Obsegi Prvi redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. — Modra galica. — Kajnit. - Deški kmetijski klubi. — Ogledovanje in premovanje goveje živine in ovac v Sloveniji v letu 1920. — Čiščenje in precejanje vina. — Vprašania in odeo-vori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati.	r i	&
Prui redni občni zbor
Kmetijske družbe za Slovenijo v sredo, 29. decembra t. I.
Med uradnimi vestmi današnje številke »Kmetovalca" je objavljeno vabilo na prvi občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, ki bo v sredo, 29. decembra t. 1, ob enajstih dopoldne v veliki dvorani hotela »Uniona".
* Ta občni zbor se bo vršil po določilih sedaj veljavnih družbenih pravil in bo torej pristopen le delegatom podružnic, ki so izvolile za vsakih 40 udov po enega zastopnika.
Da se morejo v nedeljo, 12. decembra t. 1. viš-ti še zadnji občni zbori podružnic, ki jih skliče glavni odbor, je ta številka »Kmetovalca" izšla že 28. novembra, s čemur je zadoščeno določilom družbenih pravil, da morajo biti občni zbori podružnic razglašeni 14 dni poprej v družbentm glasilu.
Nato dobe načelništva vseh podružnic, ki so si pravilno izvolile zastopnike za družbeni občni zoor, od Kmetijske družbe na ime delegatov glaseča se poverila, ki jih morajo izročiti izvoljenim zastopnikom.
Kakor je razvidno iz vabila, so na dnevnem redu navadne točke rednega občnega zbora. Poleg njih ste pa kot najvažnejši točki odstop dosedanjega odbo/a
c. kr. kmetijske družbe kranjske in volitev novega odbora za Kmetijsko družbo za Slovenijo, kar je naravna posledica sklepa zadnjega občnega zbora, s katerim so bila pravila izpremenjena.
S tem preneha po 153 letih tudi formalno delovanje Kmetijske družbe kranjske in začne nova doba za to našo najvažnejšo kmetijsko korporacijo, ki bo obsegala vse^ ozemlje, zasedeno pu Slovencih, nahaja-jočih se v okvirju naše nove države Jug slavije.
Povdariti je treba, da se je prejšnje delovanje, omejeno le na Kranjsko, v resnici nehalo že kuncem 1. 1918., kn je glavni odbor v svi ji seji, dne 6. no-vemora 1918 sklenil razširiti svoj delokrog na vso Slovenije in aal &tari Kmetijski družbi novo ime. Letos, 20 maja, je občni zbor Kmetijske družba kranjske sprejel izpremenbo pravil, s čemur je bila dana pravna podlaga za ustanovitev Kmetijsne družbe za Slovenijo. Delovanje v tej smeri se je pa razvijalo že od konci 1. 1918., ter so se po celi Sloveniji ustanavljale podružnice in kmetovalci so že povsod uživali ugodnosti, ki jih Kmetijska uružba nudi svojim udom.
Na tem ustanovnem občnem zboru bodo zastop-
llustrovan gospodarski list.
Uradno nlasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo fo nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na 'lt strani 300 K, na »/, strani 150 K, na Hv, stiani 100 K, na strani 50 K Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 »in. najmanj pa skupaj 12 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk j. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
niki podružnic iz cele Slovenije prvič imeli priliko, izvolili si odbor, ki bo imel nalogo, postaviti delovanje razširjent Kmetijske družbe na tako pod'ago, ki bo odgova jala zahtevam današnjega stanja kmetijstva v naši pokrajini. Predvsem bo naloga novega odbora dosedanja družbena pravila prilagodili modernemu duhu časa, posebno pa volilni red usmeriti tako, da bodo imeli svoje zastopstvo pri druŽDi vsi kmetovalci Slovenije. Čc hočemo, <ia bo Kmetijska družba kos težkim nalogam, ki jo čakajo v bližnji bodočnosti, mora pt-
svetiti vse svoje sile edinole pospeševanju in posebno pa gospodarski politiki našega kmetijstva.
Tega dela se morajo lotiti vsi kmetovalci. Sodelovati pa morajo v čim najvišji men tudi kmetijski strokovnjaki, ki imajo v marsikaterem kmetijskem vprašanju širši pregled nego kmetovalci sami. Le s skupnim in intenzivnim delom teh činiteljev pri Kmetijski družbi za Slovenijo bomo napredovali in le na ta način bo ostala ta korporacija pravi stanovski za-stop kmetovalcev iz Slovenije.
Modra galica.
Sama onim podružnicam, ki do IS. decembra 1.1. plačajo celotno naročnino za modro galico, vrne Kmetijska družba po eno krono za vsak kilogram.
Ta krona naj služi podružnicam v kritje stroškov prevažanja, razdelitve in raztehtanja galice.
Kmetijska družba nudi podružnicam in s tem seveda tudi udom, ki bodo galico dobili ceneje v roko, to ugodnost, ker se ji je posrečilo kupiti nemške marke ceneje, nego je bilo predvidjeno.
Opozoriti je tudi, da je nemika galica, ki jo Kmetijska družba oddaja svojim udom, veliks boljša nego galica iz drugih tvornic. Družba jamči za 98/99 odstotkov čistosti,
Galica, ki se morda iz političnih ozirov ponuja ceneje, je laškega ali drugega izvora in glede kakovosti daleč zaostaja za nemškim proizvodom ter je v resnici za najmanj tri krone pri kilogramu manj vredna kakor nemška modra galica. Na to dejstvo hoče družba š« posebej npozoriti.
Važno gnojilo zopet v Sloveniji na razpolaganje I
Kaj nit
S 15% čistega kalija bo dohajal koncem decembra. Podružnice se poživljajo, da takoj naročijo to važno gnojilo, ki so ga morale ves čas vojne pogrešati. Cene kajnitu so v primeri z drugimi gnojili izredno nizke in so razvidne iz „Družbenih vesti" današnje številke.
Deški kmetijski klubi.*)
Ko sem prečitai v 21. št. »Kmetovalca" pod gornjim naslovom spisani članek, sem z veseljem vzkliknil: »Vendar enkrat nekaj res koristnega in praktičnega za kmečko ljudstvo 1"
Večkrat sem že mislil na to, kako bi bilo našo kmečko mladino najbolje vzgojiti za napredno kmetijstvo in ji vžgati ljubezen oo rodne grude — matere zemlje. Veliko premaio ljubezni še ima naš kmet do zemlje, ki ga preživlja^m katero obdeluje z največjim naporom vse življenje. Naš kmet sicer ljubi domača tla, prirastia so mu k srcu, a nikoli tako mučno, da bi jin ne zapustil, ako se mu kaže kje drugod kaj boljšega, večkrat vabljivo kvarljivega, ker ravno ne zna in ne obdeluje svoje zemlje tako, da bi mu nuaila največje koristi. Po starem načinu svojih prednikov obdeluje polje s težkim naporom, a uspen je včasih tako malenkosten, da uvidi, da se mu trud ne izplača, ter počne
*) Na poziv v zadnji štev. ^Kmetovalca" se je oglasilo že nekoliko strokovnjakov, ki vHijo v deških kmečkih klubih najboljši pripomoček za vzgojo naše kmečke mladine in za pospeševanje kmetijstva. MeU raznimi dopisi zasluži ta, da se ga objavi.
misliti — na beg z domače grude. Temu je treba nujne odpomoči.
S knjigami, pa naj si bodo še tako lepo pisane, ni ustreženo navadnemu poljedelcu, ako se mu ne da priložnosti, da jih prečita, vsebino pojmi in se po nji ravna. Tukaj je treba pričeti s praktičnim poukom že v mladih letih, takrat, ko sta kmečki fant in dekle dovršila ljudsko šolo. Ta praktični pouk bi imenovali Ijudskokmetijski pouk ali ljudskošolski kmetijski tečaj ali kako drugače, ker bi se lehko vršil v šoli nepo-srednu za dovršeno splošno ljudsko-šolsko izobrazbo.
Marsikateri kmetovalec bo rajši pustil svojega sina aii hčer pohajati v te kmetijske tečaje, kakor da bi ju dal na kmetijsko ali gospodinjsko šolo izpred svojih oči. Ko sem prigovarjal nekemu kmetu, da naj da svojega sina na kmetijsko šolo, odgovoril mi je : „Ne dam ga, ker se bojim, da se mi izpridi; če bo le toliko znal, kakor jaz, bo tudi za njega dovolj, kakor je zame 1" Iz tega odgovora se razločno vidi, da kmet ne zaupa šolam po mestih in ima strah pred mestnim žtvljenjem, ki mu lehko sina ali hčer pogubi — in pa tudi pred stroški. Če bi pa bili kmetijski tečaji doma pri domaČi šoli in ša povrhu ob takem času, da se veliko doma ne zamudi, tedaj pa bi noben kmet ne
branil dati otroka v te kmetijske učne tečaje. Za kmečke fante in dekleta naj bi bil pouk obvezen.
