena polovica : portreti Žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, rokovnik, L izdaja, Ljubljana : Založba Tuma, 2008, str. 112. Socialna zgodovina smučanja, doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2008, 496 strani. »Škodovati ne smemo ne posameznicam ne narodu!«: Božo Škerlj, antropometnja tn ženski Šport v 30-ledh 20. Stoletja. Zgodovinski časopis 62 (2008), št. 1-2, str. 177-185, Vrednotenje mate na bega varstva arhivskega gradiva v Zgodovinskem arhivu Celje : skladišče za posebno gradivo, fototeka in skladišče v prvem nadstropju. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), str. 275—290 (soavtonca Sonja Jazbec). Women's sport as a domograpltical problem. Sport, narod, nationalism - Sport, nation, nationalism. Ljubljana : Fakulteta za šport. Inštitut za šport, Ekvilib, 2008, str. 127-135. Žarko BIZJAK ISIAH — Mednarodni standard za opis organizacij, ki hranijo arhivsko gradivo. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), str. 61-66. 434 Bibliografija arhivskih di-lavcev v letu 2008 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Zdenka BONIN Mujana Kontcstabile Rovis, Danijela Doblanovič, Iva Grdinič, Istrski vodovod — Rižanski vodovod / Istarski vodovod — Rižanski vodovod / Acque-dotto istriano — Acquedotto del Risano [18951928] 1929-1945 [1946-1964], Koper - Capo-distria : Pokrajinski arlnv, 2008, 175 strani. Arhivi 31 (2008), Št. 2, str. 406-407, Statut dubrovniške bratovščine kovačev in kodarjev. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 241-250. Metka BUKOŠEK Fond Okrajnega sodišča Celje 1850-1941. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 337-348. Marjana CJUHA Restavriranje urbarja gospostva Brdo pri Kranju 1705-1718. Konservator-nstavrator, 2008, str. 12 (so-avtorice Blanka Avguštin Florjanovič, Nataša Petelin in Jedert Vodopivec). Bojan CVELFAR Gradec, Avstrija : Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2007. Obvestila 24, št. 1, Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2008, str, 92. Javne stavbe. Načrti oknžpib inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem : (1786-1849) : [Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arljiv Maribor, 2.10.2008-31.3.2009]. Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008, str. 28-55 (so-avtonci Metoda Kernperl in Zdenka Semlič Rajh). Uvod k razstavnemu katalogu. Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Sta-jerskem : (1786—1849) : [Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.2008-31.3.2009], Celje: Zgodovinski arliiv; Maribor Pokrajinski arhiv, 2008, str. 5 (soavtonca Slavica Tovšak). Vodne gradn|e. Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem : (1786— 1849) : [Zgodovtnski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.2008-31.3.2009]. Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008, str. 126139 (soavtonca Zdenka Semlič Rajh). Zasebne stavbe. Načrti okrožnih inženirjev in mestnih Zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem : (1786— 1849) : [Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.2008-31.3.2009]. Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor; Pokrajinski arhiv, 2008, str. 78-101 (soavtonca Zdenka Semlič Rajh). Nada ČIBEJ Postojna in njena zgodovina v Pokrajinskem arhivu Koper - I del: listamo po arhivih. Kras, Št. 90/91 (november 2008), str. 56-59. Sežana skozi fonde Pokrajinskega arhiva Koper - II del: listamo vodnik po fondih. Kras, št. 86/87 (marec 2008), str. 46-47. Marija ČIPIČ REHAR Tolminski proces. Sentieri di memoria e neona liaron;, Gonzia, Concordia et pax, 2008. France Martin DOLINAR Alojzij Šuštar (1920—2007). »Božjo voljo spolnjevati«. Življenjska pot dr. Alojzija Šuštarja (Katalog razstave). Trebnje 2008, str. 3-16. II dr. Alojzij Šuštar, Arcivescovo Metropolita di Lu-biana. Nuova iniciativa isontina, Nr. 48. Gorizia 2008, str. 44-47. Ljubljanski škofje v času zidave nove ljubljanske stolnice. Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani 1707. Ljubljana 2008, str. 18-27. Nagovor ob podelitvi Aškerčevih nagrad in priznanj. Arhivi 31 (2008), str. 364-366. Odnos med lavantinskim škofom Ivanom J. Toma-žičem in ljubljanskim škofom Gregonjem Rozmanom, Tomažjčev simpozij v Rimu (Simpoziji v Rimu 25). Celje 2008, str. 293-299. Pro ure formacij a v notranjeavstrijskih deželah in usoda protestantov. J teitt itiu obstatiy oktober 2008» st. 7/8, su. 138-146. Spremna beseda. Pavle Ceiik, naše varnostne sile 18502008, temeljni pravni predpisi (Viri 27). Ljubljana 2008, str. 9. Sveu sedež in Slovenci. Evropski iplni na slovensko družbo (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 35). Ljub Ijana 2008, str. 29-35. Zgodovinsko ozadje Trubarjevega časa. Dnevi evropske kulturne dediščine 2008. Župnija sv. Helene v Loki pn Zidanem mostu. Ob-savska stoletja: zbornik o Loki pn Zidanem mostu ob 800-letnici Ž!tpnijske cerkve sv. Helene. Loka pn Zidanem mostu 2008, str. 121-130. Ljuba DORNIK ŠUBELJ t4. letna konferenca I1HA »Intclligcnce and dieta-torship«, Rernbek, 17.-19. oktober 2008. Zgodovinski časopis 62 (2008), št. 3/4, str. 471^473. Arhivi in slovensko predsedovanje EU. Arhivi 31 (2008), št. 2, str, 377-382 (soavtorja Natalija Gla-žar in Matevž Košir). ARHIVI 32 (200')), Št. 2 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2008 435 Kronika Poltmkovega posestva na Sv. Primožu nad Muto ; življenje na kmetiji na Sv. Primožu in v trgu Dravograd v prvi polovici 20. stoletja. Kronika 56 (2008), št. 2, str, 397^414. Opening the archives of the former National Security-Service in Slovenia : [predavanje na mednarodni konferenci One year of operation of tire Records Commission : public expectations, attitudes and problems, Sofia, Central Military Club, April 7, 2008] Televizijsko nacionalno vprašanje. Ampak 9 (2008), št. 11, str. 16-17. The influence of NKVD on foundation of the Intelligence and Counter-intelligence organisation in Slovenia and in Yugoslavia NKIU/ KBG activities and its cooperation with other secret services in Central and Eastern Europe 1945-1989 Prague : Institute for the study of totalitarian regimes, 2008, str. 27-29. Vojni spomini na rudarske» Brezo. Četrta stran trikotnika : ^nameniti Slovenci m slovenska društva v Bosni in Hercegovini: 1878-2000, str. 24-25. Darinka DRNOVŠEK Arhivski vjesnik 50 (2007). Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 187-191. Marijan GERDEJ Varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva na klasičnih in digitalnih nosilcih informacij pri ustvarjalcih. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega m elektronskega arhiviranja 7 (2008), str. 309-314. Natalija GLAŽAR Archival events during the Slovene EU presidency Public service revtew. European Union 15 (2008), str. 525. Arhivi m slovensko predsedovanje EU. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 377-382 (soavtorja Ljuba Doniik Šubelj in Matevž Košir), Listine o kulturni dediščini ter obletnica UNESCA. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 31-51. Metka GOMBAČ Als tncin Vater starb : Zeichnungen und Zeugnisse von Krn d eni aus Konzentrationslagcrn der lta-lienischen Ostgrenze (1942—1943). Klagenfurt : Wieser Verlag, 2008 (soavtorja Boris M. GombaČ in Dano Mattiussi). I bambini slovetii nci campi di concent ramen to ita-liani : 1942-1943. Strada/ta ; risvista deli Associazjone Storica Gonanse 1 (2008), n. 1, str, 67-83. II Comitato rcgionale di hberazione nazionale per il Litorale e Tricste (1944-1947). jQualestona (2007), št 1, str. 73-101. lnternacijsko taborišče Zdravščina : 1942—1943. De-portacije slovenskih m hrvaških civilistov v italijanska taborišča 1942-1943 : taborišča na italijanski vzhodni meji. Gorica : Sldad Dorče Sardoč, Gradišča d'Isonzo r Centro Isontino di Ricerca e Do-cumentazione Stonca e Sociale »Leopoldo Gas-parini«, 2008, str, 133-142. Prispevek k rekonstrukciji upravnega delovanja Pokrajinskega NOO za Slovensko Pnmorjc m Trst (1945—47). Dopoguerra di conftne ~ Povojni čas ob meji. Triestc : Istituto regionale per la storia del movi-mento di Uberazione nel friuh Venezia Giulia, 2007, str. 211-231. Stanislav Kobler (ur.), Četrta stran trikotnika. Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini 1878-2000, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, 465 str. Dve domovini (2008), št. 28, str. 193-195. Nina GOSTENČNIK Jure Maček, Metalna Manbor : sledovi manborskega gospodarstva v arhivskem gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor, Pokrajinski arhiv Manbor, Katalogi XXV, 76 strani. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 182-183. Poročilo o delu strokovne skupine za fonde in ustvarjalce s področja gospodarstva. Arhivi 31 (2008), Št. 1, str. 59. Problematika ustreznosti arhivskih skladišč v Pokrajinskem arhivu Maribor, Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), str. 263-274 (soavtorica Jožica Bajgot). Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja : 7. zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, doku-mentabsuke in informatike v Radencih od 2. do 4. aprila 2008. Maribor; Pokrajinski arhiv, 2008. 1 optični disk (CD—ROM) (urednica). Marija GRABNAR Poročilo o delu Medarhivske strokovne skupine za preučevanje vprašani s področja zdravstva in socialnega zdravstva. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 59— 60. Tatjana HAJTNIK Kje smo dve leti po sprejemu ZVDAGA. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), str, 33^40. 436 Bibliografija arhivskih di-lavcev v letu 2008 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Marija HERNJA MASTEN Časovna zgodovinska preglednica Ptuja. Ptuj, stam-davno mesto ob Dravi, Maribor, 2008. letošnji princ karnevala Vegan Turniški, plemeniti Thurn Valsassina. Ptujčan 11( 2008) (28. november), str. 17. Zgodovinski oris vinogradništva Haloz. Haloze pokrajina, ljudje in vino. Pnij 2008, str. 75-111, Bojan HIMMELREICH Pike, špekulanti in Trumanova jajca : preskrba prebivalstva Slovenije z blagom široke potrošnje v letih 1945-1953. Zgodovinski arhiv Celje, Celje 2008,367 strani. Preskrba prebivalstva Slovenije z blagom široke potrošnje v letih 1945-1953, doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2008, 481 strani. Mira HODNIK Poročilo o opravljenem evidentiranju arhivskega gradiva freisinškega gospostva na Slovenskem v Bavarskem glavnem državnem arhivu (Bayerisches Hauptstaatsarchiv) v letu 2007. Obvestila 24, št. 1, Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 113-115 (soavtonci Sonja Anžič in Judita Sega). Mojca HORVAT Gospoščina Negova - izbor gradiva iz fonda za obdobje med leti 1543-1941. Radenci, 2.-4. april 2008. Jure Maček, Človek ne more mimo, ne da bi pustil sled, Pokrajinski arhiv Maribor, Katalogi XXXTV, Manbor 2006, 48 strani. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 179-180. Sonja JAZBEC Vrednotenje materialnega varstva arhivskega gradiva v Zgodovinskem arhivu Celje ; skladišče za posebno gradivo, fototeka in skladišče v prvem nadstropju. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in ekktronskega arhiviranja 1 (2008), str. 275-290 (so-avtor Borut Batagelj). Mateja JE RAJ Arhivi in njihova vloga v sodobni družbi. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 9-19. Pomen zasebnega arhivskega gradiva za osamosvojitev Slovenije. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 273-278. Daniela JU RIČIČ ČARGO 16. mednarodni arhivski kongres z naslovom Arliivi, upravljanje in razvoj (načrtovanje prihodnje družbe), Kuala Lumpur, Malezija, 21.—27. julij 2008. Arhivi 31 (2008), št. 2, str, 382-383. 34, Pazinski memonal, strokovno-znanstveni posvet o zgodovini Istre. Pazin, 26. september 2008. Arhivi 31 (2008), Št. 2, str. 401-102. Stanje arhivskega in muzejskega gradiva pri slovenskih izseljencih v Nemčiji in državah Benclu\a : 2006—2008 (poročilo ciljnega raziskovalnega projekta). Ljubljana : Inštitut za slovensko lzseljen-stvo ZRC SAZU, 2008 (soavtorji Marjan Drnovšek, Marina Lukšič-Hacin, Knstina Toplak, Jure Gombač, Daša Kopnvec). Alenka KAČIČNIK GABRIČ Dragoceni original m več izpostavljen obrabi : digitalizacija gradiva franciscejskega katastra v Arhivu RS. Delo 50 (10. januar 2008), št. 7, str. 20. Kmečko življenje na visokogorskih kmetijah na primeru doline Tople v 19. stoletju. Kronika 56 (2008), št. 2, str. 289-304. Meta Matijevič, Novomeške hiše in ljudje s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja (Gradivo in razprave, 31). