fiiiinifm   plačana   v   golov iui.
Posesnezna številka f Din
Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Teiefon St. 73.
Leto XXIII. 6<u 18.
Kranj, 6. maja 1939
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din. polletno 2C-- din, četrtletno 10 - din.
Akademska mladina in njeno poslanstvo
Prav je, da enkrat s tega mesta načelno spregovorimo odkrito besedo o akademski »da-dini, o njenih nalogah in odnosih do naroda. Jugoslavija nam je priojesla slovensko univerzo v Ljubljani, ki omogoča številnim našim dijakom — tudi revnejšim — nadaljevati gimnazijski študij na visoki šoli. V Kranju samem, v okolici in po vseli krajih Gorenjske imamo danes prav znamo število akademske mladine. Za narod pa ni vseeno, kako se akademska mladina kot bodoča voditeljica svojega ljudstva, kot cvet inteligence — vzgaja, kako je orientirana, kako se v javnosti udejstvuje.
Visoko šolski študij je bil že od nekdaj za vsakega marljivega in nadarjenega dijaka naj višji cilj in ideal. Univerzitetna diploma odpira mlademu absolventu vstop v najvišje, aajbolj upoštevane in najbolj čislane praktične poklice, onemu pa, ki Se hoče uveljavlja-viti kot znanstvenik, daje vso podlago in legitimacijo za nadaljue znanstveno delo.
Sloves starih, slavnih univerz je bil v vseh časih velik. Drugi srečnejši narodi, ki so v miru in svobodi gojili in gradili svojo narodno, daleč preko mej države scgajočo in vpli-vajočo kulturo, so že pred mnogimi stoletji imeli svojo najvišje šole, katero smo mi Slovenci dobili po težkih več stoletnih bojih šele v Jugoslaviji. Iz teh svetovno znamenitih starih univerz se je širila plamenica kulture po tedanji Evropi, nastajale so nove šole kot žarišča prosvetljenih in omikanih ljudi. Kralji in cesarji, knezi in visoki duhovni dostojanstveniki so bili meceni in pokrovitelji teh visokih šol, ki so širile slavo svoje domovine, pa tudi  razne kulturne »in politične ideje.
Te univerze so skozi stoletja privlačevale ukaželjno mladino, bile pa so seveda dostopne le posameznim izbrancem iz višjih krogov, kar danes ne moremo več trditi in še sedaj privabljajo v sled svoje tradicije v svoje učilnice dijaštvo vsega sveta. Na teh svetovno znanih univerzah študirajo poleg zastopnikov vseh evropskih narodov tudi: Američani, kitajci, Japonci in Oricntalci sploh, skratka pestra mešanica vseh narodnosti, kontinentov in ras. Iz teh univerzitetnih središč so se širile razne ideje, katere so dijaki prinašali v svojo domovino.
Kot so bili v 17. in 18. stoletju zelo redki oni slovenski izobraženci, ki so obiskovali visoko šolo, tako se njihovo število začne večati v 19. stol. zlasti v drugi polovici, ko začno zavzemati razna važna mesta po šolah, zdrav-ništvu, politični in upravni službi, v advoka-katuri, na sodišču itd. Nekateri izmed njih so v državnih službah kljub slovenskemu pnko-Ienju dosegli zelo visoke položaje. Takratna generacija, ki že izumira, pa je študirala v drugačnih okoliščinah in razmerah kot današnja. Beda večine slovenskih študentov - vi-sokošolcev na Dunaju in v Gradcu je bila še večja kot je danes. [... , j_ ^t m jjur-^. •""u» n«*"". Utui   t > btevett-rko »i
Nova držuva je prinesla domačo slovensko univerzo v Ljubljani. Danes študirajo akademiki takorekoč doma. Mnogi celo med univerzitetnimi študijami stanujejo pri starših. V primeri s prej jim je študij znatno olajšan.
Ostale pa so še vedno iste dolžnosti in naloge, katere ima akademska mladina, — če se teh nalog zaveda -- do svojega naroda, iz katerega je izšla. Velike so te dolžnosti in zelo odgovorne. lepo in zvišeno je poslanstvo akademske mladine, če se svoje bodoče misije le zaveda v vsej veličini, ki ožarjn to poslanstvo.
Akademska mladina, ki bo v raznih poklicih in stanovih delovala kot voditeljica ljudstva, svojega lastnega narodu, ga vzgajala, izobraževala in vodila k boljši ali slabši bodočnosti, je cvet naroda, je tista elitna plast v narodu, ki mora prekvasitj od spodaj navzgor vse ostale plasti, prižgati plamenico resnične narodne  kulture, gospodarskega  napredka in
Kmečki tabor v Celju
Kmečki talx>r v Celju, katerega se jo udeležilo čez 20 000 zavednih slovenskih kmečkih mož. žena in mladine, je nedvomno največji tabor v slovenski zgodovini. Tabor je pokazal narodno in stanovsko zavest ter organizirano silo slovenskega kmečkega stanu. Kmečka zveza, njegova organizacija je danes prepričala vso Slovenijo in vso državo o tem, da je pravu, poklicna in organizirana zastopnica jedra slovenskega naroda. S taborom je slo-
omajno celoto zvestoba do istih vzorov, zvestoba pravim slovenskim voditeljem in zvestoba vsemu, kar daje jamstvo za srečno in svobodno bodočnost  slovenskega naroda.
V soboto zvečer se je Celje odelo v zastave, v vence in cvetje, da tako sprejme in pozdravi cvet in steber slovenskega naroda, naše dobro, preprosto in delavno ljudstvo. Ze v soboto so zaplapolale raz vseh celjskih hiš državne trobojnice našemu kmetu v pozdrav. Hrib
Zborovanje na Hribu «v. Jožefa v Olju
vensko kmečko ljudstvo manifestiralo za mir, za močno in svobodno Jugoslavijo, za zvestobo vladarski hiši, za pravice slovenskega naroda in za pravice slovenskega kmeta. Kmečka zveza je danes stopila v javnost kot strnjena in disciplinirana vojska, katero veže v ne-
sv. Jožefa, pozorišče tega tabora, je bil ves v zelenju, vencih in slavolokih.
Zvečer je v mestnem gledališču v Celju za uvod v kmečki tabor bila prvič uprizorjena D. Petančičeva igra ..Slovenskega kmeta povest". Mestno gledališče jk> bilo nabito polno
ljudske prosvete. Če so se prejšnje generacije akademski- mladine borile z vsemi sredstvi proti gcrmnnizaciji in budile med ljudstvom narodno zavest, vendar danes v svobodni državi, ko so te naloge odpadle, še zdavnaj niso rešena vsa vprašanja, da bi akademsku mla-iia smela držati križem roke.
Večina naše inteligence in akademske mladine izhaja iz kmečkega in delavskega stanu i/, najširših plasti naroda. Vprašumo pa Se, uli tu inteligenca, ali akademska mladina daje narodu t. j. kmetu, meščanu, delavcu to, kar mu je dolžna dajati. Ali akademska mladina stopa ramo ob rami v vrstah naroda. Mi vidimo, da se del naše akademske mladine ne zaveda stavljenih ji nalog in da ne vrši poslanstva, katero ji je poverjeno. Akademska mladina mora s svojim narodom misliti in čutiti.
Ne bomo izvajali nobene duševne inkvizicije, če pravimo: ,/Iudi akademski mladini je mesto tam kjer je večina naroda!" Slovenski narod, ki jo danes enoten, bolj kot kdaj prej, organiziran v veliki državni stranki, ki priznava kot svojega edinega pravega, narodnega voditelja g. dr. Antona Korošca in mu izraža dnu za dnem nu shodih in zborovanjih' svoje neomajno zaupanje, ter popolno legitimacijo za vodstvo drž.uvnih poslov, ima polnilno pravico, da tudi od akademske mladine zahteva tisto mišljenje, tisto prepričanje, kateremu pripada večina naroda.
