Inserati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. čo so tiska enkrat, 12 kr. Jo bo tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija na mostnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje. VredniStvo jo nu mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Političen lisi n slovenski narod. Po pošti prejemali veljiS: Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za |)ol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji veljil: Za celo leto . . 13 gl. — kr. Za pol leta . . G „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. I/.iia.ja vsak dan, izvzo: delje in praznike, ob '/a6 pop Novo oznanilo. vi. Družbena pogodba. Liberalni kapitalizem in socijalizem! Kako nasprotje! Kakor ogenj in voda, luč in tema, tako in še bolj, smemo reči, sta si nasproti socijalizem in liberalni kapitalizem. Toda znana je prislovica „extrema se tangunt" (skrajnosti se dotikajo). Kakor drugod, tako tudi tukaj. Dasi je propad med obema silen, vendar imata skupen vir. Oba namreč sta zrastla na temelji brezbožnem, ateističnem. Vsak po svoje, a vendar oba hočeta presnovati, pre-strojiti človeško družbo, a to skušata doseči brez božje pomoči, brez Boga. Treba nam toraj vedeti, kako si človeško družbo samo sebi prepuščeno mislita. Za nas nastane važno vprašanje, zakaj, kedaj iu kako so ljudje prvotno stopili med seboj v zvezo, v družbo, ako ni družba med ljudmi že prvotna in n atoma, kakor uči to krščanstvo. Brezverni modroslovci, kakor so Hobbes, Rousseau in Kant, pravijo, da so v prvotnem stanu ljudje živeli sami za-so brez družbe in ta stan pri človeku imenujejo natorni stan. Še le pozneje, ko so uvideli potrebo, med seboj so združiti, so se pogodili, ter stopili v medsebojno zvezo po znani družbeni pogodbi (contract social). Modroslovci imenovani pa so o tem različnih nazorov. Hobbes trdi, da je imel v prvotnem stanu vsak človek pravico do vsega; kakor daleč je segala njegova moč, do tje segala je tudi njegova pravica; tu toraj velja: močnejši ima vso pravico. Seveda se pri takih razmerah vsak bori proti vsakemu: toraj splošni boj, v kterein bi človeštvo slednjič poginilo, ako bi borba trajala dolgo časa. To so ljudje sprevideli; čutili so se posamezni preslabe, zato se zvezali, ter svoje pravice prepustili zvezi, ki jih združene brani proti napadom. Te zaveze so sklenili s pogodbo in tako jo nastala človeška družba. Tako uči Hobbes v svoji knjigi „Decivc".— Rousseau pa trdi, da so ljudje prvotno živeli po gojzdih, kakor divje živali brez družbene zveze. To jo bil natorni stan človekov, stan prave nedolžnosti in neskaljeno sreče, kakor ga imenuje Rousseau. Vsak človek je vžival popolno natorno prostost, le moči mu je manjkalo, da bi vse, kar jo hoto!, tudi izvršil; sčasoma je postal človek umen; s tem pa so se potrebe njegove tako pomnožilo, da jim sam ni več mogel zadostiti, zato so bili posamezni prisiljeni svoje moči združiti v zvezi, ktero so medsobojno sklenili s pogodbo, da so odpovedo neomejeni svobodi ter se popolno podvržejo družbi, ki pa jim mora zagotoviti v zvezi primerno prostost iu jih s potrebnim preskrbeti. Od obeh poprejšnjih pa se po nekoliko loči Kant. On nasprotno prejšnjima pravi, da sicer ne moremo dokazati časa, v ktorem bi se bili ljudje poprej razkropljeni in sami za-se živeči združili v zvezo, toda zaradi tega še ni gotovo, da bi se to ne bilo zgodilo; ker po pameti soditi jo vendar le natorno, da so ljudje v začetku ločeni živeli in še le pozneje se jeli družiti. Za to trdi Kant, da sicer no moremo zgodovinsko dokazati, da in kdaj se je sklenila družbena pogodba, vendar jo po natori ona pravna podlaga, na kteri se je osnovala in razvijala družba človeška. Vsakdo kmalu uvidi, da so ti nazori o prvotnem stanu in o povstanku človeške družbe popolnoma napačni. Nikdo namreč ne more zgodovinsko dokazati, da so bili ljudje v prvotnem stanu divji, da so živeli sami za-se in da so se pozneje po medsebojni pogodbi združili. Toraj je vse to zraslo le v domišljiji prenapetih učenjakov, in vendar hočejo, da bi jim v tem pritrdil pameten človek. Rousseau in drugi tekmujejo med seboj, kdo bi popisal prvotnega človeka bolj divjega in brezumnega in vendar zahtevajo, da naj jim verujemo, da so ti divji, brezumni ljudje tako važne pogodbe sklepali, ki tudi najbolj umnemu človeku dajo misliti dovolj; ker tega jim pač ne moremo pritrditi, da bi ljudje, ki so bili prvotno v vsem enaki divjim živalim, sčasoma postali razumni. Ako pa družbena pogodba ni zgodovinsko resnična, kar tudi Kant sam priznava, potem tudi pravna podlaga človeški družbi ne more biti, ker je sploh ni. Stvarnega, realnega vzroka in vira nam je iskati, iz kterega izvira človeška družba in o kterem ima svojo pravno podlago in ta je natora človeška. Ljudje se niso še le pozneje in po pogodbi združili med seboj, ampak vže v prvotnem stanu so bili prvi ljudje v družbeni zvezi, ker to brezpogojno