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2007, 364 strani. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 404-406. Jasmina KOGOVŠEK Selitev arhivskega gradiva Oddelka za gradivo uprave po letu 1945 v prenovljeno »vojašnico na Roškitc Tehnični m vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), str. 213-220 (soavtorica Alenka Starman). Vladimir KOLOŠA Kranjski deželni privilegiji 1338—1736. Razstava Arhiva Republike Slovenije. Soorganizatorja razstave: Narodna galerija in Festival Ljubljana. Narodna galerija, razstavišče Narodni dom, 3. aprili, maj 2008. Peterokotni stolp ljubljanskega gradu, 3.-29. april 2008, Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 192-194. Slovenska mesta skozi čas : razstava Arhiva Republike Slovetujc, Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2008 (soavtor Andrej Nared). Slowenische Städte durch die Zeit : eine Ausstellung des Are luv s der Republik Slowenien : Paroisse Française Le Cap, Bern, März 2008. Ljubljana : Arluv Republike Slovenije, 2008 (soavtor Andrej Nared). ARHIVI 32 (200')), Št. 2 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2008 437 Mirjana KONTESTABILE ROVIS 1. mednarodno posvetovanje Okrogla miza arhivistov Slovenije in Hrvaške : »Možnost črpanja evropskih sredstev za projekte na področju arhivske dejavnosti«. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 366-367. 6. arhivsko posvetovanje Pisava in komunikacija (Scrittura e comunicaziom) : Pisma in rehgija. Arbivt 31 (2008), Št. 2, str. 371. Poročilo arhivske delovne skupine za šolstvo 20072008. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 333-334. Ž m in j - prometno i trgovačko s rediš te. Libri žm\ (2008), št. l,str. 146-147. La ricostruzione deli1 m d ustna alberghiera e lo sviiup-po del settorc turistko nelTarea capodistriana (1945-1956). Quaderni, Vol. XIX, Centro di ri-cerchc sroriche Rovigno, 2008. Jurij ROSA Zgodba o luči — Soške elektrarne Nova Gorica, 60 let. Arhivi31 (2008), št. 2, str. 408-410. Marjan ROŽAC Znameniti figov top. Solni cvet: glasilo Občine Piran, št, 4 (januar 2008), str. 16-17. Mirovna pogodba med Piranom in Rovinjcm iz leta 1209. Solni cvet . glasilo Občine Piran, št. 5 (april/maj 2008), str. 64—66. Mitja SADEK Glej, zdaj bo pa glava proč. Park : regionalni mesečnik 12, št. 2, Novo mesto, oktober 2008. 440 Bibliografija arhivskih di-lavcev v letu 2008 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Latinski napisi v Novem mestu (popravljen ponatis). Rast, revija %a kulturo, literaturo in družbena vprašanja XIX, december 2008, št 6, str. 542-547. Latinščina na stavbah in spomenikih Novega mesta. Kast, revija kulturo, literaturo in družbena tprašanja XIX, oktober 2008, št 5, str. str. 392-399. Pa naj pade stari fevdalec. Park : regionalni mesečnik 12, št. 1, Novo mesto, september 2008. V mestecu, k|er ima Bakh obilo templjev. Park : regionalni mesečnik 12, št. 3, Novo mesto, december 2008. Zdenka SEMLIČ RAJH Cestne gradnje. Načrti okrožnih inženirjev m mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem štajerskem : (17861849) : [Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.2008-31.3.2009]. Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008, str. 102125 (soavtonea Metoda Kempcrl). Delovanje okrožnih uradov in ohranjenost gradiva. Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem : (1786—1849) : [Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.200831.3.2009], Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008, str. 8-15. Gradbeni predpisi v požarnih redih pred sprejetjem gradbenega reda za Štajersko leta 1857. Načrti okrožnih inženirjev in mestnih z'darskih mojstrov na slovenskem Štajerskem : (1786-1849) : [Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.2008—31. 