Slovenski narod, ki bo dajal kruha današnji akademski mladini, no bo nikdar več dopustil, da bi mu vladali in ga blatili ter denun-cirali različni zloglasni napredni, marksistični in socialistični elementi, izkoreninjenci in izdajalci slovenskega narodu in slovenskega imenu ter vihteli nad njim bič suženjstva in pieganjunja. Za vsak narod je hudo in grenko, če izgubi svobodo, a stokrat hujše, če preganja  in  zapira  brat brata.
Ravno v zadnjem času nam je nacionulna in levičarska akademska mladina v Ljubljani pokazala, da ji ni za resnično korist in skrb naroda v teh težkih časjh, ampak da je v svoji zaslepljenosti popolnoma vdana svojim brezposelnim, izvagoniranim in zavrženim političnim voditeljem. Izkazalo se je, da je bila vsa ona lepo doneča pravljica (> enotnem akadem-
skem bloku le rafinirano pripravljena politična potezu, kako pomagati propadli JNS do veljave in do vladnih mest. Odtod je torej izhajalo vsaJk dan tako lepo zveneče nioliedovu-nje o potrebi narodne in politične koncentracije, ki bo pomagala JNS do korita, da bi zopet mogla vihteti bič nad Slovenci in Hrvati.
Maska je padla in sedaj se vidimo v vsej jasnosti. Napredni akademiki, ki so hoteli izigrati katoliško akademsko mladino in jo vpre-či v svoj voz pod videzom neke zuuanje nevarnosti, so pokazali vso podlo stran svojih metod in sredstev, katerih se poslužujejo. V vsej pošteni javnosti so si pridobili upravičen sloves ljudi, ki se jim ne sme nič verjeti, katerih se je treba izogibati.
Ali je bilo v Kranju kuj drugače? Ko se je ustanavljalo sedanje Jug. ak. društvo, se je Pod naslovom skupnega dela res pritegnilo tudi katoliške akademike. Kmalu pa so napredni akademiki ustvarili tako ozračje v društvu, da so bili katoliški akademiki prisiljeni izstopiti. Enotnih naziranj in pogledov v kranjskem „Jug. ak. društvu" itak nikoli ni bilo. Nekaj članov akademikov je fašistov, drugi so marksisti in socialisti, potem ljotičev-ci, zmerni in fanatični naprednjaki, vsi skupaj pa nimajo prav nobene legitimacije, da bi si lastili neko vodstvo' in vpliv na različne stanove, katere bi radi pritegnili v svoj okvir. Lojalno opozarjamo akademsko mladino v JAD, naj pri svojem delu ne prehaja preko dodeljenega ji delokroga.
Našo katoliško akademsko mladino v Kranju in Ljubljani, pa pozivamo, naj krepko vztraja v svoji borbi z nasprotniki do končne zmage. Nikdar več naj ne veruje prilizn fjenrna. besedam nacionalistov, ki bi radi razbili naše vrste. V nas mora živeti trdna volja, mladostna moč in polet, življenjska dinamika, ki ustvarja uspehe, da nekoč prevzamemo vodstvo naroda v svoje roke.
Slovenski narod je katoliški in slovenski z dušo in srcem in tak hoče tudi ostati. Zato si bo izbral za svoje voditelje poštene slovenske, katoliške može vzrastle iz njegovih' vrst in iz domače grude. Zavrgel in obsodil pa bo vse one narodne odpadnike, ki oznanjajo zmoten in pogubonosen evangelij preživelega liberalizma, marksizma in socializma. Akademik.
prireditve so se udeležili tudi mnogi odlič-niki.
Pred začetkom igre je stopil na oder predsednik Kmečke zveze g. narodni poslanec Bro-dar in rmel na občinstvo krasen govor.
Predstava je bila res doživetje, ki ga bodo Celjani ohranili v trajnem spominu. Pri igri je nastopilo veliko število ljudskih igralcev iz različnih krajev. Tako je predstava poleg glavnega namena pokazala tudi igralsko zmožnost našega podeželja.
Bog je za nedeljo naklonil še posebno lepo vreme. Mnoge je sicer zadržalo zjutraj nejasno nebo, vendar pa se je tabora udeležilo več kot 20.000 ljudi. Ze na vse zgodaj so zu-doneli po celjskih ulicah prijetni zvoki kmečkih godb, ob jutranjih vlakih pa so se zgrinjale od kolodvora po Prešernovi ulici proti Gla-ziji velikanske množice ljudi, narodnih noS, pevčev, godcev in občinstva. Lepo je donela po Celju himna našega kmečkegu ljudstva: .,Mi smo slovenske zemlje orači". Na kolodvoru, ki je bil ves v zelenju, je bil postavljen slavolok z geslom ..Naša zemlja je slovenska".
Sprevod
se je pričel pomikati točno ob 9. uri izpred (i lazi je. Na čelu je korakala godba, takoj za njo jo vozilo okrog 600 kolesarjev z okrašenimi kolesi, takoj za njimi celjska Zelezničar-ska godba ter množica gorenjskih, savinjskih, belokranjskih in koroških narodnih noš. Ta mogočni sprevod se je kakor mogočen val pomikal po Prešernovi ulici in šel skozi špalir tisočev in tisočev občinstva. Množica je viharno vzklikala zastopniku kr. vlade g. ministru Snoju, ki je bil na balkonu mestnega magistrata in ostalim odličnikom.
Vsi, ki so korakali v sprevodu ter občinstvo na pločnikih, so vzklikali našemu narodnemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu, Jugoslaviji, Kmečki zvezi in narodnim poslancem, zlasti pa zastopniku vlade g. 'ministru Snoju. Kakor pisano polje so valovile po ulicah pestre narodne noše, katerih je bilo okrog 1000. V sprevodu je bilo tudi 12 praporov Kmečke zveze in osem godb, ki so igrale slovenske narodne koračnice. Ta mogočen sprevod, ki je prepeval z vsem navdušenjem slovenske pesmi in neprenehoma vzklikal našemu mlademu kralju in našemu narodnemu voditelju dF Antonu Korošcu, se je pomikal skozi goste množice občinstvu na zborovalni prostor na Hrib sv. Jožefa. Po dolini pa je ta čas odmevalo pokanje topičev in naznanjalo naši domovini, da je danes praznik našega kmeta.
Z Bogom začne vsako delo naš kmet, zato se je današnje veliko zborovanje pričelo tudi z molitvijo in sv. mašo.
Pozdrav lavantinskega vladike.
V imenu lavantinskega vladike je pozdravil zhorovalce stolni kanonik mons. g. dr. Cu-kala iz Maribora. Lavantinski vladika prevz. g. dr. Tomažič je želel današnjemu zborovanju, da bi bilo v čast božjo in duhovno korist slovenskega kmečkega ljudstva v obeh škofijah in vse kr. Jugoslavije. G. kanonik dr. Cukala je imel nato na zborovalce krasen in globok verski nagovor.
Po slavnostnem govoru se je pričela slovesna sv. maša, ki jo je daroval zastopnik škofa ob asistenci številne duhovščine. Med sv. mašo je ob spremljevanju celjske železničarske godbe prepevalo vse ljudstvo naše stare slovenske cerkvene narodne pesmi, da so odmevale daleč po celjski okolici in oznanjale vsem, da se je kmečko ljudstvo danes še z večjim zaupanjem oklenilo oltarja, se posvetilo sv. Jožefu in se izročilo v njegovo varstvo.
ločno ob 11. uri, po končani sv. maši je predsednik Kmečke zveze in narodni poslanec Brodar pričel z zborovanjem. Pozdravil je vse odličnike, zlasti ministra Snoja ter preiskuše-nega borca za kmečke pravice dr. Kulovca, katerim so priredili zborovalci mogočne manifestacije. Z navdušenjem je zbrano kmečko ljudstvo sprejelo brzojavni pozdrav svojeg* narodnega  voditelja dr.   Antona Korošca.
