GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ELNSI nam %s • smučina LETNIK XIX ŠTEVILKA 7 18. JULIJA 1980 Ijevalci s športno upremo. Dovoljeno mu je, da reklamno nastopu tudi /a proizvode, ki jih ne uporablja neposredno v tekmovalne namene. Za čiste amaterje pa skrbijo le njihove smučarske zveze ali tako imenovani Ski-Pooli. S prevzemom B-licence je Ingemar sprožil precej polemik v svetovni javnosti. Kilo je veliko ugibanja in tudi zlonamernih natolcevanj. Tako je bil tudi Klan predmet razprav, doma in v tujini. Domači zagovorniki tujih smuči so že veselo odkimavali, češ, tokrat se vam je pa le izneveril, v tujini pa se je bolj šušljalo, kdo od velikih proizvajalcev smuči ga bo prevzel. Nekateri proizvajalci smuči so zatrjevali, da je že njihov. Ob zadnjih razgovorih nam je Ingemar povedal, da tudi pomislil ni na koga drugega v zvezi s smučmi in da bi mu bilo zelo (nadaljevanje na 2. strani) d n iški Konferenca z inozemskimi kupci Tudi letošnja tradicionalna junijska konferenca s tujimi kupci smuči je za nami. V dveh, zaradi vsebine konference, zelo delovno aktivnih dueli smo obravnavali: — Trenutno stanje na svetovnem tržišču sniuči. — Predlog za uvedbo nove kolekcije za sezono 1981/82. — Aktivnosti v zvezi z bližajočo se sezono 1980/81. — ter našo tekmovalno dejavnost v sezoni 1980/81. K prvi točki lahko dodamo, da je bila skupna ugotovitev vseh navzočih, da prihaja na tržišču smuči do zelo resnih problemov. Nedeljiva so namreč mnenja, da ponudba proizvajalcev smuči trenutno ne pre- sega potrošnjo oz. potrebe tržišča za pribl. 3 milione parov smuči (ponudba 11 mili-onov, potrošnja 8 mil ionov), kar povzroča med ponudniki smuči zelo močan konkurenčni boj. Poleg tega dejstva pa je povzročila še težje stanje pretekla zimska sezona, ki je bila izredno slaba. Za Evropo lahko rečemo, da je bila zima zelo povprečna oz. slaba kar se tiče snežnih padavin in nizkih tem-(Nadalje vanje na 2. strani) tte sami temu. Kum številko pa cm iIni lirični poskusili in pestrost, so nam misli je za rcdukci-ric, so sc pisci kem številu. ve Kupci za »zeleno mizo« ne pne« kažejo. ostali tako pr Dobili smo m ovanih člankov, ki da smo pripravljeni nastaviti si zrcalo. Vsem .vi' najtopleje zahvaljujemo in upamo da bodo sliki še naprej mi: Ingemar z Elanom nadaljnja 4 leta Komaj je končala pretekla zimska in tekmovalna sezona, že je nastalo vprašanje v svetovni javnosti, kako ho Inge-mar nadaljeval svojo športno pot. Radovednost se je še toliko bolj stopnjevala, ko je švedska smučarska zveza objavila, da Stenmark prevzema tako imenovano B-liccnco. Kaj je B-liccnca? Nosilec B-licence je pol-profcsionalni smučar, ki mu je dovoljeno nastopati na vseh tekmovanjih, kot članu nacionalne reprezentance, ne more pa se udeležiti Olimpijskih iger. Pri vsem tem je neomejen v zvezi z raznimi reklamnimi aktiv-Takolc vidi naš sodelavec Jože Horvat Stenmarka, ki je ostal noslmi in samostojno sklepa na Elanovih smučeh. pogodbe z njegovimi oprem- Letna konferenca z inozemskimi kupci smuči Strokovni delavci iz Klanu, ki so pripravili letno konferenco (manjka Vinko Bogataj) Ingemar z Elanom nadaljnja 4 leta (nadaljevanje s 1. strani) peratur, dočim je bila na ostalih področjih katastrofalno slaba. Tu imamo v mislih Severno Ameriko in Japonsko, ki sta zelo važni in veliki tržišči in kamor prodamo celo eno četrtino skupne proizvodnje. Takšno stanje je že zahtevalo svoje žrtve med proizvajalci smuči in tako smo že priča nekaterim primerom stečaja, opustitve proizvodnje v posameznih deželah, oziroma zmanjšanju kapacitet. Navkljub opisani zelo težki situaciji nam je letos še vedno uspelo zagotoviti popolno zasedenost naših kapacitet v Begunjah, manjši višek kapacitet v Brnci ter enako tudi v Haparandi. Problem v Brnci je predvsem v omejenih možnostih izvoza v Jugoslavijo, v Haparandi pa delno nezaupanje kupcev glede kvalitete smuči iz leta 1979. Našim kupcem smo predstavili tudi predlog za novo kolekcijo smuči za sezono 1981/82, kljub sprva deljenim mnenjem o uvedbi nove kolekcije ter o sami oblikovni rešitvi le-te, smo se končno na osnovi zelo konstruktivne diskusije enotno odločili zanjo. Ob tej priliki so naši kupci izrazili tudi posebno priznanje našemu oblikovalcu tov. Janezu Ravniku za oblikovanje zunanjosti nove kolekcije. Posebej pa so vsi kupci ponovno poudarjali problem obstojnosti zgornjih površin naših smuči, ki se vleče že tri leta. V primerjavi s smučmi ostalih proizvajalcev je naša zgornja površina smuči še vedno zelo občutljiva, zato so zahtevali, da z uvedbo nove kolekcije nepreklicno rešimo tudi ta problem. Stagnacija kvalitete na tem nivoju, pomeni za nas dolgoročno prav gotovo povratek med drugorazredne proizvajalce, zato se ga moramo z vso odgovornostjo lotiti brez odlašanja. Glede aktivnosti v bližajoči se predsezoni in sezoni 1980/81 smo ugotovili, da je naša aktivnost preslaba. Bolj načrtno bomo morali pristopiti k pri- pravam za pospeševanje prodaje samim potrošnikom, ki se odvija v glavnem v mesecu oktobru in novembru. Za te akcije bomo dobili precej pripomočkov kot n. pr. filme, prospekte, ostalo tehnično dokumentacijo (preseki, vzorci), nalepke, značke, transparente itd. angažirati pa bomo morali tudi naše sodelavce za aktivnejše vzdrževanje kontaktov s posameznimi tržišči. Ker si brez tekmovalne dejavnosti sploh ne moremo več predstavljati uspešne prodaje smuči, smo tudi za prihodnjo sezono poizkusili zadržati ali pridobiti tiste tekmovalce, ki nam obetajo dobre rezultate. Uspelo nam je podaljšati pogodbo z Inge-maijem Stenmarkom, jugoslovansko reprezentanco, Boh umirjeni Zemanom, Ola Hassisom ter ostalimi mlajšimi perspektivnimi tekmovalci. Poleg tega si še vedno prizadevamo pridobiti še nekatere švicarske, italjanske in norveške tekmovalce, ki bi lahko s svojimi uspehi še utrdili in izboljšali naš položaj na tržišču. Poleg ostalega bo za nas pomemben tudi zaključek svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki bo koncem marca 1981 v Kranjski gori in ki ga bomo v vseh ozirih poizkusili maksimalno izkoristiti. V ta namen smo ponudili našim zastopnikom tudi možnost za organizacijo ogleda tekmovanja združenega z ogledom Elana za vse večje kupce naših smuči. Kot lahko povzamemo iz glavnih točk programa konference nas vse čakajo v prihodnosti zahtevne in odgovorne naloge. Če želimo obdržati obstoječe stanje oziroma si še bolj utrditi položaj med največjimi proizvajalci smuči in to ne samo po proizvodnih kapacitetah, temveč dejansko po vplivu na celotno stanje in dogajanja ter efektivno prodajo na tržišču smuči, se moramo zadanih nalog lotiti brez odlašanja in kompromisov. oec. Miha Šefic (Nadaljevanje s I. strani) žal, če z Elanom ne hi našel skupnega interesa za naprej. Ingemar je torej samostojni pogodbeni partner z Elanom /u nadaljna 4 leta; do sedaj smo s švedskim Poolom sklepali le dvo-letne pogodbe. Ne ve, če bo zdržal še 4 sezone, na vsak način pa želi nastopati na naslednjem svetovnem prvenstvu leta 1982. Sam pravi, da bo odnehal takoj, ko ho videl da ni več med najboljšimi. Tudi za nas je tako prav, ker le tako tekmovalec in proizvod obdržita svoj renome pri publiki in potrošnikih smuči. Prav gotovo pa Ingemar vseli svojih novih aranžmanov ne sklepa sam. Saj ga poznamo in mu te sposobnosti ne bi mogli pripisati. Zato si je najel advokata na Švedskem, ki nui urejuje ves poslovni del njegovega življenja. Zalo so bili ludi razgovori in pogajanja z nami nekoliko daljši, pa tudi trši kot popreje. Cena, ki nam jo je nastavil advokat na začetku, ni ustrezala našim možnostim in smo se pogodili šele 12. junija v advokatovi pisarni na Švedskem ob prisotnosti Ingcmarja samega. Cena za Ingcmarja je bistveno nižja od prvotne in za obe strani sprejemljiva. Z novo kolekcijo smuči za 1981 bomo dali v prodajo tudi posebno smučko s Ingemarje-vim podpisom — ho najdražja v kolekciji. Ingemar ho to smučko tudi sam pro|iagiral za določen odstotek provizije. Ko ho Ingemar odnehal na tekmovalnem polju, v pogodbenem času, nam ho na razpolago do 1984 v reklamne namene, seveda za znatno nižjo ceno kot v tekmovalnem obdobju. Na koncu pa še to. Ingemar se je odselil iz Švedske v Monaco in živi v Monte-Carlu, tako kot njegov sonarodnjak, teniški igralec Bjiirn Borg, zaradi previsokih davkov doma. Še vedno pa je in ho tudi ostal član švedske smučarske reprezentance. Po švedskih predpisih sme prebiti doma le 1 dan manj kot 6 mesecev na leto. Kljub vsem tem za Ingcmarja novim in nenavadnim okoliščinam, ki ga znajo nekoliko iztiriti, upajmo na najboljše in nadaljnje njegove in s tem tudi naše uspehe v svetovni tekmovalni areni. Dipl. oec. BOGA TAJ VINKO TURNIR Zk VI. MESEC '28.VI. 1980 l»«. Prlizafc in ime 1 i2 ;; 4 j 5 ! 6 ’ 7 ; E 9 10 11 12 13 14 1 15 I K > 1. BILIČ JOŽE |V^ 0 1/2 1 0 0 0 1 o 11 0 *•! : ;3i/2 vin. 2* POTOČNIK ZVCHE 1 1 v\' 1 1 l 0 1 ! ° 1 | 8 XI.- m 3. CKEJC VIRKO 1/2 0 v* 1 0 0 0 0 1 0 !1/s 0 | 2 IX. 4. BLAŽIČ ALOJZ 0 0 0 s* 0 0 0 0 0 0 1 i | i i.-, r. 5. JERALA VINKO 1 0 1 1 v\' L 1 1 1 0 1 i 8 II.- n: 6. LANGUS HIRJAN 1 1 1 1 0 1 0 1 0 1 1 7 IV.- V. 7. BLAŽIČ FRANC i 0 1 1 0 0 0 0 0 1 i 4 VI.- II e. RESMAN FRANC 1 0 1 1 0 i 1 N* 1 0 1 i 7 • IV. V. 9. BENEDIČIČ ANTCH 0 0 1 1 0 0 1 0 0 1 i 4 j|n .- II 10. VREČKO MAKS 1 1 1/2 1 1 1 1 1 1 x\N 1 i 9i/4 i. 11. KCBCfiEC CIRIL 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 i ‘h a. 12. 