Ustavna dopolnila
povsod, kjer je delavski dinar
Pripoveduje naš občan, ki je bil delegatna šesti konferenci ZKJ
Dne 10. in 11. maja letos sem se z ostalimi 13 slovenskimi delegati udeležil četrte konference ZKJ v Beogradu. Skli-calo jo je predsedstvo ZKJ z namenom, da bi ocenili delo komunistov Jugoslavije v obdobju od druge konference do konca aprila letos. Gre za obdobje, ki je zaznamovano z odločnim bojem zveze komunistov in delavskega razreda za uresničevanje sklepov 21. seje predsedstva ZKJ, druge in tretje konference ZKJ ter pisma predsednika Tita in iz-vršnega biroja. To je obdobje naraščajoče idejnopolitične in družbene akcije ZKJ. Našteti dogodki v tem času so po-membne točke na poti začete idejnopolitične ofenzive in revolucionarne obnove zveze komunistov za odločnejše uresničevanje programskih ciljev ZKJ in sklepov devetega kongresa ZKJ.
Konferenca je name napra-¦vila izred.no močan vtis. Po sko. raj 20 letih, odkar pripadam ZKJ, sem imel to pot prvič pri-ložnost sodelovati na shodu de-legatov komunistov iz vse Jugo-slavije. Medtem ko sem poslu-šal njihove odločne besede o tem, kaj je ZKJ prispevala k nadaljnjemu razvoju socialistič. nih odnosov, sem ugotovil, da lahko doseže tako velikanske rezultate samo ZK kot revolu-cionama in enotna organizaci-ja delavcev. KadarkoM se je spopadala s sovražniki oblasti delavskega razreda, je bila vse-lej zmagovalka, pri tem pa je postajala še bolj prekaljena. V zadnjih desetletjib. smo kot ta-ke spopade omenjali boj s sta-linizmom y letu 1948, boj z ve-likodržavnim hegemonizmom, v tetu 1953 in 1966 (Djilas in Ran-kovid), boj z nacionalizmom, tehnokratdzmom (1971, 1972) in z drugimi oblikamo odmikov od interesov marksistične ide-ologije. Poudarili pa smo, da je ZK tudi v zadnjem času do-bila boj za idejnopolitične te-melje    in   izhodiščna    načela
družbenih rešdtev iz ustavnih sprememb. Ogrodje teh spre-memb je izraženo v usmeritvi in v boju za takšno korenito spreminjanje bistva sistema razširjene reprodukcije, v ka-terem bo delavski razred, oziro-ma samoupravno organizirano druženo delo razpolagalo z vse-mi sredstvi in rezultati svojega tekočega in imnulega dela.
Na konferencd smo se dele. gati zavzeli, da naj bo naloga politike zveze komunistov še naprej zlasti:
0 aktivnost pri izpolnjevanju nalog ekonomske stabilizacije, «uresničevanje nalog na po-dročju socialne politike in soci-alnega razvoja ter
#  boj ZK za takšne družbeno-ekonomske  odnose, v   katerih bo  delavec gospodar nad vsa-kim  dinarjem  v vseh oblikah porabe. Dosedanji rezultati za stabilizacijo   gospodarstva   so vzpodbudni. Naj  navedem ne-kaj kazalcev:
Dosedanji rezultati za stapilL budni. Naj navedem nekaj ka-
#  industrijska   proizvodnja   v
zadnjem času raste po 18 od-stotni stopnji,
• likvidnost gospodarstva se popravlja; to dokazujejo na-slednji podabki: število blokira. nih žiro računov se je zmanjša-lo z 2.000, kolikor jih je bilo le-ta 1972, v začetku februarja na 1.100, hkrati so se neporavnane obveznosti gospodarstva po sodnih sklepih, akceptnih nalo-gih in drugem zmanjšale s 36,9 milijarde na 14,6 milijarde di-narjev izgube gospodarstva iz prejšnjih let (do konca leta 1971) so se s skupaj 5,3 milL jarde zmanjšale na 0,8 milijar-de do sredine letošnjega leta; nepokritdh je ostalo približno 15 odstotkov, do začetka letoš-njega ieta so družbenopolitične skupnosti in drugi uporabniki družbenih sredstev zunaj go-spodarstva poravnali 96,5 od-stoika obveznosti proti gospo-darstvu; dolg se- je zmanjšal z 7,7 milijarde na samo 0,2 mi-lijarde; z zakonom je bilo do-ločeno, da je treba med letoš-njiin letom poravnati vse qb-veznosti, z ukrepi pa je praktdč. no oneraogočeno zadolževanje na   teh   podlagah,   konec   leta
1971  je bilo 7,4 milijarde dinar-jev nepokritih investicij, med-tem ko se   je   na   koncu   leta
1972  ta znesek zmanjšal približ-no na 3,9   milijarde,   likvidna sredstva so se na žiro računih gospodarstva v  drugi polovica 72 povečala, kar pomeni na do-ločen način spremembo prejš-njih teženj; za razliko od prejš njlh let je prišlo do zmanjšanja vezanih  sredstev   pri   bankah, kar pomeni, da se je zaustavi-lo   spreminjanje   kratkoročnih sredstev v dolgoročne plasmaje in investioije, s čimer je gospo-darstvo dobilo več možnosti v tekočd reprodukciji;
•  celotna menjava Jugoslavlje s tujino znaša 4,5 milijarde do-larjev,
•  država ima že nad milijai-do dolarjev deviznih rezerv,
•  opravlja se likvidacija ano. nimnega in državnega kapitala s tem, da se le-ta vrača gospo-darstvu,
•  opravljena    bo    komverzija kratkoročnih kreditov v dolgo-ročne, s čimer   se   bo   znatno zboljšala potreba po trajnih ob-ratnih sredstvih.
