List 10. Nemška, turška in še druge detelje na Štajarskem. -*) Poduk koristen tudi drugim deželam. Po premembi večjih in manjših posestev se večkrat primeri, da pride ktero v prav prebrisane roke; pa le škoda, da dostikrat najbistrejsi niso pravi kmetovavci. Oni le mislijo in prevdarjajo, kako bodo svoje kmetijstvo na najvišjo stopnjo povzdignili, da jim bo največ obresti in dobička nanašalo; osnujejo dovelj novih naprav, od kterih so tu in tam v raznih časnikih in bukvah marsikaj novega brali, in jih dostikrat na tacih krajih poskušajo, kjer ni po nobeni ceni mogoče, da bi se jim po njih željah obnesle. Enakim, na novo vpeljanim naredbam, posebno pa, če se jim niso izšle po godi, se sosedje posmehujejo, in pravijo, da enaki gosposki zmišljeji niso piškavega oreha vredni; zato se ni tudi čuditi, da naš kmet pri svoji stari termi in navadi ostane, in se neče novih znajdb poprijeti, če mu se toliko obresti obetajo. Popotovaje na Štajarskem sem več enacih skušinj zapazil, ki se niso pri nemški detelji (metelki, lucerni) nikakor obnesle, ker Štajarci nemško deteljo, kakor sem se sam prepričal, radi v negodne kraje, močirne nižave, v slabo in izpito zemljo, na sterme klance ali pa na take njive sejejo, ki so popolnoma s plevelom prerašene; ravno zato se pa tudi sem ter tje toži, da na Štajarskem lucernska detelja ne stori kakor v druzih deželah. Ce bi se omenjena detelja na Štajarskem le na tistih krajih sejala, kjer se popolnoma dobro ponaša, bi bil gotovo njeni pridelek obilen. Ce hočeš nemške detelje na kupe pridelati, sej jo po prostornih in suhih dolih, tacih kakor je polje od Gradca do Vildona, ali pa lipniško, ptujsko in marburško polje, po savinski dolini, ravno tako se ti bo tudi poleg srednjih homcov, koder se terta dobro obnaša, bogato splačevala. — Prepričal sem se tega sam v suhih letih 1856 in 1857, in v veliko krajih na Štajarskem sem vidil, da je suša sem ter tje cele z deteljo obsojane kraje do čistega posmodila, v tem so pa, akoravno po redkoma z nemško deteljo ob-sejane njive lepe zelene stale, da jih je bilo lepo viditi; ravno tako lepo in čversto klijejo posamne posetve imenovane lucernke tudi po travnikih, po potnih mejnikih in po nasipih ob železnih cestah, in rastejo vkljub še tako hudi suši vesele in krepke, dokler se ne pokosijo. Dobrota nemške detelje za živinsko klajo je povsod tako znana, da je ni potreba tukaj posebej hvaliti in pri-poročevati; manj znan je pa kraj, v kterem se dobro ponaša, in obdelovanje omenjene piče; torej naj mi bo tukaj dovoljeno od nje kaj več povedati, kam naj se seje. In kako naj se obdeluje. Kdor misli nemško deteljo sejati, mora pred vsem drugim gledati na svet, ali ji bo ugoden ali ne. Suh svet se ji najbolj prileze; na zamoklji njivi, v meglenih krajih in nižavah se ti ne bo nikoli dobro obnašala; če jo v ilovnato zemljo ali pa po stermih klancih seješ, sem ti *) Po 9. listu štajarsk. kmet. časnika. porok, da je ne boš veliko nakosil. Najbolj boš opravil, če jo v debelo in osušno, apneno in pa laporasto zemljo seješ, tudi v bolj pusti zemlji ti bo rodila, če le ni premokra, in več je boš pridelal kakor drugih detelj, ki jih po navadi Štajarci špogajo. Svet, kamor lucernko seješ, mora čist, ne pa plevelen biti; najbolj se obnese, če se po sadežih seje, ki so njivo plevela očistili, kakor po okopavini: lanu, korenji, grahoru ali pa mešanci; toda moraš paziti, da je ne seješ na preveč izpito zemljo; bolj ko je svet pust kamor se detelja seje, tem bolj čist plevela mora biti, in če se je dobro obrastla in eno leto obstala, ti bo, če jo le umno obdeluješ, tudi dolgo bogate obresti donašala. Marsikter kmetovavec pri sejanji