1 1 i V proizvodnji smuči s-------------------------------------v Na kolektivni dopust v ____________________________________> Sodelavka v razrezu lesa Vzdrževalna dela v času kolektivnega dopusta Z 19. julijem pričnemo, razen v TOZD Vzdrževanje in Trgovina s kolektivnim dopustom. To nekaj letili bodo to zares prve počitnice za begunjski kolektiv, ko ne bomo šli s strahom o neizpolnjenih izvoznih planskih obveznostih na počitek. Rekonstrukcija smučarske dejavnosti v lanskem letu je normalizirala delo v njej- Dopust smo zaslužili, ponavadi rečemo. Toda ali smo zares vsi v’ prvem polletju opravili vse, kot je treba, zlasti v teli za svet, še posebej pa za našo družbo težkih časih? AH je sleherni zaposleni tako delal, da se bomo lahko brez morečih skrbi vrnili v avgustu na delo? Jeseni bodo z.a nas velike izvozne obveznosti, ne bo več mnogo časa za nadomestitev ali popravo slabosti prvega polletja. Že leta opozarjamo, upajmo pa, da ho tudi zares prišlo slehernemu v zavest, da se bomo morali predvsem zanašati na svoje lastno delo in ne na čudežno pomoč iz.ven nas. Predvsem mi sami bomo skrbeli z.a prihodnost, ki bo še' težja v< naslednjem obdobju. Zavedajoč se tega, bomo lažje Z večjo zavzetostjo prenašali naše poslovno breme naprej. Prav kolektivni dopust naj nam omogoči nabrali svežih moči z.a nove napore. Sleherni naj izkoristi veliko možnost, dtt bo skupaj s celotno družino. Ukvarjajte se predvsem z. otroki, ki vas potre- bujejo in užijte čim več narave, ki je v naši domovini edinstvena. Oboje je dragocena dolgoročna naložba, ki vam je ne bo Žal. Ne prepustite se običajnemu vsakodnevnemu tarnanju Že kar za vsak slučaj! Če boste hodili od doma z. odprtimi očmi in ušesi, boste prinesli nazaj v' kolektiv sigurno koristna nova spoznanja pa tudi, upajmo, ugotovitve, da so razmere zelo resne, a jili je možno obvladali z vašim sodelovanjem, nikakor pa ne brez. njega ali pa Zgolj z nerganjem. Potrebno je sodelovali ne samo na koncu in še to po možnosti negativno kritizi- rati. Spomnite se pripomb in referendumu o osebnih dohodkih. Spomnile se sprejetih rokov, ki pa se jili sedaj člani kolektiva v različnih komisijah in organizacijah sploh ne držijo. Pa še z.elo pomembna zadeva: Ko boste z.a dopust dajali svoj zaslužek, boste vedno ocenjevali, kaj ste dobili zanj. Ob tem se spomnite vašega dela, naših izdelkov in ocene našili kupcev. Ali ste pripomogli k temu, da ima kupec občutek, ko kupuje naše izdelke, da je bil dobro postrežen in da je dobro kupil, ali da je bil zaradi kvalitete in visoke cene opeharjen? Tudi vi sle pripomogli k našemu dobremu ali slabemu slovesu. Srečno vsem na dopustu. davni direktor DOLFE VOJSK Direktor TOZD Vzdrževanje, tov. Renko Branko nam je članek pravočasno poslal iz dopusta, kar nas je prijetno presenetilo. Njegov odnos do informiranja je zares v/sleden. Leto je naokoli in spet smo na pragu kolektivnega dopusta. Za množico delavcev je to vesel dohodek, ko se bomo sprostili in odpočili, ter si nabrali novih moči s katerimi se bomo lotili novih ciljev in jih tako vedno skušali doseči v zadovoljstvo nas vseh in tudi širše družbene skupnosti. Za večino vzdrževalcev pa je to obdobje v katerem smo dolžni in imamo edino možnost opraviti potrebna vzdrževalna dela, ki so nujna, da si zagotovimo realne pogoje za uresničitev predhodno imenovanih ciljev. Takoj na začetku lahko ugotovim, da se leto 1979 glede na obsežnost in zahtevnost del letos ne bo ponovilo, temveč, da bo letošnje leto glede na predstoječe naloge mirnejše, kar pomeni, da bomo v večji meri lahko opravili načrtovana vzdrževalna dela, ki so prepotrebna in so nekatera še iz lanskega obdobja, ko ni bilo realnih možnosti, da bi jih takrat opravili. Tudi letos bo potrebno delno angažiranje kapacitet na področju investicij. Načrtujemo v tem času postavitev novega drobilca lesnih odpadkov v razrezu lesa. Vzporedno s postavitvijo drobilca je potrebno zgraditi tudi pnevmatski transport, da bomo te drobljene lesne odpadke deponirali v silosu »ZUKO«. Drugih aktivnosti na tem področju ne predvidevamo. Sama vzdrževalna dela bom zaradi preglednosti grobo grupiral v nekaj skupin. Najpomembnejše področje je področje energetskih naprav. To so naprave, katerih izpad v delovanju pomeni celoten izpad proizvodnje. V kotlovnici bomo opravili zamenjavo šamotne obloge v kurišču kotla »Omnical« in opravili uradni inšpekcijski pregled notranjosti kotla Djuro Djakovič. Opravili bomo pregled kompresorja »Ingersol« skupaj s servisom dobavitelja. Poleg novih agregatov so potrebne številne intervencije na sekundarnem delu, to je raz-vodni mreži in drugih elementih, ki so udeleženci pri distribuciji energije in pomembno vplivajo tudi na njeno racionalno izrabo. Drugo skupino predstavljajo vzdrževalna dela na strojih in napravah. Dela v tej skupini opravljamo po točno določenem terminskem planu. Ta skupina dela je najbolje obdelana, ker mora biti opravljena tako, kot to narekuje tehnologija, ki pa je v veliki meri odvisna od ustreznosti funkcioniranja sredstev za delo. Tretjo skupino predstavljajo dela, ki imajo pretežno značaj komunalnih storitev in se nanašajo na čiščenje kanalizacije, oken, beljenje prostorov in drugo. To so dela katerih izvajanje ni zavidljivo in je zato zaželjeno, da bi se vsi kdaj, ko s svojim ravnanjem in obnašanjem vplivamo na bolj ali manj čisto okolje, spomnili, da je to težko in umazano delo, ki pa je seveda tudi povezano z velikimi stroški. Kot zadnjo skupino omenjam razna delno vzdrževalna in delno intervencijska dela, za katera nas zadolžuje proizvodnja. Od teh bom omenil samo priprave za postavitev novih stiskalnic v hali B 1 in postavitev strojev za izdelavo sredic tekaških smuči. Vseh načrtovalnih del tudi letos ne bomo opravili sami, zato smo se povezali z nekaterimi izvajalci izven ELAN-a, ki nam bodo pri tem pomagali. Predvsem gre za opravila na tistih področjih, kjer smo deficitarni z določeno strokovno delovno silo; vodoinštalaterji, kleparji, šamoterji in drugi. Na kraju naj zaključim s tem, da se bomo trudili načrtovani obseg opravil zadovoljivo opraviti, za kar nam dajejo smelost tudi uspehi in izkušnje iz preteklih let. Dipl. oec. Branko Renko Analiza norm Problematika doseganja in preseganja razpisnih normativov časa (norm kot jih interno imenujemo) je izredno pereča. Posebno še vsled tega, ker je na normiranih delovnih mestih zaposlenih ca. 475 delavcev in višina preseganja močno vpliva na višino osebnega dohodka. Z ozirom na navedeno je strokovni kolegij imenoval komisijo v sestavi: Renko, Pintar Drago, Kolman Bojan, Jerala, z nalogo, da do novembra letošnjega leta pripravi analizo stanja na področju norm po posameznih TOZD. Istočasno pa je komisija tudi zadolžena, da na osnovi dejanskega stanja in možnosti pripravi predlog osnovnih izhodišč za vpeljavo enotnih meril normiranja v vseh enotah proizvodnji!! 'POZD. Za realizacijo navedene zadolžitve je komisija izdelala terminski program ’ posameznih aktivnosti, v sestavi katerega je posnetek izkoriščanja razpoložljivega delovnega časa Posnetek bo zajel ca. 50 % vseh normiranih delovnih mest. Izdelali ga bodo tehnologi, ki so zadolženi za posamezne delavnice. Za snemanje bo uporabljena M TO metoda (metoda trenutnih opažanj), po kateri se za navedeno analizo dobi povsem zadovoljive rezultate. Istočasno posnemalec pri enkratnem obhodu lahko zajame veliko število delovnih mest. Snemanje izkoriščanja delovnega časa bo opravljeno v času od 25. 8.—25. 9. 1980. Predsednik komisije: Vinko Jerala Drugi od levu pilot Janez Pintar in predzadnji desni France Štrukelj oba i/. AIX' — S.esce Prvaka v jadralnem letenju - naša gosta Domača proizvodnja .....................strojev šepa Državni prvak Jane/. Pintar in republiški prvak Franc Štrukelj /n leto 1980, sta bila povabljena v Elan. Kot se spodobi, ju je sprejel gl. direktor tov. Dolfe Vojsk in jima za dosežena uspeha iskreno čestital. V razgovoru so si izmenjali mnenja in izkušnje na področju jadralnega letenja z našimi letali DG-100 G Elan. Kakor sta izjavila, je naše športno jadralno letalo odlične konstrukcije. To potrjuje tudi Že skoraj leto in pol je mini- lo, od kar je stekla redna proizvodnja PU smuči v ELAN — Brnca, zato je čas, da tudi »Naša smučina« dobi novega dopisnika in da se tudi delavci ELAN — Begunje sproti seznanjamo z njihovim življenjem, delom, težavami in veselimi trenutki. Kot je navada, vsakdo postavlja na prvo mesto težave, ki ga tarejo. Pa naj jih še jaz. S predvideno slično kvaliteto ELAN-u Begunje in količinskim planom ca. 190.000 parov smo bili vsi, ki se ukvarjamo s proizvodnjo v ELAN — Brnca, postavljeni pred težke naloge. Čeprav v Brnci tečejo v bistvu le trije osnovni tipi smuči (CR 803 s prozorno drsno oblogo, CR 802 s črno drsno oblogo in MD 602 — zahtevnejša PU smučka) pa zaželjenega stanja, vsaj v kvaliteti, še nismo dosegli. Iztrošeni modeli za ulivanje smuči, izredna fluktuacija delovne sile, še ne popolnoma urejeno nagrajevanje delavcev, delno neustrezne razporeditve delavcev so bistveni vzroki za nedoseganje kvalitete. Kljub temu pa slika glede na lansko leto in prve letošnje mesece kaže počasen, vendar vztrajen porast v kvaliteti. Z generalnim popravilom modelov med kolektivnim dopustom smo sigurni. ocena konstruktorja g. Glas-ser-ja, ki sporoča, da je naše letalo na evropskih tekmovanjih bilo vedno med prvimi. Strokovnjaki ga ocenjujejo, da je trenutno eno najboljših jadralnih letal v standardnem razredu. Nekaj rezultatov iz državnih prvenstev: Švica: 1; 3; 4. in 5. mesto Avstrija: 2. mesto Nizozemska: 1. mesto ZR Nemčija: 7. mesto da bo kvalitetni nivo še bistveno