Ko otrok dovrši štirinajsto leto In ljudsko šolo' tedaj je prvič na razpotju. V tem času je priskočit' mladini na pomoč s pametnim nasvetom. To pa stori najlažje domač ljudsko-šolski učitelj, ki otroka pozna, pozna pa tudi starše ter njih premoženlske In družinske razmere. Ta bo najbolj pogodil pravo, ako ima zmisel za kmexki stan. nekaj idealizma, dobre volje in požrtvovalnosti. Učitelj vpraša starše, kaj nameravajo z otrokom in potem svetuje. Doseže s tem lehko najboljše namene, postane pa obenem ljudski dobrotnik.
Učitelj mora biti z ljudstvom, ako hoče, da ga to ljubi in spoštuje. Hvaležno in iako dobro se spominjam svojega pokojnega nadučitelja, kako je bil večkrat .gost in svetovalec moiih staršev. Neizbrisno mi ostane, kako spoštljivo je oče ravnal z učiteljem, in kako smo se tudi mi otroci oklepali uč'telja s spoštovanjem in z zaupanjem, ker smo videli, da je bil staršem in nam otrokom naklonjen. Usprh je bil ta, da smo šli vsi sinovi v svet se nečasa učit, ker na domačem posestvu ni bilo za vse prostora. Spominjam se prav dobro besed svojega pokojnega očeta, ki je dejal: »Pojdi se mlad učit, da boš nekaj znal, hlapec si še vedno lehko 1" Smelo trdim, da so ti nauki zrasli na učiteljevem zelniku In vplivali name ter določili smer mojega življenskega poklica.
Vsak voditelj šole na deželi ima pri šoli nekaj zemljišča (aH pa se dokupi) ter je, ako se bavi še povrhu z gospodarstvom, pravzaprav tudi kmetovalec. Skoraj pri vsaki šoli se lehko goji sadno drevje, trta in druge rastline, povrhu še čebeloreja In perutninar-stvo, in tudi druge kmetijske panoge. Ta prostor bi bil najprikladnejši za ljudski kmetijski pouk. Učitelj, ki bi vodil pouk, prejemal bi za svoj trud posebno plačilo. S tega šolskega vrta bi se prenesel pouk na posestva, kjer bi imeli gojenci tudi svoj del zemljišča, na katerem bi poskušali svoje znanje in spretnost in se izobraževali takorekoč sami pod nadzorstvom staršev in kmetijskega strokovnjaka. Povrhu bi pa prišle še vzorne kmetije, katere namerava država urediti, kot poučni predmet v poštev.
To bi bila prava podlaga za priporočljive deške kmetijske klube, ki bi vršili svojo nalogo po v »Kmetovalcu" že začrtanem načinu ter dosegli svoj izobraževalni, društveni in gospodarski namen v korist naše zdrave in pridne kmečke mladine.
Skoraj povsod pri vsaki župniji imamo že ustanovljene podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo. Te bi delo deških kmetijskih klubov nadaljevale pri že odraslih kmetovalcih s predavanji, razkazovanjem in navodili na vseh poljih umnega kmetijstva. V te podružnice naj bi se pa ne uvajalo politike, kakor se to žalibog dogaja; kajti s strokovnim In praktičnim kmetijskim poukom nima politika ničesar opraviti ter se tudi naj ne veže z njo, da ne postane le — obrek-kljivajjolitična cunja.
Želim in upam, da se poklicane državne oblasti zavzamejo za naprede* noš ga kmetijstva ter stv .rijo čimprej na ta il oni način pod tem aii drug'm imenom knttij>ki puuk k cčki naraščaj in sedanje kme-tuvalcj.	S gadin.
Ogledovanje in premovanje goveje živine in ovac v Sloveniji v letu 1920.
Po šestletnem prestanku so se vršila letos zopet redna ogledovanja in premovanja govedi in ovac, ki jih je priredilo poverjeništvo za kmetijstvo v 14 krajih Slovenije.
Presojevalna komisija je bila sestavljena iz zastopnika poverjeništva za kmetijstvo, zastopnika Kmetijske družbe in iz licencovalne komisije, ki je poslovala letošnjo pomlad v dotičnem okraju pri licenco-vanjn bikov le v toliko skrčena, da je obstoiala iz treh udov, in sicer uradnega živinozdravnika, zastopnika kmetijskih korporacij v okrainem glavarstvu in *a*topnika županov dotičnega sodnega okraja (na Štajerskem zastopnika živinorejskih žup).
Pr«movanje se je varšilo pri govedi v treh skupinah, in sicer biki, krave in plemenska mlada živina n»d enim letom. Presojanje se je vršilo po v Sloveniji dosedaj običajni vreflnottni lestvici (najvišje število enot — 30), ki se je le v toliko prilagodilo današnjim potrebam, da se je bolj oziralo na mlečnost pri kra-v»h in na splošne znake mlečnosti pri vsej živini. Premirsne živali so bile odlikovane z vidnimi znaki, in sicer kartnnastimi tablicami, na katerih je označena vrsta darila. Živinorejci, ki so razstavili dve ali več premiranih živali, so dobili razentega pločevinaste kolajne kot priznanje za posebne zasluge pri živinoreji.
V	sledečem podajamo pregled o izidu premovanj:
Na vse premovanje je bilo prignanih skupno
1552 glav; od teh je bilo obdarovanih 965 glav in se je na te razdelila skupna svota 144.480 kron. Razen države so prispevali v obdarovalne namene okraini zattopi, občine, društva, denarni zavodi in privatniki. Naj bo vsem darovalcem na tem mestu izrečena naj-iskreneiša zahvala! Po štetin z dne 31. decembra 1919. se je naštelo v Sloveniji 429.650 glav goveje živine, odoade torej na glavo povprečno okoli 34 vinarjev. Če pomislimo, da je pred vojno na Štajerskem odpadlo v premovalne namene na glavo 20 vinarjev in da je Švica dovoljevala pred vojno letne zneske v taki visočini, da je odpadlo na glavo tri četrtinke franka, vidimo, da so prispevki države in javnih korporacij pri nas še malenkostni.
V	splošnem je glede premovanja omeniti sledeče :
Doeon živine je bil maloštevilen v Murski Soboti, Št. Lenartu v Slov. Goricah, Črensovcih in Kamniku. Omeniti je treba, da so živinorejci vsled pre-st»nih rekvizicij še vedno do vseh živinorejskih prireditev nekam nezanpni, osobito je bilo opaziti precejšnjo anatijo v Prekmurju. Prepričani smo pa, da se nam je sijajno posrečil dokaz, da ima država resno voljo nadaljevati pospeševanje živinoreje po dobro premišljenem načrtni
Glede kakovosti razstavljene živine je komisija dobila tale ut>s: najlepša živina je bila razstavljena v Šmarju pri .Telšah, kjer je bilo tudi zanimanje — sodeč po številnem dogonu — največie. Videti je bilo tamkaj n^kaj prvovrstnih starejših bikov, lepo število dobrih krav in dobro zenačenih junic. Tu je učinek smotrenega dela, ker je okraini zast«p že okoli leta 1870. pričel skrbeti za lepe bike v okraju. Prav dobra živina je bila prignana v Podsmrpko, Ksaver v Sav. dolini, Slovenji gradeč, Lesce in Novo mesto. Dobra
-d
a)
8)
«
u
a
r o
« i
O
N 03 H
•H
O
(8 >
0
O
> •H
X
0
'5? >
o
so
fl
C8 >
O
5
9
6
P<

tedn^s
bu[bj>(0
BUABZjp
tedn^s
205)
AOJZOI)
P|U3B[
AOUAO
DAO
A30E>[J31U
U(B10>1 IJlUBUZUd 0]IA3}§
r: O
Q
fednis
BUJBAUd
[DOABZ jujBuap
BU3A}§IUp
B5[SU!3qo
BUtBJSjO
BUABJjp
t« ' a,
•5	I
-	o
T3	C
O	S
O M O ■U
>00
|sd ns
pUB? J>|
BJSSSIJ 0U3U11U
BlSE5|p soapj
BUAjBqoua
fBdn>[s
a JI i? apBjm
/>PJ5(
A05(iq
fBdn>[s
3lljA1Z 3pBJM'
ABJ5J
AOi.q
v
«3 h
M
UBQ
•A3JS '5J3J,
O O)
o o t-
co
O)
o> -a-
o
■M

co t-
S
c
lO
G)
O O)
o
21 PO
cn o
"3 t-
CO
co
■a-t-
o
CO
o oo t— CD
o m
CO lO
o o
o o m

o o o
oo t-
o
®
CTJ
-a<
O)
oo
cm 00
00
CO
o 110
rt"
CO
co
o čm
CO O)
co
Tf
CO
co oo
co cra t- —
-a-
a
E
2. tj-
(M
oo
o
CM
lO LO
CM
CM CM
CM CM
O
CM
O) 00
a
CO
c o tri
gs. co
o
O >
_o
oo >
a> J
s>°
CA) 00
<J
o
CM
00 OO
co
CM
CT5 CO
•00 o>
0
1 o
o
lO
o
co o>
CM t-
O CM
CM
m
Ol
<a>
o
CM
S
a
o
XI o
(Z)
21 CM
<2 co
o
CO
CM

C
E
H »
CM
CM
oo oo
oo CM
O
S3
CM
CO
s
o
CM CM
O CM
00
h- —
O
O oo
00
o
s
g ■a-
=2 lO
O
8 00
o o o
o o
8 iro o
8 co ■a"
o
CO
o
lO
co oo
co 00
UO lO
-a-
S
8
05 t-
o
co
CM
CT>
S
ta j« a>
•a o
a.
