Bogdan Kavčič, Zdomci in domovina. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — C enter za raziskovanje javnega m nenja, zvezek 32, L jubljana 1971, 47 strani. P ro b lem atik a iz s e lje v a n ja , zap o s lo v a n ja in v ra č a n ja n aših d e lavcev iz tu jin e v dom ovino p o s ta ja iz le ta v le to a k tu a ln e jš a . V k n již ic i so podane razč len itv e in an a lize a n k e te , k i je lconec le ta 1970 z a je la n a še zdom ce, ko so ob novo le tn ih p ra z n ik ih p r ih a ja l i dom ov na dopust. K er se tu d i g eo g ra fija s sv o jim i ra z isk av am i d o tik a v rs te p rob lem ov , k i so nep o sred n o pogojen i z n ašim i zdom ci, zato bo n aše l v k n již ic i v sakdo , k i se bo še v p r ih o d n je sp o p rije m a l s p r i ­ k a zo v an jem in z ra zv o z ljav an jem vzrokov in posled ic te p ro b le m a tik e , v rs to zan im iv ih dognan j in k o ris tn ih n ap o tk o v in u sm eritev za delo . M. N. Iz geografske književnosti o Jugoslaviji S tjepan Mikulec, Mjesto i značaj akum ulacija i prevodenja voda u daljem rešavanju problema voda u Jugoslaviji. A kadem ija nauka i um jet- nosti Bosne i Hercegovine, Radovi XLII, odjelenje tehničkili nauka, kn jiga 2. Sarajevo 1972, str. 49—69 (1 k a rta in 1 diagram). Sodobno vodno gospodarstvo potrebuje čim bolj stalne vodne razm ere v teku leta. Stalno naraščajo tudi potrebe po vodi za prebivalstvo, indu­ strijo, elektrogospodarstvo, km etijstvo, transport itd. N aravni vodni režim je mogoče izboljšati z akum ulacijam i v porečjih in s prevajanjem vode iz porečja v porečje. Avtor analizira možnosti za akum ulacijo vode v Jugo­ slaviji in za razporejan je vode po porečjih te r probleme, ki bi pri tem nastali. Tabelarično so prikazane hidrološke razm ere glavnih rek in porečij. P redstavljeni so poprečni pretoki za zimsko in poletno obdobje te r za vse leto, dalje so prikazane zelo visoke in srednje nizke vode, izračunano pa je tudi razm erje med nizkimi in visokimi vodami. Dosedanje raziskave o možnostih za akum ulacije so opravljene pred­ vsem za elektrogospodarstvo, m anj za splošne vodnogospodarske potrebe. P rikazane so prostornine obstoječih in p ro jek tiran ih akum ulacij po rekah in porečjih te r stopnja izravnanosti vodnega režima, ki je že dosežena ali jo je mogoče doseči z izgradnjo predvidenih akum ulacij. V celoti imamo v Jugoslaviji tr i področja z večjimi problemi pri u re jan ju vodnega režima. To so porečja Save, Morave in V ardarja z m ajhnim specifičnim odtokom v nasprotju z jadranskim porečjem , k je r je odtok skoraj dvakrat večji. Ker vseh predvidenih akum ulacij ne bo mogoče zgraditi, je avtor mnenja, da bo toliko bolj narasla potreba po p revajan ju vode iz porečja z manjšo porabo in ugodnejšimi hidrološkimi pogoji v porečje, k je r so razmere prav nasprotne. Vsi načrti za sedaj predvidevajo le p revajan je vode iz jad ran ­ skega v črnomorsko porečje. Za smotrno izrabo vode pa so potrebni obsežni vodnogospodarski načrti, k i jih predstav ljajo tako imenovane vodnogospo­ darske osnove nižjega in višjega reda. Takšno osnovo bi bilo treba po avtor­ jevem m nenju čim prej pripraviti in sprejeti za celotno Jugoslavijo, da bi lažje načrtovali tudi po posameznih porečjih. P. Habič Miodrag Pavičevic, Saobračajna geografija Jugoslavije, Beograd 1971. K njiga je odobrena za tisk kot učbenik in izdajatelj ji že v spremni besedi obeta zelo široko uporabnost: za študente prom etne fakultete, sluša­ te lje višjih in srednjih prom etnih šol in celo za šole učencev v gospodarstvu; služila naj bi kot pomožna lite ra tu ra na ekonomskih fakultetah in na raznih srednjih šolah. Knjigo naj bi uporabljali vsi, k i so neposredno ali posredno vezani na prometno problematiko. Takšna strem ljen ja seveda nalagajo knjig i širše naloge in odgovornost, posebno še, k er je učbenikov in druge literature o geografiji prom eta malo, problem atika pa je vedno bolj aktualna. Avtor je snov razdelil na tr i poglavja, prvi dve, geografski prostor in prebivalstvo SFRJ te r razvojne faze in proizvodni rajoni obravnavata splošno regionalno geografsko