3.2009], Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008, str. 16-18. Javne stavbe. Načrti okrožnih inženirjev in mestnih Zidarskih mojstrov na slovenskem štajerskem : (1786-1849) : [Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.2008-31.3.2009j. Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008, str. 28-55 (soavtorja Bojan Cvelfar in Metoda Kempcrl). Opis aktivnosti in funkcij korporativnih teles s pomočjo novega mednarodnega standarda ISAF. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), str, 67-74. Vodne gradnje. Načrti okrožnih inženirjev in mestnih Zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem : (1786— 1849) : /Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Manbor, 2.10.2008-31.3.2009], Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor. Pokrajinski arhiv, 2008, str. 126139 (soavtor Bojan Cvelfar). Zasebne stavbe. Načrti okrožnih inženirjev in mestnih Zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem : (17861849) : [Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.2008-31.5.2009] Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008, str. 78104 (soavtor Bojan Cvelfar). Aleksandra SERŠE Grb in zastava dežele Kranjske upoštevaje zlasti leto 1916 : deželno stanovske, deželne in narodne barve kranjskega grba in zastave. Arhivi 31 (2008), št 1, str. 137-144. Kolokvij o arhivskih skladiščih. Berlin, 21. in 22.1 2008. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 388-391. Zorka SKRABL Petdeset let avtoceste bratstva in enotnosti. Rast, revija Zp kulturo, literaturo m družbena vprašanja XIX, julij 2008, št. 3-4, str. 269-273. Gorazd STARIHA The Church, the State and Society in 1x3wer Styria in the Penod of Ncoabsolutism. The Rote od the Chun-h in the Modernisation of Society in the Pannonian Region in the 18lh and 19,i Centuries, International Historico-Culrural Symposium Mogersdorf 2001, Szombatheiy, 2008, str. 87-93. Alenka STARMAN Selitev arhivskega gradiva Oddelka za gradivo uprave po letu 1945 v prenovljeno »vojašnico na Roški«. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), Str. 213-220 (soavtorica Jasmina Kogovšek). Vladimir SUNČIČ Mostovi pnjateljstva : utnnki iz slovensko-francoskih odnosov od 18. stoletja do danes. Loka pri Mengšu : Center za evropsko prihodnost ; Ljubljana : Francoski inštitut, 2008 (sourednika/so-avtorja Adnjan Kopitar in Andrej Narcd). Judita ŠEGA Poročilo o opravljenem evidentiranju arhivskega gradiva freisinškega gospostva na Slovenskem v Bavarskem glavnem državnem arhivu (Bavensches Hauptstaatsarchiv) v letu 2007, Obvestila 24, št. 1, Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 113-115 (soavtorici Sonja Anžič in Mira Hodnik). Protestanuzem na Loškem : razstavni katalog. Škofja Loka : Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2008, 72 str. Jože ŠKOFLJANEC Nazarje in bosanski frančiškani. Nazarje : zgodovinska pričevanja. Ljubljana : Brat Frančišek, 2008, str. 47— 52. ARHIVI 32 (2009), št. 2 Bibki^rafi]a arhivskih delavcev v letu 2008 441 Observanti province sv. Križa in slovenske pokrajine od konca 15. do srede 18. stoletja : doktorska disertacija, Ljubljana : ¡J. Skofljanec], 2008. Gašper ŠMID Arhivski fondovi o bosanskoj osno vnos kol sko j djeci u Republici Sloveniji u period« 1992-2000. Arhivska praksa 11 (2008), str. 253-264 (soavtor Žarko Štrumbl). Ocena stanja skladišč Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na Kotinkovi ulici in Masarykovi cesti v Ljubljani. Tehmčtu in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 1 (2008), str. 291-296 (soavtorja Vojko Brunček in Žarko Štrumbl). Predstavitev in ocena pogojev za hrambo arhivskega gradiva v dveh skladiščih Arhiva RS na Dunajski cesti 48 v Ljubljani - na Petrolu, Tehnični in vsebinski problemi klasičnega m elektronskega arhiviranja 7 (2008), str. 297-306, Gordana ŠOVEGEŠ LIPOVŠEK Anton Trstenjak, Slovenci na Ogrskem, Narodopisna in književna črtica, Pokrajinski arhiv Maribor, Viri 5, Maribor 2006, 234 strani. Arhivi 31 (2008), Št. 1, str. 174-176. Družina Balkanyi v fondih Pokrajinskega arhiva Ma-nbor = A Balkanvi csalad emlitese a Maribon Te ruleti Leveltar fondjaiban. Meščanstvo, tiskarstvo m dežpikarstvo l-endave : obrtništvo l^endave ) : vodič po razstavi: l^endva ipartortenete t: kiallitdsvetrto, (Lynd-vamuscum, 2). Lendava: Galerija—Muzej = Lend-va: Galena-Muzeum, 2008, str. 52-67. I^etna konferenca društva madžarskih arhivistov, Za-laegerszeg, 26.