višji, kajti večina karakterističnih napak izhaja ravno iz liv-nice. Seveda je v Brnci poskrbljeno tudi za družbeni standard, saj za prehrano skrbita dve zaposleni kuharici v zelo dobro opremljeni kuhinji. Tudi mali avtobus vsak dan prevaža delavce na delo na obe izmeni iz vseh okoliških krajev, kajti prometne zveze iz vasi pod Karavankami so dokaj slabe. Povezava sindikatov ELAN — Brnca in ELAN — Begunje tudi že rojeva prve sadove. Letovanje delavcev iz Brnce med kolektivnim dopustom v naših letoviških krajih bo to vez še bolj utrdilo. S premakljivim delovnim časom (čas je premaknjen I uro naprej) se obiskovalcu zdi čudno, da je prišel v Brnco šele ob pol deveti uri, saj je iz Begunj šel že ob šestih. Delovni čas upošteva samo efektivne ure, zato njihov delovnik traja v dopoldanski izmeni do pol tretje ure popoldne, v drugi izmeni pa preko pol enajste ure zvečer (dopoldanska pavza in malica se odbijeta). Delavec je praktično več kot pol dneva v službi. Toliko danes o Brnci, prihodnjič pa še kaj boli zanimivega. d. M. V okviru mednarodnega lesnega sejma je dalo v Ljubljani posvetovanje uporabnikov in proizvajalcev strojne opreme za potrebe lesno-obdelo-valne industrije. Že po številu in strukturi udeležencev je bilo razvidno, da je problematika na področju opremljenosti s proizvodnimi sredstvi v lesni industriji izredno pereča. Ta problematika se je z zadnjimi stabilizacijskimi ukrepi povečala in še bolj zaostrila. Ze podatek, da od skupnih potreb po strojih in opremi za področje predelave in obdelave lesa še vedno uvažamo 80 % opreme in le skromnih 20 % nam nudi domača industrija je izredno zaskrbljujoč. Od navedene 20 % domače udeležbe pretežni del odpade na pomožna in transportna sredstva. Prikazano razmerje nam pove, da je bilo razvojno delo na področju proizvodnje lesno obdelovalnih strojev v Sloveniji, zlasti pa še daljni preteklosti v Jugoslaviji, izredno zanemarjeno. Vzrokov za navedeno stanje jc več. Verjetno pa je predvsem v tem, da so bili proizvajalci zdaleč preveč zadovoljni s trenutnim stanjem (izredna konjuktura, brez konkurence in s tem v zvezi dolgi dobavni roki). Pri tem je zaskrbljujoče tudi to, daje v 20 % udeležbi pretežno zelo enostavna in nezahtevna oprema. Referenti posameznih OZD ali TOZD, kateri že imajo ali pa v svojih dokumentih načrtujejo razvojno pot jia področju proizvodnje lesno predelovalnih strojev in opreme, so se na posvetovanju bolj ali manj trudili prikazati in zagovarjati pravilnost usmeritve proizvodnega programa. Iz analize celotnega pregleda (objavljen je bil v 6 številki revije LES) pa je razvidno, da vlada na tem področju precejšna zmešnjava. Pot po kateri je večino proizvajalcev prišlo do proizvodnje opreme za trg, je povečini enaka (so zelo redke izjeme) in izhaja iz remontnih delavnic, katere so do nedavnega zadovoljevale potrebe po vzdrževanju v proizvodnih TOZD. Trenutno se v jugoslovanskem prostoru, kateri je pretežno omejen na Slovenijo in Hrvat-sko, ukvarja s proizvodnjo strojev in opreme za predelavo lesaca.45 podjetij (registriranih). Od tega je 20 proizvajalcev transportne opreme. Iz navedenega sledi, da bo v najkrajšem času le-te dovolj ali še preveč na trgu. Med tem pa je na ostalih zahtevnejših področjih sta- nje izredno kritično. Iz programa, katerega so posamezni referanti izvajali, je razvidno, da ne obstaja nikakršna delitev proizvodnih programov, oziroma, da se proizvajalci niti v okviru srednjeročnih planskih dokumentov niso dogovorili za sporazumno delitev dela. Tako stanje sigurno ne vpliva pozitivno na samega potrošnika, zlasti še ne s stališča cene in kvalitete. Vzporedno s tem pa obstaja bojazen, da kljub visokemu številu proizvajalcev opreme in strojev, tudi v bližnji prihodnosti ne bo na domačem trgu zadovoljiva ponudba. Na osnovi obravnavane problematike in dejanskega stanja so bili na posvetovanju sprejeti določeni zaključki, kateri med drugimi vsebujejo: — dogovor za ustanovitev združenja za proizvajalce strojev in opreme za obdelavo lesa. — sugestijo za strokovno izpolnjevanje na visokih šolah iz področja proizvodnje lesno obdelovalnih strojev — večja udeležba kooperacijske proizvodnje — evidentiranje srednjeročnih potreb po strojih in opremi Z navedenimi zaključki in težnjo posameznikov, da bi se razmerje med domačo in uvoženo ponudbo v bližnji prihodnosti obrnilo, je bilo posvetovanje zaključeno. Sam sejem smatram, da je bil na izredno nizkem nivoju, da je večina razstavljalcev prikazala samo simbolično udeležbo oziroma prisotnost (zlasti razstavljalci iz ZRN). ing. Vinko Jerala (-------------------------------N Čestitamo za 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda v_________________ J Glas iz Brnce Elanovi alpski smučarji - tekmovalci na oddihu na morju Skupinske igre so vzbujale salve smeha NOV SVETOVNI SMUČARSKI CENTER — SV. ŠTEFAN Vsa svetovna smučarska elita se je letos zbrala na Sv. Štefanu v Črni gori. Seveda Elanova, lahko pa mirno rečemo tudi svetovna, če se le malo spomnimo na letošnje rezultate v tekmovanjih za svetovni pokal in pa naš uspeh na olimpijskih igrah. Zbrali so se vsi najboljši ela-novci na teden dni treninga in trdega dela, istočasno pa na teden dni potapljanja, surfanja, ribolova, jadranja in še in še. Dela je bilo toliko, da nismo vsak dan uspeli vse opraviti. Prvo smo se vsi zakadili v surfe Hi fly, ki nam jih je ljubeznivo posodila nemška firma Akutec, vendar pa nam narava ni bila naklonjena. V celem tednu je le dva dni pihal tak veter, da smo bili vsi zadovoljni, surfarji in jadralci. Miloš Jurinčič, bivši evropski prvak v podvodnem ribolovu, sedaj zastopnik Maresa, je že prvi Jan organiziral tečaj v potapljanju in v ribolovu in za vzorec ustrelil kirnjo težko 12 kg in za nameček še mureno težko 7 kg. Najtežjo trofejo pa je ujel Gašper — 250 kg težko crknjeno tuno. Zvečer smo ribe, Tudi odbojka je Ingemarju v vese Ije razen tune seveda, tudi pojed- li. Miloš pa nam je podobne dobrote vsak dan vlekel iz vode tako, da smo se rib do sita najedli. V drugi polovici tedna pa se je začelo potapljanje s steklenicami. Neustavljivi pa sta bili Meta in Anja, sledil pa jima je (v začetku malo preplašen) Bohumir. Na poslovilni večerji smo vsi v en glas ugotovili, da bi bil tak teden lahko dolg tudi 14 dni. Poslovili pa smo se tudi od vodstva hotela Sv. Štefan, ki nam je s svojo izredno ponudbo omogočilo bivanje pri njih. Z željo po skorajšnjem snidenju smo se rahlo žalostni razšli. VANE BRAJNIK Dagmar Slafkovska-Kuzmanova dovoluje si oznamif, ie skončila šludium na Prdu-nickej jakulte UK v Bratislave a dfia 30. luna 1980 o 13.00 hodine bude u aule Univerzlty Komenskčho SLAVNOSTNE promovanA 031 01 Liptovski MikulAŠ, Murbunova 1, sloboddreft. Naša, do /daj najboljša tekmovalka Dagmar Kuzmanova je uspešno zaključila študij prava in tako dokazala, da je moč poleg vrhunskega športa tudi uspešno študirati. Želimo ji v poklicu, kot tudi v privatnem življenju veliko uspehov in zadovoljstva. Nov požarno-varnostni bazen na Zgoši 5 stanovanj za ELAN v novem Cankarjevem naselju v Radovljici Končno je opaziti velik napredek družbene stanovanjske gradnje v radovljiški občini. V zaključni fazi je nadaljevanje gradenj na Jaršah na Bledu, kjer bo na razpolago 68 stanovanj predvsem gospodarskim organizacijam Bleda in bližnje okolice. Pri tej razdelitve stanovanj Elan ne pride v poštev. V bodočem Cankarjevem naselju v Radovljici, ki bo dograjeno predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, bo dograjenih 136 družbenih stanovanj, in sicer 76 za delovne organizacije, 60 stanovanj pa bo dodelila stanovanjska skupnost stanovalcem, ki so potrebni družbene pomoči. Prav tako se bo omogočil odkup 16 stanovanj individualnim interesentom. Kakor za Jarše Bled, tako je tudi za Cankarjevo naselje v Radovljici pripravljen konkreten predlog razdelitve teh stanovanj s strani samoupravnih organov sam. stanovanjske skupnosti. Tako bomo od zaprošenih 11 stanovanj dobili 5 stanovanj (primer: Almira od zaprošenih 31 stanovanj dobi 5 stanovanj) in sicer za Elan: 2 stanovanji 1 stanovanje 2 stanovanji 2 1/2 sobno 1 1/1 sobno 1 sobni K. S. EZ.AA/ Letni camp smučarjev mladincev v Kranjski gori V Kranjski gori smo pripravili tudi letos letni trening za naše mlade, perspektivne smučarje. Petnajst povabljenih tekmovalcev sta vodila izkušena trenerja in smučarska pedagoga Janez Šmitek in Jernej Plajbes. tudi za tenis, plavanje in igre z žogo. Vse to pa se je odvijalo v prelepi okolici hotela Lek, ki nam je tudi letos odprl svoja gostoljubna vrata. V soboto 28. 