zahteva človeška natora. Človek je po natori družbeno bitje in njegov prvotni stan je bil družabni stan. Le poglejmo, ako sploh hočemo to stvar, ktera slehernemu srce najbolj jasno spričuje, dokazovati, kaj človek potrebuje, da si ohrani življenje in da v življenji zadostuje vsem svojim potrebam. Ali bi bilo mogoče, da bi sploh le eden človek od rojstva sam sebi prepuščen ostal živ? Le ozri se na novorojenca in vse ti je jasno! In pozneje, ko odrase, ali bi mogel vsakdo sam za-se živeti ? Potrebe, ktere imata duh in telo pri človeku, ga silijo družiti so z ljudmi. Toda nepotrebno se mi zdi posameznosti naštevati, vsaj vsa natora tvoja to bolje dokazuje. Ali 110 čutiš, da te nek nepoznan nagon vedno vabi in vleče v družbo in da se ti je treba premagovati, ako hočeš biti sam? Kako hitiš, da veselje, ki ti polni srce ali žalost, ki jo občutiš, razodeneš tovarišu! In o tem mi boš vendar pritrdil, da te tega ni nikdo učil, da je to natorno. In slednjič — po čemu jezik, go- vor, ako nisi po natori vstvarjen za druž življenje? In če še pomislimo, da kolikor daleč sega zgodovina, nam povsod kaže človeka le v družbi, si človeka brez družbe ne moremo misliti. In če se vprašamo, kdo pač je najviši in zadnji vir družbi človeški, nam odgovor ne bode težak. Bog, ki je vstvaril človeka in njegovi natori vcepil nagon in hrepenenje po družbi, je hotel in moral tudi temu hrepenenju zadostiti, ker sicer ga bi bil človeku brez namena vsadil v srce, on je prvotno vstvaril človeka v družbi. — Rog je toraj vir človeški družbi in le v dejanski zvezi s svojim virom zamore živeti človeštvo tudi srečno. Po teh načelih mora toraj ravnati, kdor hoče dandanes družbi pomagati. Toda zgoraj omenjeni modroslovci, njih drugovi in logijoni njih slepih privržencev pa ne priznajo Boga, zato so si vsaj v svojih mislih osnovali, kakor smo videli, človeško družbo brez Boga po družbeni pogodbi. so človeštvo v resnici brez Boga tudi privedli do skrajnega, silnega brezdna, ki ga hoče požreti; skušajo ga zopet vsak po svoje rešiti brez Boga v današnjih dneh liberalni kapitalisti in socijalisti, ki so verni privrženci naukom Hobbeja, Rousseau-a, Kanta in še toliko drugih njim podobnih mo-droslovcev. Temelj toraj, na kterem liberalni kapitalizem in socijalizem zidata svojo zgradbe, osrečujeta človeško družbo, je brezbožen. In ka-koršna podlaga, tako tudi delovanje. — Potrebno nam je toraj bilo danes govoriti o podlagi, na ktero stavijo osrečevalci človeške družbe vse svoje dejanje iu nehanje, da pozneje lahko umemo njih delovanje iu sredstva, kterili se pri tem poslužujejo. Ta podlaga je toraj liberalnim kapitalistom in socijalistom skupna, v vsem drugem pa sta si nasprotna kakor noč in dan. Ni čuda, kam pač slepec brez vodnika no zabrede! Politični pregled. V Ljubljani, 30. avgusta. Avstrijske dežele. /-. deželnih zborov. V Predarelskem deželnem zboru je predlagal poslanec Thurn-her, naj se vpelje davek na premoženje, da se pobotajo deželni stroški. Predlog, kar so tiče doneska zavarovalnih družeb za ognjegasua društva, je bil sprejet. — Marskemu deželnemu zboru se bode menda tudi predložil izdelan, načrt za napravo deželne najdenišnice in ba-biške šole. Tudi se bode menda predložilo deželnemu zboru, da naj za potrebe deželnih zavodov dežela skrbi po lastni upravi. Volitev deželnega poslanca na Daljnem Avstrijskem v velikem posestvu. — So le 1. 1. je bil v velikem posestvu na mesto opata Froscholna voljen baron Jožef Gudenus, a med šolsko debato je odložil mandat, ker ni hotel glasovati zoper novelo, a mislil, da za-njo ne sme glasovati, ker ga je volila liberalna stranka, ki jo bila zopor to novelo, kakor znano. Volitev je razpisana na 26. septembra. V nedeljo odkrili so v Kutni gori na Češkem prvemu češkemu publicistu Karolu Havličku spomenik. Na tisoče in tisoče privrelo jo staro- in mladočehov obojega spola in vsake starosti od vseh strani velike češke kraljevine. Oziroma narodnega razdvoja rekel je župan kutnogorski dr. Ržiha kazaje na Hav-ličkov spomenik: „Evo vam velikega moža in narodnega mučenika! Pred njegovim obličjem ponehali naj bi vsi prepiri in nikdo naj bi ne sejal razdvoja med narod! Tako početje ni patrijotično, in kaže ali zlo voljo ali pa golo nevošljivost!" To pa je dr. Ržiha zato rekel, ker je od mladočeske strani govornik dr. Gregr v slavnostnem govoru začel polično agitacijo za svojo stranko. (Pač ti gospodje tega nikjer ne opustijo. Vred.) Nj. Veličanstvo podelili so posvečenemu škofu dr. 1*111 hi v Pragi v priznanje mnogoletnega vspešnega delovanja v vinogradu Gospodovem veliki križ reda sv. Leopolda in dotične takse najmilostljiveje odpustili. Vojaški ukazni tint razglaša nova osnovana določila za zemljemerce, za pijonir-ski polk in za pijonirski depot; določila imajo stopiti v dejanje 1. oktobra; pijonirski polk ima polkovni štab in o poljskih batalijonov po 4 kompanije, kompanijo v reservi, kompanijo