Slav. 197. »SLOVENEC«, dne 80. avgusta 1932. Strao 3 verska manifestacija na Dolenjskem Velikanski evharislični kongres v Novem mestu ie rasvila is kapitelja velikanska procesija, je vila po vsem mestu, katero J« bilo zelo le Novo mesto, dne 28 avg. Tudi v Novem mestu »e je vršil preteklo soboto iu nedeljo evbarlitltal kongres, ki Je nad v?o krasno uspel. te v «iboto, dne 27. avgusta popoldne «o se pričele zgrinjati v Novem mestu od blizu in daleS mnogoštevilno množice ljudi proti kapiteljski cerkvi, katero je bita sredice in izhodišče vsega slavja. Zvečer |>a. ko Je odivonllo Ave, ko veličastno »apeli zvonovi vseh cerkva v prelepem ltlenkanju, ter naznanjali pri6etek veličastnih slavnosti. Pričelo »o *c zgrinjati množice v krasno okrašeno kapiteljsko cerkev, zabučale м> orgle, a pred oltarjem je bilo izpostavljeno sv. Rešnjo Telo v nočno češčenje. Množica je naraščala vsak hip. Kakor ogromen veletok j« valovila — glava pri glavi — po notranjščini starodavne kapiteljske cerkve, katera menda »e nikoli, odkar sloji, ni sprejela vase tolike mase ljudstva ko na ta dan. Г)о polnoči je verno ljudstvo molilo. Tedaj pa so zopet zapele orgle; prifels se je polnočni«!. Ob priliki cvbaristicnega kongresa je bilo uvedeno menda prvič v takem i.hsegu in prvič v Novem mestu — ljudsko petje. Vela je vsa rerkev. \mi ogromna ninožira, ila je gromov ito bučalo in odmevalo od cerkvenih sten kakor grom. Hilo jc lo nekaj veličastnega, nekaj neskončno lepega. Po maši je večina ljudi, zlasti oddaljenih, prenočila in jirernoliln v cerkvi in tuili zunaj nje Drugi dan v nedeljo zjutraj pa so se začele »v. maše zelo zgodaj. da je nioglu vsa mnogobrojna duhovščina priti nn vrsto. Vmes pa so «e vrstili govori: ta mole in fanti- v frančiškanski cerkvi, za žene. matere in dekleta v kapiteljski cerkvi. Vsj govori »o bili čudovito lepi, govorniki |wi. da d:i bi jih j>o*lušalf kar naprej. Po 10. sv. maši •« Je rasvila ix kapitelja velikanska procesija, ki ae je vila po vsem mestu, katero Jo bilo zelo lepo okrašeno, doli do mostu, nato pa nazaj k cerkvi, kjer je bil zaključni govor s blagoslovom, nakar J» mogočno zadonela himna evbarističnemu Kralju »Povsod HoRa<\ • Čimer je bila opoldne prireditev končana. . Kakor pri masah, tako je bilo tudi pri procesiji ljudsko petje. Vsaka fara jo pela /ase Take procesije Novo mesto Je nI videlo nikdar. Par tisoč ljudi: Mirijinn družb«- vseh far novomeške dekanljo, razna društva in korporacije, me.l temi novost-lepa čotk-a Frančiškovlh križarjev in Sester sv. Klare. \ krasnih uniformah z dvema proporcema, nešteto bander med njimi mngočna velika farna bandera. zastav In praporov pa pisana množica, Via glnsnn pojoča ali p.i moleča, nazadnje pa mnogobrojna duhovščinu s »v. Rešnjim Telesom. Pod baldnhinnrn. ki so ga nosili in poleg svetili mladci, člani Kat društva rok. pomočnikov, jc nosil mil. g pro-t novomr-lsi Karel Cerin Najsvetejše. V M ta veličina je pri Novouieščaiiih \zbudila vsaj za hip veliko spoštovanje do evhariellč-nega Roga. Novomeščnni «e niso "-e nikoli tak" spodobno nhn.i^ali. razen nekaterih puhloflavcev in nekaterih drugih, ki -o kljub procesiji nemoteno lginli svojo igro naprej. Sicer pa j«' vsakdu upognil svoje koleno In tako skazil «w>jcmu tlogu •križno čael. Ta veličastna ev turistična prireditev, la velikanska ver»kn manifestacija, kakršne v Novem mestu se ni bilo. — tudi ob priliki prvega Katoliškega shoda ne bo a-talu vsaktereiuu. ki se je je udeležil, v trajnem opominu. V teli težkih časih. ki 'lane- tlačijo