6. pa smo pripravili za vse udeležence trenin- Že pred pričetkom srečanja V Kranjski gori smo pripravili podroben program dela za cel teden trajanja treninga tako, da so bili zajeti vsi elementi vadbe, trening sam pa ni postal pust dril, temveč se je razvil v prijetno delovno srečanje mladih, smučarskih veščin željnih ljudi. Na Vršiču smo postavili dve vlečnici tako, da so mladi vsak dan lahko preizkušali svoje znanje tudi na snegu, pri tem pa sta trenerja vsakega tekmovalca posebej opazovala, ga opozarjala na napake in mu svetovala, kako naj jih odpravi. V popoldanskem času pa se je našel čas, poleg predavanj, razgovorov in suhega treninga, ga in njihove starše piknik v dolini Krnice. Po pozdravnem govoru našega glavnega direktorja smo v nevezanih razgovorih s starši izvedeli marsikaj koristnega za naše nadaljnc delo. Najbolj pa je bil oblegan naš ing. Robič Andrej, ki je izredno popularna osebnost med tekmovalci in njihovimi starši. Prav tako pa je bil oblegan tudi naš serviser Slavo Mulej — vprašanje pa je bilo v bistvu samo eno — kako dobro pripraviti smuči. V upanju, da se bomo v naslednjem poletju ponovno srečali smo se poslovili do pričetka nove zimske sezone. VANE BRANIK Brizgalno, ki so ju dobili begunjski gasilci, na slovenskem prvenstvu so solidarnostno odstopili desetini v Dvorski vasi Gasilska slovesnost — novega požarnovarnostnega bazena na Zgoši, ki je pomemben tudi za Elan. Problemska konferenca SZDL o vprašanjih telesne kulture v ________________________________________________________ > 2. junija 1980 je bila v skupščini SRS konferenca, ki je po portoroških sklepih ocenila sedemletno delo in sprejela stališča in sklepe kot politična vodila telesni kulturi. Ker so eno ključnih vprašanj v telesni kulturi pogoji, je Klan sodeloval v razpravi o objektih, katerih problematiko spoznava ob vsakodnevnih prizadevanjih TOŽI) ŠO. Tudi v naši občini sta predsedstvi SZDL in TKS izvedli razpravo o vprašanjih telesne kulture. S teni pa še ni bil storjen korak k osveščanju vseh nas o potrebnosti kulture telesa, še posebej ne v času, ko skorajda ne hodimo več peš in živimo od dopusta do dopusta. Med sklepi, ki jih je problemska konferenca sprejela, je za stvarnost najvažnejši tisti, ki govori o množičnosti in o bazi — krajevni skupnosti. Redke so občine v Sloveniji (Škofja loka, Žalec), ki so že sredi resničnega izvajanja šele sedaj sprejetih sklepov in po njih se lahko zgledujemo. log v prihodnje, če že tujim vzorom ne verjamemo, ako želimo, da bodo sredstva za telesno kulturo dobili tudi od tu. Vse dotlej pa se bomo soočali s trenutnim stanjem gradnje in s tem opreme telovadnic, ki nikakor ni zadovoljujoče. Graditelji telovadnic so v primeru, ko računajo na kredit izobraževalne skupnosti, dolžni upoštevati njihova navodila, ki so dejansko onemogočila boljše telovadnice. Samo podatek, da navodila bazirajo na maksimalni velikosti košarkarskih igrišč (28 x 15) pove, da sestavljalci nimajo prav nobene predstave o pravilni telovadnici. Trenutno so v Sloveniji zelo popularne t. i. velike dvorane dimenzije 32 x 16, ki jih po sili razmer in navodilih predelimo v dva vadbena prostora, na galerijo pa damo še skupino naj mlajših. Zato se ni čuditi anemičnosti telesno-vzgojnih pedagogov, saj so pogoji za delo v takšni telovadnici nemogoči. Ni se čuditi telesno-vzgojno neosveščeni mladini in za dobo 10 let ni pričakovati večjega porasta rekreativcev. Srž problema se nahaja v slabi ali celo v nikakršni predstavi naročila investitorja projektantu, kot tudi v projektantih samih, ki ne zmorejo odločilnega koraka. Prav slednje opažamo pri našem vsakdanjem delu. Zveza telesno vzgojnih pedagogov je na blejskem posvetovanju maja lani sprejela smernice in podprla nove normative, ki so bili izdelani v Elanu, vendar ostajamo skeptiki, saj že ducat let poskušamo vplivati na sestavljalce normativov, stvari pa ostajajo nespremenjene. Dejstva so, da v Sloveniji gradimo v povprečju 8 kv. m manjše telovadnice kot so jugoslovanske in da nam kljub temu delež pokritih površin, ki ga prinašajo telovadnice, raste trikrat hitreje. Mar ni to še en dokaz, da gradimo razdrobljeno. Da ni prepozno vpeljati boljših normativov govorijo potrebe po novih telovadnicah, saj je brez telovadnice še polovica osnovnih pol, v šolah višjih stopenj pa je stanje še slabše. Zveza pedagogov se zavzema za osvojitev predloga velikosti vadbene enote 15 x 27 x 7 v katerem se nemoteno lahko odvija vzgojno (izobraževalni proces vadbene skupine (do 16 vadečih), normativ pa naj omogoči sestave več vadbenih enot v funkcionalne celote. Eno poglavitnih vodil pri sestavi normativa je tudi sožitje vzgoj- no izobraževalne institucije s krajevno skupnostjo. Kratka analiza stanja slovenskih telovadnic daje sledeče rezultate: za šolske potrebe ustrezajo polovično, za rekreacijo 66 odstotno, za tekmovalni šport 57 odstotno. Do teh številk so nas pripeljali različni kriteriji, od njih pa so najnižji akustika, hkratnost vadbe in nefunkcionalni paralelni prostori, tako da mirno lahko rečemo, da polovico telovadnic v SR Sloveniji ne ustreza svojemu osnovnemu namenu. Iskati vzroke za nastalo stanje bi bilo odveč, posebej še če vemo, kako naprej. Edina prava pot je uzakonitev predlaganih normativov, kot so to storili Hrvati 1976 in s tem napravili konec vsem mogočim privatnim interesom, ki še kako kroje politiko izgradnje telovadnic v naši republiki. S prehajanjem na nove sisteme izobraževanja, celodnevne osnovne šole, bomo dolžni naši mladini zagotoviti boljše pogoje, saj trenutno ni šole v Sloveniji, ki bi imela zadovoljivo rešeno vprašanje, vedno pa tudi ne moremo računati na lepo vreme. Pa tudi če vreme drži, se velja zamisliti nad zunanjimi igrišči, ker asfaltne površine niso najboljše rešitve. V krajevni skupnosti bo prav tako potrebno sistematsko reševati vprašanja otroških igrišč, ki so če sploh so, zaprtega tipa ob VVZ, kot tudi vprašanja male telovadnice v vrtcih, katere bi se posluževali tudi otroci izven VVZ. Skratka — slej ali prej bomo dolžni prebujeni telesnokulturni zavesti nuditi streho. Poraja se vprašanje, če ob takšnih in podobnih deklaracijah nismo premalo konkretni, saj nam praksa kaže, da smo s tem načinom neefektni. SZDL kot frontna organizacija bi morala imeti širši vpogled v stvarnost in dokler delegatski sistem ne bo v popolnosti zaživel, bolj trdno držati vajeti, saj smo priče izredno neracionalni porabi sredstev za objekte, ki so posebnega družbenega pomena. Dokler pa bo šlo po starem, ne verjemimo kadar slišimo, da so odprli novo, moderno, svetlo, večnamensko telovadnico, ker so upravljalci zadovoljni le prvo leto, naslednje pa vam lahko že naštejemo kup napak, ki bi jih naslednjič ne napravili več, a kaj ko se po mandatu zamenjajo in novi se uče zopet na lastnih izkušnjah, ki pa nas drago stanejo. Dipl. ing. arh. Urbanc Janez Razprava o objektih telesne kulture Vprašanja telesne kulture, naj si bodo od včeraj, danes ali za jutri, so najbolj odprta s strani tistih materialnih pogojev, ki nam niso bili dani z naravo in od nas zahtevajo dojo-čen napor. Če gledamo probleme z več vidikov (izobraževanje, množičnost, vrhunski šport) tudi ne moremo mimo objektov, saj sta skupno s kadrom najbolj pereča problema, ki ju z deklarativnim reševanjem še dolgo ne bomo rešili. Prav je, da problemska konferenca odkrije številne rane, še bolj prav pa bi bilo, da si za sledeče plansko obdobje zastavimo rešiti le dve — objekte in kadre, sicer apel k množičnosti izzveni v prazno. Da se bo telesna kultura resnično lahko širila, moramo zanjo rezervirati več prostora. Zato si prizadevajmo, da po enotni metodologiji izdelamo prostorske plane. Naloge, ki nas tu čakajo so sledeče: 1. Na podlagi dogovorjenih planskih normativov je izdelati srednjeročne in dolgoročne programe razvoja s sugestijami za razmestitev TK dejavnosti. 2. Pomembna je tudi naloga, ki obravnava površine, ki so mestnega regionalnega in republiškega značaja, tako po vsebini, strukturi in obsegu. 3. Naloga, ki že poteka je vezana na vzdrževanje in smotrno uporabo TK. površin in objektov. Ta naloga vsebuje inventarizacijo in valorizacijo objektov, kot tudi izdelavo ustreznih normativov, ki naj bi bili pri gradnji obvezujoči. 4. In glavna naloga je podrobnejša študija ponudbe prostora, katere rezultat bi bilo zavarovanje vseh kopnih, vodnih snežnih in ledenih naravnih površin v TK namene. Kot osnovna celica planiranja je krajevna skupnost tista, ki naj bo nosilec pogojev telesne kulture. Vendar je nje skromna ponudba dokaj slab magnet za krajane, saj vemo, da z gradnjo šole in telovadnice ob njej, spisek lahko zaključimo. Navkljub sedanji situaciji je želeti, da v bližnji prihodnosti zastavimo z akcijo »Tekaška proga v vsako KS« in s tem začnemo z izgradnjo TK objektov, ki so relativno poceni. Ni odveč navesti podatka, da ima mesto Lahti v svoji okolici 150 km urejenih tekaških prog imenovanih »fin ban«, po isti poti pa gresta Švica in Vzhodna Nemčija. Z gradnjo tekaških stez in pripadajočih objektov ob njej, naj se odpre možnost rekreiranja slehernemu krajanu na cenen način. Ker nam za organizirano rekreacijo manjka kadra, je tek eden od najprikladnejših načinov, kjer prisotnost rekreatorja ni nujno potrebna, efekt rekreacije pa kljub temu izreden. Iz popisa TK objektov iz leta 1975 je razvidno, da pokrite TK površine v 90 % sestavljajo telovadnice. Zanje zbiramo denar na razne načine, prav tako naš dinar pa primakne izobraževalna sfera. Takoime-novana mejna področja (zdravstvo, zavarovalna skupnost, socialno varstvo) ne prispevajo ničesar, ker se jim zdi, da je še vedno bolj pametno graditi palače in bolnišnice kot pa objekte za šport in rekreacijo. Veseli so, da jim nihče ne pokaže analize, koliko so prihranili s tem, da jim rekreativci ne zasedajo dragih bolniških postelj. Ta analiza bo morala biti ena od osnovnih raziskovalnih na- Bolgarski državnik v Elanu Namestnik predsedniku ministrskega sveta l,K Bolgarije Andrej Lukanov, s sodelavci v Klanu. Njegov obisk je sodil v okvir državniškega obiska Jugoslaviji. Pri nas je tekel razgovor o konkretnem sodelovanju na področju proizvodnje smuči. m * 1C ajl lA. k #' .'v*'1-; g* A - t ||u| 'M| . «* w: * Sodelovanje z »Impolom«na področju vlečnic »Pomagalski< Vsem je dobro znano da tovarna IMPOL iz Slovenske Bistrice izdeluje za ELAN aluminijaste cevi za smučarske palice. Smučarska palica služi smučarju za uspešen spust po smučišču navzdol. Če