in zgodovinsko predstavo Jugoslavije (50 strani), tre tje pa prom et v SFRJ (85 strani). Prvi dve poglavji sta preobširni, preveč splošni in elem entarni za to, da bi ponovili neka regionalno geografska dejstva na visokošolski ravni, pa spet preskrom ni, da bi na novo ustvarili potrebno podobo tem, ki jim je knjiga nam enjena. Četudi je kn jiga recenzirana, je napak in spodrsljajev te r nedopustnih posploševanj več, kot jih prenese odm erjen prostor za to oceno (primeri: Vrhnik, k ar pomeni V rhnika; naša m eja z Italijo in Avstrijo je prirodna; Jadransko m orje je povezano z notranjostjo z dobrimi prometnimi zvezami, delo natančno omenja staro emigracijo, novo pa le mimogrede in nekako sramežljivo). Za nas je vsekakor boleče in nedopustno dejstvo, da nadrobno govori o naših m anjšinah v Bolgariji, G rčiji, Romuniji in celo Albaniji, prezre pa Slovence v Ita liji in A vstriji in na Madžarskem in tudi Gradiščan­ ske Hrvate. T retji, prom etni del dokaj informativno obravnava posamezne vrste prometa, omenja n jih razvoj, glavne prom etne smeri in n jih pomen za osebni ali tovorni promet, perspektive posameznih vrst prom eta in industrijo prom etnih sredstev. Snov je bogato oprem ljena z raznimi, žal, golimi stati­ stičnimi podatki. Spričo tendence, da bi nudila čim več podatkov, pa je knjiga često bolj suho poročilo, včasih tudi patriotični prospekt, kot učbenik. Iz knjige, na kratko povedano, izzveni, da je priroda močno naklonjena razvoju prometa, mi pa smo to vsestransko izkoristili. Namesto obširnih deskripcij često močno pogrešamo kritične obdelave snovi, prim erjave med posameznimi prometnimi sredstvi in tudi prim erjave z deželami po svetu, da bi videli, k je smo. Škoda, da niso številni podatki prikazani tako, da bi npr. videli, kako potuje blago, kam potuje, pa tudi odnos med vrsto blaga in prom etnim i sredstvi, veličino prom eta v tonskih kilom etrih itd. Knjiga je bogato oprem ljena s slikami, med njim i je žal mnogo takih, ki nič ne povedo. Tudi kartografski m aterial je v veliki m eri slabo izbran (str. 59), često bi celo lahko služil za prim er, kakšne ne smejo biti karte (str. 66). Škoda, da spričo tolikih strani skic študent le ne more videti primerov, kako se grafično prikazuje promet. Zaradi pom anjkanja tovrstnih učbenikov, bodo knjigo kot pomožno literaturo uporabljale tudi razne slovenske visoke ali višje šole. Bralci bodo našli v knjig i mnogo zbranega m ateriala, dodan je tudi skromen seznam literature in virov. M arjan 2agar Sozialgeographische Problem e Siidosteuropas. Münchner Studien zur So­ zial- und W irtschaftsgeographie. W irtschaftsgeographisches Institut der Uni­ versität München. Band 7, Kallmünz/Regensburg 1973. Cilj te številke revije s prispevki avtorjev iz šestih držav je predstaviti prostorske aspekte socialnoekonomskih sprememb v deželah jugovzhodne Evrope. Rezultat tesnega sodelovanja nekaterih jugoslovanskih geografskih institucij z izdajateljem te revije, Gospodarsko-geografskim institutom uni­ verze v Münchenu, je zlasti veliko število prispevkov naših geografov. Ivo B a u č i č v svojem članku »Struktura in problemi izseljevanja ju ­ goslovanskih zdomcev v tujino« podaja pregled em igracijskega razvoja in poreklo številnih jugoslovanskih zdomcev v Evropi, posebno v ZR Nemčiji. Podani so vzroki takšnega razvoja zdomstva in posledice, ki so v veliki m eri za nas negativne. V članku »Regionalni tipi populacijskega razvoja na Hrvaškem med 1. 1953—1961« podaja Ivan C r k v e n č i č prostorski prikaz razvoja preb i­ valstva v SR Hrvatski, p ri čemer razvrsti občine v šest razvojnih tipov. Podobno problem atiko obravnava prispevek Mladena F r i g a n o v i č a »Socialnogeografski pogled na prostorsko mobilnost in strukturo jugoslovan­ skega prebivalstva«. N otranje m igracije v jugoslovanskem prostoru je avtor razdelil na šest tipov glede na gostoto prebivalstva, prirodni prirastek, eko­ nomski razvoj in prostorsko mobilnost. Vladimir K l e m e n č i č v članku »Prostorska diferenciacija in propad stare klasične struk tu re slovenskega prebivalstva« govori predvsem o ob­