Mogočen val navdušenja se nikakor ni mogel ustaviti, množice so viharno vzklikale svojemu voditelj«. Takoj na to so bile prebrane pozdravne brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru II.,
STRA> 2
^^a,«*«*«***«*«** »CJOREINjEC«
>*<lfW VB VVSJC    delo odvisno od orodja.
Tudi nase telo Ima svoje oroaje: sobe. Zato Jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati l njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravimo negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja - zob -pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod.
Nj. kr- Vb*, knezu namestniku Pavla, predsedniku ministrskega Sveta in ministru notranjih poslov Dragiši Cvetkovlču, slovenskemu narodnemu voditelju in predsedniku senata dr. Antonu Koiašcu, ministru za kmetijstvo inž. Be-šliču, ministru za g rad Le dr. Kreku, banu dr. Natlačeno, ljubljanskemu škofu dr. Rozmanu in mariborskemu vladrki dr. Tomaiiča. Takoj nato se je oglasil k besedi zastopnik vlade minister Snoj, ki je v svojem govoru izvajal: Spoštovani zboroval«! Prihajam po naročilu našega voditelja dr. Antona Korošca. (Mogočni aplavzi dr. Korošcu.) Z veseljem je sprejel vabilo Kmečke zveze na današnji tabor, sam vam je hotel govoriti, toda važni državni posli so ga zadržali v Belgradu. Naročil mi je, nuj vam izročim njegove pozdrave, (Živijo dr. Korošec, živijo minister Snoj!) Zelo sem vesel, da mi je s tem dana prilika, govoriti na današnjem taboru. Pred vsem pa sem vesel ogromne množice zborovalcev, kmečkih mož in žena ter kmečke mladine, zbrane iz vseh delov Slovenije v našem starodavnem Celju.
Današnji tabor je manifestacija stanovske zavesti slovenskega kmeta, ki je tako lepo izražena v Kmečki zvezi. V teh težkih časih, ko se mora vsak stan boriti za obstanek, je treba stanovsko zavest prav posebej gojiti. S to zavestjo je treba gojiti ljubezen do zemlje, do grude, do domače kmečke hiše. Treba je vzbuditi in gojiti zdrav kmečki ponos. Du ne bo slovenski kmečki fant bežal v mesto, da ne bo zavidal tovarniškega delavca, ampak bo ponosen, na svoj kmečki stan, na zemljo, ki jo obdeluje, na svoj kmečki stan. To nalogo opravlja Kmečka zveza, s svojimi organizacijami, s svojimi mladinskimi odseki, predvsem pa s stanovskimi tečaji in manifestacijami. Danes, v teh težkih in razburkanih časih, je taka močna organizacija, kakor je Kmečka zveza, prav posebno važna. Poleg stanovske zavesti in strokovne izobrazbe mora buditi tudi narodno zavest in narodni ponos. Buditi mora vero v samega sebe, v naš narod in našo državo.
Vsa stremljenja naše države, naše vlade in nase zunanje politike gredo za tem, da si o-hranimo mir. 'iZivijo mir!) Mir, to je končni cilj vseh naših nap >v in prizadevanj. Ta prizadevanja so prav v zadnjih dnevih pokazala lepe uspehe in dala dokaze, da je naša zunanja politika uspešna in za državo koristna. Po tej poti prijateljstev s sosedi in dobrih odnosov do vseh ostalih držav bomo hodili tudi naprej.
Notranjepolitično smo pred rešitvijo vprašanja, ki nas je 20 let razdvajalo in slabilo moč države. (Živijo sporazum!)
Vlada Drugiše Cvetkoviča (množica vzklika predsedniku vlade) je s svojim nastopom, s svojo deklaracijo in s svojim delom v nekaj tednih ustvarila pogoje, da se je začelo reševati hrvatsko vprašanje. Predsednik vlade je bil ponovno v Zagrebu, kjer je vodil razgovore z dr. Mačkom. Pokazal je izredno voljo in vložil mnogo truda in sile, da bi se to dr-žavobitno vprašanje končno rešilo. Danes lahko rečemo, da je dosežen sporazum o načinu, kako naj se reši hrvatsko vprašanje, v nekaj dnevih pa bo razglašena končna odločitev, kakor je to poudarjeno z uradnim sporočilom. (Burno vzklikanje.)
Misel sporazuma popolne enakopravnosti in res pravega bratstva je prešla globoko v ljudstvo. Prepričan sem, da državljani naše lepe Jugoslavije, pa naj bodo to Slovenci, Hrvatje ali Srbi, niso nikdar tako občutili, kako nam je vsem potrebna močna in složna država, kakor sedaj v tej dobi. Prav vsi se zavedamo, da nam je le v okviru močne in složne Jugoslavije pod močnim vodstvom dinastije Kara-djordjevičev zagotovljen obstoj, razvoj in napredek. (Mogočne manifestacije kraljevskemu domu.)
Ta zavest je tako močna, da bo premagala 20 letno oddaljenost med Belgradom in Zagrebom. Ta zavest bo z resničnim in pravim sporazumom dala Jugoslaviji nove temelje, temelje, ki bodo močnejši od Maginotijevih linij, ker bodo zasidrani v srcih vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, v srcih Jugoslovanov.
Mi Slovenci se sporazuma med Hrvati in Srbi odkritosrčno veselimo. (Mogočno vzklikanje.) Veselimo se za to, ker bo i tem končan spor med brati. Veselimo se ga kot državljani Jugoslavije, ki bo složna in enotna in zato tudi močnejša in odpornejša. Veselimo se sporazuma predvsem zato, ker bo s tem uresničena naša dvajsetletna zahteva, dobojevan dvajsetletni hoj za našo slovensko samoupravo, za katero smo se toliko borili. (Vihar vzklikoma dolgo ni ponehal.) V tem je največji pomen sporazuma, ker bo dal novo državno opredelitev in nas bo kmalu postavil pred nove naloge.
Naštel sem tri svetle točke, ki so /,a našo državo, predvsem pu za nas Slovence izredno važne in pomembn- Prva je varnost naših me-
ja in trdna odločnost naše vlade, da hoče obraniti mir za vsako ceno. Druga je rešitev hrvatskega vprašanja, kar bo našo državo na znotraj utrailo in njen ugled in vpliv v tujini dvignilo. In tretje bo posledica druge, bo samouprava Slovenije, bo nova upravna opredelitev države.
lukaj v Celju, um je pred dvemi leti sivolasi naš vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič (Slava njegovemu spominu —. trikrr.tni v/klik množice) napovedal veliki čas. Ta veliki cas prihaja, je tu in terja od nas, da smo veliki, da smo močni, da smo pogumni 'n odločni.
Slovenski kmet, ki je bil sto- in stoletja jedro slovenskega naroda, ki je njegov branik in steber, se zaveda nalog, ki mu jih ta veliki čas naluga. Storil bo svojo dolžnost, ker ljubi svojo zemljo, svojo domovino Slovenijo in svojo državo Jugcslavijo.
Govor ministra g. Snoja so zborovulci nagradili z nepopisnimi ovacijami, ki so trajale tako dolgo, da je zazveneia po hribu državna himna, ki jo je prepevalo vse ljudstvo.
V imenu mesta Celja je pozdravil zboroval-ce celjski župan g. dr. Voršič. izrazil je posebno veselje mestu Celju, katero se raduje teli nepreglednih množic slovenskega kmečkega ljudstva, ki se je zgrnilo zborovat v osrčje Slovenije — v slovensko Celje.
V imenu številnih narodnih poslancev je pozdravil tabor podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič. Takoj na to je dobil besedo predsednik Kmetijske zbornice narodni posiuaec g. Steblovnik. Poudaril je, da je področje delu Kmečke zveze iu Kmetijske zbornico isto, zato je več kot samo ob sebi umevno, da bi težko našli še dve ustanovi, ki sta tako neločljivi navezani druga na drugo, kot ravno ti dve.