hočemo pri današnjem kroničnem pomanjkanju časa čim več smučati se moramo posluževati žičnic. Seveda jih imamo v Sloveniji že veliko, vendar še zmeraj premalo. Za vleko navzgor pa je tudi potrebna palica ali sidro. Na vlečnicah firme POMA-GALSKI, ki jo zastopa ELAN se to pomagalo imenuje: »vlečka«, ki je prav tako izdelana iz aluminijaste cevi. No in tu se je rodila ideja, da bi Impol pomagal smučarju tudi pri smučanju navzgor. Modre glave so stopile skupaj in proučile možnosti izdelave vlečke iz domačih materialov. Rezultati atestov materiala so pokazali pravilno sklepanje. Tako so že v izdelavi domače »vlečke« za vlečnico IMPOL na Treh kraljih na Pohorju. V Jugoslaviji sedaj obratuje 38 vlečnic firme Pomagalski, v programu jih je še več in izdelava domače »vlečke« dobiva tudi komercialni pomen. Na ta način bi prihranili tudi znatne vsote deviz. Tehničke karakteristike vlečnice »IMPOL« Dolžina Višinska razlika Kapaciteta 855 m 198 m 900 smuč/uro Gradnja vlečnice je v polnem teku, saj prav sedaj potekajo terenska dela, kar je izjema pri gradnji žičnic. Običajno se gradbena dela prično ko pritisne prvi mraz in zmrzal. Montaža opreme pa se vrši ko zapade prvi sneg. Upajmo da bo tokrat izjema pa čeprav vreme ni preveč naklonjeno graditeljem. DIPL. ING. BALANT JOŽE Obvezna počitniška praksa dijakov in študentov V letošnjem letu smo se na osnovi prošenj dijakov in študentov šol odločili, da bomo poleg naših štipendistov na obvezno počitniško prakso sprejeli dijake: — tehniške šole za lesarstvo — ekonomske srednje šole — gimnazije — strojne tehnične šole. Tehniška šola za lesarstvo nam je poslala na prakso 4 učence, ki bodo prakso opravljali v TOZD Smuči in TOZD Športna orodja. S srednje ekonomske šole smo sprejeli šti- ri učence, prakso pa bodo opravljali v gospodarskem sektorju, prodaji TOZD Smuči in TOZD Trgovine. Letos smo sprejeli na prakso 10 dijakov Gimnazije iz Škofje Loke in sicer vrhunske smučarje, ki so opravljali 1-tedensko prakso v TOZD Smuči, TOZD Športna orodja in TOZD Inštitut. V TOZD Plastiko pa smo sprejeli na prakso 1 dijaka Gimnazije iz Ljubljane zaradi velikega zanimanja za proizvodnjo jadralnih letal. S srednje str. tehnične šole smo sprejeli na prakso 2 učenca, ki bosta opravljala prakso v TOZD Vzdrževanje. ELAN ima 15 štipendistov, od tega: — 3 štipendiste na Ekonomski fakulteti Ljubljana — 2 štipendista na Visoko ekon. komerc. šoli Maribor — 1 štipendista na FAGG — 1 štipendista na Višji tehnični varnostni šoli Ljubljana — 2 štipendista na Strojni fakulteti Ljubljana — 1 štipendista na Filozofski fakulteti — 1 štipendista na Fakulteti za naravoslovje in’tehnologijo — 1 štipendista na Srednji šoli kemijske smeri — 2 štipendistki na Srednji ekon. šoli v Radovljici, ki se bosta jeseni že zaposlili. Na željo štipendistov oz. na podlagi učnega načrta bodo od štipendistov opravljali prakso 4 štipendisti in sicer v TOZD Inštitut, TOZD Športna orodja in TOZD Smuči. M. Z. Ob dnevu civilne zaščite Civilna zaščita se je v naši državi razvila v pomembno družbeno silo. V enotah in vodilnih organih CZ je več kot dva milijona ljudi, ki se organizirano in načrtno usposabljajo za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Civilna zaščita kot najmnožičnejša, organizacijsko in kadrovsko usposobljena komponenta SLO, mobilizira miljone občanov in delovnih ljudi vseh starosti in obeh spolov tudi za naloge družbene samozaščite. CZ s praktičnim delovanjem nenehno potrjuje, da je solidarnost odsev in potreba enotnih interesov naše skupnosti in njihove obrambe. Med drugim pa prispeva tudi h graditvi visoke in trdne družbene in bojne morale. Pomembna je ugotovitev, da tudi v običajnih razmerah organiziranost in množičnost CZ močno prispevata k splošni pripravljenosti družbe, v izrednih razmerah pa k preprečevanju zmede in panike. CZ poleg tega obeležja, ki kaže, da je tudi pomembna moralno politična sila, sodi med glavna politična in strateška gibanja. Zato morata biti njeno usposabljanje in razvoj stalna skrb vseh družbeno političnih dejavnikov. Če spremljamo razvoj CZ opazimo, da je ta v zadnjih letih bistveno napredoval. Toda kljub temu v praksi še vedno naletimo na težave in pomanjkljivosti. V zavesti ljudi bo treba še marsikaj spremeniti, da bo usposobljenost CZ na ravni potreb in možnosti. Z uspešno zaščito bomo zanesljiveje prestali začetno obdobje morebitne vojne, zmanjšali učinke presenečenja in obdržali bojno morali ter prepričanje v zmago. Z nenehnim poudarjanjem in pojasnjevanjem, da je CZ vsakodnevni interes vseh delovnih ljudi in občanov, jo bomo čedalje bolj organizirali in usposabljali na širši družbeni podlagi. Povsem naravno je, da je delovni človek — samouprav-Ijalec motiviran za zaščito vsega kar ima in vsega kar ustvarja. Treba ga je v celoti obvestiti o nevarnosti, ki jim utegne biti izpostavljen v miru in vojni. Ta pot pelje h graditvi obsežnejšega in množičnejšega sistema zaščite kot široke družbene preventive. Znački sta prejela Francka Hribar in Franc Gregorič Za dolgoletno angažiranje pri izvajanju nalog CZ sta bila ob letošnjem dnevu CZ z značko CZ odlikovana dva pripadnika naših enot in sicer: tov. Srečanje varnostnih delavcev SRS v Elanu 27. 6. 1980 je bilo v ELAN-u srečanje varnostnih delavcev Slovenije, ki delajo na področju varstva pri delu. Srečanja se je udeležilo 31 udeležencev. Poleg varnostnih delavcev, so na srečanju bili prisotni predstavniki Višje tehnične varnostne šole iz Zagreba in glavni republiški inšpektor dr. Vakselj in republiški inšpektor dela ing. Jeranko. V imenu delovne organizacije je posvetovanje pozdravil tov. Jakopič, nato je bila predstavljena delovna organizacija po organizacijski liniji in vprašanju varstva pri delu. V strokovnem delu je bila navzočim posredovana problematika dela in varstva s poliure- Obiski, obiski, obiski, obiski Hribar Francka, član štaba CZ, odgovorna za ekipo prve pomoči in vodja gasilskega oddelka tov. Gregorič Franc. Čestitamo! Predstavnike Ljubljanske banke sta sprejela gl. direktor Vojsk in direktor gospodarskega sektorja Pavle Koder I)olfe tani in ukrepi za preprečevanje nesreč pri delu in zdravstvenih okvar s temi materiali. V sami diskusiji so prisotni izmenjali svoja mnenja in zapa-žanja iz področja varstva pri delu, predstavniki šole pa so seznanili navzoče s nadaljnim programov in razvojem te šole. Program je zajemal tudi ogled delovne organizacije. Prisotni so ugotovili, da so taka srečanja varnostnih delavcev potrebna, saj se v takih oblikah srečanj izmenjajo mnenja in stališča iz področja varstva pri delu ter prenašajo posamezne izkušnje na širši krog delavcev, ki se ukvarjajo z področjem varstva pri delu. ing. Zajc Bojan Varnostni inženirji v razgovoru ELA/V Prvi desni: gospod AKIRA ISIIIIIARA predsednik firme DA1-ICIII SIIO.II C() I TD, našega japonskega zastopnika Drugi desni: gospod M1NORU SUZUKI direktor sektorja za športne i/.delke pri isti firmi Avstralski PUBLI3HED BY 8 LOVE NE ASSOOIATION BTDNET MESEČNIK SLOVENSKEGA DRUŠTVA STDNET Priče SO c. Cena 30 c. Regutned for porting ar a publictUion Category B. Pisma naših bralcev Odmevi žalosti za Tilom i/. kmečke duše, kar je objavljeno na sedmi strani, so besede iz pisma, ki je privrelo i/. srca 75-letne, globokovcrnc slovenske ženice — moje matere, za katero smatram, da je vredno objave. Saj iz. njega govori preprosta, pristna slovenska duša. Smatrati je, da so njene besede vredne vsakega jugoslovanskega časopisa saj je verno ogledalo čustev ljudstva Jugoslavije. Odmev žalosti za Titom IZ KMEČKI■: DUŠE (Pismo iz. domovine) Ne, saj ni res. Veliko smo brali romane, toda še nikoli niliče ni opisoval kaj takega, kar se godi pri nas, sedaj ob tej smrti. Toliko dostojanstva, toliko tihe časti, toliko lepote, toliko tišine, toliko izkazanega sožalja, takšen red. Mislim, da vse to lahko vidite na televiziji, saj pravijo, da vsi gledajo to, po vsemu svetit. To gane vsakega. Mislim, da menda nismo mutasti, tako smo vsi potrti, da se še govoriti ne tipamo, ker bi takoj morali tudi jokati. Jutri bo za Tita sveta maša, po celi naši Jugoslaviji se bodo brale. Že danes je bila polna cerkev in že danes so sodelovali pevci, kaj bo šele jutri. Jutri bo pogreb, z.vonenje in topovi bodo streljali, posled-njikrat ga bodo prenesli tja, kamor je zelo rad zahajal. . . Tam bo spat čisto sam, mirno spanje pravičnega, saj je mnogo dobrega storil. In obiskovali ga bomo, še jaz, če bo le mogoče. Gledali smo ero veliko barvno televizijo, ura je tekla, mi pa kar sedeli in gledali kako nosijo Titu vence iz vseh držav celega sveta in kako se straže menjajo, vsake štiri minule pridejo drugi. Uniformirana stoji bolj ob strani, ob trugi pa sloje na vsaki strani po štiri civilisti, borci, športniki, delavci in tudi ženske. Kruta žalost je zajela našo Ljubljano, tako boleča, še bolj zalo, ker bi mu tako radi po-*magali. . . Marsikateri bi z. veseljem dal svoje življenje, samo da bi on živel. Jokamo. Vsi jokamo. V teh težkih trenutkih hude bolečine in grenke žalosti nimamo lako potrebnih besed, tolažbe drug za drugega, kajti vsi smo je potrebni in vsi enako trpimo. Vsi smo prizadeli lam, kjer najbolj boli. V teh hudih dneh nam ostane v tolažbo le njegovo delo, prizadevanje za mir in svobodo, kar bo večno živelo v naših srcih, in srcih milijonov delovnih ljudi cele Jugoslavije. V srcu vseh ljudi širom po svetu živi občutena bolečina in trpka žalost prepletena z. občutjem ponosa za vse tisto kar pomeni 'lito in Titova Jugoslavija . . . Zbogom . . . in mir . . . Maršalu Jugoslavije tovarišu Josipu Brozu Titu. (Amalija Baloh) Ko so ga peljali iz. klinike na železniško postajo so zvonili vsi zvonovi v Ljubljani in okolici, vmes so sledile salve, sirene so tulile, tulili so ljudje. Železniška postaja je bila prazna. Vse vlake so nekam poskrili. Samo Titov plavi vlak je sial in čakal. Ko so prispeli na postajo so utihnili zvonovi in sirene. Vlak se je pričel počasi pomikali in pri lem hudo zapiskal tedaj — kot, da je to povelje, se je oglasilo z.vonenje in sirene. Tildi vlak je sprožil sireno, tulila je dokler je bilo videli Ljubljano. Nato je vse utihnilo. Ljudi je bilo na postaji, ob progi in vsepovsod. Mahali so v slovo in glasno jokali. Ostali smo sami. 