TINE OREL Gotovo je ena najbolj glasnih no­ vic zadnjega časa Kennedyjevo za­ trdilo, da so se veliki trije sporazu­ meli za odločilni sestanek o prepo­ vedi atomskih poskusov, in ta naj bi bil čez nekaj tednov v Moskvi. ZDA da ne bodo prve obnovile po­ skusov, da bi pri vzhodnem part­ nerju vzbudile zaupanje. Proučile bodo svoj odnos do hladne vojne, svoje stališče do SZ, posvetile po­ zornost skupnim interesom in sku­ šale odpraviti nesoglasja. ZDA in SZ imata skupno govorico - obe državi sovražita vojno! Ves svet ve, da ZDA ne bodo začele z vojno, je dejal prvi mož Amerike, priprav­ ljene so prizadevati si, da bi vojno preprečili, torej da bi prišlo do atomskega sporazuma in razoro­ žitve. Kennedy je govoril vsemu svetu, a gotovo predvsem SZ. Njegov go­ vor je podoben mitičnim sirenskim zapeljivkam, ki se iz Zapada niso prvič oglasile s svojimi mamili. Ta trenutek je mirovno brenkalo to­ liko bolj zanimivo, ker obljube za sestanek v Moskvi sovpadajo s sovjetsko-kitajskimi razgovori v Pekingu, oboje naj bi se namreč vršilo okoli 7. julija. Kennedyjeve besede seveda zavračajo ameriške ekstremiste in tiste v Evropi, ki jim pomenijo skrajnosti hladne vojne edino primerna govorica s SZ. Tako so nedavno v Zapadni Nemčiji po­ zivali K^nnedyja, da naj na Kubi naredi isto, kar je SZ naredila leta 1956 na Madžarskem in naj tam ne trpi 17.000 sovjetskih vojakov in 500 kratkometnih raketnih naprav. Na drugi strani pa Kennedy nič ne obljublja brez jasnega jamstva, zaradi katerega je v ženevskih raz­ govorih vedno znova popolnoma presahnila raka, po kateri naj bi tekla voda na mlin - svetovnega miru. Po Kennedyjevem govoru se torej stvari niso bistveno spreme­ nile, le možnosti za nadaljevanje razgovorov so bile podaljšane. Če je Kennedy storil to samo zato, da bi imela SZ v Pekingu močnejše stališče, namen ni popolnoma čist, vendar utegne kljub temu koristiti stvari svetovnega miru. Zmerno optimistični smo tudi mi, če presojamo obnašanje Zapadne Nemčije nasproti naši državi. Kljub naši dobri volji se normalni med­ državni odnosi ne urede, upravi­ čene odškodnine nam Nemci ne izplačajo, dovoljujejo ustašem, da vplivajo na nemško politiko in da se goji revanšizem, kjerkoli je zanj netiva. Da ta revanšizem ni samo stvar društva, ampak stoji za njim državna politika in vojska, je poka­ zal nedavni zbor šlezijcev, ki se ga je udeležil sam Adenauer in z njim Brandt, izzvenel pa je iredentistič- no zoper meje na Odri in Niši. Ali je to samo kontrapunkt k Sirenam v •Kennedyjevem govoru, ki smo ga že navajeni? Sovpadel je še s pre­ senetljivo kadenco avstrijsko-ogr- ske zgodovine: Obeta se, da se bo v Avstrijo legalno vrnil Otto Habs­ burški, hočeš nočeš še vedno sim­ bol reakcije v Podonavju in vseh tistih kompleksov nemško avstrij­ skega pritiska na Jadran in Vzhod, ki so za mir v Evropi najbolj koč­ ljivi. Kako malo pa so jih Nemci na vseh mejah preboleli, se vidi tudi iz znamke »Oradour« za nem­ ške sandale. Oradour, požgana in pomorjena francoska vas leta 1944, je opomin zoper bratenje