iS
o
>
o
2
t-CM
£ co
co
-T
1> .O
e
1> >N
>N
co CM
£
o
IO CM
O
•u >
C/}
o
■■T
lO 00
o
o t-
uo t-
o
co
O CM
1(0 00
co
O T3
Ji a •a >-
S O
O c
_ o
HO
C
Se
o
o
cd
o
S
o?
co co
CM ■"T
O
CM
Ol
oo o
ko t-
o 00 -T
T}-
T
8
8 CT)
8
o oo
CO
Tf
CM
g
CM
CO
CM cm
CO T
Tf
m
iO CM
co
CM r-
03
j: o
03
O
co
o «r
110 oo
§ ^
o
r-co
O) 00
"cm"
iS
~2T
cn CO
CM CM
živina ie bila videti v Kozjem, Murski Soboti in Bohinju. Upajmo, da bo prihodnje premovanje, ki se vrši po treh letih, pokazalo nadaljnji napredek v teh kakor tudi onih krajih, ki jih letos ne moremo še pohvalno omenjati!
Plemenski sejmi za mlade bike, ki so bili letos za poskušnjo obenem s premovanjem dovoljeni v Šmarju in Ksaveriju, se prvič še niso obnesli; vzrok je bil ta, ker s« ni delalo od strani krajevnih faktorjev nikake reklame, in vsled tega ni bilo kupcev. To pa ni nikako zlo, ker itak ni bilo za prodajo primernega blaga. Pri primernem zanimanju, se bodo plemenski sejmi za bike v teh dveh krajih vzdržali in se vršili o priliki licencovanja bikov. Kakor kažejo dosedanje skušnje, so taki stmnji največjega pomena in bodo tudi nam pomagali znatno olajšati delo smo-treaega pospeševanja živinoreje.
Ob sklepu premovanj je živinorejski nadzornik imel predavanja, pri katerem je opozarjal na opažane pomanjkljivosti in vrline razstavljenih živali. Osobito naj bi živinorejci s prevdarnim odbiraajem za pleme delali na to, da izginejo zverižen« in pošvedrane zadnje noge in da se mlečnost živine dvigne na tako višino, da bodo krave z mlekom poplačale použito krmo. Le v zadniem primeru bo postala reja domače živine res dobičkanosna panoga kmetijstva in bo iz-lahka zmagala konkurenco tujih pasem. Pri izboljševanju živine se odpira širok in hvaležen delokrog za naie živinorejce kakor tudi za živinorejske inštruktorje (v Celju, Kranju in na Grosupljem). Delo je treba započeti s premišljenim odbiranjem in dodeljevanjem ne samo lepih, ampak tudi dobrih bikov, to je takih, ki izvirajo od priznano dobrih mlečnih krav. Živinorejci se vabijo, da z vso resnostjo sodelujejo pri pospeševalnem delu. Občine naj z vso strogostjo gledajo na to, da bodo k pomladnemu licencovanju prignani vsi biki, ki imajo stojišče v občini, kakor tudi na to, da se bodo vsi nepotrjeni zakotni biki brez vsake prizanesljivosti odpravili!
V Bohinju in Lescah se je ogledovanja udeležil tudi gosp. poverjenik za kmetijstvo, ki je v sklepnem nagovoru bodril živinorejce k nadaljnemu uspešnemu delu v prid domače živinoreje.
Premovanje ovac se je vršilo pri Ksaveriju v Sav. dolini. Prignanih je bilo skupaj od 18 posestnikov 296 glav, večinoma iz Solčave. V rasti so bil« živali vse dobre; v volni pa je bilo opaziti še velike razlike v posameznih tropih od izvrstne do dobre, kar vse kaže na potrebo nadaljnega strogega odbiranja za pleme. V tem slučaju bo ostal jezerako-solčavski ovci svetovni alove«, ki si ga je ista že dosedaj pridobila.
Na Koroškem napovedana govejska in ovčja pre-movanja so vsled istočasno vršečega se pUbescita morala odpasti.	Inž. Zidanšek.
Čiščenje in precejanje vina.
Če se vino vkljub večkratnemu pretakanju naravnim potom noče učiititi, ali pa, če hočemo njega naravno čiščenje pospešiti, tedaj vino lehko čistimo umetnim potom.
V to svrho imamo dva pripomočka, in sicer čiščenje v ožjem zmitlu b usede in precejanje ali filtriranje vina. Razloček med obema načinoma je sledeči:
Pri čiščenju stoji vino pri mirn. V njem se pre-miče vsled svoje teže navzdol fina mrežica, nastala iz
čistila, ki smo ga pomešali v vino. Vsled privlačljivosti potegne mrežica v vinu plavajočo nesnago s seboj na dno soda — in vino se učisti.
Pri filtriranju se nasprotno premice viao skotfl frosto mrežo, ki je narejena lehko iz snovi najrazličnejše vrst§. Na tej mreži obvisi vino kaleča nesnaga in vino odteka — čisto.
Iz tega sledi, da pri čiščenju vino bolj miruje kakor pri precejanju, da bo torej zlasti za stara fina vina čiščenje bolj prikladno kakor precejanje, posebno kakor precejanje v odprtih cedilih, kjer se vino bolj utrudi (ubije). Čiščenje vina se dalje lehko zvrši brez posebne priprave, dočim je za precejanje vina potreben poseben stroj. Končno je pa tudi umljivo, da gre precejanje bolj hitro od rok in pa je manj odvisno od kakovosti vina, kakor čiščenje, ki ga ne sprejme vsako vino rado.
Zato se dandanes v večjih vinskih trgovinah, sploh v v«čjih kleteh, navadna namizna, zlasti mlada vina skoraj izključno le precejajo in se čistijo navadno le stara, fina, predvsem buteljska viaa.
Čistijo se pa tudi taka vina, ki se jim misli vzeti kak tuj dah, tuj okus ali tuja barva, ker imajo nekatera čistila lastnost, da take snovi vinu odtegujejo.
Da je čiščenje in precejanje uspešno, je prvi pogoj ta, da je vino popolnoma pokipelo in da je zdravo, to je, da nima v sebi kali kake bolezni.
Vino, ki vsebuje na pr. še večje množine sladkorja, bo po čiščenju ali precejanju zopet kmalu motno, kajti kipelne glivice, ki ostanejo deloma tudi po pre-ceditvi v vinu, njegov sladkor razkrajajo in vino s tem kalijo. Če vino še kipi, se sploh ne da čistiti, ker pri kipenju tvoreča se ogljikova kislina ovira, da bi se čistilo na dno poleglo.
Posebno rad* se po precejanju ali po čiščenju skali vino, ki ima to napako, da na fraku rjavi (barvo nategne). Tako vino je treba, preden se precedi, ozdraviti (stanovitno napraviti) z natrijevim bisulfitom (5 g na 100 t) in, ko je precej eno, pretočiti v dobro za-žveplan sod.
Da se prepričamo, ali je vino za čiščenj«, oziroma precejanje sposobno, ga pustimo 2—3 dni, da stoji v odprtem kozarcu. Če s« v tem času znatno ne zgosti ali ne zrjavi ali pa nasprotno, če se od vrha učisti, je pričakovati dobrega uspeha pri čiščenju ali pri precejanju.
Končno bodi omenjeno, da mnogi nerazsodni in stvari nevešči ljudje mislijo, da čiščenje ali precejanje škoduje kakovosti vina. Kdor je le enkrat videl ono blato, ki n. pr. pri precejanju obvisi na precejalnih mrežah, ta se bo gotovo takemu napačnemu nazoru le smejal in bo pomiloval nevedneža, ki smatra blato v vinu za kaj žlahtnega.