'Toda, 'lilo bo živel in ostal med nami in mi bomo še naprej korakali z njim. On za nas nikdar in nikdar ne bo umrl. Živel bo v duhu še naprej v naših žalostnih srcili. Zavedamo se, da smo izgubili njega, ki je peljal velik, velik voz, ponosno se bomo vpregli in peljali ta voz naprej z. mislijo v srcu, da on živi med nami, še naprej. Še naprej dokler bo Živel slovenski rod, in še naprej dokler ne bo preminul zadnji Jugoslovan — lo pa ne bo nikoli. Dobro vem, da tudi vam v tujini ni vseeno. Vem, da čutite bolečo izgubo našega miroljubnega tovariša Tila. Slinili smo in se bali, pa vseeno smo obnemeli ob tej strašni novici o njegovi smrti. V čudeže smo upali. Samo smrti ne! O moj Bog, kaj vse nam je z njim umrlo. Če otroku umre mali, če ženi ljubeči mož, uidi to je bolečina, pa se sčasoma pozabi. Toda, z njim je umrl naš ljubeči oče; naša mali domovina ga je ljubila, ga je potrebovala in ga še polic bitje — cela Evropa žaluje. Umrl je naš dobri oče, umrl je naš vladar, naš dobrotnik, naš vsakdanji kruh, naša sreča, naš ponos. Umrl je naš ustvarjalec miru in svobode. V dobrolioinostni razsežnosti mu ni bilo enakega. Izpiti za voznike viličarjev V času od 22. 5. do 26. junija 1980 je hil organiziran interni tečaj za voznike viličarjev in sicer za motorne in elektro viličarje. Prijavljenih je bilo 42 kandidatov, na izpitih pa je 26. 6. 1980 bilo 24 kandidatov. Izpitni program je zajemal praktični in teoretični del. Na teoretičnem delu so bili vozniki seznanjeni s predpisi o varstvu pri delu, elektromehaniko in poznavanje vozila. Pri praktičnem delu so se vozniki strokovno usposobili za upravljanje vozila. Kandidati so bili tudi predhodno zdravniško pregledani. Od 24 kandidatov je uspešno opravilo izpit 17 kandidatov, 7 kandidatov pa ima popravne izpite iz teoretičnega dela ali pa niso uspešno opravili vožnje. Komisija, ki je izvedla poučevanje voznikov viličarjev ugotavlja, da so nekateri kandidati vzeli tečaj premalo resno, zato tudi rezultati izpitov niso bili najboljši. ing. Bojan Zaje Septembra 35 let ELAN-a in 30 let samoupravljanja 24. septembra letos bo preteklo 35 let od ustanovitve Elana, 16. septembra pa 30 let od sprejema samoupravljanja. Obe obletnici bomo proslavili skupaj, skromno, v smislu stabilizacije, predvidoma v drugi polovici, septembra. Proslava naj bi bila združena z »Elanovim dnem«, kakor imenujemo vsakoletni sindikalni piknik v Krpinu. Kljub temu, da bo to proslava le za člane kolektiva in njihove svojce, bo treba čimpreje pristopiti k organizaciji priprav, kajti po kolektivnem dopustu imamo za to le mesec dni časa. To skrb bodo pač morale prevzeti družbeno- politične organizacije (sindikat, ZK, mladina) in kolegij, saj se predvideva slavnostni del proslave, ki bo zajemal govor o pomenu obeh obletnic ter podelitev priznanj za Elan in samoupravljanje in kulturno-zabavni del, z nastopi (pevci, recitacije itd.). Na kraju pa še zabavni del z igrami, kjer bomo lahko sodelovali vsi in zaključek s prosto zabavo in plesom. To je le okvir predvidevanj, ki jih morajo DPO in kolegij obravnavati in dati sugestije ter nemudoma postaviti organizacijski odbor, ki bo vodil vse priprave. K. S. Po srečanju s slovensko telovadno vrsto, so se učenci športne šole GHEORGHE DEY iz Romunije ustavili tudi pri nas. Pokrovitelj njihovega obiska je bil SEOVENIJA-ŠPORT Sodelovanje Elana s šolo v Begunjah Čeprav so se šolska vrata za 2 meseca zaprla, šola ne more biti več zaprta. V zadnjem času mnogo govorimo o podružabljanju šole in njenih funkcij. Ugotavljamo, da je povezanost šole in družbenega okolja nujna. Šola ne sme biti usmerjena predvsem v pridobivanje znanja, ampak mora poseči v družbeni in kulturni razvoj okolja. V Begunjah lahko rečemo, da sodelujemo z zunanjimi dejavniki. Najtesnejše je sodelovanje sTVD Partizan in tovarno Elan, ki nam je omogočila, da imamo sodobno telovadnico in ob šoli veliko igrišče z opremo za športne igre in rekreacijo. Že nekaj let nam računalniški center podarja odpadni papir. Preko leta je tega papirja kar precej. Denar, ki ga dobimo za papir, vložimo v pionirsko šolsko hranilnico. Namenjen je pionirjem za učne ekskurzije, za manjše pogostitve ob sprejemu cicibanov v pionirsko orga- nizacijo in ob novem letu. Letos pa smo vsakemu učencu 4. razreda prispevali nekaj denarja za enotedensko šolo v naravi v Crikvenici. Računalniškemu centru se zahvaljujemo in priporočamo za sodelovanje pri bodočih papirnih akcijah. TVD Partizan nam že mnogo let pomaga v zimski sezoni na smučiščih. S pomočjo vaditeljev organiziramo športne dneve in smučarske tečaje. Naši pionirji pa pomagajo pri očiščevalnih akcijah na igriščih in smučiščih. Menim, da so še možnosti za sodelovanje šole in okolja. Te moramo poiskati, da bo sodelovanje čim širše, kajti šola vzgaja za življenje in pomaga posamezniku, da čim bolj ustvarjalno obvladuje vse razsežnosti vsakdanjega življenja. Naša družba je zainteresirana, da ima telesno in duševno zdrav in krepak mladi rod, ki bo jutri sposoben prevzeti in nositi obveznosti kot delavec in občan. K. Legat Tudi v Elanu najde odpadni papir pravo mesto Zbiranje starega papirja Gasilci iz. Ajdovščine Veliko je industrijskih vej, ki za izdelavo novih proizvodov uspešno uporabljajo stare. Poznana je predelava starega železa, volnenih odpadkov, stare plastike, barvnih kovin, steklenine, odpadnih olj in ne nazadnje starega papirja. Jugoslovanska papirna industrija predela več kot 600.000 ton starega papirja, od tega ga je potrebno dve šestini uvoziti, tri šestine ga s težavo zberemo doma, eno šestino pa ga zberemo zadnji trenutek kakorkoli pač moremo. Za uvožen star papir smo lani plačali 115 milijonov din, seveda v devizah. Domač papir je za 1/3 cenejši od uvoženega. Vračanje starega papirja v tovarne je odvisno od surovinske osnove in posredno od načina izdelave papirja. Države, ki jim les ni tako dragocen kot nam, predelajo le nekaj odstotkov starega papirja glede na proizvodnjo novega, v Jugoslaviji ga predelamo 22 odstotkov, v Sloveniji 36 odstotkov, na Danskem pa celo 52 odstotkov. Države, ki predelajo manj starega papirja, zbranega izvažajo. Star papir je cenejši od celuloze, poleg tega pa z eno tono tega prihranimo 3,5 kubič- nega metra lesa. Prednosti zbiranja in predelava starega papirja so tudi v prihranku energije in vode in pri manjšem onesnaževanju okolja. Uporabni papirni odpadki nastajajo največ v industriji, ki za svojo proizvodnjo uporablja novega. Največ je to grafična industrija, industrija papirne embalaže, ne nazadnje pa tudi gospodinjstvo. Seveda hranimo star papir tudi v Elanu. V ERC-ju večino papirja dajemo v osnovno šolo Begunje. Otroci zbirajo star papir tudi po vaseh. Za kg zvezanega v snope dobijo 1,80 din. Največ denarja zaslužijo z odpadnimi karticami iz ERC, ker so to kvalitetna surovina. S tem denarjem sofinancirajo izlete in šolo v naravi. A. B. Dopisujte v glasilo Ohisk kriminalističnih inšpektorjev SRS NAŠA SMllClNA 1 1 Kako bomo letos letovali ? I*rvi naši dopustniki so sc že odpravili proti morju, v naše počitniške enote, da hi se tam odpočili po dolgem in napornem letu in si nabrali moči in zdravja m nabore, ki nas še čakajo. Za 'etošnje leto smo uspeli spet nekoliko razširiti naše počitniške kapacitete. Žal ne toliko, kol smo želeli, pa vendar. Tako bomo letos letovali tudi na otoku Krku, v Baški, kjer smo postavili 5 novih prikolic. Ko smo naročili prikolice, smo začeli razmišljati, kani bi jih postavili. Ali tja, kjer že imamo postavljene svoje prikolice ali bi poiskali še kakšen drug kraj. V Vrsarju, kjer imamo 4 prikolice, je ugodno to, da je razmeroma blizu, neugodno pa to, da prikolice niso v senci. Drevje so posadili šele takrat, ko smo postavili prikolice. Glede na to, da smo pri drugih videli, da so si senco napravili s posebno platneno streho nad prikolico in predšotorom in tako tudi zavarovali vse skupaj pred vremenskimi naprilikami, se je komisija za družbeni standard, ko je v začetku leta razporejala sredstva sklada skupne porabe, odločila, da bomo nad vsemi štirimi prikolicami tudi mi napravili strehe. Te smo z ne previsokimi stroški uspeli tudi napraviti. Tako upamo, da bodo pogoji bivanja v prikolicah boljši in prikolice ter predšo-tori zavarovani. V Pakoštanih, kjer imamo tudi 5 prikolic, je prostor sicer senčen, moti pa, da je do Pako-štanov kar 10 ur vožnje. Tako smo za nove prikolice iskali drug bolj primeren kraj. Nekateri delavci, ki poznajo več campingov, so nam predlagali otok Krk. Ko smo zvedeli, da bo v letošnjem letu dokončan tudi most na ta otok in da tako odpade neprijetno čakanje na trajekt, smo začeli iskati prostor na Krku. Sedaj so zaenkrat prikolice postavljene v Baški, kjer je bil še prostor. Jeseni pa se bomo odločili, ali ostanemo v tem campingu in si