Toda td rezultati nas še ne smejo uspavati. Oe jih hočemo še izboljšati, bomo najprej mo. rali pospešiti ustanavljanje TOZD, ne pa čakati, da se naj-prej ekonomsko stabiliziramo in da se bomo šld šele potem TOZD. Prepričani smo bili, da bo lahko prevladovalo samofi-nanciranje gospodarstva samo v pogojih TOZD z medseboj jasno določenimi pravicami im obveznostmi. V takih pogojih gospodarjenja bo lahko zažive-la tudi prava vsebina samoup-ravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
Ob vsem tem pa moramo vsi razumeti, da zahtevnih, zaple-tenih vprašanj ekonomske sta-bilizacije ni mogoče reševati, ne da bi hkrati dosegali večji dohodek, ne da bi več delali, ne da bi se bolj bojevali za neneh-no povedevanje obsega in kako-vosti proizvodnje in storitev, za večjo storilnost dela, smotmej-še gospodarjenje, varčevanje, večjo delovno disciplino in od. govornost do dela in ne brez stalne bitke za zmanjševanje proizvodnih stroškov. Na kon-ferenci smo bili mnenja, da je za zagotovitev tega prva nalo-ga ZK, da stori v vseh organi-zacijah združenega dela, v vseh okoljih in na vseh ravneh vse,
ŠOLSKO LETO GRE H KONCU. Zato smo šli s kamero na kratek sprehod po šolah. All veste, da je v naSl občini 8 osnovnih, 15 srednjih in 15 višjih in visokih šol? Tale slika je Iz gimnazij e Poljane, druge boste našli na zadnji stranL
kar je mogoče, da to doseže-mo. Da z vsemi temi dejstvi nismo doslej računali, smo bili delegati seznanjeni s tem, da so bile v letu 1971 in 1972 zmo. gljivosti v industriji izkorišče-ne le 73 -odstotno (v posamez-nih industrijskih panogah še manj, kot recimo v tekstUni in-dustriji samo 55, v kovinsM s 65 odstotki itd.), da bi z uved. bo veoizmenskega dela lahko povečali proizvodnjo za 20 do 30 odstotkov, da smo kupili v zadnjih šestih letih za približ-no trl milijarde dolarjev mo derne opreme, vendar jo pre-malo izkoriščaino, da ne more-mo biti zadovoljnji z rastjo produktivnosti, da premalo uporabljamo potencial 1000 znanstveno raziskovalnih in razvojnih institucij (po številu patentov smo na enem izmed zadnjih mest v Evropi), da smo premalo varčevali s proiz. ¦ vodnimi stroški (le en odstotek nižji poslovni stroškibi pome-nili dve milijardi dinarjev več dohodka); da smo premalo sto-rili na področju iintegracijskih procesov in končno da izgub-ljamo preveb delovnih ur zara. di poškodb na delu in poktic nih botezni (v letu 1971 je na dan manjkalo z dela približno 185.000 delavcev).
V obdboju po vojni je bila smer ZKJ na podrodju socialne politike jasna in so bili pri njenem uresničevanju tudi do-seženi pomembni \ispehi. Zad-nja leta pa je bila politika ?M praksi zanemarjena in je pri- ^ hajala do prodiranja stihije ob vse močnejših pojavih privati-zacije; opešala so načela socd. aMsti&ie solidarnosti in vzaje-mnosti, zmanjšala se je vloga družbenega standardapri reše-vanju življenjskih problemov delovnih ljudi, kar vse je kaza-lo, da se razblin.ja.jo razredne podlage socialne politike. Vse to je poglabljalo socialne razli-ke in razslojevalo družbo na bogate tn siromašne. To je bil eden virov za krize v naši dru&bi.
Tokove, ki so poglabljali socL alno neenakost smo ustavili z različnimi inštrumenti. Najbolj se nam obnesejo družbeni do-govori na področju delitve do-hodka in osebnih dohodkov ter na področju reševanja stano-vanjskih razmer. Prav na po-dročju gibanja osebnih dohod-kov je večina udeležencev kon-ference v razpravi posebej pod-prla stališče ZK do tega vpra-šanja, ki ga je v referatu po-udaril Stane Dolanc.