čez Ren, in vendarle se je našel nemški pod­ jetnik, ki ni vedel ali ni hotel ve­ deti, kaj Oradour Francozu pomeni. Tu se je - volk spokornik - nemška javnost vprašala, če se bo našel še kdo, ki bo novemu tipu plitjske- ga štedilnika nalepil znamko »Auschwitz«. To bi lahko zapisali na naslov de Gaullea, ki je zaradi občutka svoje zgodovinske vloge v Franciji tvegal svojo zvezo z Nemčijo. Zdaj ga mori skrb, komu bi izročil svojo moralno in politič­ no dediščino in to tako, da bi bil »golizem« zajamčen, četudi de Gaulla ne bi bilo več. Oče domovi­ ne iz Colombeva se je iz skrbi za intaktnost svojega prestiža baje od­ ločil za zastopnika znamenite di- nstije Burbonov, ki je de Gaullu menda še storil marsikako di­ plomatsko uslugo. Ali de Gaulle upa s tem posegom v zgodovinski mu­ zej Francije utrditi svojo nedota­ kljivost, ki naj bi postala in ostala nacionalni monument, trdnejši od brona? Vsekakor ljudje marsikaj prenesejo, če se boje vakuuma ob odhodu velikih osebnosti. Jutri y Obsotelje Prvič paxislavljajo v gornjem Ob- sotelju svoj praznik. Prebivalci Pod­ četrtka, Imenega, Virštanja in Olim- ja so si izbrali 22. junij za skupen praznik, ki ga bodo vsako leto pro­ slavljali v drugem kraju. Tokrat pri­ čenjajo v Podčetrtku. 22. jtmij so si izbrali v spomin na padlega narodnega heroja Eda Leskovarja, člana CKKP Hrvatske, kd je bil pobudnik vstaje v Hrvat- Sikem Zagorju in Ker je padel prav na ta dan 1942. leta v Viršitanju. Edo Leskovar, doma iz Pregrade, je ti­ stega nesrečnega dne odšel preko Sotle, da bi ujel stike s partizani na Kozjanskem. Javiti bi se mcral pri Baiiovih, kjer so se že večkrat sesta­ jali prvi uporniki. Zvezo bi moral dobiti preko gostilničarkinega sina, ki je bil pismonoša, zato je čaikal v edini virštajnsld gostilni. Pripovedu­ jejo, da je mirno sedel v gostilni, naročil četrtinko in pričakoval, kdaj' se vrne pismonoša. Nepričakovano pa se je pismonoša takrat zadržal v Imenem, da ga je Edo moral čakati še pozno v noč. V gostilno so priha­ jali tudi nekateri virštajnsiki kmetje, ki so ipoznali tujega človeka, toda ni­ so vedeli, da je partizan. Zaradi ne­ zaupljivosti in čudnega sumničenja je nekdo obvestil nemško žendarme- rijo in s tem izvršil najgnusnejše izdajstvo. Edo je skočil preko hod­ nika v kamrico, ker je menil, da bo lahko skozi okno skočil v sadovnjak, toda ni predvidel, da je v oknu že­ lezna mreža. Potegnil je pištoilo ter se skušal braniti. Spet je imel smo­ lo. Mislil je, da bo stena usitrezen zaklon, toda zid je bil navidezen. Kamrica je bila lesena in še v tej steni proti hodniku zelo tanka. Kro­ gla ga je zadela skozi steno narav­ nost v glavo. Tako je veliki borec, ki je prestal že celo vrsto nevar­ nejših preizkušenj, tokrat po krutem naključju omahnil v smrt. Edijevi soborcd niso vedeli, kje je prekoračil Sotlo, zato je takrat izginila vsaika sled za njim. Sele pred leti so od­ krili, da je bil Edo Leskovar tisti ne­ znanec, ki so ga v noči 22. junija ubili na Vištanju. Polnih 17 let je preteklo po njegovi smrti, preden