Res pa je, da se zlasti pri filtriranju izguM iz vina precej ogljikove kisline in precej aromatičnih snovi. Zato fina, stara, buteliska vina navadno ne filtriramo, posebno pa ne na odprtih filtrih. Dalje je treba paziti, da je filter in še posebno filtrova masa, oziroma čistilo, ki ga rabimo, fino, nepokvarjeno, brez duha. Ako bi kak« sprijeno snov pomešali v vino, potem bi seveda lehko vino s tem pokvarili.
Čiščenje vina.
Ako hočemo vino čistiti, rabimo za to kako čistilo. Vinska čistila so snovi, ki se dajo raztopiti ali razdeliti na drobne delce. V vino pomešana napravijo
fino usedlino, ki vsled lastne teže pada liki fina mreža na dno soda in pri tem potegne vsled privlačnosti droge, v vinu plavajoče drobne stvarce s seboj. V vinu plavajoče stvarce, ki vino kalij«, obstoje povečini iz strjene vinske beljakovine, iz kristalčkov vinskega kamna, h odmrlih ali še živečih glivic itd. Samoobsebi umevno morala bi biti čistila iz takih snovi, ki sestavo ftli okus vina ne pokvarijo.
PO tem, kako učinkujejo, razločujemo čistila v kemično-Mehanično in v mehanično delujoča. Prva se spajajo z vinskimi snovmi in zaraditega sestavo in Okus vina nekoliko izpreminjajo, drnga pa učinkujejo le vsled svoje teže in se z vinskimi snovmi ne spajajo.
K prvim čistilom prištevamo sredstva, kojih beljakovina in klejevina se spaja z vinsko čreslovino ali s sprsteninskimi snovmi vina v neraztopne spojine. Sem spadajo: želatina ali žolica, ribji klej ali vizoviia, jajčji beljak in izdelki iz njega, mleko in sirnina ter kri. Mehanično delujoča čistila so: papir ali celuloza, drože, oglje in čistilne prsti, to je kaoiin in španska zemlja.
Želatina (žolica ali francoski lim).
Želatina ali žolica je fin, čiščen lim. Če je dobra, mora biti brez duba in brez okusa. V trgovini se dobiva najčišča žolča v obliki tenkih, svetlih in prozornih listkov (kuhinjska želatina), ali pa v obliki bolj ali manj rjavih tablie, ki tehtajo okoli 30 gr (3 dkg). Najbolj znana je francoska želatina „Laine", dobra je tudi želatina „Osteocoll". Ker je žolča lim, se rada na vlažnem kraju shranjena, pokvari* Zato jo je treba hraniti na suhem, v zaprti posodi.
Kako učitikuje želatina.
Želatina se v vodi, kakor tudi v vinu rada topi in se spaja v vinu s čreslovino. Čreslovina ali tanin se nahaja v vsakem vinu, osobito pa v trpkem li zagatnem vinu, to je takem, ki je kipelo kot mošt dlje časa na tropu. Pri kipenju se tvortči alkohol topi namreč vinsko čreslovino, ki se nahaja v pečkah, ma-hovnicah in hlastinah in tako pride čreslovina v vino. Želatina se s čreslovino strdi in naredi finemu prahu podobio usedlino. Ta se sprime potem v večje ko-smuljce, ki splavajo deloma najprej na vrh in potem šele padaj« polagoma na dno soda. Pri tem potegnejo tudi druge, v vinu plavajoče in ga kaleče snovi s seboj na dno.
Da torej želatina učinkuje, mora biti v vinu raztopljen« dovolj čreslovine. V vinih, ki so dlje časa (3—4 dni), na tropu kipela, je navadno dovolj čreslo-viie, v vinih pa, ki so p« novem načinn pripravljena (brez kipenja na tropu), je čreslovine premalo in je je treba dodati, najbolje že 2—3 dDi pred čiščenjem. Kemijsko čista čreslovina se dobiva v trgovini v obliki lahkega, rumenkast«belega prahu. Navadno se je vzame polovico do dve tretjini toliko, kolikor želatine, in se ali naravnost v vino pomeša, ali pa poprej v finem špirita raztopi in potem šele vinu primeša.
Kako se čLti z žtlatlno.
Želatino se za čiščeDje vina pripravi na sledeči način:
Za vsak hektoliter vina se vzame želatine od 4 do 40 gramov, navadno pa le 10 do 20 gramov. Koliko želatine je treba vzeti, n*m pokaže deloma kakovost za čiščenje namenjenega vina, najbolje pa čistilna po-skušnja v malem.
Stehtano želatino namočimo kar v celih ploščicah v mrzli vodi. Po preteku kakih 24 ur se prej kot kost trda želatina napne in omehča, da je mehka kakor milo. Nato mrzlo vodo previdno odlijemo in zrežemo omehčano želatino na manjše koščke, ^ki jih polijemo z vrelo vodo. Na vsakih 10 gramov želatine porabimo približno en kozarec (V10/) vode. Nato mešamo toliko časa, da se želatina popolnoma raztopi in ko se je stopila, pridenemo takoj približno desetkratno množino vina. Kadar se raztopina ohladi na kakih 15 stopinj toplote, pričnemo čistiti. Čiščenje se vrši takole:
Raztopina želatine se vlije v čist škaf in se ji doiene po množini želatine 2 do 5 / vina. Potem s^ vzame snažna, obeljena (torej brez skorje) in z vrelo vodo poparjena brezova metlica in se z njo čistilo toliko Pasa meša in pretepa, da postane belo in gosto kakor smetana. Nato se zopet dodene nekaj vina in se zopet dobro meša in pretepa. To se ponavlja tolikokrat, da se je med mešanjem čistila in dolivanjem vina napravil poln škaf smetani podobne tekočine. Dobro je potem to čistilo še večkrat preliti iz škafa v škaf, da se napravi lepa, gosta pena, kajti čim bolj fino je čistilo raztepeno in premešano, tem rajše ga vino sprejme.
Ko je čistilo pripravljeno, je treba najprej iz soda, kjer se nahaja za čiščenje namenjeno vino, eden ali dva škafa vina odvzeti, da gre razpenjeno čistilo v sod.
Potem se čistilo s pomočjo lija nalije v sod in se tukaj z vinom dobro premeša. (Daije prihodnji*.)
VPRAŠANJA in ODGOVORI.
M« vaa Kmetijsko - gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Kaatijako dražbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca*, *• načelno odgovarja le t .Kmetovalca*. Odgovori, ki so splošno poučni, se avrste med .Vprašanja In odgovor«*, na oatala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Ja prUoiej« znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana • celim Imenoa brezimna vprašanja ali taka, Id so zaznamovana la z začetni n i črrami, se vržejo v koš. V .Kmetovalca* se pri vprašanja nikdar ne natlan« vprašalčevega imena, ampak vedno le priletne črke imena In kraja. Redno ae * vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki ao prišla vaaj 4 dni pred sdajo lista; na pozneje došla vprašanja ae odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj ielt odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vpraianje, mora pri loittt znamko za odgovor. Na vpraianja, ki niso kmetijsko ■ gospodarska, u ne odgovarja r ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, It so pismu prllotene 4 K v tnamkah kot prispevek k dražbenema pokojninskemu zakladu Zadnj« tlaati velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebina, kal i «vednlštvo ne aore pozna« vaah. včasih telo varnih okoliščin in zato za tal., odgovore ne prevzame nibalreea lametva
Vprašanje 91. Imam nekaj slabe masti, iz katere bi rad napravil kolomaz. Iz česa m kako se izdeluje dober kolomaz? (K. K. v S)
Odgovor Za naoravo kolomaza je več receptov. Naši domači ko'omazarji ga izdelujejo iz lesnega katrana, ki mu primešajo smolo, loj ali pa mast itd. Najboljši je Wolfiagov kolomaz, ki ga l»hko napravite tudi doma, in sicer se ta izdeluie iz iooo delov bele smrekove smole, 25 delov prašičje masti, 61/2 delov voska in 30 <lelov grafita. Grafit dob'te > trgovinah z železnmo. V svrho izdelovanja kolomaza se najpreje '»zt pi vosek, v katerega s- ooiem pn stalnem st-g<e"anju p m šajo imenovane sestavne sno i Pri kuhi k om .z- te naziti. da ni toplota previsoka, ker se sicer vnamejo gorljive primesi,
VDr»8ai/f 92. Zaradi ostrega mraza, ki je v zadnjem ča-u nastopil v našem gnnkem kraju mi je krmska pesa,
Letnik mVtt.