V imenu Prosvetne zveze je čestital zboro-valcem iu želel uspeha v bodočem delu zastopnik g. prof. Peter tovačič. Posebno odločno je izzvenela krepka beseda našega narodnega poslanca g. Smersuja Rudolla, ki je spregovoril v imenu slovenskega katoliškega delavstva. Minili so časi, ko so vodili naše delavstvo goljufivi marksistični voditelji, naše dajavstvo se je danes oprijelo tjHidi, ki so zrastli !iz njihovih vrst.
G. Nande Novak je spregovoril v imenu slovenske Županske zveze. Kmečka zveza je tako tesno povezana s predstavniki slovenskih občin, zlasti kmečkih občin, da lahko rečemo, du jc ravno ta naša stanovska organizacija tista, ki vodi naše slovenske občine. ,
Nato je stopil na oder kmet s Frankolovega pri Celju g. Goršek J. rekoč: Kmetje predstavljamo večino prebivalstva v državi. Vsem je potrebna močna stanovska organizacija, gospodarska samopomoč v zadružništvu in izobrazba. To so stvari, ki bi kmečki stan rešile. Posebno lepo je utemeljil, zakaj danes mlade kmečke sile trumoma bežijo s kmetov v mestu. Vzrok vsemu temu je, ker se kmečki stan in kmečko delo v naši javnosti najmanj ceni in najslabše plačuje. V stanovski organizaciji je naša rešitev. Če kmetje, ki nas je večina, nimamo v javnosti moči, je to znamenje, da nismo močni zato, ker nismo organizirani.
Nato je dobila besedo Ferjanova Marija iz Olševka pri Kranju. Spregovorila jo našim kmečkim materam, ki izgorevajo v nesebični materinski ljubezni v blagor družine in domovine.
Zupan iz Smihela pri Stoprčah g. Brulc Franc je nato spregovoril o kmetu, kmečkemu stanu in pravicah, ki gredo kmečkemu stunu.
V imenu Zveze absolventov kmetijskih šol je spregovoril predsednik g. Ovsenih Janez. V svojem krasnem govoru se je spomnil zgodovine slovenskega naroda pod graščinskim jarmom. Slovenski kmet je ostal in zemlja je ostala slovenska. Današnji mogočni tabor dokazuje, da se mi vsega prestanega gorja dobro zavedamo in da smo zanj našim dedom hvaležni. Cenimo naš slovenski kmečki dom. naj ne bo med nami nikogar, ki bi slovenskemu kmetu in slovenskemu narodu hotel slabo. Svoj govor je zaključil: Kmetje, pokonci glave!
Okrog pol 1 je predsednik Kmečke zveze zaključil krasno zborovanje.
Igra na prostem.
Kmečki tabor je končulu Veličastna prireditev Petančičeve igre ..Slovenskega kmeta povest". Prireditev na prostem na Hribu sv. Jožefa je bila še vse bolj veličastna in jc do dna saje)a 9000 gluvo množico, ki je z vsem navdušenjem sledila zgodovinskim dogodkom slovenskega kmečkega ljudstva.
Okoli poli 4. ure so se začele zgrinjuti proti postaji ogromne množice ljudstva, du se odpeljejo z okrepljeno zavestjo na svoje domove in z voljo, du v bodoče nadaljujejo s še uspešnejšim delom.
, MM »SV,¡5$oUni nov"" » ^„o>»c
Fr. Donat Jug - 60 letnik
Pri Materi slovenskega naroda na Brezj<ah je v sredo 3. maja obhajal svoj 60. rojstni dan splošno priljubljeni fr. Donut Jug, mnogoletni skrbni zakristan Marijinega svetišča na Brezjah in vsem slovenskem čebelarjem znani čebelarski strokovnjak. Ze nad 30 let vestno opravlja zakristansko službo v cerkvi na Brezjah in s svojo marljivo roko skrbi za veličino Marijinega svetišča. Zelo plodovito se je udejstvoval v čebelarstvu. S strokovnjaškinii članki v »Slovenskem čebelarju" je skrbel za pov-zdigo čebelarstva v Sloveniji, leta 1934. pa je napisal zelo obširno bogato ilustrirano knjigo »Praktični čebelar". Za to delo so mu hvaležni zlasti čebelarji začetniki, hvaležni pa so nm tudi izkušeni čebelarji, katerim jc v kompliciranih   slučajih   Jako   dober svetovalec.
Udejstvoval se je tudi v sadji-.stvu in vrtnarstvu. Ustanovil jc »Sadjarsko in vrtnarsko društvo" na Brezjah ;i pred leti organiziral dve razstavi: Sadjarsko in vrtnarsko, o katerih se je med mnogimi Jako pohvalno izruzil tudi naš voditelj dr. Korošec. Neumorno je delal na polju katoliške ljudske prosvete. Bi! je med ustanovitelji »Prosvetnega društva" na Brezjah, ki je pred kratkim slavilo 30 letnico plodnega dela. Tudi pri Tujsko prometnem društvu je jako plodovito delal, in se ima le njemu zahvaliti, da je doseglo toliko uspehov. Povsod se je udejstvoval, pomagal je vsakemu, komur je ie mogel, in bil vsakemu s svojimi modrimi nasveti na razpolago.
Ob njegovi 60 letnici mu želimo, da bi ga Bog in Marija ohranim še mnogo let!
Vodovod Preddvor-Kranj se sse gradi
Ze v prejšnji številki našega lista smo naše čitatelje opozorili, da se poleg vodovodnega odcepa Tupaliče — Olševek -- Luže, ki se je pričel graditi takoj po veliki noči in ki bo razbremenil glavno vodovodno cev za Kranj, obenem vrše tudi priprave za čimprejšnji pri-četek del za toliko potrebni in zaželeni gluv-ni vodovod Preddvor — Kranj, ki bo končno vendar enkrat odstranil dolgoletno pomanjkanje vode v Kranju.
Ker je licitacija in oddaja del morala biti potrjena od pristojnih ministrstev, se je priče-tek dela zavlekel bolj, kot je pa to želela kranjska občina in z njo vred vodovodni odbor. Vendar so se s strani občine priprave vseeno nadaljevale, saj je občina že nabavila 9 vagonov vodovodnih cevi.
Prejšnji teden pa je padla še zadnja ovira za pričetek dela. Gradbeni minister g. dr. Miha Krek je potrdil licitacijo za polaganje cevi in armatur za drugo etapo vodovoda Preddvor — Kranj — StražiSčc. Delo je prevzela tvrdka Lovro Pičman iz Ljubljane zu din 240.02?.—.
Ko so bile tako končane vse priprave in odstranjene vse ovire, smo sedaj po tolikih letih priprav, debat, raznovrstnih načrtov doživeli oni srečni dan, ko je v torek dne 2. maja v Preddvoru zapela prva lopata, ko se je končno pričelo z delom za tako težko pričakovani kranjski vodovod, ki bo v srečnem slučaju
dokončan v jeseni in bo za daljšo dobo zadostil vsem potrebam Kranja in okolice.
Vodovodna proga, ki bo tekla mimo Brdu, proti Kranju in odtod kasneje tudi skozi Stra-žišče proti Stari Loki, bo v prvi vrsti pritegnila tudi vasi, ki danes sploh še nimajo vodovoda, to so: Predoslje, Suha, Kokrica, Bobov k. Mlaka, Srakovlje, Sp., Sr. in Zg. Bela, po drogi strani pa bo zlasti poživilu gradnjo novih hi."' in kolonij v Kokrškem predmestju, po tem ob cesti na Kokrico, kjer leže prav lepe parcele, ki pa so bile sedaj neizrabljene, dalje številne parcele ob državni cesti v Naklo od Prešerna navzgor, kjer se v bodoče kmetovanje ne bo izplačalo, kraj ležeč ob modernizirani cesti pa bo kot nalašč dobrodošel za lepu naselja vil, stanovanjskih hiš in lepo obdelanih vrtov. Čim bo dovolj vode v tem okolišu, se bo takoj pričelo gruditi še z večjim tempom kot dosedaj. Saj je že sedaj tam lepo število novih hiš.