za nadomestovanje, ki pa je v mirnih časih samo na kadru in reservo za orodje (Zeugs-reserve). K pijonirskemu polku sliši tudi orožna za pijonirje (Pionirs-Zeugsdepot), ki ima ob času vojske dvoje premakljivih orožnih založnic. Pijonirski h batalijonov je pet in vsak ima osem vozov za vojskine mostove. V založbi (reservi) je še 16 voz z mostovi za vojsko, ktere oskrbuje orožna založnica. Vsak teh voz ima toliko gradiva, da se postavi most 53 metrov dolg ali na koleh ali na čolnih. Povrh temu je še štimajst tako imenovanih pred-stražnih voz z mostovi, da se postavi ravno toliko mostov po 13-3 metrov dolgih. Zemljemerska (ženijska) vojska ima 2 polka, vsak teh ima polkovni štab, pet poljskih batalijonov po 4 kompanije, dve reservni kompaniji in namestili batalijon po 5 kompauij (en cadre). Vsak polk ima še petnajst kolon za okope in ženijski glavni park. Zagreb, 28. avgusta. Od kar je počila vest. da madjarsko-hrvaške grbe zopet razobesijo, jeli so se vsi oni Madjari, ki imajo kaj vpliva tukaj, izseljevati. Razobešenje grbov smatra se celo v političnih krogih, kjer se enake reči sicer zmerno pretresavajo, — ustavno neizvrš-Ijivo! Govori se o sklicanji tabora pod milim nebom. Duhovi so silno razburjeni. Na Hrvaškem oklieali so obsedni stan za vse okraje, kjer se javijo neredi. Iz Karlovca se čuje, da so i tam bacnili raz javnih zgradeb madjarsko-hrvaške grbe, na kterih so nekaj dni poprej madjarski napis le s črno barvo prevlekli. Neredi na Madjarskem. Istoczy je sedaj Madjarom mož, čegar ime se ob vsaki priložnosti proslavlja. Ko so ponoči od četrtka na petek madjarski delavci v Zala-Egerszegu Židom okna pobili, prodajalnice razdjali, kričali so: „Eljen Istoczy!" Osem ali deset jih je na to gosposka zaprla. Drugi večer, ko je 8 odbilo, privrelo je ljudstva vso črno, in drli so naravnost proti mestni hiši, kjer so jako energično oproščenja včeraj zaseženih zahtevali. Ko se to ni odmah zgodilo, zavpili so zopet: „eljen Istoczy!" dvignili sekire, cepce in kose, in razbili vrata. Kamnja se je pa toliko po oknih posulo, da je kar zavriščalo. Na to je gosposka vjetnike oprostila. Med tem ko so tukaj mestno hišo razdevali, divjal je na drugem koncu mesta manjši oddelek delavcev, pobijal Židom okna in kričal: rživio madjarski delavci! živio Isto-czy!" Mnogo glav je bilo krvavih in 300 do 400 oken pobitih. V soboto popoludne došla je kompanija vojakov in zopet je bilo nekaj zaprtih. Silno ljudi valilo se je proti mestni zbornici, ki so zopet odločno oproščenje vjetnikov zahtevali. Vojaki so jih opominjali, naj se razidejo, ker pa ni nič pomagalo, vstrelili so dvakrat v gnječo. Mnogo jih je padlo, kar je pa druge še tira bolj razkačilo. Vlomljovali so vrata po judovskih hišah, iz štacun nosili in metali so blago na cesto, in ni je bilo židovske koče, ki bi jej bili prizanesli, „eljen Istoczy, hej raadjar, udri Žida I" groraelo je po ulicah, da je bilo groza. Hišo nekega zelo bogatega Žida hoteli so zažgati, kar je požarna straža komaj vbra-nila. Zidjo zapuščajo blago in premoženje in beže. Tudi v Kan Hi, so se v nedeljo zvečer prikazali javni neredi. Sila ljudsta, 300 do 400 se je na velikem trgu nabralo in neznosno kričeč proti glavnem magacinu za tabak drlo. Ravno so bili dobro okna pobili, in tabak mislili raznašati, ko dragonarji pridejo in druhal razprše. — V Csurgo napadli so vso židovske hiše in jih neusmiljeno razdevali. Židje popušajo blago in premoženje in beže, kamor kteri ve! »Tribune" pravi, da so židje sami pro-vzročili sovražne proti sebi obrnjene izgrede po Madjarskem in sicer iz samo špekulativ-nosti. S početka so jeli po časnikih lagati in lažnjive telegrame pošiljati o zadržaji krvavega procesa v Nyiregyhazi, pozneje so javno in z veliko častjo oproščenega klavca Scharfa in njegovo družino po Budapešti vozili in tako ljudstvo razdražili, da jim je nekaj škode naredilo. Na to so prišli vojaki, ki so mnogo denarja pri židovskih trgovcih in branjevcih pustili, ravno tako po neredih preiskavajoče komisije novce puste, in — narejena škoda se jim je do sedaj tudi povsod povrnila. Toraj ima pri vsem preganjanji Žid vedno lo svoj masten dobiček, in za dobiček bi se žid tudi pretepati pustil. Iz Zala-Lovo se naznanja, da so vsa stanovanja (40) judov poražena in 13 štacun popolnoma spraznjenih, kar niso vzeli, so pa razbili. V Požun so telegrafovali po vojake, a dobili so naznanilo, da vojaki pridejo še le jutro tje. Veliko judov je zarad tega pobegnilo. Včeraj (28. t. m.) zvečer so kmetje napadli ostale jude; nastal je strašen pretep, nad 100 ljudi je ranjenih. — V Zala-Egerszeg-u je bilo mirno. Dosihmal so umrli trije razsajalci in dva j uda. Preiskava energično napreduje. Vnanje države. V Vidmu na Laškem odkrili so spomenik Viktor Emanuelov. Kraljeve družine ni bilo tamkaj, ker se je bala, da je „irre-denta" ne spravi v zadrego — ker je vidom preblizo naše meje. Tržaških „neodrešencev" bilo