KM E f6VA Lfi C
Štran 249.
ki sem jo nameraval črez zimo vložiti v kopice, popolnoma zmrznila in zaraditega začela sedaj gniti. Kako naj konserviram zmrzlo kronsko peso, da mi jo bo mtgode ohraniti čez zimo nepokvarjeno? (G. H. vj)
Odgovor: Zmrzlo krmsko peso obvarujete pred gnilobo le na ta način, da jo vložite v primerne jame ali pa v kopice, kjer se bo zaradi delovanja raznih bakterijev skisala. V to svrho se vloži krmska pesa na suhem kraju v kopice ali pa v jame, odgovarjajoče količini blaga. Slednje moraj.i imeti nepropustne stene, napravljene iz ilovice ali pa iz cementa. V te jame ali pa kopice se vloži razrezano krmsko peso in nato dobro stlači, tako da se po možaosti odstrani ves zrak. Na ta način vlo-žpno peso se potem pokrije s tanjšo plastjo rezanice ter končno z 50- 60 cm debelo plastjo zemlje. Razpoke, ki se napravijo tekum časa zaradi srsedenja vložene pese, je takoj zopet zadelati z zemljo. Vsled delovanja raznih bakterijev, se v vloženi pesi proizvajajo lažne kisline, ki jo konservirajo Ves pojav kisanja ki je odvisen od toplote, je končan tekom 6—8 tednov, na kar je vložena pesa, ki ima kisel voni in okus, p->rabna za krmo. To kislo peso pokladajte živini mešano z drugo primemo krmo pri istočasnem r okiadanju majhne količine klajaega apna. Opomniti je nadalje tudi, da se sme vzeti iz kop c ali pa jam le toliko pese, kolikor se je potrebuje sproti za pokladanje, kajti v nasnrotnem primeru se na zraku nahajajoča pesa kmalu pokvari. (Glej tudi naslednje vpra?anje.)	T.
Vprašanje 93. Moj sosed, ki je bil kot vojak ltta »917. pazmk ruskih vojnih vjetnikov na nekem vele-posestvu na Češkem, mi je prsvil, da vlagajo tam liste in rezse sladkoine pese v kopice. V slednje vložena pesa £e dobro stlači in pokrije s primerno debelo plastjo zemlje. Na ta način vložena pesa se potem skisa in kot krmilo baje živini dobro tekne. Ker sem vložil letos po navodilu imenovanega kmetovalca nekaj repnice in razrezane krmske pese v tako kopico, vprašam, kaj je vzrok, da se v kopico vložena krmska pesa skisa in, ako je umestno, na ta način hraniti krmo črez zimo? (K L. v M.)
Odgovor: Vsako rastlinsko telo je sestavljeno iz milijonov m milijonov popolnoma majhnih živih celic ali slanic. Ker vsebuje sirova in razrezana krmska pesa še vedno polno živih rastlinskih stanic, ki dihajo, zato se tudi razkrajajo v teh se nahajajoči ogljikovi vodani (škrob, odnosno sladkor i. t. d.j pri istočasni tvorbi ogljikovega dvokisa in vode ter prcizvajanj toplote. Od slednje je odvisen razvoj bakterijev, ki so prišli v krmo s prahom, nahajajočem se v zraku, in sicer se pri toploti 20—35 0 C razvijejo in delujejo bakteriji ki povzročajo tvorbo ocetne kisline, pri toploti 35—40 0 C bakteriji, ki tvorijo maselno kislino, in pri toploti 40—50 0 C pa bakteriji, ki povzročajo mlečno kisanje, t. j. tvorbo mlečne kisline. Pri pravilni napravi kopic mora mlečno kisanje vsekakor prevladati. V prvih dneh po vloženju razrezane krme v kopice ali pa jame prevlada delovanje bakterijev ccetnega kisanja, ki potrebujejo za svoj razvoj zračni kisik, katerega je v začetku v taki krmi dovolj. Kakor hitro pa se uporabi ves kisik in stopi toplota na 3 5—40 0 C, potem prične razvoj in delovanje bakterijev maselnega kisanja, pri višji toploti pa končno delovanje bakterijev m'ečnega kisanja. Po 6—8 tednih so končani glavni kemični in bakterjelni pojavi kisanja in s tem je vložena krma tudi primerno konservirana in pripravljena za pokladanje. Taka kisla krma živini dobro tekne, pokladati pa jo je le v manjši količini, ker sicer povzroča drisko. Vlaganje krme na imenovani način pa je priporočati le v tem primeru, ako oi mogoče krmila
na drug način ohraniti črez zimo in ako imamo deloma pokvarjeno krmo, ki bi sicer ne bila užitna, kajti omeniti je, da se pri teh bakterielmh pojavih izdiha obilo hranilnih snovi, ki bi se jih lehko v slučaju shranitve krmske pese v kopicah in jamah v celi, torej ne razrezani obliki, ohranilo. (Glej tudi predstoječe vprašanje.) T.
Vprašanje 94. Ali smem gnojiti s suporfosfatom sedaj zelenemu ozimnemu žitu? (E. R. v N.)
Odgovor. V splošnem se priporoča gnojiti s super-fosfatom pred setvijo. Ako vsled prepozne dobave superfosfata niste mogli trositi tega gnojila pred setvijo in ako je zemlja na fosforovi kislini vsekakor izčrpana, potem ga je trositi k zelenem ozimnem žitu, in sicer v suhem vremenu v količini 100—150 kg na ha. Opomniti je, da so se glede gnojenja s superfosfatom k zelenemu ozimnemu žitu delali v Nemčiji razni vsestranski poizkusi, iz katerih sledi, da so uspehi gnojenja s superfosfatom vsekakor boljši, ako se ta trosi pred setvijo, kakor pa v primeru trošenja k zelenim rastlinam.	T.
KMETIJSKE NOVICE.
Plemenski kozli. Vsled pomanjkanja plemenskih kozlov v Ljuo.janski okolici namerava poverjeništvo za kmetijstvo posredovati pri nabavi istih. Rejci, ki bi bili voljni prevzeti plemenskega kozla proti polovični natcupni ceni in uolžnosti enoletnega držanja za pleme, naj se zgla-sijo takoj po dopisnici pri poverjemštvu za k netijst/o. Isto-tako naj priglase rejci, ki imajo plemenske kozle čiste bele pasme v približni starosti enega leta naprodaj, iste poverjeništvu za kmetijstvo.
Obvezni polletni tečaj na državni podkbvski šoli v Ljubljani se prične dne /. januarja ip2i. Prošnje za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 10. decembra t. /., ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski liat, 3 zadnje šolsko izpričevalo, 4, učno izpričevalo, 5. ubožni list, in 6 nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
Oddaja trt. Iz državnih trtnic v bivši Kranjski se bodo oddajale trte prihodnje pomladi onim vinogradnikom, ki se za nje zglasijo pri vodstvu pristojne državne trtnice ali pri državnem vinarskem nadzorstvu v Novem mestu do 20. decemra t. 1. Bližnje pogoje se izve istotam ali pa iz razglasa pri županstvih v vinorodnih krajih.
URADNE VESTI.
Vabila,
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.*
SPORED:
1.	Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Volitev podružničnih zastopnikov za občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
3.	Slučajnosti.
Škofjaloka, v nedeljo, 12. decembra 1920. po prvi sv. maši v ljudski šoli;
Koprivnik, v nedeljo, 12. decembra 1920. po prvi sv. maši v ljud.ki šoli;
Jesenice, Gorenjsko, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob treh popoldne v gostilni »KHnar" (J. Korošec); Fara pri Kostelu, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob treh popoldne v šoli na Fari; , Polšnik pri Litiji, v nedeljo, 12. decembra 1920. po prvi sv. maši v ljudski šoli;
Veliki kamen, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob eni uri popoldne v ljudski šoli; Celje, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob devetih dopoldne v
»Narodnem domu" • Sv. Tlorjan pri Rogatcu, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob š»ir'h popoldne v hiši načelnika št. 103. pri sv. Florjanu ; Marija Snežna, v nedeljo, 12.-decembra 1920. po prvi sv. maši
v ljudski šoli;	_
Beltinci, v nedelfo. 12. decembra 1920. po prvi sv. maši v ljudski šoli;
Ižekovci, v nede'jo, 12. decembra 1020. po prvi sv. maši v ljudski šoli;
Dol. Lendava, v nedeljo, 12, decembra 1920. po prvi sv. maši v ljudski šoli;
Črenšovci, v nedeljo, 12. decembra 1920. po prvi sv. maši v ljud ki šoli;
Sv. Urban - Kozlovčak, v nedeljo, 12. decembra 1920. po prvi
sv. maši v 'judski šoli; Lancovo-Predtrg-Radovljica, v nedeljo, 12. decembra 1920.
ob štirih popoldne v ljudski šoli; Šmarjeta, Dolenjsko, v nedeljo, 12. decembra 1920. po prvi sv.
maši v kaplaniji; Devica Marija v Polju,v nedeljo, 12. decembra 1920. ob devetih,
dopoldne v šoli pri Dev. Mariji v Polju: Žetale pri Rogatcu, v nedeljo, 12. decembra 1920. po rani sv.