nemške detelje napak ravna in si škodo dela, če jo seje; več ko semena prihrani večjo škodo si napravi; bolj ko je njiva slaba in močirna, bolj gosto se mora detelja sejati. Na gradškem, Upniškem in ptujskem polji se mora na slabeje njive po 34 do 36 funtov semena na oral posejati. — Kjer je detelja redka iz zemlje pribodla, in se pogostoma prazne lehe nahajajo, je kmetovavcu to očitno znamenje, da mu je delo spodletelo; in če je tudi v lehe še kaj poseje, se mu bo malokdaj dobro obnesla. Zavoljo tega se pa nikar ne prestraši, če ti je tudi setva spodletela; dostikrat je le samo seme tega krivo, zato bi bilo kmetovavcu svetovati, da bi seme, preden ga seje, poskusil, ako je kaljivo ali ne; zraven tega se mora pa tudi reči, da se detelja leto za letom nikjer tako ne obnese, kakor bi marsikdo želel. Ce je detelja lepo iz zemlje pribodla, in žito, med ktero je bila vsejana, požeto, jo moraš opleti, saj enkrat vsako leto, in je hujšega plevela očistiti, potem pa z mavcom (gipsom) ali pepelom ob deževnem vremenu potresti; vzame se ga namreč na^ oral posetve najmanj poldrug vagan ali pa dva vagana. Ce se je na dober svet posejala, se zna že pervo leto dvakrat kositi; toda perva košnja se ne sme prezgodaj, druga pa ne prepozno v jeseni opraviti, siTcer bi znala čez zimo pozebsti. V drugem letu in vse pozneje leta se mora lucernka močno in z ojstro brano prevleči, in kolikor starejša je njiva z deteljo, toliko ojstreje se mora prevleči; vlači se po navadi z najtežjo brano, in delo je takrat najbolje opravljeno, če je njiva taka, kakor da bi bila ravno sedaj preorana , da se le prav po malem detelje vidi. Preden se njiva prevleče, jo je dobro s premogovim, šotnim ali pa navadnim pepelom potresti ali pa z gnojnico politi; nikdar pa se ne sme z ravno izkidanim gnojem pognojiti, ker bi se ž njim preveč plevela na njivo pripravilo. Deteljše se mora, kar je le moč, konec zime ali prav zgodaj spomladi ali v jeseni pognojiti. Prevlači se pa po--zneje, ko detelja že precej ozeleni. Na pusti zemlji na) se detelja toliko časa rasti pusti, dokler še gosta stoji, kadar jo jame pa plevel prerašati, se mora preorati; pusti jo toliko časa rasti, dokler rada in vesela raste, kakih 10 do 20 let. Cez kakih 6 ali 8 let jo utegneš z velikim pridom na ravno to mesto v drugič sejati. Nemška detelja se tudi po suhih in takih travnikih seje, na ktere ni voda napeljana, toda se morajo poprej vselej močno prevleči, in potem pa dobro z valjarjem povleči. (Konec sledi.) 74 List 11. Nemška, turška in še druge detelje na Štajarskem. Poduk koristen tudi drugim deželam. fKonec.) Turška detelja (^Esparsette), ki jo Rusi sladko deteljo imenujejo, je za stajarsko deželo zares prav koristna rastlina, in akoravno je za njo na Štajarskem svet u;s:odeD, jo pa vendar le Štajarci dozdaj prav po malem sejejo in obdelujejo. Marsikter vino^radšk in gornišk posestnik bi ne bil v letih 1856 in 1857 tožil, da mu živinske klaje primanjkuje, če bi se bil s pridelovanjem turške detelje pečal, in ž njo svoje suhe brežine obsejeval. Kdor to deteljo po brežinah in v goratih krajih seje, se mu gotovo ne bo treba bati še tako suhih letin, da bi mu piče za živino primanjkovalo; lahko bo ž njo svoje goveda na višjo stopnjo povzdigil, nograde pa v boljši stan pripravil. Štajarske vinske gorice, ravno tako tudi srednji homci, imajo večji del le apneno zemljo ali pa močno apneno-peieni lapor, na kterem turška detelja prav spešno raste in se je lahko prav 82 veliko pridela. V močirDih letih se v teh goratih krajih le pičlo druge inervc nakosi; v suhih letinah pa še to malo, kar je iz zemlje pribode, suša do dobrega zamori ia popali. Turška