In končno bo pa vodovod podaljšan še M Zlato polje in v Struževo, kjer si vode žele bolj kot kaj drugega. Obe naselji sto radi svoje lepe sončne lege kot nalašč pripravni tudi za razvoj tujskega prometa. Stanovanja v obeh omenjenih krajih bodo radi vodovoda pridobila veliko na veljavi. Tako vidimo v teii skromnih vrsticah, kako bo novi vodovod še preobrazil Kranj, in kako velikega pomena je za mesto samo in za ves okoliš.
Gorenjski motoristi v enotni organizaciji
Združila »ta »e MK Ilirija - «elte(/a in MK Jesenice
Mesca aprila se je vršil v Kranju na Stari pošti zelo dobro obiskan ustanovni občni zbor I. gorenjskega moto-kluba v Kranju. Občnega zbora se je udeležilo 82 zborovalcev, kar po-menja za našo društvene razmere rekordno udeležbo, po drugi strani pa res pravo zanimanje za športno stvar. Dosedaj popolnoma ločeni MK Ilirija — sekcija Kranj in MK Jesenice sta se združila v enotno organizacijo za vso Gorenjsko in ustanovila I. Gorenjski moto-klub v Krunju, s čemer je zagotovljeno res uspešno delo naših gorenjskih motoristov.
Predsednik pripravljalnega odbora g. Witz-niann Edi je pozdravil vse zastopnike oblasti in raznih organizacij, še prav posebno toplo pa zastopnika MK Ilirije v Ljubljani g. Jako Gorjanca. Tik pred otvoritvijo je občni zbor osebno pozdravil sum sreski nučelnik g. Gašper Lipovšek in s tem pokazal vso svojo naklonjenost organizaciji motoristov. Občnega zbora so se udeležili tudi motoristi z Jesenic, iz Tržiča, od Sv. Ane in drugih krajev Gorenjske.
G. Wit2mann je nato podal pregled dela kranjsiko sekcije od ustanovitve pred 8 leti dalje, pa do danes, ko polagajo gorenjski motoristi temelje svojemu lastnemu klubu. Vse do lani kranjska sekcija ni mogla delovati, kot bi bilo treba. Časi krize in vsestranskih ovir so onemogočili ves razmah. Lani pa je kranjska sekcija z izvedbo gorske dirke na Jezerski vrh in z izletom na Koroško pokazala zopet vidne znake življenja in znake, da je klub zmožen samostojnega dela. Ker pa je majhen klub obsojen le na životarjenje, so Kranjčani stopili v stik s člani MK Jesenice, ki so razumeli položaj in sklenili prestopiti v enoten I. Gor. moto klub. Le v skupni, močni organizaciji bo mogoče premagati vse ovire, klub pa bo nudil članstvu tudi razne ugodnosti. Končno ne smemo prezreti velik pomen organizacije motoristov z državno obrambnega stališča v današnji dobi splošne motorizacije.
Tajnik g. Bar je omenil izboljšanje razmer v motociklističnem športu. Javna bremena so se znižala, motoma vozilu s() cenejša, bencin se je pocenil, vse to pa je povzročilo znaten razmah motorizma. Nadalje je omenil lepa uspeli lunski sestanek motoristov iz Kranju in Tržiča, večji del svojega poročila pa je posvetil opisu gorske dirke nn Jezerski vrh, ki se je vršila lani 17. julija ob veliki udeležbi tekmovalcev na motorjih raznih kategorij. Gorske dirke no Jezerski vrh", ki so lani pokazale prav odličen organizatoričen, kot tudi športni uspeh, bo odslej ..Gorenjski motoklub" prirejal vsako leto, kot nekako predpripravo za mednarodne ljubeljske dirke. Pri dirki na Jezer-
skem so poleg Kranjčanov predvsem sodelovali Ilirjani iz Ljubljane in pa člani Hermesa. Zmagovalci so prejeli tudi lepa darila. Prehodni pokal si je osvojil Ljubljančan Šiška Janko, MKI, ki je 4.300 m dolgo progo prevozil v času 4 minute 23 in dve petinki sekunde. Vršil se je tudi izlet kranjske sekcije na Koroško, Po tem izletu se je vedno bolj kazala tendenca, da se kranjska sekcija osamosvoji. Organizacijski uspehi, naraščajoče število članstva, vedno večje zanimanje za motošport, vse to je privedle do tega, da je sekcija sklenila likvidirati svoje delo in izvedla vse predpriprave za osnovanje novega enotnega moto-kluba za vso Gorenjsko. Celotno premoženje sekcije se je podarilo bodočemu gorenjskemu moto-klubu.
Takoj za g. Barom je podal poročilo predsednik bivšega motokluba z Jesenic, ki je izruzil svoje veselje ob ustanovitvi I. Gorenjskega moto-kluba skupno s tovariši iz vse Gorenjske. Izjavil je, da razpuščeni jeseuiški moto-klub pristopa v novo organizacijo. Blagajnik jeseniškega moto-kluba je izjavil, da je klub izvedel svojo likvidacijo in da poklanja svoje premoženje I. G. M. K. Po 15 letih obstoja, se klub pridružuje enotni organizaciji gorenjskih motoristov. V teh 15 letih je klub prirejal teritorialne dirke, izlete, imel je več predavanj in tečajev.
Po teh poročilih so bila prebrana in sprejeta klubska pravila. V imenu moto zveze kraljevine Jugoslavije je govoril g. Jaka Gorjanc in v krepkih besedah očrtul namen in pomen I. G. M. K. Odposlanih je bilo tudi več pozdravnih brzojavk.
Pri volitvah so bili izvoljeni soglasno za predsedniku g. VVitzmann Edi, za I. podpred g. Levičnik Milan, za II. podpred- g. Kušar Karel, tajniku gg. Kobi Mirko in Kavčič Jože Jesenice, blagajnika gg. Rekar Ivan in Reiter Viljem Jesenice, načelnik športne komisije g. ing. Miklavčič, gospodar g. Nadižar Franc, lz-voljnih je bilo še 8 odbornikov, 3 namestniki in 2 člana nudzornega odbora. Za častne člane so bili izvoljeni: g. Gašper Lipovšek, sreski načelnik: g. Jaka Gorjanc in g. Šibal Jože z Jesenic. Motoriste iz Škofje Loke in Kamniku se bo kooptirulo v odbor, čim se prijavijo, V Gor. M. K. obsega namreč, vse Štiri gorenjske sreze: Krunj, Radovljica, Skofju Loka in Kamnik. Članarina je sledeča: ustanovnina din 300-, redni člani plačajo din 6n.-, podporni din 30.-, kolesarji din 36.-, jun. kol. din 24-. letno. Kolesarji bodo namreč imeli svojo sekcijo. Delovni program v glavnem določa prireditev treh motornih dirk in dv« izleta v inozemstvo.
»GORENJEC«
<«.■», ifc-^*^».^ STKAN Ï
TEDENSKE NOVICE
Skrb zdravnikov OUZD za zdravje delavstva.
V neki kranjski tovarni je bilo v zadnjem času več pljučnih obolenj zaradi nezadostne ventilacije in radi nepravilnega čiščenja obratnih prostorov. S strani OUZD sta bilu pozvana dva delavska zaupnika, ki sta razjasnila, zu-kaj je toiiko navedenih obolenj. Dotično tovarno se je pozvalo, naj ugodi željam OUZD in delavstva. S strani OUZD je v tej zadevi interveniral pred enim mescem na kranjski ekspozituri nastavljeni uradov zdravnik g. dr. Heriort Joža, ki je zahteval, naj tovarna napravi potrebne ventilatorje, oziroma naj čisti prostore izven obratnega časa. Ravnateljstvo je tej zahtevi takoj ugodilo ter namestilo več novih ventilatorjev in nastavilo dve delavki zn pometanje in čiščenje v času izven obratnih ur.