ubngi slovenski narod, je bila ta prireditev res prav na mestu in p repo trebna! Zato pa PovmuI llogi:....: Dve slovenski slavnosli Slomškov in društveni jubilej Velenje. \ šmartnem pri Velenju smo 'A. avgusta začno proslavili obe obletnici: šestdesetletnico prosvetnega društva in eedenidesetletnico Slom-tekow »mrli. Cerkvena svečanost se Je vrSila pred poldne v (w>riružni cerkvi v Velenju, kjer je bila blagoslovljena nova društvena zastava, ki bo trajen spomin na društveni šestdeset letni jubilej ln vztrajen opomin k novemu, pomnoženemu prosvetnemu delu. Izdelale so jo v splošno zadovoljstvo šolske sestre v Mariboru po načrtu Helene Vurnikove. Na eni strani zastave je pozdravill zborovanje -e fantje iz raznih Lira iu sicer Kratijo l'e-ек iz Kamilice abiturijent A. Grail oil št. .lanža. It. škamler od Sv. Petra. tjOTrenćir iz Selnice in Joško šketa Iz Jarenine. Vsi ti govori so navzoče prepričali o vedrem in zdravem duhu. ki polje v dušah slomiskih fantov. Med sv. mašo in jiri zborovanju je lepo in ubrano pel moški pevski zbor iz At. Janža pod vodstvom neumornega org.inista Čolnar i ča. Bil jc lep in solnčeu dan v življenju naše fantovske mladine. IV. slovanski kongres v Zagrebu Od 1. do Г». septembra I. I. se vrši slovanski kongres v Zagrebu. Celodnevna oskrba v Zagrebu 50 Din. Sama prenočnina za one, ki imajo privatno hrano, 0—7 Din. Resolucije in poročilo Bratislavskega kongresa «H v Caau IM!, lll.-IV. Poročilo II. slovanskega kongresa v Ljubljani, kjer je važen predvsem referat dr. Orivra; o ririlmetodijski ideji Vse informacije v Slovenski dijaški zvezi v Akademskem domu. Miklošičeva cesta 5 v četrtek t. septembra 1032 od 8-1? dopoldne Zvestemu sinu slovenskega naroda Itovn. 28. avgusta. iiilkntje spominske pl«> «••» slovenskemu pisatelju ni velikemu dobrotniku Slovencev, gariiucniu prst polkovniku Jerneja \nrircjkl-I.WnoKrad«keiiiu »e je v ršilo v nedeljo, 28. avgustu na njegovi rojstni hiši v Dolenjab. občini Rova v kamniškem okraju. Odkritja so s«, udeležili v prvi vr-li domači in sorodniki, kajli «lavno-1 je bila zamišljena v najožjem lodhinskont Urogu Zalo širša javnost o odkritju ni »koral vedela, ker tudi v ču-opisih ni bilo nikakeg.i obvestila. Vendar so m' /brali poleg številnih doma-i;ili tudi bližnji okoličani, da počasle spomin moža. ki je v najtežjih ra-ih krepko in brez sramu zastopal -loveiisko misel, slovensko HiilirilllJf in -loven-skii pokolenje. Izmed orguilisneij -vojili »dposlan-cdi. Na vzhodni strani rojstne hiše je vzidana plo-fča. pov g. Kudo Slunn v kratkih Jedrnatih besedah proslavil spomin zaslužnega moža kot vojaka, pisatelja ii: dobrotnika. Nato so odposlanci Zveze bojevnikov položili k plošči len lavorov venec. šol. upravitelj g. Franc šmajdek iz At. Vidu nad Ljubljano, ki je bil n pokojnikom več let kot šol. upravitelj na Rovih v stikih in je poznal nje-j>ovo plemenito srce. je poudarial le|ie poteze iz življenja velikega pokojnika. S tem je bila pri-•rriia -lovesiiost končana in družba se je sestala k /akuskl. kjer se je spomnil gostoljubne Audrejkove hiše v vznešenih beseilab vsem", prof. g. dr. Potce. S ležkim srcem so zapuščali pri lotili gosto|jubi«> hišo. domaČe in lepo dolinico, ki natn je dala moža. Danes zadnji dan! Ne premišljujte, kupite nemudoma trečko za zgradbo katedrale drattva »v. Vlnrrncija v Itrleradu in kar Vaa danes -<• teži in skrbi more že jutri biti Vam v veselje m blagostanje! Dobitki: 2X2,500 OOtl Din. 2500.0110 Din, 10Х1ПО.