je menda 3577 in to so gotovo vsi „irre-dentarji", ki toliko hrupa po Trstu delajo. Na Laškem naše Tržačane bolje poznajo, kakor v Trstu in iz tega vzroka je menda tudi Videm-ski župan prepovedal polagati vence z napisi na kraljevi spominek. V Jierolinu se je snidel državni zbor k izvanrednemu zborovanju, da namreč odobri nemško-španjsko kupčijsko pogodbo, pride na vrsto menda tudi ribštvo (pogodbe o tem) z dotičninii izpeljavnimi dokazi. Potovanje rum unsket/a kralja Karola ne kaže čisto nobenega vspeha, ako smemo iz zadržanja romunskih listov to sklepati. Kakor so ti listi lansko leto zaničljivo, grdo in razžaljivo o Avstriji in njenih narodih pisali, tako pišejo še letos, in potem se ni na-djati, da bi se Rumunci kedaj z Avstrijo spo-prijaznili. Vendar vsak čas svoje prinese. Ttumunski kralj vprašal je nemški orakelj — kneza Bismarka, za dober svet glede podonavskega vprašanja. Knez Bismark je rekel, da je tako hudo bolan, da se nikakor ne more v politiko mešati. Ker pa Karol le ne odjenja, Bismark vendar spregovori in pravi: ,,Postavili smo Vam most, po kterem, dasi tudi ni zlat, vendar le z malimi neprijetnostmi lahko k Evropi pridete, kterega pa tudi, ako se morda rajši umaknete, lahko za saboj poderete in to morebiti ne brez vse nevarnosti, t. j. Rumunija mora donavsko pogodbo pripoznati, ter se Avstro-Ogersko in Nemčije oprijeti, ako se neče velikim nevarnostim izpostaviti." Hi že bilo, ko bi Rumunci no imeli tako kosmatih ušes. (Ako ni resnično, je pa vendar dobro izmišljeno.) Razpori med Laškim in Marokan-skim so menda poravnani mirnim potoni. Poveljnik laškega brodovja poslanega na maro-kansko bregovje je naznanil ministerstvu una-njega, da je sultan spoznal tirjatve laških podložnih, in je pripravljen plačati zahtevano odškodnino 300.000 lir. Dva gubernatorja imata biti odstavljena. Angleški in španjski kon-sul sta podpirala laškega. Francozi so zadnjo dni spoznali, da jim je treba mornarstvo v Anamu in Tonkinu zdatno pomnožiti, ako hočejo vspešno napredovati. Tudi bo treba vojakov na suhem zdatno pomnožiti, in boje se, da afrikanski polki v to svrlio ne bodo zadostili. Francozi (inonarhični) upijejo zopet svoj zgodovinski: „le roy ost mort, vive le roy!" (kralj je umrl, živio kralj) in se vsi okolo grofa Pariškega, potomca mlajše bour-bonske ali orleanske stranke, zbirajo. Tudi grof Chambord mu je menda pisal privatno pismo, v kterem mu izroča vse pravice do francoskega prestola in krone. Kraljevo ime mu bo Filip VIL in sploh se misli, da mu ne bo ravno potreba predolgo na prestol čakali, kajti z republiko gre navzdol. Mnogo jo republikancev, ki si sami žele boljšega vladarja. Angležem so se v južni Afriki jele hlače tresti. Oetevajo, o kterem se je pisalo, da je umrl, zbira vojsko svojih Culukafrov v Inhaula-pogorji. Boje se, da ne bi napadel angleško kolonije v Natalu. Angleži so odmah svoj 41 polk tjekaj poslali, kjer se bo koloniji v podporo vtaboril in ako treba, sovražnika odbijal. Ministerska kriza na Spanjskem je menda neizogibljiva. Mislijo, da bode Sagasta sestavil nov kabinet, a le potem, ko se kralj povrne iz La Coruna. „Temps" piše, da je novi vladar deželo Anam prav spravedljiv postal vsled zmag admirala Courbeta pri vhodu v reko Hue, in je sprejel 23. t. m. francoska poslanca Har-mond in de Ohainpheaux prav prijazno. Francija zahteva: Vojno odškodnino, obsedanje trdnjave Hue, dokler se popolno splača, ana-mitska vojna se ima nazaj poklicati in podrediti generalu Bouetu. da se preženo „Crne zastave". Francoski protektorat nad Anamora se ima potrditi, enako kakor je to izrečeno v pogodbi 1. 1874, a poroštvo mora popolnejše biti, nego je bilo v prejšnji pogodbi. Iz Egipta ima ,,Reuter Office" naznanilo dne 2*7. avgusta. Malet (angleški konsul) pripravlja splošno poročilo o sedanjem stanu v Egiptu, ki se bode menda dobro izreklo o zadnjih reformah. Začasna tabora v Ehvordan in Heluan bodo opustili; angleški polki pojdejo v nekterih dneh nazaj v Kahiro. Več častnikov pojde od J; septembra do 30. decembra na odpust. — Železnica ima zopet voziti od 1. septembra naprej kakor pred kolero. Izvirni dopisi. Iz Črnomlja, 27. avgusta. (Cesarjev dan.) V svetovni zgodovini sploh, kakor tudi v zgodovini posamnih narodov nahajamo dogodke, kterih se ljudstva spominjajo se srčnim veseljem, a tudi z britko žalostjo. V resnici v neminljivem spominu ostale nam bodo krasne svečanosti o priliki navzočnosti presvitlega vladarja v Kranjski. In ravno temu povodu smemo pripisovati, da se je tudi imenovani dan presvitlega vladarja letos slavil še mnogo veličastneje, nego minula leta. Opisati in omeniti hočem, kako se jo ta slavnost vršila pri nas. Odbor tukajšnjih gg. vradnikov objavil je naslednje: V spomin rojstnega dne presvitlega vladarja prične se 5. t. m. kegljanje na dobitke, 19. popoludne ob eni uri bo slavnostni banket, zvečer razsvitljava vrta in ob 9. uri razdelitev