»Zveza komvmistov se je \e&. krat že lani in letos zavzemala za to, da»osebnih dohoctkov ne bi obremnejevali z ničimer, kar bi utegnllo biti vzrok za poslabšanje življenjskih razmer delovnih ljudi. Letos moramo storiti vse, da se tak položaj zboljša, da uresničimo načrto-vanl porast realnega standar-da delavcev. Nikakor ne sme-mo dovoliti, da bi se življenjski standard družin z nižjimi pre-jemki zmanjšal. Nujno je tre. ba storiti vse, kar je mogoče, zlasti delovne organizacije, ob-čine, republike in pokrajine. Tudi organom v federaciji mo-rajo biti izhodišče omenjena dejstva, ko oblikujejo ekonom-sko politiko v celoti in ko za-čenjajo takšne ali drugačne po-samične ukrpe. Omenjeni ukre-pi morajo biti realni, izviratl morajo iz samoupravnih dogo-vorov in sporazumov, državni organl pa morajo začenjati ak-cije samo tedaj, ko ni mogoče na drug način zavarovati iBte-resov delovnih Ijudi. Zveza ko. munistov vztraja pri tem, da morajo tisti komundsti, ki bi S svojim delom in vedenjem de-
Nadaloevanje na 2. strand
Nadaljevanje s 1. strani
lovali zoper takšno politiko, za to odgovarjati.«
Poleg tega, da smo v Slove-niji že storili prve korake za ublaževanje protalemov razslo-jevanja, pa bomo komunisti morali še naprej vztrajati za reševanje naslednjih vprašanj: graditi več, hitreje in cenejših stanovanj, postaviti ekonomske stanarine, zboljšati socialno strukturo učencev in študentov, odpraviti socialno diferenciaci-jo v izobraževanju (šole dostop. ne vsem!), povečati število ot-roških zavodov in drugih oblik predšolskega in šolskega var-stva (brezplačne knjige za ot-roke staršev z manjšimi OD, dnevni obroki hrane, podalj.a-no bivanje, stroški za prevoz, večja dostopnost otroških za-vodov, prednostl, različno pri-spevainje k stroškom itd.), kar vse mora prispevati k uresničit-vi načela o enakem startu ot-rok v Zivljenje čakajo nas še vprašanja, ki zadevajo odprav-ljanje nezaposlenostd, odhaja-nje našbi deiavcev v tujino, za-tiranje pridobivanja zaslužkov, piivilegijev m drugih ugodnosti v nasprotju z zakonom in sa-moupravnimi socialističnimi normami, uyeljavljanje sistema dohodka iz minulega dela in druga vprašanja, ki so v zvezi % ekonomskim položajem člo-veka v naših družbenoekonom-skih razmerah.
Pri vsem tem pa smo si bili na konferenci edini, da za ta boj nismo komunisti odgovor-ni samo v določenih okoljih, ampak v vseh celicah našega življenja.
Naša javnost je z razprtirru rokami sprejela politiko ZK, da naj bo odločanje o razširje-ni reprodukciji v rokah delav-skega razreda. Kljub pomemb-nim naporom pa so se le po-časi spreminjali materialni od. nosi v položaju delavskega raz-reda in samoupravnega družbe-nega dela, predvsem proizva-jalci. Pri oblikovanju skupne jugoslovanske akumulacije ozi-roma v njenem skupnem de-narnem izrazu odpade samo pnbližno 25 odstotkov na sred-stva družbenega gospodarstva, 45 odstotkov je sredstev bank iri družbenopolitičnih skupno-sti, približno 25 pa so sredstva prihrankov piebivalstva in za-sebnega sektorja. Takšni odno-si v sistemu financiranja druž-bene reprodukci.ie so izraz ne-ugodnega položaja delavskega razreda, predvserr proizvajal-cev in posledica prevladujoče vloge kreditov in kreditne od-visnosti gospodarstva.
To hočejo ustavna dopolnila odpraviti. Njihovo bistvo je v tem, da so orožje delavskega razreda, torej neposrednih pro-izvajalcev nad obvladovanjem z vso akumulacijo, ki jo ust. , varjamo. Ker gre njihova nova vrednost, ki jo ustvarjajo v proizvodnji za različne potrebe v vseh oblikah našega družbe-nega življenja, morajo izključ-no, edino in samo oni spreje-mati odločitve o delitvi druž-benega proizvoda. Mehanizem samoupravljanja se torej ne začne in konča v proizvajalni TOZD, amRak je njegova vsebi. na razširjena tudi v asociacije združenega gospodarstva, v banke, zavarovalnice, blagovni promet, somoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, v razne družbene sklade, v bolnice, zdravstvene zavode, šole — skratka odloču-joča beseda proizvajalca mora prevladovati po vseh strugah, po katerih se pretaka njegov dinar. To je politika in cilj ZK, hkrati pa tudi temelj naše so-cialistične družbene ureditve, ki temelji na družbeni lastnira in na popolni odpravi izkoriščanja človeka po človeku.
Komunisti verao, da pot do tega cilja ni lahka in da tudi ne bo kratka. Toda ker nas je veliko in nas bo še več, ker smo aktivni in dosledni, zlasti pa ker enotno mislimo in dela-mo, bomo naš boj za samoup-ravni socializem nadaljevali do končne zmage.
Jože Benčina delegat četrte konference ZKJ