ООО D|n, IUP IO.iMO Diu (•lavni dobitek: 5.000.000 d-rarev Cene srečk dvojna Din 200 2У KW- 50 - Žrebanie: 31. avgusta 19321 Srečke se dobe povsod! Centralna uprava: Belgrad Utira Jove na Rist i ča 20 Prodajuu lodružnica: Zagreb, Tvrtkova ulica 3 ic.oonl kalerega najvišja vrlina Je bila. da Je vzorno ter strastno ljubil rodno zemljo in sloven-ko ljudstvo. 2al. da »e ni love-no-t vršilo v v -čjem obsegu, da bi se je udeležilo naše Ijud-tvo «hI blizu in daleč, -nj še žive ljudje, ki so velikega pokojnika nolo |Hizuiili. iillipak prejemali od lljcg.i mnogo dobrot. Tomazičeva smrt pod Košuto ni več zagonetka Rajni Janez Tomažič ni bil umorien, antpah se je ponesrečit Ljubljana. Jh avg. nedeljo smo poročali o tem. du je končana preiskava o smrti Janezu TomaŽiču, ki so ga pogrešali od 7. aprilu 1П2Н in čegar okostje so nušli 'Л!. avgusta 1И80 pod Ko-uto. Nu podlagi iiato toč; nih podalkov. ki smo jih prejeli iiu meroiliijnih mestih, moremo danes ugotoviti, da je preiskava i nedvoumno dognatu. da hlapec Tomatič Janez -ploh ni bil umorjen, marveč da ie pn psrini padel t prepad in o tako blago na Koroško. Na pudingi vseli teli ugotovljenih dejstev se ј< ..ikUšoi prepričalo lie le o tem, da -o prijeti š|jrje: I. Zupančič z Golnika. Anton škerjanc u Senične pri Tržiču. Andrej Golmajor z Golnika iu Andrej Muli z Golnika )H)|ioliioiiia ne. dolžni umom in v-akega /.ločina, ampak tudi o tem. da rujii' Juiiez Tomažič .-ploh ni bil unmr-jen, marveč ila se je smrtno pone»r< čil na zelo nevarnem mestu i>od Košuto. O Nu podlagi vsega tega je jasno dokazano, dn nesrečna -mrt Janeza Tomnžlču ni nobena zagone I k n več. Gospod, katastrofa na Primorskem Delovanje politične policije Pomen in namen kongresa narodnih noš v Lmhlijani Bohinjska Ristrlca, 27. avgusta. Tržaška katastrofa je vedno bolj očitnu. številki o prometu kažejo, da Je v letošnjem juliju celotni promet znašal le še в8 odstotkov celotnega prometu iz lanskega julija. V dobi 7 mesecev od januarja do konus julija jc promet znašal lani 212 lisoi: ton. letos pa 208 tisoč ton. Od lani do letos jo torej upadel v enaki dobi za lt odstotkov. Letoviški kroji po deželi čutijo letos tudi krizo. Tujcev je v primeri z lanskim letom izredno malo. Nedeljski izletniki dajo knj malo zaslužku podeželskim gostilnam. Cene poljedelskih produktov so zelo nizke v Trstu. Krompir se plačuje na (Jebclo po 16 lir kvintal, j».iradlžnilti po 10 lir. Sadja je veliko na ponudbo, zlasti koščičastega. Breskve imajo sicer precej ugodno ceno (ca 120 lir), češplje bodo čtelp poceni. Kmetu se ne izplačajo režijski stroški. Dobra drvn ponujajo po Trstu po 7 lir kvintal. seno po 14. O zadevi Lojzeta Bratuža imamo še aledeSe poročilo. Ker je imel policijski »opomine (amnio-nimento). moral je biti vsak večer zgodaj doma. K takemu pridejo lahko vsako noč agenti poli- cije. da se prepričajo, ali je res doma. Agentom mora na zahtevo izročiti ključe svojega stanovanja, da lahko prllomastijo vsako poljubilo uro noči naravnost v s|»alnico svoje žrtve. Bilo Je 2*>. julija. ko so agenti večerno uro našli Bratina doma v družbi dveh prijateljev. Drugi dan je bil klican na k veslu ro, kjer so rtiu povedali, da sla dolična dva sumljivi osebi in gorje, če ga še kdnj najdejo s takimi skupaj. Italijanski policijski zakon jo v tej toč.ki fenomenalen. Posvarjeneem te pravkar opisane šarže je strogo prepovedano občevati s sumljivimi ljudmi-. Vedi človek, koga imajo oni za sumljivega I (V se prijatelju ogneš, utegnejo ga Se zapreti, ker si ga s prstom pokazal... Ce ga pa ne zaprejo, res ne veš, kako da je sumljiv... Knk dan potem se je Lojze Bratuž šel kopat v Sočo. Vrafcil se je domov zepet z dobrimi znanci. Na poti so ga agenti ustavili. 