Sličen slučaj se je pripetil v neki drugi tovarni, kj<r se je dogodilo večkrat zastruplje-nje z bencinom radi nezadostne ventilacije v likalnici. Tudi vodstvo te tovarne je takoj in brez odlašanja ugodilo želji OUZD, oziroma delavstva.
Upamo, da bodo tudi druge tovarne šle v takih in podobnih primerih delavstvu in OUZD na roke in da bodo upoštevale vsa navodila, ki se tičejo zdravja delavstva. Na ta način se bodo dosegli bolj prisrčni in lepši odnosi tako med delavstvom in OUZD, kot tudi 'med delavstvom na eni in vodstvom tovar-■e na drugi strani. To znosno sožitje je v interesu obeh strank in ga tudi vsa javnost želi.
G. dr. Herfortu želimo v vseh podobnih slučajih veliko uspeha pri njegovem delu in skrbi za zdravje poverjenega mu delavstva. Obe-aem pa poudarjamo, da se vidi, da imajo gg. udravniki, naši pristaši res srce za izboljšanje položaja in zdravstvenega stanja našega delavstva, kolikor jc 'mogoče v kratkem času in v danih razmerah napraviti.
Kranjsko fantovsko okrožje. V nedeljo ?> maja so obvezne tekme za vse odseke. Naj ne manjka noben odsek. Pričetek s sv. mašo ob A. uri. Vsi in točno.
Bog živi! Okrožni odbor.
OTROŠKE VOZIČKE
vseh vrst ter skoraj nove šivalne stroje v velika izbiri, dobite najceneje edino pri ..Ugodnost" Kranj.
Licitacija razširitve savskega mosta potrjena. Gradbeni minister g. dr. Miha Krek je prejšnji teden potrdil licitacijo za rekonstrukcijo mostu čez Savo v Kranju. Delo je oddano stavbni tvrdki ing. Aleksander Pretnar iz Ljubljane. Pričakujemo, da se bo sedaj, ko je odstranjena tudi ta ovira, v najkrajšem času pričelo z delom. Delo je bilo oddano za din 733.167.—. Razširjeni most bo potem vsaj za silo omogočal na tem kraju tako zelo živahen promet. Z novimi hodniki bo most meril preko 10 m po svoji širini. Najbolj na mestu pa bi bil nov res moderen in dovolj širok most.
PUTNIK priredi 28. in 29. junija popularni izlet v Benetke g posebnim vlakom in posebnim parobrodom za din 160.-- po osebi. Ker je število omejeno, opozarjamo že danes na veliko ugodnost ter sprejemamo prijave v vseh Mljetarnah PUTNIK-a.
Skupno združenje obrtnikov v Kranjn obvešča svoje člane, da se je s 1. majem preselilo v Kocbekovo hišo, vhod iz Lajerjeve ulice, pisarna se nahaja v pritličju iz veže desno.
Srečke za poštno tombolo v Ljubljani prodaja v Kranju trafika Mrak in vsi poštarji.
Vandalizem. Doslej še neizsledeni zlikovec je te dni polomil vrhove mladim topolom, ki so nasajeni ob zidu novega pokopališča. Zude-va jo prijiavljena policiji in upamo, da bo zlikovec prejel svoje plačilo.
Brivci! pred in po britju uporabljajte vedno Solen kremo. Vsakomur to prija, a Vaš uspeh bo večji.
Preselitev. Vsem Kranjčanom dobro znuni gostilničar Brulc Franc se je preselil iz dosedanjih prostorov pri »Zlati ribi" in otvoril novo gostilno v svoji hiši na Planini, o čemer obveščamo vse njegove goste in prijatelje.
15 tkalcev dobi delo. Predilnica v Panče-vem sprejme takoj na delo 15 tkalcev ali tkalk. V poštev pridejo le brezposelni dela\ci ali delavke, ki so usposobljeni za delo na predilnih strojih. Plača znaša din 3.50 do 4.—, Brezposelni delavci ali delavke, ki reflcktira-jo na to službo, nuj se takoj prijavijo v pisarni ZZD hotel Jelen Kranj.
Pevci, ki želite gojiti lepo zborovo petje, se zglasitei pri moškem pevskem zboru Prosvetnega društvi« v Kranju.
Psihografolog g. Globočnik naš k ranjski rojak se je tu teden nastanil v Krunjii v hotelu ..Evropa", kjer sprejema cenjeno klientelo vsak čas, tudi ob nedeljah in praznikih Prepotoval je vso našo državo in dela na strogo znanstveni podlagi. Crafologiju je moderna znanost, ki bazira na psihologiji. Iz pisave člo. veka s;> da ugotoviti njegov karakter, njegove zmožnosti kot tudi njegov telesni iu duševni standard. Isto velja tudi za hirozofijo.
Tabor mladinske JRZ v Celju.
Pod pokroviteljstvom g. predsednika senata dr. Antona Korošca bo dne 14 maja t. 1. ha-no vinska skupščina mladinske JRZ v Celju združena z velikim zborovanjem.
Naj ne bo ta dan občine, ki bi po svoji mladinski JRZ organizaciji ne bila zastopana v Celju. Člani MJRZ! 14. maj je naš dan, naš praznik, ki ga moramo polnoštevilno praznovati v Celju, zbrani okrog narodnega voditelja dr. A. Korošca.
Člani MRJZ iz Kranja in okolice se peljemo v Celje z avtobusom po znižani ceni. Prijavite se najkasneje do srede 10. maja na naslov: I tam KareL Kranj, predsednik krajevne MJRZ. Udeležite se tabora v Celju v čim večjem številu.
V nedeljo dne 7. maja dopoldne ob 9. uri se pa vrši v Ljudskem domu v Kranju okrajna skupščina MJRZ, katere so se dolžni udeležiti vsi predsedniki in tajniki krajevnih organizacij. Poročal bo predsednik banovinske organizacije MJRZ g. narodni poslanec Smersu Rudolf iz Ljubljane. Udeležba je obvezna.
Solen krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50: Za trgovce po originalni tovarniški ceni. Glavno zastopstvo za Gorenjsko HINKO PODJAVOR-ŠEK, KRANJ, Strossmajerjev trg 4.
NAKLO
V nedeljo, dne 7. maja vsi v NAKLO na
KMEČKI TABOR
in
VRTNO VESELICO
z zelo bogatim siečolovom
Začetek ob 2. pop. Pridite, ne bo Vam žal!
ŠKOFJA LOKA
Toča. V naši okolici so nevihte sicer kaj pogoste, ali nevihte s točo in sodro so hvala Bogu bolj redke. V soboto popoldne pa so se sera od Kamnithlka pripodili črni oblaki, ki ril* so obetali nič dobrega Nenadoma se je iz vr-šečih oblakov vsula kot lešniki debela toča, ki je zajel«' zlusti severno in zahodno okolico mesta. Taktt: Sv. Duh, Staro Loko, Bitnje, Go-dešič, Križno Goro itd. Na južni strani pa niti dežja ni b*lo.
CERKLJE
Avtobusno podjetje O. Žužek objavlja, da je rudi spremembe poletnega železniškega voznega reda odhod avtobusa iz Cerkelj pri Kranju ob 5.45 zjutraj, mesto kakor dosedaj ob 6. uri. Prihod v Kranji ob 6.15 uri, mesto ob 6.30 uri, tako da imajo potniki zvezo z vlaki iz Kranja v Ljubljano, v Tržič in Jesenice.