dobitkov. — Ves spored vršil se je v prostorih gostilne „v gradu", kterega posestnik je vrli narodni veleposestnik hrvatski gosp. Sladovič. Pri banketu, kojega se je vdeležilo čez trideset oseb, svirala je vrla mestna godba metliška, in strel topičev razlegal so jo po okolici. Oficijelno napitnico presvitlemu vladarju napravil je vodja tukajšnjega glavarstva g. Jagrič, omenjajo mod drugimi lepimi lastnostmi cesarja osobito njihovo v resnici neomejeno darežljivost. V imenu vseh navzočih odposlal je tudi takoj brzojavne čute neomahljive zvestobe, ljubezni in vdanosti do ljubljenega vladarja na višje mesto. Večerna razsvitljava gostilničnega vrta kakor tudi ognjemeti, izpala jo nenavadno izvrstno. A tudi postrežba v jedi in pijači g. gostilničarja A. Laknerja bila je kaj izborna, za kar mu vsa čast. Tako praznovali smo, kolikor je bilo v naši moči, domoljubni dan; a v kratkem upamo zopet sniti se k radostni veselici povodom srečnega dogodka v visoki družini presvitlega prestolonaslednika cesarjoviča Ru-dolfa, kteremu dogodku se srčnim hrepenenjem zro naproti vsi raznojezični narodi širne naše Avstrije. Koroška Bela pri Javorniku, 28. avgusta. Znano je, da je leta 1875 strela vdarila v zvonik naše farne cerkve, ga vžgala ter popolnoma vpepelila mu streho, ubila župnika, S. Plemeljna, ki je slučajno molil v cerkvi, ter zvonik in cerkev močno poškodovala. Pokrili so zvonik potem le za silo, razpoke na zvoniku in cerkvi ravno tako le za silo zamazali. Tako je stala naša farna cerkev več let revna in popravila potrebna, in v resnici milo se je moralo storiti popotniku po Gorenjskem, ki je zagledal cerkev v tem žalostnem stanu. Cerkev stoji na vzvišenem mestu, v lepem kotu rodovitnega polja pod visokimi planinami sosednega „Stola". Mislilo se je že, da ta hiša Božja bo ostala vedno tako zapuščena, ali temu ni bilo tako. Za čast Božjo vos goreči gospod baron Cirheimb, ki je že poprej z velikim trudom sozidal prekrasno župnijsko hišo ter jo popolnoma še le zdaj dovršil, lotil se je letošnjega leta druzega težavnega dela, pre-novljenja zvonika in cerkve ter v svojo in v čast cele fare, pa v slavo Božjo v kratkem času vse izvršil. Delo je izročil g. Belcu, ki je v kratkem času, prav po nizki ceni in v splošno zadovoljnost nedavno končal brez vsake nesreče svoje delo ter zopet pokazal svojo izurjenost v tej stroki. Zvonik je pokrit z močnim cinkom, na vrhu ima velikansko krogljo, na kteri jo pritrjen strelovod v ognji pozlačen. Stolpno zidovje je sivkasto pobarvano. Ravno tako je pobarvana tudi cerkev. Ura v zvoniku je vsa popravljena in je dobila lepa pozlačena •kazala od ravno tega mojstra. Prihodnje leto hočejo ozaljšati in prenoviti tudi cerkev od znotraj, ter olepšati tudi zakristijo, za ktoro je že naročil prelepe omare za cerkvena oblačila. Vse hvale vredni so pa tudi farani sami, ki sicer ne bogati, se ne boje nobenih stroškov in tudi nobenega truda, da se olepša hiša Božja, dobro vedoči, da nobeden trud zato ni prevelik in nobeden vinar ne zgubljen, kar store za svojo drugo boljšo mater, farno cerkev. S Pivke. (V pojasnilo dopisa z idrijskih hribov v „Slovencuu t. L št. 110. — Rastlina zoper gadji pik). „Inula Hellenium" — g. B izj a k, znani župnik na Gorenjskih Jesenicah, izvrsten homeopat, jo je imenoval ,.Inula Bu- bonium" (ktero ime je pravo?) je gotovo sredstvo zoper gadji pik. Kjer so gadje, je trdil g. Bizjak, raste tudi „Inula", in tega sem se sam prepričal po Gorenjskem in Notranjskem. Poznati jo, ni težko, vendar po samem popisovanji je ne bo nihče poznal, ker le po zelenih perescih, ki po deblu rastejo, se loči od družili nji podobnih; videti jo je treba, tedaj prav, da jo je blagi človek v Ljubljano presadil, da jo lahko ogledajo. — Ko bi le-ta rastlina pomagala tudi kaj zoper ljubljanske gade! Zdravilni moči te rastline na sled je prišel neki bonatik s Pruskega, čegar ime, žal! sem pozabil. Popotoval jo po Istri in botaniziral. Opoludne v hudi vročini je počival, in zagleda, kako se gad in zelenec bojujeta. Kadar je zelenca vpičil, skoči zelenec k rastlini, in je nekoliko hlastno povžije, in se zopet v gada zapodi. To se je ponovljalo mnogokrat, zelenec je zmagal gada, ugonobil ga je. Botanik, opazovalec, si je rastlin nabral, in poskusil pri ljudeh po gadih vpičenih, in — obneslo se je. Tako se je „lnula" kot sredstvo zoper gadji strup razglasila med ljudi. G. Mlakar je to menda zvedil po homeopatičnih časnikih, po kterih je to zedil tudi g. Bizjak. če o poletji, ko rastlina že cvete, gad koga vpiči, so rastline s koreninami popukajo, osnažijo, skuhajo. Vode naj vpičeni vsako uro po malem popije 1 ali 2 požirka, skuhane rastline pa se položijo na rano, in — pomagano je gotovo. — Ker pa ta rastlina pozno cvete, in gadje že o spomladi pikajo, se napravi tudi tinktura tako-le: Rastline se popukajo s koreninami, kadar so v najlepšem mladem cvetji, korenine se osnažijo in drobno razrežejo, bolj