2e 2. avgusta je bil po naglem postopku obsojen sodnijsko na 3 mesece zapora, P° končanem zaporu pa še n.i 2 leti »posebnega policijskega nadzorstva (vigi-lanza speciale), kar je višja stopnja trpinčenja. Glede identitete •sumljivih tovarišev so agentjo pred sodiščem krivo pričali. Velik požar v Iški vasi Ljubljana. 29. avgusta. V noči od sobole na nedeljo je bilo nebo nad Ljubljauo ožarjeno. ko je gorelo pri jioseslniku Kocjanu na Dolenjski cesti (glej poročilo v Pono-deljškem Slovencu^), prav lako |>a Je tudi v oočl od nedeljo na ponedeljek močan žar južno od Ljubljane naznanjal novo požarno žaloigro. Gorelo je v Iški vasi. kjer ac Jc vnelo ob 11 zvečer. Sij plamenov je bil tako močan, da so v Trnovem mislili, da zopet gori kje na Poti ua Rakovo Jelšo in so iz Imovskc stražnice obvestili poklicne gasilce. Ti so odhiteli tj* z orodnim avtom. Prišli so prav do Malega grabna, kjer so opazili, da so Slaineni mnogo DOij oddaljeni, kakor so mislili, klopali so. da gori najbrže kje v Črni vasi in so odhiteli nazaj, nato Črez ientjakohski most na Ižansko cesto. Vozili so po cesti, nikakor pa niso mogli razločiti, kje pravzaprav gori. Plamen je bil močan, loda skoraj vedno enako oddaljen. Pri barJanski šoli so srečali barjanske gasilce, ki so »e ludi vračali. Ti «o poklicnim gasilcem povedali, da mora goreti daleč kie pod Krimom in dn se ne Izplača voziti tako dalH!. ker bodo prišli gotovo prepozno. Poklicni gaallci «o »e nato vrnili. Gorelo je v Iški vasi, čedni in lepi vasici pod Krimom. Goreti Je pričelo pri posestniku Martinu Japlju v Iški vasi 00 Vnela se j« najprej otava v skednju. Plamen je iibruhnil naenkrat visoko pod nebo, kakor da bi se bli vnel smodnik, pa «aj ni čudno, ko Je imet Japelj pod streho okoli 50 voz •ena, otave in druge krme. Odtod tudi strahoviti aii ulamenov. viden čres vse Ljubljansko barje. Otava je bila popolnoma suha. Kakor blisk se j»' ogenj preselil se na Japljcvo hieo. Po vasi so pričeli klicati ljudje: *Gori! Japljeva družina Je planilu na prosto in hitela reševati, kar sc je dalo. najprej seveda živino. Med silnim truščem se je v nekaj minutah sesul Japtjev skedenj In pogorel do tal. Hiše v Iški vasi so zidane precej strnjeno. Iskre mogočnih plamenov so že v naslednjih minutah zauetile ie hišo in gospodarsko poslopje Marjete Kramerjevc ter Prodnarjevo hišo z gospo •larskim poslopjem. V tej hiši je spala zelo številna družino delavca Petra Tancigu. Ko jo bita že s največji nevarnosti, da zgori v snu ali pa se od dima zaduši, »o jo vzbudili obupni klici vašča-nov, Družina si je skozi plamene in dušeči dim komaj rešila golo življenje V Slavčevl gostilni v Iški vasi so imeli gasilci iz like vasi nrav tedaj svojo veaellco, ki je trajala od popoldne. Sredi največjega razpoloženja -n gasilci Čuli klice: >Goril< Planili »o z veselice k svojemu orodju 'o odhiteli k požaru. Prišli «o res hitro in pričeli reševati. Gorečih treh hi* In go-apodarskih poslopij, polnih »uhe krme. seveda niso mogli rešiti, pač pa so preprečili, da se požar ni razširil na vso vas. ki bi kmalu postala Žrtev plamenov Ustniki najbolj ogroženih niš so ei pomagali s tem. da so obkladali strehe In stene z mokrimi rjuhami In kocl. Za domačimi gasilci so kmalu pridrveli na kraj požara gasilci z Laverre, Škofljice, it Vrblienj, Matene, Iga, Iške Loko in j Bresta-Tomišlja. Gasilci so osen i hitro