detelja je prav zadovoljna rastlina, rada raste še celo v razpoklinah apnenega pečevja in na derčah, če le na kako pest rodovitne persti zadene; za brežino je omenjena rastlina skoraj najpripravniša, ker jih varje, da jih plohe ne sperajo in poplavijo. Ta detelja ne stori na mo-čirnatem svetu; seje se pa tudi na visocih krajih in če niso premočirnati, tudi na osojnih straneh obrodi. Sejejo jo na primer na Odenvaldu, na Spesartu, in odkar so Pfal-čanje svoje višine, ki so bile že od nekdaj le goličave, ieli s turško deteljo obsejavati, so si na pol več živine za-redili od poprej. Gojzdje na Stajarskem se od leta do leta bolj zmanjšujejo, posebno pa tisti, ki se med vinskimi goricami razprostirajo; poklesteni in prerejeni so tako, da niso vredni gojzdje imenovani biti. Posestniku le še kak voziček stelje donašajo, druzega skoraj nič; z eno besedo: tako so uničeni, da ni upanja, da bi se še kadaj tako okrevali in za-rastli, kakoršni so njega dni bili. Preojstre vinorednikove grablje že pri polti vsako bilko, ki iz zemlje pribode, koj tako zatarejo, da se ne more obrasti in kvisko kakor drevesce rasti. Take lehe, iz kterih je gojzd popolnoma zginil, ali bo pa kmali po njem, bi kmetovavcu najbolj storile, če bi jih s turško deteljo obsejal. Turška detelja ni v zemlji tako mehkužna kakor lu-cernka; seje se med razno žito, največkrat med oves, na praho ali med drugo zelenjavo. Sejati se mora ravno tako kakor lucernska detelja. Na bolj pusto zemljo se je mora na oral 4 do 5 vaganov posejati, in sicer spomladi kar se da zgodaj, ravno tako kakor lucernko. Kdor je hoče dovelj pridelati, jo mora vsako leto prevleči in pognojiti; po stermih brežinah se mora po potrebi semena, kadar se je že nekoliko izrečila, zopet vnovič posejati. Po suhih hribovskih senožetih boš vselej najbolj opravil, če boš seme spomladi po takih izre-činah posojal in z rahlo brano prevlekel; vzame se ga na oral 1 do 2 vagana. Omenjena detelja je tudi za to priporočila vredna, ker po brežinah med njo rastoči travi senco dela in jo varje, da je poletna vročina tako naglo ne popali , in ker dobi na nji živina v jeseni dovelj in dobre paše. Turška detelja se po višavah v goratih krajih po navadi le enkrat, malokdaj po dvakrat kosi. Kosi se pa, kadar jame cvesti, in je za živino prav dobra piča, če se zelena ali suha poklada. Kdor je hoče pa za seme pustiti, naj ž njo ravna kakor z navadno deteljo, semena bo pridelal dovelj, ker je rodovitna bolj kakor vsaka druga detelja. Na Rajnu jo z veliko koristjo sejejo po opušenih ali pa na novo napravljenih vinskih goricah; jo puste, da jame cvesti, potem jo kosijo, po košnji jo pa podorjejo ali pa podkopljejo. Preden svoj spis končam, moram se nekoliko od drugih zmesnih detelj omeniti, ki jih tu in tam kmetovavci z velicim pridom pridelujejo. Pridelk zmesne detelje je vselej višji kakor vsake posebne. Na rodovitno apneno zemljo in na dobri srednji svet se seje štajarska detelja z nemško in turško deteljo pomešana, vzame se vsake za omenjeno mešanco tretji del; v bolj ilovnato zemljo sejejo tu in tam štajarsko deteljo ali pa turško, in jemljejo 2 tretjini štajarskeira semena, 1 tretjino pa nemške in turške detelje. Po raznih skušnjah bo kmetovavec najbolj zvedil, ktera mešanca se mu bo najgorše obnesla in v kteri zemlji mu bo najbolj storila. — Ondi, kjer štajarska detelja najbogatejše pridelke donaša, jo bo gotovo vsak gospodar pred vsako drugo deteljo tudi najraje sejal. Le ondi, kjer štajarska ne stori, bo prav opravil, če se bo nemške, turške detelje ali pa mešance poprijel, in le tiste se deržal, od ktere bo po lastnih skušnjah največ in najboljše klaje pridelal.