na dolgo se razrežejo debla in cvetje. Vse to se zmaši v veliko steklenico, prilije do vrha najboljšega špirita, prav dobro je tudi nekoliko „Alkohola" vmes, se zamaši in na solnce postavi, ter tam na solncu pusti kuhati toliko časa, da se vse razstopi in špirit rumen postane: steklenica se mora včasih stresti. Ta tinktura se rabi pri bolnikih tako-le: Nekoliko kapljic vlijo se v vodo, recimo 1:10, ter bolniku ukaže, vsako uro en požirk te vode vžiti; v drugo večjo posodo se vzame več vode ter več kapljic, in se ukaže, s to vodo rano iz-mivati, in — pomagano je gotovo. Tega se je letos v naši okolici nekdo sam prepričal pri po gadu hudo vpičenem, ko vsa druga sredstva niso pomagala nič, in so pri njem že pozno, 24 ur po vpičenji pomoči iskali, ko je vpičeni že umiral. Ali glej, živi še in ozdravljen je. Inula crescat, floreat! D o s t a v e k v r e d n i š t v a. ('ud no, da ima cvetlica toliko raznih imen! Je li to ena in ista rastlina po plemenu in vrsti, ali je rastlina enega plemena in zdravilne moči, pa raznih vrst? Po Dolenjskem se nahaja ta rastlina marsikje; posebno lepa v Križevski fari pod Kostanjevico, nekateri so jo imeli celo za pravo „Astra montana". Ali imenovali so jo tam doli homeopati in diplomirani zdravniki: „lnula germanica". Kdo ima tedaj prav? ali vsi? Da rastlina v kačjem piku pomaga, je gotovo, ker sem sam večkrat takim nesrečnim z izlečkom te rastline in sicer vselej z dobrim vspehom pomagal. Le v naglici se spominjam na čvetero živino in dvoje otrok. Najprvi pri-merljej malo bolj opišem. Nekega lOletnega šolarja jo o soparnem vremenu gad prav hudo pičil. Fantek je začel hitro otekati. Vsa obupna priteče mati, da bi ga šel v sv. olje devat. Dal sem ji izlečka, ter naročil, kako naj ga jemlje in rano maže. Pa novinec som bil še takrat in bil sem premalo dal. Mati pride povedat drugi dan, kako je. Rekla je: Takoj mu je bilo boljše, otok ni dovzemal, a vendar tudi ne zginil in v šolo še ne more. Gosp. župniku, ki je bil bolj izveden, povem, kako sein zdravilo dal in s kakim včinom. Rekel mi je: Dali ste preredkokrat, zato otok le vstavlja. Naj jemlje bolj pogosto, po vsaki dve uri ali če hudo, tudi vsako uro. Res tako naročim danes dopoludno in drugi dan — je fantek v šolo prišel. Ravno tako naglo je pomagalo v drugih primerljejih. Ali opomniti moram, da je bilo mi rečeno in sem tudi vselej dajal „izleček" (ekstrakt), ne pa ,,tinkturo". Pomaga pa tudi, če se le cvetlico skuhajo in s kuho rana obklada ter tudi jo nekoliko in večkrat popije. Tudi kuha suhih cvetlic pomaga, če so bilo dobro spravljene, pač pa je mnogo slabejša; tedaj včin kasnejši. Naj še konečno dostavljam, kako se ,,izloček" dela. Nabere se rastlin in s korenino vred v precej velik lonec dene; se osnaži kakor po navadi, z vodo nalije in k ognju pristavi. Pri srednji vročini naj to vre 24 ur. Potem se sok odcedi in zopet k žrjavici postavi. To se mora povreti nekako do tretjine prvotne tekočine, dokler izpuhti vsa voda in le rastlinski sok ostane. Poskuša se s pivnim papirjem. Dokler pivni papir tekočino srka, še niso izpuhteli vodeni deli, se mora tedaj še povreti. če pa pivnega papirja ni več mokrega, kakor toliko, kolikor se ga v tekočino pomoči, tedaj so vodeni delci izpuhteli, in ostal le rastlinski sok — „izleček". Da se potem odstavi, pusti pohladiti, v steklenico potoči in dobro zamaši, se ume samo po sebi. V dobro zamašeni posodi ohrani „izleček" svojo moč 10 ali tudi več let. Iz Hrvatske, 5. avgusta. Sveti sinod (ruski) je rešil prašanje glede srbskega samostana tako, da je prestojnik srbskega samostana Teo-fil odstranjen od opravljanja službe božje, ker je hotel še naprej moliti za srbskega metro-polita Teodozija Mravoviča. Ruska vlada je enostavno kasirala zapoved srbske vlade, položaj g. Horvatoviča, izvršivšega naročilo sbrb. vlade, je otožen. Stvar se bo še motala, ker ni edino verskega pomena, ampak je pletena s političnimi nameni. — Aksakova „Rusija" in Kat-kovljeve ..Moskovske Vedomosti" se pogost-nejše in resnejše zanimajo z jugoslovenskim stanjem, zlasti s Srbsko, Bosno, črnogoro. Poročila v ,,Rusiji" in „Vedomostih" prihajajo od gimnazijalnega prof. g. Platona Kulakov-skega, ki je bil tri leta prof. ruskega jezika in književnosti v visoki šoli v Belemgradu, kteri se je tudi dalje mudil v Zagrebu in Ljubljani, preučavajoč ondotno književno stanje. Ko je bila Srbska odpravila ruski jezik, namestil njega pa vvela nemški, zapustil jo K. srbsko prestolnico. Nemščina v Belemgradu bo koristila le drznim Tevtonom. ki bodo v Srbski se čudili, da je Srbska tako neomikana, ker vsa nemški ne zna. Ni še dolgo (28. julija), kar je glava čifutskih časnikarjev dunajskih pisala, govoreča o ženitvi Karadžordje-viča s črnogorsko Zorko, za lase v predmet potognivši srbskega pesnika Branka Radičeviča : „Seine literarisehe Bedeutung zu wilrdigen sind wir begreiflichervveiso nicht im