pogasili. I čeprav jim jo nagajalo pomanjkanje vode. Potok Kongresi so prišli v modo. i >n.j ne mine teden, d« bi ne culi o njili. Razveseljivo je. dn podpirajo nuse oblasti kongrese vsestransko in da se kongresisli sumi zavedajo svojih fonkiii in svoje odgovornisti ivlji-nji posameznika jc l.iko odvisno o«l skupnosti il.i I ki more vzbudili kongres le. če jf stvaren v videz, dn nima ' njim nič «kupnega. Zanimanje I za more vzbuditi kongres lo. «o je .stvaren v svojem programu, če jc način prireditve vse binsko primeren, če je poliioštcvilnu udeležba, če je novodobno public-iron in reklamiran itd Na vabilo ljubljanske velesejmske upravo izvajam v tem članku nekaj misli o pomenu iu uiimenii prvima vseslovenskega kongresa narodnih noš v Ljubljani. Zaradi to{»a, knr som v uvodu o kongresih napisal, moramo tudi t.i kongres toplo pozdravili. Ako po bo izvajal dosledno po orisunom načrtu in ako bodo narodne nošo pravilne iu originalne, bo vsekakor kongres lističi iu bo njegov namen gotovo dosežen. Mislim, da je prvenstveno nainonien kongres medsebojnemu *|wnnvnniu slovun ske ga narodopisja, potem pa dvigu našega tujskep.i prometu. Medsebojno spoznavanje udeležencev izmenjavanje misli in idej. Im dvignilo zanimanje za lepo narodno nošo, pn nnrnilno običaje. /n etnoprafijo narodov, kar je v najtesnejši zve/i « kti burnostjo. KIJ ul» I emit. «Ia bo sprevod na zunaj višek kongres,i, !м. notranje idejno zasledovali! prireditev globlje naloge, ki morajo roditi tc-nei-o /vc/o /.i slovansko folkloro: suj ravno i folklori vidno brli dnin j posameznega narodu, Гако leži tudi » nerodni noši — povdnrjaiu » pristni narodni noši' -naša slovanska davnina, ki je /rcalo dedov in pratlednv iu ki je nam berilo njihovega čilv«tvn vanj.i. občut ja in lepočntjii \nrodn,i nosu v obče je vtelešenje Ijud- iÄka, ob katerem je vas sezidana, je namreč v tem času docela suh, vsaj tu. tik pod Krimom, lako i da so si morali gasilci pomagati z vodo Iz vaškega vodovoda, ki pn ima šibko kapaciteto In leče boli počasi. .4 požrtvovalnostjo, z vnemo in s pridnim gašenjem pa so vrli gasilci omenjenih društev le dosegli, da so ogenj zadušili in rešili vsaj ostalo vas uničenja. Ol omenjenih treh hiš in gospodarskih ptsslopij pn Je ostalo le žalostno pogorišče. Največjo škodo ima seveda posestnik JapelJ, pa ludi drugih dveh posestnikov škoda jc velika. Cenijo, da znaša skupna škoda okoli 250.000 Din. Zavarovani pa so vsi trije posestniki za mnogo munjAe zneske. Kako Je požar nastal, ni točno znano. Da bi požar nastal slučajno, ne verjame v Iški vasi skoraj nihče, vsi pa mislijo, dn je bil ogenj podtaknjen. Orožniki vnelo preiskujejo okolnosli pri tem požaru in upsjo. da kaj kmalu primejo pravega krivca. skegu duha. V njeni prvotni nepokvarjonosti se jasno odražajo usoda, značaj in miselnost Ijudslva. Kaže umu estetski čut iu okus |xisa-Iiieznih skupin ni iisH.irjii -1 u vnos 11141 razpoloženje. ki jo bilo pri /druvili narodih vedno priljubljeno in ga ie kulturno in etično dvi galo. Poglejmo Relokruiijicc pri pro-čoujili pri I roll farnih. V i udov ito občutje tuis /a/ihljejo njihova jasno lela oblačilu. O/rimo se u,i |H>-nosne Gorenjce i/ blejske in bohinjsko okolice. Njihovu tneinbne, ker priku/.uj«'jo /im čilnosli rase naših slovanskih -o*vi.lu tega kongre-si lo kol ves«dični pojav, t. inve«' V. 1 sestavni delalovanske kultur, lor «lu bi s svojim aktivnim sodeloviinjm in tudi « svojo iiavz««'t»o stjo pripomogla k uspehu to originstlu in m o t no ne prireditva Maksim G« »puri.