samo poiščemo boljše prostore ali pa si bomo izbrali enega od preostalih campingov in se tam naselimo za daljši čas. Pogoji bivanja in opremljenost je v teh prikolicah enaka kot v prikolicah v Vrsarju in Pakoštanih in je v njih mogoče kuhati, le hladilnikov v novih prikolicah ni. Tovarna IMV iz Novega mesta, letos za domači trg ne opremlja prikolic s hladilniki. Za letošnjo sezono, se bo moral glede tega znajti vsak sam, za v bodoče pa bomo našli neko dolgoročnejšo rešitev. Poleg teh novih prikolic v Baški, bomo letos, kot vedno, letovali še v hišicah v Selcih, prikolicah v Vrsarju in Pakoštanih in v stanovanjih v Čer-varju. V Selcih, kjer imamo 8 počitniških hišic, nam sicer za bodoče napovedujejo preselitev, vendar kot izgleda, do tega še ne bo prišlo tako hitro. Prostor, kjer je sedanji camping Počitniške skupnosti lesnih delavcev Slovenije, katere član smo tudi mi, je last hotela Slaven, ki ga bo prej ali slej pozidal za svoje potrebe. Kadar bo do tega prišlo, bodo vsem članom skupno- sti ponudili možnost, da na drugem prostoru zgradimo nove udobnejše in trajnejše objekte za letovanje naših delavcev. Glede na to sedaj tudi ne dovoljujejo v campingu večjega širjenja, obnavljamo pa le najnujnejše. V vseh ostalih Elanovih počitniških enotah letos ni bistvenih sprememb in jih tudi trenutno ne predvidevamo. Za letovanje v naših počitniških enotah se je letos prijavilo največ delavcev doslej. Nekateri so začeli z letovanjem že 16. junija in bodo letovali skupaj z upokojenci do srede meseca septembra. Za letovanje v Selcih se je prijavilo oz. bo letovalo 63 delavcev oz. družin, v Vrsarju 33. v Červarju 32 in v Pakoštanih 34. Za Baško je zaenkrat še preveč prijav, zlasti za čas kolektivnega dopusta, nekaj pa se jih je tudi že prijavilo za letovanje pred ali po kolektivnem dopustu. Izven kolektivnega dopusta so še možnosti za letovanje v Baški. Vsem, ki letujejo v Elanovih počitniških enotah bi radi še enkrat povedali da je bilo vanje vloženih veliko sredstev in tudi truda in bi morali z njimi ravnati bolj skrbno in gospodarno. Tako pa ob zaključku sezone najdemo v njih polomljene mize, pokvarjena okna, potrgana svetila in instalacije in še bi lahko naštevali. Kot da v te objekte nismo vložili lastnih sredstev in tudi kot da se ne čutimo dolžne, če že naredimo škodo, da jo tudi sami popravimo oziroma povrnemo. Le če bomo z našimi počitniškimi enotami ravnali bolj skrbno in pazljivo, jih bomo koristili predvideni čas, sicer bodo uničene mnogo prej. Zofka Polak Občinsko sindikalno prvenstvo v spomladanskem krosu - ’80 REZULTATI občinskega sindikalnega prvenstva v spomladanskem krosu 80. ČLANICE — 1500 m 1. Čop Slavka, SOb Radovljica Nastopile 4 tekmovalke ČLANI DO 27 LET — 3000 m 1. Kopač Srečo, Veriga Lesce Nastopilo 5 tekmova'cev ČLANI ()I) 27 DO 35 LET — 3000 m 1. Sitar Janez, Plamen Kro- pa 4. Kozinc Boris, Elan Begunje Nastopilo 10 tekmovalcev ČLANI OD 35 DO 45 LET— 2000 m 1. Taler Polde, Obrtniki Radovljica 9. Urh Jože, Elan Begunje 10. Jeram Peter, Elan Begunje Nastopilo 10 tekmovalcev ČLANI NAD 45 LET — 1500 m I. Reš Jaka, OŠ Lipnica 3. Hrovat Janez, Elan Begunje Nastopili 4 tekmovalci EKIPNI VRSTNI RED 1. VERIGA LESCE, 13 nastop., 97 točk _ 2. OBRTNIKI RADOVLJICA 5 nastop., 36 točk 3. ELAN BEGUNJE, 4 nastop., 22 točk 4. PLAMEN KROPA, 2 nastop., 18 točk Praprotnik Filip Stanovanjska posojila za leto 1980 V razpisnem roku je vložilo prošnje za dodelitev stanovanjskega posojila 31 prosilcev. 23 prosilcev je prošnji priložilo vso potrebno dokumentacijo, 8 prosilcev pa ni uspelo do roka zbrati vseh dokumentov in komisija je morala njihove prošnje zavrniti. Po ogledu stanovanjskih razmer in gradbenih objektov je komisija glede na določila Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zavrnila še 4 prosilce, eden pa je prošnjo umaknil sam. Razlogi za to so bili, da je prosilec gradil izven zazidalnega območja, ki ga določa samoupravni sporazum ali pa da je prosilec posojilo potreboval za dograditev stanovanjske hiše. Ti prosilci so že vseljeni v svoje hiše in imajo solidno urejene stanovanjske razmere. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo so bila določena z let-' nim gospodarskim načrtom in so za stanovanjska posojila znašala 3.340.000,—din. Višine posojila za novogradnjo, adaptacijo ter za nakup stanovanja pa je določil Delavski svet DO. Ko je komisija razporedila prosilce in hotela razdeliti posojila, je ugotovila, da bo glede na razpoložljiva sredstva, višino posojil in število prosilcev, precej prosilcev ostalo brez posojila. Tako se je pred komisijo pojavila dilema ali se sprijazniti z dejstvom, da precej prosilcev ne bo dobilo posojila ali poskušati dobiti še neka dodatna sredstva za stanovanjsko gradnjo ali pa znižati višino posojil, da bi tako lahko dobilo posojilo čim več prosilcev. To zlasti glede na to, da višina posojil, kijih naša DO namenja za individualno gradnjo precej presega višine, ki jih v ta namen delijo druge delovne organizacije. Ker so sredstva za posojila zadoščala za približno 60 % prosilcev, se je komisija odločila, da predlaga Delavskemu svetu znižanje višine posojila na 60 %. S tem bi posojilo dobili vsi prosilci. Tudi stališče kolegija je bilo, naj se zniža višina posojila, da bi tako lahko rešili večje število prosilcev. Višina posojila za novogradnjo bi tako bila 180.000.— din, za adaptacijo 60.000.— din, za nakup stanovanja pa naj bi ostala višina posojila nespremenjena. Delavski svet DO pa se je odločil in sprejel sklep, da višine posameznih posojil ostanejo na lanski višini. To je po- menilo znižanje že sprejetih višin posojil na 80 %. Tako znaša posojilo za novogradnjo 246.706.— din, za adaptacijo pa 82.200.— din. Glede na sprejeti sklep so sredstva za posojila zadoščala do 14. mesta prednostne liste, brez posojila so ostali 4 prosilci. 9 prosilcem je bilo tako odobreno posojilo za novogradnjo, od teh so 3 prosilci taki, da sta oba zakonca zaposlena v naši DO, 4 prosilci so dobili posojilo za adaptacijo, enemu prosilcu pa je bilo odobreno posojilo za nakup stanovanja. Po posameznih temeljnih organizacijah oz. delovni skupnosti so bila posojila razdeljena takole: TOZD Smuči 5 delavcem TOZD športna orodja 5 delavcem TOZD Plastika I delavec TOZD Trgovina 1 delavec DS Skupne službe 2 delavca. Zofka Polak KAKO LOČITI STRUPENE IN NESTRUPENE GOBE Kako ločiti užitne gobe od strupenih je vprašanje, ki povzroča vsem gobarjem največ skrbi. Te skrbi pa se še posebej povečajo pri neizkušenih gobarjih ali pa pri tistih, ki mislijo, da s poznavanjem dveh, treh vrst gob (pa še te bolj površno), poznajo le vse gobe. Prav ti zadnji imajo največ možnosti, da zastrupijo sebe, svojo družino ali celo prijatelja, pred katerim se pač hočejo postaviti z znanjem o gobarjenju. Trditve, da lahko strupenost gob spoznamo samo po barvi ali notranjih vidnih znamenjih ne držijo, včasih pa so sploh neresnične ali celo nevarne za življenje. Naj navedem samo nekaj starejših mnenj: — da so gobe užitne, če jih polži jejo. To je huda zmota, ki je že marsikaterega stala življenje. Iz izkušenj vemo, da nekatere živali lahko jedo strupene rastline, pa jim to prav nič ne škoduje. — Gobe, ki ob dotiku potemnijo so strupene. Mi pa vemo, da kostanjevka, vse vrste turkov, gabrov ded itd. pri dotiku potemnijo pa so kljub temu užitne, celo zelo okusne. — Gobe, ki pečejo so strupene. Bela in rumena lisička ter poprovka močno pečejo, pa so užitne in zelo iskane gobe. — Strupena je vsaka goba, pri katere kuhanju srebrna žlica potemni, če jo kuhamo skupaj z gobami. Gobe, ki izločajo sok, so strupene oziroma neužitne. Poznamo vrsto mlečnic in sirovk, ki izločajo sok, pa so užitne samo surove. Lahko bi našteli še vrsto trditev in dokazov o strupenosti, vendar lahko že iz omenjenega ugotovimo, da so stara mnenja oz. mnenja ljudi, ki gob ne poznajo, negativna, celo nevarna in jih ne kaže uporabljati med in po nabiranju. GOBE JE TREBA POZNATI, to je tudi edino pravilo, ki naj ga upoštevajo gibarji med nabiranjem. Če gob ne poznamo, jih pustimo rasti, saj so v okras naravi. Res je, da lahko ločimo gobe po barvi, obliki, vonju, okusu itd. (kot ločimo jurčka ali lisičke ali golobice od griv in podobno, vendar s tem še nismo določili užitnosti). Opozorimo naj še na to, da je najnevarnejše nabiranje gob v dežju, ker so gobe prepojene z vodo, zato rade plesnijo, niso obstojne in kar je najpomembnejše — zelo težko je ločiti vrste gob med seboj. Vsaka neprevidnost pa ima lahko svojo ceno — smrt ali daljše neprijetne posledice. Kot pripomoček za spoznavanje in določanje užitnosti gob nam zelo dobro rabijo knjige oz. razne teorije, ki točno opisujejo in določajo užitnost gob. Posebno pa so koristni sestanki — determinacije, ki so vsak ponedeljek od 18. ure dalje v prostorih GD Kranj na Gasilskem trgu (v starem mestnem jedru). Petelinšek Grad Kamen v poletnih mesecih Kah» dolgi srednjeročni načrt rabimo? šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport Cetveroboj 2. Jekler Valentin, PM Jesenice, 222 kegljev 3. Hafner Jože, PM Jesenice, 208 kegljev Letos mineva že četrto leto, odkar so sc ljubitelji rekreacije v Hladni valjarni Bela odločili, da organizirajo Športni četve-roboj delavcev Univcrsala Jesenice, Postaje milice Jesenice, H V Bela in Klana. Po štirih letih je ta pobuda prerasla v tradicionalno srečanje, katerega organizator je vsako leto druga organizacije. Letošnji že IV. športni četveroboj so organizirali delavci Postaje milice Jesenice, /našli so