PREDDVOR
..Mlinarjev Janez" je naslov zgodovinski igri s petjem v petih dejanjih, s katero bo naše prosvetno društvo v nedeljo dne 14. moja zaključilo letošnjo sezono. Igra se vrši za časa celjskih grofov in bojev s Turki ter je polna lepih prizorov. Ker bo to zaključna predstavu in je pričakovati velike udeležbe, si rezervirajte vstopnice, ki se že dobe pri g. J. Rupni-ku, organistu v Ljudskem domu. Začetek bo točno ob poli štirih. Vljudno vabimol
TR2IC
V nedeljo, dne 23c aprila je Vincencijeva konferenca Marijinega oznanenja v Tržiču slovesno praznovulu 50 letnico svojega obstoja. Prvo sv. mašo in pridigo je imel č. g. prior Učak. Popoldne ob poli treh so bile pete lita-nije Matere božje, nato pa akademija v „Našem domu" na Skali. Popoldanskih predstav so se udeležile visoke osebnosti. Kot največji dobrotnik tovarnar g. Andrej Gussner s soprogo, nato predsednik Vincencijevih konferenc v Sloveniji g. dr. Leonid Pitanic in č. g. profesor dr. Levičnik. Prav iznenadeni pa smo bili vsi navzoči, ko zaslišimo, v odmoru med akademijo vzklikati imeni gg. ministrov dr. Cvetkoviča in dr. Mihe Kreka, nakar je do zadnjega kotička nabito polna dvorana pričela prirejati ovacije v pozdrav predsedniku vlade dr. Cvetkoviču in ministru Kreku. Gospodom pa se je mudilo še dalje zato so le nekaj časa z zanimanjem sledili programu. Zupan jih je nato povabil, da si gg. ministra s spremstvom ogledata Mestni dom. G. ministrski predsednik se je ob tej priliki oglasil v svojstvu notranjegu ministra tudi na orožni-ški postaji. O zgradbi mestnega domu in o O-pivmi občinskih prostorov sta se oba visoka
Štedilniki, navadni in elektrovarjenl R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ
gosta zelo pohvalno izrazila. Za naše mesto je ' il ta visoki obisk posebna čast, za Vincen-cijevo kotniferenco pa naravnost zgodovinski dogodek.
Vse naše cenjene čitatelje opozarjamo, du je otvoril v hiši kavarne Javornik, Ljubeljska cesta 1, novo pečarsko delavnico g. Golob Anton. Novega mojstra toplo priporočamo.
KRI2E
Tujsko prometno društvo bi bilo v Krizah zelo potrebno ustanoviti, toda žal najbolj zainteresirani ne uvidijo, oziroma nočejo uvideti te potrebe. Sklican sestanek je iasno no-kazal, saj so se ga v celem udeležile ..štiri" osebe in med njimi samo en gostilničar. Kdor ima zanimanje, si lahko ogleda pravila med uiadnimi urami v občinski pisarni.
GORICE
Kdor ni imel prilike prisostvovati mladinskim dnevom v Ljubljani leta 1938 in kdor Še' ne pozna Lurda in njegovih čudežev, naj gotovo pride v nedeljo 14. maja ob 3. uri popoldne v „Naš dom". Ta dan bo prosvetno društvo predvajalo filma; Mladinski dnevi v Ljubljani in Lurd v svetosti čudežev.
Vabljeni vsi domačini kakor okoličani. Tem potom tudi vljudno prosimo upraviteljstvo goriške in trsteniške šole, da priporočita otrokom obisk teh znamenitih filmov.
RAZGLAS.
Ker je I. ustna licitacija za dobavo gramoza za državno cesto št. 2 le delno uspela, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju
II. ustno licitacijo na dan 15. maja 1939 s pri-četkom ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka.
Pri drugi licitaciji prihaja v poštev proga na drž. cesti št. 2 med km 680.500 do 683.250.
Dražbeni pogoji so razvidni v razglasu o I-licitaciji gramoza v Službenem listu od 4. marca 1938 št. 18.
RAZGLAS.
V smislu sejnega sklepa z dne 24. aprila ruz-glašamo, da se vrši ustanovni občni zbor za ustanovitev Konjerejskegn društva v Kranju v veliki dvorani hotela ..Stara pošta" 8. maja ob poli 2. uri popoldne.
Člani konjerejske rodovniške organizacije imajo naslednje velike prednosti:
1. ) Žigosane kobile ne vzame oblast v primeru orožnih vaj.
2. ) Konjerejska organizacija edino ima pravico na prireditev premovanj in dodelitev nagrad ter na dodelitev najboljših plemeniluih žrebcev.
Pridejo naj vsi lastniki lepih pinegavskih kobil, predvsem oni konjerejci, kateri so prijavili kobile ali pripravljenost za pristop h ko-njerejskemu društvu krajevnemu zastopniku pripravljalnega odbora.
SHOINJU fltaCMNA SAHV
Vlàmvémnumm e. •
la strešna opeka
samo 33 bobrovcev ali 15 zarezanih opek na m2. Žlebaki vseh vrst se dobe vedno pri edinem zastopniku GORNJERADGON-SKE tovarne
pavel bren
mestni stavbenik KRANJ, Jenkova ulica 5.
Fotografiranje na domu
brez poviška cene izvrši
Foto-Jug, Kranj
Vina
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
Mestni stavbenik
PAVEL BREN
Kranj, Jenkova 5.
Prevzema in projektira načrte, statične proračune, gradi vse talne in pod talne zgradbe kakor: delavske hiše, tovarne, vodne in parne žege< mline, opekarne, najmodernejše vile itd. itd. solidno in po zmerni ceni. - Prevzema gradbena vodstva, daje tehnične nasvete, vodi privatne in sodne cenitve. Vsem cenj. naročnikom se nn j topleje priporoča.
STRAN 4
~ »GORENJEC«
9»
9S
SB
N t z n a^t-^a m
da »em otvoril v TRŽIČU v lilii kavarn« Javornlk
Vsn v to stroko spadajoča dela bom izvršil točno, solidno ter vsakomur v največjo zadovoljnost. — Stalno bom imel na zalogi: vsakovrstno lončene peči, štedilnike, ploščice bele in barvane za oblaganje sten, kuhinj, kopalnic, mesnic itd. ter kera-mitne ploščice za tlakovanje. IzvrSeval bom hitro, dobro in solidno tudi vsa popravila. — Se priporoča splošno pečarstvo
O O L, O B ANTON
TRŽIČ, Ljubeljska cesta štev 1.
Cene zmerne!
r*iifó*iiii¡¡;¡9¡i8:
2
I
I
K
JJ
I a
■
n
Pozor I
Razstava pohiitva!
Preuno se odločite za nakup pohištva, si oglejte mojo bogato zalogo!
PohlŠtVO  ot* PrePr08ie d° najsodobnejše izdelave v nedo-
...... segljivi kvaliteti Vum nudi le poznana domača
tvrdka
ROS ANTON - »Sžnvo - KRANJ RLANC
Mojo izbrano zalogo p o bistva si vsak čas lahko ogledate na Jezerski cesti štev. 16., nasproti hotela ..Kranjski dvor" (g. Peterlin).
.......1............m&**e&*?'
ŠIRITE IN BERITE »GORENJCA«
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obresluiejo po 4°/0 in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s iri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5%.
RANILHICA IN POSOJILNICA
V KRANJU r. z. z h. z. LJUDSKI DOM
IVPPVlflJJfjPI
Vsi samo v trjjovlno
LOGAR »1 ICALAN
KRANJ
Do  24. maja se prodaja vse manufakturno blago
po engros cenah!
Prva in največja ugodnost na Gorenjskem.
Predno se odločite za nakup, pridite k nam, da se prepričale o skoraj tovarniških cenah.
Došlo 1000 najmodernejših kamgarnov za moške obleke od din 20-- do din 138*-.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divn-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Hiša na prodaj, Primskovo št. 96.
Piodam skoro nov krojaški vidik šivalni stroj znamke ,.Pffaf". Poizve se v upravi lista.
Sprejmem v službo pošteno kmečko dekle za vsa liišnti in vrtna dela. Dr. Ahačič Kozma, Tržič.
Hiša Miri stanovanjska z lepim vrtom na Prini-skovem  se proda.  Poizve se v upravi „Co-
ren jca".
Krojaškega vajenca sprejmem  takoj, Zupan Ivan, Čirčiče pri Kranju.
Prazne vreče, eventuelno tudi strgane kupi \ečjo količino tvrdka Majdič Merkur, Kranj.