Stande; ilbrigens hiilt es nicht sch\ver, in einer Literatur hervorzuragen, die in einer miissigen Reisetaschc Platz liudot." Duhovni pomočnik od ,,N. f. Presse" spozna svoje neznanje srb- (sko književnosti, in vendar je tako nesramož-ljiv pred celim izobraženim svetom rogati se duševnemu delovanju celega naroda srbskega. Lahko bi rekli, da ko bi iz nemške literature, obstoječe iz umotvoriu vseh malo in mnogo izobraženih narodov, izluščilo iu nazaj dalo se vso, kar je tujega, bi so proizvodi nemškega duha, ki so nekaj vredni, ne težko odnesli v gnojnem košu, pa bi jih še poln ne bil. To ni nemško, kar so Slovani pisali v nemškem jeziku, to ni nemško, kar so iz angleške, francoske, špaujske, talijanske duševine preveli v svoje predalo. Glasoviti nemški zgodovinar Ranke, ki je spisal „die serbisehe Revolution", je vse gradivo izkoval iz V. Karadžiča, bivšega v bednih okoliščinah. Ne bilo bi lahko končati, ko bi nadaljno zasledoval literarno tihotapstvo in tolovajstvo pri Nemcih, zlasti sedajnega veka, ko nemški judje in objudeni Nemci rogoborijo na slovstvenem polju. Domače novice. (Ljubljansko mestno starešinstvo) imelo je včeraj sejo. kteri glavna točka je bilo poročilo odbornika prof. Sukljeja o odpisu deželnega šolskega sveta glede poduka slovenščine na tukajšnjih mestnih šolah. Sprejeli ste se o tem dve resoluciji, kteri razglasimo prihodnjič, ker nam je za obširneje poročilo danes zmanjkalo prostora. (18. in 21. avgusta) odposlala je Ljubljana po deželnem predsedniku gosp. baronu Winkler-ji svoja najudanejša vošila Nj. Veličanstvu oziroma cesarjeviču Rudolfu in je od Njegovega Veličanstva cesarsko zahvalo, od cesarjeviča Rudolfa pa zahvalo in pozdrav prejela. (V Postojno) se, kakor zvemo, za nedeljo napravlja veliko ljudstva z Ljubljane in drugih krajev, kar je tem bolje, ker zelo po nemški lisasta Postojna ni imela še nobene narodne veselice. Morda se je vendar kaj več narodnega duha prime. (Znižano ceno za vožnjo k notranjski slav-nosti) dovolilo je glavno ravnateljstvo južne železnice za Ljubljano in vse postaje med Ljubljano in Postojno. Listki za žnižano ceno izdajali se bodo na raznih postajah le proti legitimacijam, za ktere se je takoj oglasiti pri tajniku ^Sokolovem" Jos. Kuhar-ju v pisarni banke „Slavije" ali pa pri blagajniku Jos. Gebi, urarju v Slonovih ulicah. Cena je znižana za tretjino; listki pa so veljavni od sobote 1. sept. zjutraj do ponedeljka 3. sept. zvečer, toraj tri dni. — Z ozirom na to ugodnost nadejati se je iz Ljubljane in drugih med Ljubljano in Postojno ležečih postaj obilne vde-ležbe. (Včeraj prišli so v Ljubljano) koroški pešpolk št. 7 in lovski batalijon gorenje-štajerski št. 27 in imamo vsled tega v Ljubljani 3 godbe, ki nas bodo o vgodnem vremenu tako-le razveseljevale. V „zvezdi" vselej od 7*12. do '/* 1. ure opoludne trikrat in sicer 2. septembra godba pešpolka št. 7, 8. sept. godba pešpolka št. 97, in 9. sept. ona pešpolka št. 17. Pod „ Ti vol i" vselej od 6—7 popoludne: danes 30. avgusta godba pešpolka št. 7, 1. sept. ona pešpolka št- in 4. sept, pefipolka št. 17. Dalje bo svirala zopet 11. septembra godba pešpolka št. 97, 12. sept. ona pešpolka 7, in 13. septembra zopet naša domača. (Kraljestvo za kupico hladne pitne vode), tako bodemo menda mogli v Ljubljani reči prej ali potlej! Javni vodnjaki, ki imajo dobro pitno vodo, pozajino se podnevi, zasebniki svojo vodnjake pod ključ devajo, in ni jo drugo pitne vode nego iz Ljubljanice. Kaj pak, Ljubljanica ima zdravo pitno vodo, ko bi mogli tako dobiti, kakršna nam iz Vrhnike priteka. — Pred Sent-Jakobskiin mostom je še mogoče piti jo — ali potem po mestu med hišami? Ljudje si pomagajo s tem, da proti sredi Ljubljanice vodo zajemajo; — včasih so bili čolni da je lahko človek prišel do boljše vode, no, sedaj naj pa brvi napravijo v Ljubljanico, da bodo ljudje prišli do pitne vode, če drugače nočejo ali no morejo. — Kedaj v Ljubljani ni bilo tako hudo za pitno vodo. Ljubljanica jo tekla po vrhu in ni bilo treba po stopnicah stopati do vode. Takrat je bilo tudi po vodnjakih dosti vode, po letu in zimi. Ah ko so znižali Ljubljanici strugo do te glo-bočine, po kteri sedaj teče, je padla vsa podtalna voda (Gruudvvasser) isto toliko, kolikor voda v strugi Ljubljanice. Vodnjaki vsahnejo, ako le nekaj dni ni dežja. — Že večkrat so to stvar pri občinskem zboru pretresovali in vodo napeljevali, ali Ljubljančanje le dobre pitne vode nimajo; da še več! Vodnjak na Cojzovem grabnu v Krakovem pod drugo mestno šolo je imel nekdaj dovolj dobre pitne vode, a ko so zidali drugo mestno šolo, so zazidali star rimski vodovod, ki sicer ni bil skoz in skoz odprt, a voda je vendar le počasi naprej lezla po njem in pred kacimi 30—40 leti je v Krakovem izviral blizo Šent-Jakob-skega mosta bister studenček, ki se je potem zgubil, t. j. voda si je drugej pota poiskala. — Preden mesto, t. j. mestna gospoda od drugod vodo napelje, mora