maši v stari šoli ; Brusnice, v nedeljo, 12. decembra 1920. po prvi sv. maši v šoli; Boh. Srednja vas, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob treh po
poldne v občinskem domu v Srednji vasi: Hoče pri Mariboru, v nedeljo, 12. decembra 1920. po ranem
sv. obravilu ob poldevetih zjutraj v kaplaniji; Tuhinjska dolina, v nedeljo, 12. decembra 1920. po deseti sv. maši pri Jerneju Kaduncu pd. „Zavašnlku" v Zgornjem Tuhinju;
Zagorje ob Savi, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob osmih zjutraj pri g. Koprivcu v Zagorju; Križe-Duplje, v nedeljo 12. decembra 1920. ob treh popoldne
v stari šoli v Križah; Bohinjska Bistrica, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob treh popoldne v šoli v Bohinjski Bistrici; Št. Vid pri Stični, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob polosmih
zjutraj pod kaplanijo. Radomlje, v nedeljo, 12. decemira 1920. ob štirih popoldne v
„Društve*iem domu"; Sromlle pri Brežicah, v nedeljo, 12. decembra 1920. ob sedmih zjutraj v šoli;
Vabilo
k
prvemu rednemu občnemu zboru
Kmetijske družbe za Slovenije,
sklicanem
na podlagi na občnem zboru bivše Kmetijske družbe kranjske, dne 20. maja 1. 1920. sprejetih in od deželne vlade za Slovenijo z odlokom z dne 15. junija IJ1920., štev. 5899, pr. potrjenih pravil,
ki bo
v sredo, dne 29. decembra 1. 1920., ob enajstih dopoldne v dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani.
SPORED:
1.	Predsednik prične zborovanje.
2.	Poročilo o delovanju glavnega odbora Kmetijske družbe kranjske v letu 1919.
3.	Predložitev družbenega računa za 1. 1919. in proračuna za 1. 1921,
4.	Potrditev udnine za leto 1921.
5.	Odstop glavnega odbora.
6.	Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika in 18 odbornikov po določilih 1. odstavka § 18. od deželne vlade potrjenih družbenih pravil.
7.	Obravnave o predlogih glavnega odbora.
8.	Obravnave o predlogih podružnic.
Predsedništvo Kmetijske družbe kranjske.
Predsednik: Jakob Jan I. r.
Ponufliiki ii kupci plemenske živine.
(Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redna objavlja, vse one lastnike plemeaske živine, ki s* pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik ln tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živiae. Prinašati je nakup in ponudbo vseb vrst moških in ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglašenec natančno prijavi svoj naslov, vrato domače živali, nje« spol, pasmo, starost, število itd.
Naprodaj so: 7
Dva plemenska bika, 16 mesecev stara, simodolske in pincgavske pasme, proda Ivan Cuzak, posestnik, Sira-dinja vas št. 4., p. Hru^ica pri Ljubljani. Kobilo, rjavo, 5 let staro, brejo, pincgavske pasme, nad 15 pesti visoko, proda Marija Dornik, Podhom 14., p. Gorje pri Bledu. Kobilo, dve leti staro, 163 cm visoko, pincgavske pasme, vajeno vsaki vožnji, premirano, proda Franc Mulej, posestnik, Studenčmce štev. 8., p. Lesce. Svinjo, brejo, in 10 tednov starega pujska, proda Ivan Slibov, posestnik v Mišečah, p. Podnart.
DRUŽBENE VESTI.
* Kmetijska družba za Slovenijo Ima ea tvoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi 'itd. je zopet došal in se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 80 kron, pol kg za 45 kron, četrt kg za 25 kron, osminko kg za 15 kron, 50 gramov za 7 kron.
Apneni dušik po K 400.— sto kg.
Bosnapasta po K 14— za kg v sodih po 50 in 100 kg.
Ep o ni t, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. sfane 120 kron kg, poštnina in ovoj posebej.
Esparzeta španska detelja, neluščena po 24 kron kg.
Kajnit s 15°/0 čistega kalija bo dohajal koncem decembra v celih vagonih, prosto na ožen po IOO kron sto kg franko vagon Špilje, v nadrobni oddaji pa po 120 kron iz Ljubljane, vreče se računajo posebej.
Kalijevo sol z 41% čistega kalija bo dobiti v piihodnjih mesecih v celih vagonih v vrečah po 50 kg po 240 kron sto kg franko Špilje, v nadrobni oddaji pa po 280 kron iz Ljubljane. Vreče so v ceni vštete.
Kose. Družba bo pričetkooi 1921. leta zoret oddajala udom kose iz dobrega štajerskega jekla, in sicer 65, 70 in 75 cm dolge, takozvane »Kranjske« oblike. Cena kosam bo od 50 do 53 kron za komad.
Koitni snperiosiat po K 320'— sto kg.
Lanene tropine z 38 do 42 odstotki beljakovin in maščobe stanejo 600 kron sto kg iz ljubljanske zaloge. Naročniki naj po možnosti dostavijo svoje vreče v zameno.
Lopate, komad po K35 •■—.
Mlečne cevi iz kosti štev. 4561 po K i-40.
Modra galica po K 24-— kg Cena velja gl. razglasa le za skupna naročila in do 30 novembra.
Motike, komad po K 25-—.
(Nadaljevanje .Družbenih vesti* v inserat-em delu I'sta.)
VALEČ.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po iast( p« h reiwh- H^r»t na pol strani 600 K. na Vi strani 300 K, na >/« strani 150 K, na '•« strani 100 K, ua Vm shrani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. n«iiw ni pa skunal 12 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe ?a Slovenijo^ ti^k J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, , naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
St. 22. Ljubljana, 28. novembra 1920. letnik IHVlf
JVIala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 80 vinariev, denirju ali znamkah najmanj pa skupaj K 12"— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
flajboijče apno
ima vedno naprodaj apne-nica J. Tauftr, Zagorje ob
50
HliMKbB bamrtft sekane iz najboljše bele, ostre
flllinSliE Kamne, skale, trde in srednie od 40
lo 100 cm Široke, po naroclu tudi večje, izdelujem lopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno jarancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju.	60
kakorfirnež.lak, terpentin .vse „..-.., vrste barve, šipe, kit, klajno apno, lanene tropine in razno železje, lemeže, kolesne šine ima vedno v zalogi tvrdka Anton Kra-vanja, Begunje p. Cerknici.	360
Razne stvari,
Osfcronik se išče
za manjše velepoststvo, na Gorenjskem z večletno prakso ne starejši od 40 let, neozenjen, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Prepisi spričeval se nai priložijo prcšnji. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo .Kmetovalca" pod naslovom .Oskrbnik".	376
Titftnncbn hita dvonadstropna vsiedini Ljub: I rpVanu lllJU, Ijane na zelo prometni točki se zamenja za priiazno hišo ali vilo s prostim stanovanjem z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici. Le pismene ponudbe je poslati na upravništvo .Kmetova.ca" pod štev. 385.	385.
V>r a b li n vzamem vecie posestvo oziroma dele Z0nU|j od niega, ki so primerni za drevesnico ležeče i ie na Spod. Štajerskem. Ponudbe na
1 Dolinšek, Š». Ilj, P- Ve enje. Istctam se dobi še nekaj jabolčnih divjakov.	386.
Knjiga „Podkoystvo". tteK"^
strani, 104 slike cena 45 K.), se lahko naroča pri živino?-dravniku Lovro Tepina, Ljubljana, Poljans a cesta 59. (Podkovska šola.)	387.
Srepke sodarske vajence
sod»rski mojster, Ljubl,ana, I rnovo. Hrana, stanovanje in perilo prosto. — lstotam se sprejmejo pomočniki.
388
Fo ugodni ceni se proda L™01"s
drobit, i stiskalnica za sadie, 1 črpalnica in 1 črpalnica za vodnjak, 2 dvigalnici za vozove ali pri strešnih stolih uporabite, 300 kg oljnate barve v dozfh, 2 soda naftne n kocine, 2 zaboja draten-cev 1 nove sanKe, 20 komadov novih (čebrov) škafov, 1000 kg jeMemh peres za na'adne-, auto-in trerske vozove, 100 kg fimeža, 1 knjigoveško in 1 pisemsko kopirno saskalnico. Poizve se pri Jenko Juri, trgovcu Skofjaloka.	389
Dnnrlinn 'ep° otreno kupi vrvar Kučanda v 5TEUIUU, št. Jurju ob Južni železnici in prosi za vzorce.	390
T.I. fiiinpohl 5 tednov star zelo leie pasme, 1B1E [jllatcnj kdor rabi za pleme je na prodaj Ogledati v teku ednega tedna — Cesta Meatni Log št 31.	391
Prodam B enoletnih puranov po".
smreka 26. Cena po dogovoru. -
392
Črno deteljo
Sever & komp., Ljubljana,;
plačujemo po : najvišji ceni. :
Wolfova ulica 12.