Hiša štiri stanovanjska, tik Kranja na prometu ob križišču cest se ugodno proda. Lepa prilika za obrtuika ali trgovca. Nuslov v upravi lista.
Stanovanje 2 sobi, kuhinja in vse pritikline se odda takoj ali s prvim junijem. Poizve se v upravi lista.
Lokal, poraben za vsako obrt se poceni odda takoj v bližini Kranja na prometni točki Naslov se poizve v upravi lista.
Dobro ohranjen globok otroški voziček se usodno produ. Naslov v upravi ..Gorenjca".
Iščem 1 ali 2 sobno stanovanje na periferiji čez poletje. Sončno, zračno in brez pralni. Ponudbe v upravi.
Pisalni stroj ..Reinington" — Portable, skoraj no\, ugodno na prodaj, Trgovina Ahačič, Kranj.
če zidaš hišo ali preurejaš sta= no vanje, rabiš štedilnik s ploščicami, lončene peči (visoke ali krušne). — Ploščice, bele tn bar= vaste, za oblaganje štedilnikov, kuhinj, mesarij itd. — Keramične plošče za tlakovanje. — Vse to, samo prvovrstno blago, dobavlja in strokovno postavlja le znana domača tvrdka
OSEL JI VINKO pečarstvo KRANJ Mestni trg 18.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. — Zahtevajte ponudbe.
Gorenjci, gorenjke!   K Al A   knplte le        ftraŠOVeC, ftrailj
Najboljše trpežno   11 vr ju V   v trgovini   na8Proti beksem«
Samoprodaja francoskih koles
Mímica Zagorska: J5
Marija Taborska
«        (Zgodov'nska povest iz dobe turških časof.) (Dalje.)
..Ti se boš pa ženil, til" se je norčeval Vilibald. .le katera bi hotela takega telebana 1" se pošali oče s s\o-jim sinom, kar pa je v resnici mislil bal obratno.
„Le katera je tebe hotela, oče," ga zavrne Martin, ki mu ni hotel ostuti dolžan zbadljivke.
..Molči, smrkavec!" je trdo ukazal Vilibald, da je s tem vsem navzočim dokazal svojo moč  v hiši.
Martin ni tipu i ugovarjati očetu. Črno je pogledal po hiši, nato pa zažvižgal in bres slovesa odšel.
..Bnrju!" je rekel Vilibald. ,.Kar zaletava se na w strani! Zduj mu je bilo že zadosti in je pošteno jezen. Sicer je pa dober fant." ga opravičuje pri vseh z dobrohotno očetovsko besedo, kar so svatje takoj opa/ili in videli, kako ga ljubi.
„No zdaj se še pomenimo o svadbi," so priganjali snu-bači.
„In o doti, o doti," je rekel Vilibald.
„Za tisto še nismo nič vprašali." ga je zavrnil Ožbnlt. Zdaj smo prišli vprašat samo za dekle."
„Če boš pa kaj dul z njo, bomo prav radi vzeli," je do-stuvil Pankrac
J, saj sumi veste, da Vilibald ni brez cvenka." se je ponesel svobodnjak. ..Edino hčer niožim in sram bi me bilo, če bi ji ne dal, kakor se Spodobil . .."
..Koliko boš dal? Reci l>esedo!" j<. rekel Pankrac.
..Kaj bom dal? Dvesto ogrskih goldinarjev.'*
..To je beseda za možal" je vzkliknil Pankrac.
Ožbaltu in lun so se svetile oči in stari je rekel:
..Presneto boš grunt potresell"
„Ne bom ga!" je zamahnil Vilibald. Temelji moje domačije ne bodo še prav nič čutili tega."
..Dvesto ogrskih goldinarjev, presneto, dober grunt bi že kupil za ta denar"
...Martinu bo še dovolj ostalo," je rekel Vilibald. ..Na gruntu ne bo niti beliča dolga. Torej, kakor sem rekel: dvesto C grških goldinarjev bom na tole mizo naštel, ko pridete po nevesto, pa balo tudi dobite pripravljeno in svatovščino vam pripravim, kakršne še ni bilo v Podbre/-jah," z zvišenim glasom oblastno govori svobodnjak, župan Vilibald, ki se je v teh besedah zdel samemu sebi nc-prekosljiv.
„\ soboto, ko bo poldne zvonilo, bodite tu, jim skoraj ukaže Vilibald,
..Kakor si rekel," odgovorijo svutje, ki so bili nad vsem presenečeni.
„Pijmo!" je veselo / glusom priznanja vzkliknil Pankrac in buča se je praznila. Možje so pili, govorili in spel pili. Pozno so se zučeli poslavljati. Po stari šegi je Vilibald objel in poslovil vse po vrsti.
„Bog s teboj. Pankrac. dragi starešina!' prvega poslovi.
.Rog s teboj, Ožbald, odslej moj milj brat!" drugega, ..Hog s teboj. Til, moj dragi sin!' pozdravlju vse točno po redu kot zahtevajo slovenski kmečki /enitovanjski običaji.
„Vsi trije so odgovarjali:
..Bog in njegov blagoslov s teboj, hišni gospodar!"
Ko so prišli do hišnih vrat, je Vilibald vsakega še po križal z blagoslovljeno vodo in želel:
..Hodite v božjem varstvu in se čez sedem dni spet oglasite."
..Bog ti usliši prošnjo, Vilibald," so mu želeli snubci in odšli.
Nevesta pa je stopila za njimi in vsakemu vtaknila v žep kos kruha, po tedanjem običaju rekoč:
..Nesite kruh družini, da bo vedelu kakšnega jim bo pekla nova gospodinja," to jim je naročala vsa prevzeta ob slovesu, ko so snubci odhajali.
„Da bi ga le dolgo pekla z božjo pomočjo," so odfO-\ a rja I i.
Nato so se poslovili in svatovsko razigrani odjahali proti Begunjam.
Čez teden dni je Vilibaldov dom svutoval. Mogočna do-čija se je odela v prazničen mir, tako je pričakovala gostov. Na skednju je bila pripravljena bala, pisana skrinja, napolnjena s pražnjim platnom, druga je bila pripravljena polna pšenice, zraven pa še vse, kar nevesta mora imeti. V shrambi so se smejale pšenične pogače, sod je čakal, du mu nastavijo pipo, vse pisane majolke so poiskali in jih očistili. Delal ni nihče. Micka je bila pri materi v zgornji hiši in se poslavljala od nje. Vilibald pa je hodil v praznični obleki po dvorišču in se moško držal, kot le v tukili prilikah.
V soboto popoldne so se začuli \/. Srednje vasi vriski. Kmalu nato se je prikazal pisan sprevod svutov. Spredaj so jezdili drug, starešinu in ženin, za njim je šel tudi godec. Zavili so v vas in se ustavili pred prvo hišo, zavili v vežo ter zagodli, da so se domačini brž zgrnili okrog njih.
„V imenu božjem smo prišli v vašo hišo, da bi za svobodnjaku Tita Ožbaltovega dobili pri  vas nevesto."
„Zmotiii ste se, dragi svatje," jih je zavrnil gospodar. ..Zmotili ste se. pri nas nimamo neveste za vas!"
..Kaj pa tisto dekle tamle, morda je pa tista nevesta," so je vmešal godec in pokazal rdečelično deklo.
..Če je ženinu po volji in če bo hotela iti z numi.^ jo bomo pa kar vzeli," je govoričil drug Jože.
„To dekle je pa že drugam oddano, vi pojdite kar naprej in Bog vam daj srečo pri iskanju," je rekel gospodar.
„Mi pa nočemo od hiše, dokler nam ne izročite neveste, ki ste jo nekam skrili," so svatje govorili kar brez premišljevanju, ker so te običaje predobro znali že iz neštetih svadb.
„Kamro nam odprite! Notri ste jo skrili!" silijo vsi hkrati svatje.
„0,  le poglejte!"  odgovarju gospodar.
Za urednika in izdajatelja odgovarja VertovSek Milan v Kranja.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.
11299999999999999999999999999999999999^9999999999999999999999^