se vendar nekaj zgoditi v tem obziru, vsaj toliko, kolikor se da doseči brez večili stroškov. — Že prejšnji mestni zbor se je bavil s tem vprašanjem in občinskih svetevalcev nekdo je nasvetoval, naj se na pripravnih krajih skoplje več vodnjakov. — Ali ni to praktična misel? Ker hišnikov nihče ne more siliti, da bi vodnjake poglobili, naj mesto pri javnih to ukaže napraviti, kjer to kaže. V prvi vrsti bi se to moglo zgoditi pri zgorej omenjenem vodnjaku na Cojzovem grabnu, kamor po vodo hodi ves nov in star trg, ta vodnjak naj bi se postavil, da bi ne vsahnil ob majhni suši; vodenčnat kraj v Ljubljani je okoli tako imenovane rimske ceste, tam se pride kmalo do vode brez posebnih troškov, to je menda vsakemu, kdor Ljubljano kiličkaj pozna znano. Ko bi ob bregu Ljubljanice kjer so kostanji nasajeni, skopali vodnjake, bi gotovo dobivali boljše vode, mimo tiste, ktera se v strugi zajema; mesto pa, ki v novejših časih mnogo mnogo potroši za lepa sprehajališča in za složnost šetalcev, naj tudi kaj stori, da se ljudstvu, ktero prav za prav največa bremena življenja prenaša, nekaj stanje olajša. Bog nas varuj, kaj bi počeli, ko bi se v Ljubljani začela kaka nalezljiva bolezen! — L. 1836, ko se je prvikrat kolera v Ljubljani prikazala, še ni tekla Ljubljanica tako globoko, ker so strugo poglobili še le 4 leta pozneje, poslednjič pa 1. 1865. — Na svetu se rado tako godi, ljudje popravljajo jezove in vodo napeljujejo ob suši, ko pa obilen dež zemljo namoči, imajo tako preveč moče. Ali je v Ljubljani tudi tako? — Novo meščan gospod Viljem Rohrmann dovršil je višjo kmetijsko šolo v Tečinu v Cohah z odliko in prejel zato srebrno inedalijo. Posledica izvrstnega vspeha je bila, da je dobil g. Rohrmann takoj dekret in službo na cesarski grajščini v Aujezdu na češkem. Čestitamo! — G o s o d N i k o m e d Ravnikar, znani rodoljub in naš rojak, bivši tajnik pri sodišči v Biliaču, imenovan je sodnijski svetovalec in prestavljen k okrožnemu sodišču v Dolenjo Tuzlo. Čestitamo! — Vabilo. V nedeljo 2. septembra ob 4. uri popoludne napravi „bralno društvo v Gorjah" veselico pri „Kacuni" na Dolgem brdu, pri kateri bode petje, tombola in druga zabava. K tej veselici vljudno vabi ude in neude odbor bralnega društva. — V ponedeljek 3. septembra bode pokopan grofChambord v Gorici, mrlič in žalno spremstvo pojde tje z dvema vlakoma južne železnice. Ljudi je zmirom mnogo pri mrliči. Oprava v mrtvaški sobi je prav eno-tera. — Pri nogah je blagoslovljena voda s škropilom, pri glavi pa je bela zastava Bour-boncev, tri lilije v višnjevem polji, na vrhu pa kraljeva krona. — Nj. Veličanstvo podarili so'farni cerkvi v K o š a n i za notranjo popravo iz lastnega 300 gold. — Bivša fracoska cesarica Evge-nija prišla bo za nekoliko časa v svojo „Vilo Vicentino" na Goriškem iz Karlovih varov, kjer se sedaj zdravi. — Iz Bat a vije se bolj na drobno poroča o ognjeniku na Krakatoa. Izmetovanje se je začelo v nedeljo. Severni del javanske pro-vincije Bartam je bil močno oškodovan, pepel je spustošil nasadbe dreves, poljske sadeže, pota in mostove. Nastopalo je morje in deželo tu in tam poplavilo. — Iz K a h i r e, 29. avgusta. V zadnjih 24 urah jo umrlo v Spodnjem Egiptu 6, v Zgor-njem Egiptu 165 oseb za kolero. Telegrami »Slovencu". Dunaj, 30. avg. Unanjih zadev minister Kalnoky je danes odpotoval v Sol-nograd, da se snide tam z Bismarkom. Budapešt, 30. avg. Uradni list objavlja razglas ministra notranjih zadev do vseh uradov, naj zabranijo vse pod ščitom „protijudovstvo" osnovane agitacije. Monakovo, 80. avg. Bismark je s svojo soprogo Herberto ob živahnih „hoch"-klicih množice odpotoval s Kissingena, pripeljal se davi v jVIonakovo in odpeljal se brž preko Solnograda v Gaštajn. Dunajska borza. 29. avgusta. Papirna renta po 100 gld. 78 gl. 40 kr. Sreberna ,. ,, „ „ . . 79 05 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . 99 n 50 n Papirna renta, davka prosta 93 J, 35 n Ogerska zlata renta 6% 119 » 65 t, 4 "i n t, « ^ ,0 ' • 88 n — ,, papirna renta 5% 80 it 05 ?, Kreditne akcijo . . 100 gld. 292 60 j, Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 108 n 75 n „ avstr.-ogerske banke 83G o — i> ■ „ Liinderbanke 109 90 „ avst.-ogcr. Lloyda v Trstu 040 i, — „ državne železnice . 315 l. 50 t, „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 228 50 » Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice 107 H 30 n „ „ Ferdinandove sev. „ 105 — i. 4 % državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 120 1, — 4% „ „ „ „ 1860 500 „ 133 n 40 n Državne srečke iz 1. 1804 100 „ 109 25 ,, „ „ n 1864 50 „ 109 — 1, Kreditno srečke . . 100 „ 171 75 n Ljubljanske srečko . . 20 „ 23 n 50 l, ltudoifovo srečke . . 10 „ 20 ,, 70 l> • 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. 103 — n London ...... 119 n 80 n Srebro ...... — „ — )) Ces. cekini..... 5 n 04 n Francoski napolcond. 9 49'/, t. Nemško marke..... 58 n 40 H