-28. avgust 2008. Arhivi 31 (2008), št 2, str. 368-369. Simona Velunšek, Osnovna šola Fram 1854—2000, Pokrajinski arhiv Maribor, Inventarji 14, Maribor 2006, 328 strani. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 173174. XVIII. mednarodni arhivski raziskovalni tabor. Peti-šovci—Peteshaza in Mala Polana v Sloveniji ter Paka na Madžarskem, 23.-28, junija 2008, Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 393-397. Žarko ŠTRUMBL Arhivski fondovi o bosanskoj osnovnoškolskoj djeci u Rcpublici Sloveniji u penodu 1992—2000. Arhivska praksa 11 (2008), str. 253-264 (soavtor Gašper Šmid). Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) : 1986-2005 : arhivski popis : signatura fonda AS 2033. Ljubljana ; Arhiv Republike Slovenije, 2008, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS. Urad za investicije : 1993—2004 : arhivski popis : signatura fonda AS 2003. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2008 (soavtor Vojko Brunček), Ocena stanja skladišč Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na Kotnikovi ulici in Masarykovi cesti v Ljubljani. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), str. 291-296 (soavtoqa Vojko Brunček in Gašper Šmid). Razvoj državnih upravnih organov s področja šolstva, visokega šolstva in znanosti v RS med leti 199] in 2008. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 7 (2008), str. 133-138 (soavtor Vojko Brunček), Slavica TOVŠAK Miroslav Novak, Preslikave vsebin v arhivskih strokovnih postopkih, Pokrajinski arluv Maribor, Maribor 2007, 224 strani. Arhivt 31 (2008), št. 1, str. 185-186. Uvod k razstavnemu katalogu. Načrti okrožnih in%e-nnjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem : (1786—1849) : ("Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.2008-31.3.2009]. Celje: Zgodovinski arhiv; Manbor: Pokrajinski arhiv, 2008, str. 5 (soavtor Bojan Cvelfar), Lojz TRŠAN Ljubljana, shranjena v filmskih kolutih. Etnologija in regije, l^jubljana. Prestolnica v medkulturnem dialogu m filmskih podobah : zbornik znanstvenih in strokovnih razprav. Ljubljana : Slovensko etnološko društvo, 2009, str. 117-123. Ob štiridesetletnici Slovenskega filmskega arhiva pn Arliivu Republike Slovenije v dvorani Slovenske kinoteke. Kinotečnik 9 (2008), št. 8, str. 23. Slovenski film v kolektivnem spominu. Kinotečnik 9 (2008), št. 4, str, 18-19. Slovenski filmski arhiv - 40. l^egiomate del cinema muto : catahgo / 27th Pordenone Silent Film Festival. [S. L : s, n.|, 2008 (soavtorica Tatjana Rezec-Stibilj), Slovenski turistični film ¡Videoposnetek) : Mej, čez bele poljane, Kam, Kmečki turizem, Piran, Skrivnost, V sivi skali grad, Zakladi naše dežele. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2008 (urednik). Slovenski turistični film na dvd-ju. Kinotečnik 9 (2008), št 10, str. 13. Slovenski mnstični filmi na DVD. Arhivi 31 (2008), Št. 2, str. 407—408. 442 Bibliugrafija arliivskih ilclavccv v letu 2008 ARHIVI 32 (2009), št. 2 Ivanka URŠIČ Arhivsko gradivo iz Goriškega muzeja v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 53-57. »Ljudski kapelnik« Jožef Petrovič. Koledar Goriške Mohorjem družbe teto 2009, Gonca 2008, str. 9598. Lilijana VIDRIH LAVRENČIČ Piane Premrl, podraŠki župnik in fotograf : publikacija in razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Vipavski glas 84, 2008, str. 7-10. Julijana VISOČNIK Evpigraflka včeraj, danes, jutri — Epigraphy yesterday, today, tomorrow —. Arheo 2008, št. 25, str. 39-44. Marco Traverse : Esercito Romano e societa itahea in eta impériale I. I documenti epigrafici, 2006. Arheološki vestnik 59 (2008), str. 381. Miha Preinfalk, Matjaž Bizjak, Turjaška knjiga listin I. Listine zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov) 1 (12181400). Thésaurus momonae, fontes 6 . Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana 2008,447 strani. Arhivi 31 (2008), 403-404. Vojaški napisi iz Celeje in njene okolice. Arheološki vestnik 59 (2008) 325-357. Jcdert VODOPIVEC Knjiga mene briga : razstava na Trubarjevi domačiji na Rašici, 1. oktobra — 16, novembra 2008. Konserviranje in restavriranju fotografskih albumov. Dornatt : fotografski album Doniava. Ljubljana : Ministrstvo za kulturo RS, 2008, str. 51-54. Minimalni standardi za materialno varovanje gradiva, ki ima značaj arhivske dediščine. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in ekktratiskega arhiviranja 7 (2008), str. 173-178. Non-destrucdve characterization of paper as a support of a gouache collection. Program and book of abstracts / 9th International Conférence Art 2008, Jérusalem, Israël, May 25-30, 2008. Jérusalem : 1SAS International Seminars, [2008], str. 24 (soavtorica Marjeta Černič). Non-destnictive characterization of paper as a support of a gouache collection. Proceedings / 9lh In-ternauonal Conférence Art 2008. Jérusalem : 1SAS International Seminars, [2008], str. 9 (soavtorica Marjeta Černič). O knjigi malo drugače. Studia lustinopolitana 1 (2008), št. 1, str, 137-152. Pol stoletja Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije [gostujoča razstava ob 50. obletnici Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije, Tolminski muzej, 26. marec 2008J. Pol stoletja konserviranja pisne dediščine [gostujoča razstava ob 50. obletnici Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovetuje, žup-nišče na Repentabru, 23.12.2007 do 9.1.2008], Préservation and risk assessment in archivai depos. Atlantik (2008), str. 181-186. Préservation management and risk assessment in Slovenian archives. Cultural héritage med practice / 8ltl European conférence on research for protection, conservation and enhanement of cultural héritage, Ljubljana, November 10—14, 2008. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2008, str. 285-287. Restavriranje urbarja gospostva Brdo pri Kranju 1705-1718. Konservator-restavrator, 2008, str. 12 (soavtorice Blanka Avguštin Florjanovič, Marjana Cjuha in Nataša Petelin). Select médiéval bindings from public archives and hbraries in Slovenia. Turnhout : Brepols, 2008 (separat). Select médiéval bindings from public archives and hbraries in Slovenia. La reliure médiévale / édités par Guy Lanoë avec la collaboration de Genevive Grand. Turnhout : Brepols, cop. 2008, str. 75— 103. Tudi najmanjša poplava je lahko katastrofalna : reševanje pisne in grafične dediščine. Delo 50 (19. junij 2008), št. 141, str, 24, Usnjen antependij sv. Margarete z gradu Snežnik : preiskave in poseg / Katja Kavlder, Nadja Podboj. Kjonsemalor-nstavratar (2008), str, 27 (somentorica). Jure VOLÉJAK Das Dominikanerinnenkloster Velesovo/Michel-stetten im Laufe seines Bestehens. Bettelorden in Mitteleuropa / Heidemarie Specht und Ralph An-draschek—Holzer (Hgg.). St. Pölten : DASP, 2008, str. 211-232. Kirchliche Arcliive in Slowenien. Senatum Bd, 61/62 (2007/2008), str. 247-254. Kranjski deželni pnviiegiji : 1338-1736 : katalog razstave. Kranjski deželni prwikgjji : 1338-1736 [razstava Arhiva Republike Slovenije : Narodna galenja, Galerija Narodni dom, 3. april-4. maj 2008, Peterokotni stolp Ljubljanskega gradu, 3.-29. april 2008], str. 80-157. Kranjski deželni privilegiji : 1338-1736 [razstava Arhiva Rejiublike Slovenije : Narodna galerija, Galerija Narodni dom, 3. april maj 2008, Peterokotni stolp Ljubljanskega gradu, 3.-29. april 2008]. ARHIVI 32 (200')), Št. 2 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2008 443 L|ubljana : Arhiv Republike Sloveruje, 2008 (so-urednik Andrej Nared). O t. i. koroških listinah, izročenih Koroškemu deželnemu arhivu v Celovcu. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 97-136. Wiirttemberska knjiga lisun na svetovnem spletu. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 145-146. Andrej ZADNIKAR Zbirka prospektov : 20. stol. : arhivski popis : signatura fonda AS 1442. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2008. Ivanka ZAJC CIZELJ Celjsko in mariborsko okrožje (1748-1849) -teritorialni obseg. Načrti okroglih inženirjev in mestnih Zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem : (1786—1849) ; [Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2.10.2008-31.3.2009]. Celje: Zgodovinski arhiv; Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008, str. 6-7. Manca Strnad-Cizelj (1872-1953). Ne Pohabi/ena polovica ; portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, rokovnik, 1. izdaja, Ljubljana : Založba Tuma, 2008, str. 86. Telovadno društvo Celjski Sokol 1890-1940. Arhivi 31 (2008), Št. 2, str. 349-362. Boštjan ZAJŠEK Jure Maček, Korespondenca dr. Lavoslava Gregoreca, Pokrajinski arhiv Manbor, Inventarji 15, Maribor 2007, 213 strani. Arhivi 31 (2008), št. 1, str, 176177. Hedvika ZDOVC Gradec, Avstrija : Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v le m 2007. Obvestila 24, št. 1, Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 93-112. Medarhivska delovna skupina za področje uprave -vloga in pričakovanja. Arhivi 31 (2008), št. 1, str. 61-62. Metoda Kemperl, Bojan Cvelfar, Zdenka Semlič Rajh Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem (1786—1849). Arhivi 31 (2008), Št. 2, str. 418-419. Katja ZUPANIČ 100. obletnica septembrskih dogodkov na Ptuju, PtujČan 14, št. 10 (24. oktober 2008), str. 4, 21. posvetovanje »Arhivska praksa 2008«, Tuzla, 9. in 10. oktober 2008. Arhivi 31 (2008), št, 2, str. 371373 (soavtor Damjan Lindental). Četništvo na Štajerskem, Ljubljana 2008. Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908 : katalog razstave v Galeriji Magistrat ob stori obletnici septembrskih dogodkov na Ptuju. Ptuj 2008. Ocena stanja arluvsluh skladišč v Zgodovinskem arhivu na Ptuju po metodi Michalskega, zbornik ADS. Upravnotentorialni, gospodarski ter družbeni razvo| Vidma po letu 1945, Videmski zbornik. Barbara ŽABOTA Protestantizem na Loškem : ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Arhivi 31 (2008), Št. 2, str. 417418. Vzpenjača na grad: ideje - projeku - uresničitev Kronika 56 (2008), št, 1, str. 99-101 (soavtorica Barbara Pešak Mikcc), Aleksander ŽIŽEK Brez meja. Arhivi31 (2008), št. 2, str. 419-420. Kdo je kdaj v cehu plačal ceho. Zgodovina vse, vse rs Zgodovino XV (2008), št. 2, str. 7-16. Zbirka obrtnih listin : razstava in katalog. Zgodovinski arhiv Pančevo, maj 2008; Zgodovinski arluv Celje, 19. september 2008-31. december 2008, Celje in Pančevo, 2008, 18 strani (soavtor Milan Jakšič). Lilijana ŽNIDARŠIČ GOLEČ Ali reformacija ali protireformacija? Delo 50 (5. junij 2008), št. 129, str. 17. Die Protokolle der Kollegs-Vorstehung als Quelle und ihre Aufschlüsse über die Alumnen der Diözese Laibacb, Das Pnesterkolleg St. Augustin »Fnn-taneum« m Wien 1816 bis 1918 : kirchliche EliteBildung für den Donau-,Alpen-Adria-Raum. Wien, Köln, Weimar : Bühlau, cop. 2008, str, 83-104. Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija. Ljubljana Arhiv Republike Slovenje, 2008. 343 str. (odgovorni urednik). Spon zaradi Velike planine po sodnem zapisniku iz leta 1540. Kamniški zbornik 19 (2008), str. 121-133. Stolni kapitelj v Ljubljani v letu posvetitve nove ljubljanske stolnice. Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani: 1707. — Ljubljana : Stolna župnija sv. Nikolaj : Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti, Celje : Društvo Mohorjeva družba, 2008, str. 28-45. 444 Bibliografija arhivskih di-lavcev v letu 2008 ARHIVI 32 (2009), Št. 2 Vladimir ŽUMER Mag. Vladimir Kološa - Miha, šestdesedetnik. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 427-433. Makro valorizacija arhivskega gradiva v Sloveniji. Arhivi 31 (2008), št. 2, str. 307-326. Poslovanje z zapisi : upravljanje in hramba dokumentarnega gradiva, klasifikacijski načrti za razvrščanje gradiva z roki hrambe in elektronska hramba gradiva v digitalni obliki. Ljubljana : Planet GV, 2008. Zakon o zaštiti dokumentamog i arliivskog gradiva i arhivima. Arhivski tyesmk 31 (2008), str. 149-160.