Dne piiimnski telici fcVLravSI
prodat. Cena po dogovoru. Alojzij Pečnik, Stožice <tev. 32 p. Jezica.	393
Naprodaj ie pes
.volčie pasme dober čuvaj, 15 mesecev star. P odi se tudi šest mesecev stara žrebica in žrebici stara Doldrugo leto. Cena po dogovoru. Matija Rozman, Nemški Rovt št. 3 Boh. Bistrica, Gorenjsko. 394
Vinskega kamna vsako množino kupi
po 10 K kg. Veletrgovina Anton Kolenc v Cehu.
395
Rabim gepel
Podlom, p. Kamnik.
za pogon z živino, ponudbe in ' cene na Franc Senožetnik 396
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž tn prašek — Epoolt — Francosko želatlao — Lipovo oglje Marmornat prašek —- Modro ga-Iko — Natrijev bbulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prah« — Limosovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarboiso — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
flroprijo 9NT0N HBHli
LJubljana. Židovsia ulica i -
Triumpf žitodrobilnl stroj
za poeon z vratilom aii
silo prjda Kmet. podružnica Begunje (Gorenjsko).
Proda se reporezilnik
novrstno železje za kovanje voz, šine za kolesa, zavore in druga železnina. Dobi se tudi razno orodje, kakor sekire, matike, lemeže in drugo otodje najboljše kakovosti. Bratje Hočevar, izde-lovalnica sekir, motik in raznega kmet. oiodja v Mekinjah p. Kamnik.	398
Ste prehlaieni 7 g™'?b a ! f "k a li j a t f ?s' ll m
nihod? — Dobri priiatelj v takih hudin dneh Vam je Fellerjev Elsa fluid I 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina po-sebel. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K.
Slaba hrana Vam je pokvarila že-
Inrfnr 1 Fellerjeve ptave Elza-krogliice ga spta-iuUEl : vijo v red 1 6 škatljic 18 K. Omot <n poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica, donja, Elsatrg br. 333.	10 6
Bochmann
na Dunaju
priporoča vsake vrste kletarskih strojev n. pr. sesalke, stiskalnice, čistilnike, stroje za ekstrakcijo, čepovlake
■ sode itd. — Zastopnik:
Fran Rudi, Maribor
Vila „Alwie»".
In m .i* i'itilffllW
Morebitni upniki naj se zglasijo pri zadrugi :
a Zadruga :
za vnovče-
vanje lesa
na češnjici
y likvidaciji.
(96)
Upravništvo .Kmetovalca'
sprejema
primerne inserate
po cenah, ki so razvidne ns poglavju.
Objavljenje bo imi lc ▼edno zadovoljiv b speh, kajti »Kmete valeč«, izhaja (dva krat mesečno) v 2; tisoč izvodih' ter j« razširjen po vseh slovenskih dežei»>.
Naprodaj je enoletni honi,
rikanskem dirkaču .Lustig" pri Francu Stajnko v Ljutomeru.	399
l Umetna gnojila
| kalijeva sol, kostna moka,
4 ,_________c__c„A : * A
kostni superfosfat i. t. d. dobavlja naikulantneje
Vinko Vabič
ŽALEC, Slovenija.
Zahtevajte ponudbe na va-gonske, polvagonske in manjše množine!
Kabap vsaho leto množine vseh najbolj
priooročljivih vrst in jamčeno le na amerikanskih podlagah in križankah cepljenih trt, dobro zaraščenih in vkoreninjenih Ne zamudite lih naročiti, ker bodo spomladi gotovo zmanjkale, pri I. štajerski trtorejski zadrugi, pošta Juršinci pri Ptuju.
368
I Najmodernejše |
I POLNO- I JARMENIKE
i VOLLGATTER >
j	ter
j stroje in orodje
| vsake vrste §
I takoj, dobavne franco | DUNAJ, nudi import
J ,M erifficl'
j Ljubljana.
j Zahtevajte ponudbe!!
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
KRANJSKA HRANILNICA njnbijui
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
V	30,0
obrestovanju in dovoljuje hipotečna posojila p«
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo In starostua hranilnica za posle In delavc«.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoru!« deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
8 milijonov Kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi xa okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih doloten v pospeševanje občekoristnib naprav in podjetij na Kranjskem.	(34)
Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.00C kron.
Pismene pcSil|atve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knalljeva uhca štev. 9.
Jurija grofa Thuroskega
jelslarno na Ravnah
ustanovljena 1774. leta. (17) Ouštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). PoStna postaja Guštanj, žel. postaja Prevsije
brzojavni nasiov : jeklar,la GnŽtanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresclansfco jefelr. v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in neleglrana topilnišba jekla sa vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, "za kladiva, žlebe, matrice; z;i dleta in nože zs obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premo/ in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Legirana in neleglrana martinova leku za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobiini in letalni in dustriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire,
motike. lopate itd. Izgotavlja: Vozovne osi s pužami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd
Schiseider H Veroušek
: trgovina z železnino in poljedelskimi stroji :
Dunajska 16 Ljubljana Dunajska p. 16
ima zopet veliko zalogo poljedelskih strojev kakor: sadne mline, preše za sadje in grozdje, mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, repo-- reznice i. t. d.-
Rafija, majunga extrissima, priporoča družba vino-igradnikom v pravočasni nakup za ceno po K 45'— kg. To blago je že tukaj, vendar pa je razpoložljiva množina le majhna in spomladi bo bržda zopet hudo pomanjkanje. Ta rafija je res tako prvovrstna, da nadkriljuje za najmanj za 50 odstotkov vse, kar se nam je doslej ponujalo. Podružnicam v vinorodnih krajih bi priporočali nakup originalnega omota, ki tehta okoli 100 kilogramov tn ki naj bi ga v strojem okolišu udom na drobno razdelili.
Razkleiena kostna moka 30—33% fosforove kisline. v vre<>h po 100 kg z vrečami vred K 300'—
Semensko deteljo i. s. nemške lucerne kakor tudi domačo bo družba spomladi oddajala svojim udom. Oddajala bo samo najskrbneje čiščeno seme, ki bo preiskano po Državnem preskušališču v Ljubljani. Vrtfče po IOO kg bodo opremljene v izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družoa vsa jamstva glede čistosti in brezpredeničnosti.
Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice sistema Vermorel. Komad stane 950 kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna.
Surova kostna moka po K 200'— za sto kg.
Tobačni izvleček v posodah po 50 kg 440 K za posodo. V manjših množinah te^a sredstva družba ne oddaja, vsled česar naj udje potom podružnic skupno naročajo.
Trtne škropilnice. Družba js prejela sedaj tudi iz Nemške Avstrije nekaj kompletnih trtnih škropilnic zoper peronosporo in oddaja one iz pobakrene cinkovne pločevine z znamko S po 700, one iz čiste medeninske pločevine z znamko B pa po 800 kron za komad v orig. zabojih, ki se ne računijo posebej. Količina je majhna,
(^J Tovarna strojev in livarna železa in kovin
K. 8 R. 3EZER,
Mapibop,
Aleksandrova cesta SI
ima na skladu bogato zalogo strojev in orodja za obdelavanje zemlje, se jalnih in kosilnih strojev, poganjalnih
strojev, miatilnic, čistilnic, strojev in pristrojev za pripravljanje živinske krme, grozdnih in sadnih mlinov, grozdnih in sadnih preš, sesalk, črpal, okrožnih žag.
Benzinovi motorji iti motorji na sesalni plin. (79)
Popolne opreme onekarn, ša-
vsled česar se bodo morale vpoštevati le prve naročitve. Vile, komad po K 30 — in K 35—.
Vinometri po K 50'— za komad.
Vreče. Pri pošiljatvah vreč jc na s prem niči natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotični k vrača.
Zdrobova moka, (Brecherirehl 20% foslorov« kisline S % dušika K 260 za sto kg.
Železninske potrebščine. Opozarjamo, ude da smo pravkar prejeli iz jeklarne v Ravneh nekaj, železnega orodja. Izdelki so vseskozi jako močne, dobre kakovosti, in jih družba oddaja udom vsekakor ceneje, nego si jih morejo drugod nabaviti. V i 1 e z tremi rogljami so po 30, z štirimi rogljami po 35 kron, motike po 25 kron in lopate po 35 kron komad. Ker je zaloga le majhna, naj udje takoj naročijo.
Živinsko sol. Družba bo morda v kratkem prejela iz Solnograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli, ki bo stala v Ljubljani 340 do 360 kron sto kg. Prijave se sedaj, a neobvezno, sprejemajo.
Žveplalntki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron.
Zveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja 2 K 40 h kilogram. Izkušnje so so pokazale, da lehko brez š^ode za učinkovitost primešamo galici polovico žrepljenokisle gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrago ali eno kilo galice in ravnotolko glme, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Žveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti.