se pred zelo zahtevno nalogo, saj so morali v letu stabilizacije in pa ob številčno majhni zasedbi REZULTATI iv. športnega četveroboja Streljanje Zenske ekipno: 1. Elan Begunje, 484 krogov, 4 točke 2. Hladna valjarna Bela, 221 krogov, 3 točke 3. Universal Jesenice, 220 krogov, 2 točki 4. Postaja milice Jesenice, 166 krogov, 1 točka Zenske posamezno: 1. Mrak Angela, Elan Begunje, 138 krogov 2. Jesenšek Vera, Elan Begunje, 132 krogov 3. Podlipec Amalija, Elan Begunje, 112 krogov Moški ekipno: 1. Universal Jesenice, 670 krogov, 4 točke 2. Elan Begunje, 660 krogov, 3 točke 3. Postaja milice Jesenice, 644 krogov, 2 točki 4. Hladna valjarna Bela, 461 krogov, 1 točka Moški posamezno: 1. Boškin Peter, Universal, 178 krogov 2. Jezeršek Pavel, PM Jesenice, 174 krogov 3. Kozinc Boris, Elan Begunje, 172 krogov Kegljanje ženske ekipno: 1. Elan Begunje, 692 kegljev, 4 točke 2. Universal Jesenice, 580 kegljev, 3 točke 3. Hladna valjarna Bela, 545 kegljev, 2 točki 4. Postaja milice Jesenice, 428 kegljev, I točka Zenske posamezno: 1. Kajdiž Olga, Universal, 190 kegljev 2. Gosak Darinka, Elan Begunje, 183 kegljev 3. Bulovec Tinca, Elan Begunje, 177 kegljev Moški ekipno: 1. Postaja milice Jesenice, 823 kegljev, 4 točke 2. Elan Begunje, 811 kegljev, 3 točke 3. Hladna valjarna Bela, 751 kegljev, 2 točki 4. Universal Jesenice, 737 kegljev, 1 točka Moški posamezno: 1. Blažič Alojz, Elan Begunje, 224 kegljev organizirati četveroboj. Kljub nekaterim problemom, ki so spremljali priprave na četveroboj lahko po zaključku tekmovanja ugotovimo, da razen manjših organizacijskih slabosti, ni stvari ki bi jo lahko kritizirali in organizatorju zalo damo lahko le priznanje. V' soboto 31. maja so se tako zbrali vsi nastopajoči v dvorani pod Mežakljo na Jesenicah, kjer je bila otvoritev in pa nogometni turnir. Odbojkarji so nastopili v ŽIC, strelci na Javorniku in kegljači na kegljišču poleg dvorane. Postaja milice Jesenice : Hladna valjarna Bela Postaja milice Jesenice : Elan Begunje Elan Begunje : Hladna valjarna Bela vrstni red ekip: 1. Elan Begunje 2 2 0 4:1 2. PM Jesenice 2 1 1 2:3 3. HV Bela 2 0 2 2:4 2:1 0:2 2:1 4 točke 3 točke 2 točki Mali nogomet PM Jesenice : Universal Jesenice HV Bela : Elan Beguoje Universal Jesenice : Elan Begunje PM Jesenice : HV Bela H V Bela : Universal Jesenice Elan Begunje : PM Jesenice Vrstni red ekip: 1. Elan Begunje 2. PM Jesenice 3. Universal Jesenice 4. HV Bela ŽENSKE EKIPNO SKUPAJ 1. Elan Begunje 2. HV Bela 3. Universal Jesenice 4. PM Jesenice MOŠKI EKIPNO SKUPAJ 1. Elan Begunje 2. PM Jesenice 3. Universal Jesenice 4. HV Bela 3 3 3 3 2 1 2 1 0 1 0 1 0 0 2 2 4:1 2:8 1:4 1:0 3:3 0:0 12: 3 5 4 točke 5: 1 5 3 točke 5:11 1 2 točki 5:12 1 1 točka 8 točk 5 točk 5 točk 2 točki 14 točk 12 točk 7 točk 6 točk Praprotnik Filip Mladinec Sandi Murovec iz Kranja je eden izmed velikih občudovalcev Elana in Stenmarka. Narisal je dva velika plakata in sestavil album o Stenmarkovih uspehih na Elanovih smučeh. Na sliki: Sandi Murovec na sprejemu pri glavnem direktorju Dolfe-tu Vojsku IHIH1HIHIH1 IHTHIh HHia 1 ElHltilRTni Elanovo sindikalno prvenstvo v malem nogometu - ’80 Občinska liga - mali nogomet REZULTATI občinskega sindikalnega prvenstva v malem nogometu za leto 80 Predtekmovanje: SKUPINA D: Elan Begunje I : UKO Kropa GG Bled II : Elan Begunje Vrstni red: 1. Elan Begunje I 2. GG Bled II 3. UKO Kropa SKUPINA E: Elan Begunje II : Almira Radovljica Knjigoveznica Rad. : Elan II Elan Begunje II : LIP Bled II Vrstni red: 1. Elan Begunje II 2. LIP Bled II 3. Knjigoveznica Radovljica 4. Almira Radovljica Polfinale: SKUPINA A: Veriga Lesce I : GG Bled 1 Veriga Lesce II : GG Bled I Veriga Lesce II : Veriga Lesce I Vrstni red: 1. Veriga Lesce II 2. Veriga Lesce I 3. GG Bled I SKUPINA B: Elan Begunje I : Plamen Kropa II Elan Begunje I : Elan Begunje II Plamen Kropa II : Elan Begunje II Vrstni red: 1. Elan Begunje I 2. Plamen Kropa II 3. Elan Begunje II FINALE: KONČNI VRSTNI RED: 1. Elan Begunje I 2. Veriga Lesce II 3. Veriga Lesce I 4. Plamen Kropa II 5. Elan Begunje II 6. GG Bled I 7. GG Bled II 8. Obrtniki Radovljica VRSTNI RED SŠI 80— EKIPNO SKUPAJ 1. ELAN BEGUNJE 2. VERIGA LESCE 3. LIP Bled 4. ISKRA Otoče VRSTNI RED SŠI 80 — EKIPNO MOŠKI 1. VERIGA LESCE 2. ELAN BEGUNJE 3. LIP Bled 4. ISKRA Otoče VRSTNI RED SŠI 80 — EKIPNO ŽENSKE 1. ELAN BEGUNJE 2. ISKRA LIPNICA 8:0 1:4 TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD Inštitut Trgovina Smuči Vzdrževanje Inštitut : Trgovina : Vzdrževanje Inštitut Trgovina Inštitut DS Skupne službe DS Skupne službe DS Skupne službe : DS Skupne službe TOZD Smuči TOZD Smuči : TOZD Smuči TOZD Vzdrževanje TOZD Vzdrževanje TOZD Trgovina 6 0 10 5 5 1 3 4 2 5 0 2 0 0 3 1 0 3 4 1 b.b. KONČNI VRSTNI RED: 1. TOZD Inštitut 4 3 10 18 2. TOZD Vzdrževanje 4 3 0 1 13 3. TOZD Smuči 4 12 1 14 4. DS Skupne službe 4 10 3 2 5. TOZD Trgovina 4 0 13 4 7 6 7 19 12 7 13 to 6 9 " 4 6 " 2 4 " 1 3 " VRSTNI SED SSI ELANA 80 1. TOZD Vzdrževanje 59 točk 6 2. TOZD Smuči 46 " 6 3. TOZD Športno orodje 28 " 3 1:0 4. DS Skupne službe 23 ” 5 6:2 5. TOZD Inštitut 21 " 3 5:1 6. TOZD Plastika 12 " 2 7. TOZD Trgovina 6 " 2 Praprotnik Filip 7:2 4:3 5:2 Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu - ’80 : Veriga Lesce II 6:2 1. kolo: 2. kolo: 3. kolo: Elmont Bled : Elan Begunje Elan Begunje : Mladina Bled Preval : Elan Begunje 4 : 2 2 : 3 1 : 4 Plamen Kropa II 3:2 4. kolo: Elan Begunje : Iskra Otoče 1 : 3 : GG Bled i 8:7 5. kolo: Podnart : Elan Begunje 3 : 1 100 točk 6. kolo: 7. kolo: Elan Begunje : Begunje Žito Lesce : Elan Begunje 4 : 1 8 : 5 90 točk 8. kolo: Mladina Lesce : Elan Begunje 2 : 0 80 točk 9. kolo: Elan Begunje prost 70 60 51 točk točk točk LESTVICA PO KONČANEM SPOMLADANSKEM DELU 42 točk 33 točk 843 točk 807 točk 443 točk 330 točk 683 točk 640 točk 282 točk 221 točk 203 točke 166 točke Praprotnik Filip II. SKUPINA 1. Elmont Bled 8 6 2 0 27 : : 17 +lo 14 2. Žito Lesce 8 5 0 3 36 : : 29 + 7 10 3. Preval 8 4 1 3 29 : : 24 + 5 9 4. Mladina Bled 8 4 1 3 26 i : 23 + 3 9 5. Podnart 8 3 2 3 26 : : 25 + 1 8 6. Iskra Otoče 8 3 1 4 21 : : 24 - 3 7 7. Begunje 8 2 1 5 18 : : 23 - 5 5 8. Elan Begunje 8 2 0 6 19 : : 25 - 6 4 9. Mladina Lesce 8 2 0 6 16 : : 28 -12 4 Praprotnik Filip '• -V- • Državni) prvakinja IIUSJAKOVA iz Zagreba, zmagovalka v Mostah Uspel skok /. vodnimi smučmi za pokal 4. julij na IIE MOSTE, v organizaciji VSK Elan Elan v Mostah V mesecih maj, junij in julij so bili sprejeti v delovno razmerje naslednji delavci: 1. Jakše Stanko, PK delavec, v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja, vrnitev iz JLA 2. Legat Boris, NK delavec, v polizdelek plastičnih smuči TOZD Smuči, vrnitev iz JLA 3. Pogačnik Emil, KV mizar, v lesni oddelek TOZD Športna orodja, vrnitev iz JLA 4. Sodja Zlato, NK delavec, v polizdelek plastičnih smuči TOZD Smuči 5. Rodman Roman, KV prodajalec, skladišče gotovih izdelkov, TOZD Smuči Jože Benedik v pokoju V istih mesecih so odšli iz delovne organizacije: 1. Golc Cveto, KV strojni mehanik, TOZD Vzdrževanje, sporazumno prenehanje delovnega razmerja 2. Mandelc Nada, NK delavka, TOZD Smuči, invalidska upokojitev 3. Berlogar Jožica, NK delavka, DS Skupne službe, invalidska upokojitev 4. Bojane Marija, PK delavka, TOZD Smuči, sporazumno prenehanje del. razmerja 5. Tonkli Dragica, PK delavka, TOZD Smuči, sporazumno prenehanje del. razmerja h. Nezirevič Ešefa, NK delavka, TOZD Smuči, samovoljna zapustitev dela 7. Davidovič Branko, PK delavec, TOZD Plastika, sporazumno prenehanje delovnega razmerja 8. Langus Dušan, PK delavec, DS Skupne službe, sporazumno prenehanje del. razmerja. 9. Makuc Igor, dipl. ing. strojništva, TOZD Plastika, prenehanje del. razmerja po izjavi v času poskusnega dela 10. Markelj Simon, NK delavec, TOZD Vzdrževanje, prenehanje del. razmerja sporazumno M. Z. Kdo od nus ne pozna Jožem, naše ga dolgoletnega vrtnarja, ki je te dni šel v zasluženi pokoj. Zasluženi pokoj — to velja zttnj prav posebno. Že od vsega začetka je bil v Elanu, od leta IlM5, le poldrugo leto vmes je bil pri vojakih. Jože je bil Že od mladih nog delaven. Sin tesarja in kuharice, je moral Že kot otrok služiti za pastirja. Izučil se je sedlarske obrti in ravno bi začel živeti, ko so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Komaj živ se je vrnil, se za silo pozdravil in se takoj zaposlil v Elanu. Dolga leta je delal v’ sedlarski delavnici, zadnjih nekaj let pa je opravljal službo vratarja. Bil je vseskozi izredno pedanten in delaven. V Elctnu je pustil preostali de! svojih moči. Za ves njegov trud se mu iskreno zahvaljujemo! Vsa sreča je v tem, da se je vt’.v prosti čas ukvarjal s pla-ninarstvom. Tako bo nadaljeval nuli sedaj v pokoju, saj bo za to imel več časa. To ga je ohranilo pri dobrih močeh, čeprav je moral toliko hudega pretrpeli. Želimo mu še mnogo let in obilo zdravja. C ZA H V A LA Vsem mojim ožjim sodelavcem in članom skupnih služb se najlepše zahvaljujem za prejelo lepo darilo ob zaključku mojega 32-letnega službovanja v Elan. Delovnemu kolektivu pa Želim še mnogo uspeha v na dalj ne m poslovanju. Benedik Jože V J ZAHVALA Ob smrti dragega očeta Andreja Vidica se zahvaljujem sodelavcem brusilnice za izrečeno sožalje in podarjeni venec na grob. Žalujoči Tone z družino anez, Vrhunc Anton. N; mučina šteje med proizve '. tč. 1. odst. 36. člena Zaki > obdavčenju proizvodov toritev v prometu, za kat e ne plačuje temeljni da1 >d prometa proizvodov. (M ne republiškega sekretari a prosveto in kulturo SR S 'enije, štev. 421-7-72).