Žveplo (žvepelne ploščice) na juti za žveplanje sodov.v najboljše, brez arzeDa po 24 kron kilo.
Žveplo, Floristella, dvoj, raf. po K 12-— kg.
Kupujem
vedno in v vsaki množini po najvišjih cenah:
Brinjevo olje, suhe gobe, fižol in
dru<?e deželne pridelke.
Mudim najnižje:
Kavo, olje, riž, sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko ter razno drugo blago.	t")
M. RANT,
Kranj,
g
i I I
modnih tovarn in tovarn za
cement, mlinov ••< Valcove stelice /a zlrob in ploho mletje. — Transmisije.
Sprejema kmetijske stroje y popravilo.
Ivan Komatič
prodajalec strojev v Ljubljani,
Gradišče št. 11.
Ima več vrst malo rabljenih in dobro popravljenih
slamoreznic
izvrstne za vitelj, motorni ali ročni pogon, in tudi nekaj gepeljnov ter prvovrstnih brzopadlni-k.ov (Welsia, Tita-nia) s pocinkanimi parnimi sodi vseh velikosti. (i2>
Ceni po dogovoru.
Kmetovalci!
Skrbite za kar naj večje razširjenja ,,Kmetovalca" 1 Stremite za tero, da se ga lehko člt« v vseh gostilnah ln javnih prostorih. 30.000 nas j« že v Kmet, družbi pa bi nas bilo leh ko še enkrat vet Čim več nas bo, več bomo dosegli 1
za Vas?
Muči li Vas glavobol? Trganje po udih? Glht in revmatizem? Prehlajenje? Nespavanje?
Nervoznost ? poizkusite tudi VI Fellerjev piavi Elsa Fl id. Čudili se bodete in hvalili F.llerj»v Elsa Fluid kot dobrega prijatelja v hudih časih I 6 dvojna tih ali 2 velike spec jalne steklenice 42-— K. Revma prašek in tablete zo >er revma 15' K. AsiTn Driski 15" K.
Ali kašljate ? Sluz ndstranjuje in kasel( tolaM Zaeorski prsni sok 9"— K. Hegap ooice (prsne past'lje zoper kašelj i 7'50 K: Bonboni iz slada in trpotca od 3 K naprej. Prsni čaj proti kašlju 8' K. Fiakerski prah 8'— K. dusianol sirup na zdravniški prfdpU 40 — K. L'pnv čaj 8.- K.
Glavobol?
Ravnn tako pripraven, kakor zanesljiv v uporabi je Ftileijev mentolni črtn k .Elsa" 12— K. Prašek zoper glavobol 15 — K. Kinin o ašek, prašek zoner mrzlic^ 30'— K.
Zobobol ?
Znbne kapljice 5'— K. Zeleno olje30 — K. O esna voda 5-— K
Srbečica, garje. Mazilo zoper garje 12 K. Nanhtolno mazilo 16'— in 20 — K Žvenljeno mazilo 12— K. Vsa ostala mazila takor C nkovo mazilo, belo svin čeno mazilo, ^romaiično mazilo, lavorovo ina-z lo v škatljah po 3 7 - in 12 — K Mazilo za rane 15 — K. Otročje mazilo in kafrni cvet 12 - in 60— K. Mazil zoper ozeblino 15-— K. Diahilon obliž, rep li obliž, 2 — in 4-— K. Cvet in mazilo zoper golšo l^-— K._
Zdravila za živino. Živinski Tah 1 Skatlja 7 50 K, Mazilo za ko^e •Sr - K Arnika 6' — in 30 — K. Grenka sol V— K Kreolm 15 — K. Terpentinovo olje ' in 30 -K. Gosti terpentin 5—'in 10'— K. Mazilo zoper uši 3"— in 2 — K.
Pri vprašanju nai sp prilože nohtne znamke za odgovor
Ali Vam želodec ni v redu ? Težka prebava ?
Nimate teka ? Oj, kako bodete zadovoljni če poizkusite Feller-jeve orave Elsa-krogljice I Te so resnično dobre! 6 škatljjc 18 — K. Sagrsda Birber 12 — K. Želodec okrep^ujoča š.edska t nktura 20'— K. Balsam in Zivljenski esenc 6— K. Pravi See-hoferjev b"lsam 15" - K
Za prebavo! Prebavni prašek 4 — K Soda b carbonica 3-— K. Oivarjajoča želodčna sol 6 — K. Karlsbadska sol 6— K. Regenerol znamka »Hega- (fiziolo-giške soli po orcf. Neusser-ju I škatja 25 — K. Najfinejše ricinovo ol'e 6 — in 30.— K. Tamarin-den pastilie 250 K. Čaj za čiščenje krvi 8 — K. Senesbleter >n Muterbleter od 3'— K naore).
Slabokrvnost ? Tekoči železni e .strakt 20'— K. Železni albu-minat 40' -' K. Na zdravniški predpis Arsoferrin-tektoltttes iz lekarne k sv. Dnhu na Du"aju 25'—K. Hegaf-.rrin 45 — K. Apneni železni siruo 20 — K. Biaudtektolettes 15 — K. Pravo najfinejše ribje olje .Elsa" 85'— K.
Sredstvo zoper gliste! Elsa glistovni sladkorji 1 vrec ca 7 50 K, sladkano ali čisto glistovno seme na tehtnico od 4' K naprej.
Proljev, diareja? Bastlerjeve kolera kapljice 15-— K. Krčne kapljice 10 — K. Cimetove kapljice, Melisov cvet, Kamilčne kaoljice, Kimlnve kapliiee, Prominčeve kfpljice, Baldrian kanljloe, Hoff nanove kapljice maia steklenica 6"— K, velika 30 — K Bob ove kapljice (B beigeiltrocfenl za žene 30 — K.
Državna trošarina se računa pri flkoholnih preparatih posebno, a-nDak samo oo lastnem strošku.
Omot in poštnina so računa posebno, t da najceneje. Priporoča Si Vič nae krat naročiti, ka ti rtri ški rta več robe razdeljeni manj znašajo.
Naročila se adresirajo na z
EUGEM V. FELLER, lekarna,
Stubica Donja, FLSA TRG br. 333. — Hrvatska.
ZADRUZNA
GOSPODARSKA BANKA
===== v Ljubljani =====
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, ===== Dunajska c. 38./I. =====
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lom-bardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Naznanjam, da
sem pričel v Kranju
elektro-inštala-cijsko obrt.
Prevzamem inštalacije in montaže elek-traren, posamezn h vasi, mlinov, ž-g, hiš za razsvetljavo ter gonilno moč Dobavljam in prevzamem v popravilo dynamo-stro|e, motorje, električne peči, likalnike itd. Trgovina v hiši gosp. Rebolja.
Jos. Gabrovšek
Kranj, Glavni trg 178/11-
Vinogradniki L
Kateri potrebujete cepljene trte na suho. Trte so sledečih vrst na podlago Saloni® ,6/,6 cepljene, Ge-vvirztraminer, Veliki' rizling; Franknja. Na Rip. portalis cepljena, Tronta in še nekaj belo mešanih-vrst. Cena po dogovoru.
Franc Raušl posestnik - trtnar na Kukavi, pošta Juršinci p. Ptuju.
aooooooooooo oo
d §
0 Pripoznano najboljše q
mlinske kamne
6 o
P	lzueiuje in razpošilja	^
2 Frartc Zdolšek a
" posestnik in Izdelovateli mlinskih kamnov
^ vas Podgorje 15, p. Št. Jurij ob juž, žel, q
g Cene zmerne! Točna postrežba! q
kakor tudi kamne za ročne 0 mline (žrmlje) in viteljne 3 v vsaki velikosti	^
OOOOOOOOOO OOO J
| Primešaj krmi Mastin J j
V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljublj. izporočil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietieno sredstvo Mastin, redilnl prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom.	i55)
Maziio zoper garje
(naftomazMo) uniči pn ijudta ga.jt, a), srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po pofti K 15-
Lekarna Trnk6czy
Llobljana, Slovenija. Zraven rotorža.
I
Kmetsha posojilnica
ljubljanske okolice
' r ustnem »»družnem doma na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 3 °|0	(2)
kr*« veaiega odbitka rentneg* davka, katerega plačnic posolilnica sama za vlolnlke,
tudi vloga p tekočem računu 9 «verni « čekovnim prometom
tir jih e»r*Mtuj* »d dne vloga do dne dvigm.
Stanje hranilnih vlog m«* 42,000.000 kros, ===== Stanj* rnirviib ukltdiv 1,100-008 kpai. =====
BospodapsHa zveza
v Ljubljani
Dunajska eesta — Bavarski dvor.
VeliKa zaloga ssa-Hoursrnih poljedelskih stro-
is» (3>
iz najslovitej&ih tovarn.
Zastopstvo za parne lotie znanih tvorila ,WeUH'.