so ga lahko prekopali in zagrebli v za­ gorsko zemljo. Spominu nanj je po­ svečen praznik gornjega Obsotelja, ki naj vedno znova pripoveduje ro­ dovom o velikem človeku, o enotno­ sti jugoslovanskih narodov, o hote­ nju za napredek in socialistični raz­ voj naše dežele ter otoeh ljudstev ob Sotii. Organizacije SZDL v gornjem Ob- sotelju se vneto pripravljajo na praz­ novanje. Z igro na prostem, če bo vreme naklonjeno, prjčnejo proslav­ ljati v soboto zvečer, ko uprizarjajo domače delo >^Noči ob jezu«. V ne­ deljo zjutraj prične z budnico godba na pihala iz steklarne v Rogaški Sla­ tini, ob devetih je svečana seja kra­ jevnih odborov Podčetrtek, Olimje, Imeno in Virštanj, kjer bodo nekate­ rim borcem podelili tudi odlikova­ nja. Na velikem zborovanju pred spomenikom NOB bo govoril član re­ publiškega zbora SRS ing. Veljko Križnik. Dva posnetka iz studia celjskega radia. Na levi napovedovalec Miran He- ric, ki je tokrat govoril skoraj brez predaha; na desni tehnik Janez Klanšek, ki mu tisto dopoldne dela ni zmanjkalo, saj je moral na magne­ tofonski trak posneti večino poročil, pa tudi tehnično voditi vse oddaje 52 MINUT poročil o volitvah — Radio Celje, se je oglasil napo­ vedovalec in nadaljeval: Začenjamo posebno oddajo, ki jo ^posvečamo današnjim volitvam po­ slancev v zvezni in republiški zbor... S temi besedami so se v nedeljo doopldne začele tri posebne oddaje celjskega radia (poleg redne seveda), tri oddaje, ki so spremljale in posre­ dovale širši javnosti vso tisto praz­ nično ra^oloženje, ki je bilo tako za nedeljsko dopoldne, ki so govorile o udeležbi na volitvah, o tihem in ne­ napovedanem tekmovanju, kdo bo prej dosegel boljšo udeležbo, o uspe­ hih, ki so jih delovni ljudje celjske­ ga okraja zabeležili v minulih letih, pa tudi o vseh, tistih akcijah, ki so jih prav za volitve pripravili mla­ dinci inv mnogih krajih celo pionirji. Po zaslugi precejšnjega števila so­ delavcev, ki so se v dopoldanskih urah javljali osebno, večina pa kar ipo telefonu je na radiu sam od sebe nastajal nekak »operativni plan«, ki se je spreminjal vsak hip in dajal točno sliko razpoloženja, udeležbe in vseh drugih akcij, ki so se zvrstile ta dan. Telefon je brnel kar naprej. Zdaj so klicali- iz Planine, petem iz La­ škega, pa Slovenskih Konjic, Šošta­ nja in Velenja, Šentjurja... Kdo bi jih vse naštel. Posebna zveza je bila vzpostavljena tudi s celjskim politič­ nim štabom, ki je prav tako sproti obveščal o lepi udeležbi na volitvah. — Volivci s Skalske in Mariborske ceste so skupno odšli na volišče; prav tako veči del konjiških mladih voliv­ cev, je poročal že navsezgodaj zjutraj dopisnik iz Konjic; in kmalu za njim se je z enakim poročilom oglasil tu­ di celjski radio. Nič čudnega, če je je tudi pg_roče- valca iz Planine prevzelo tisto nav­ dušenje, ki je vladalo v nedeljo do­ poldne med tamošnjim! ljudmi. Kakor pri volitvah v občinsko skupščino, tako so se tudi zdaj naj­ bolj izkazali voUvci iz Orove vasi, je poročal sodelavec iz Žalca; istočasno pa še govoril o novi cesti proti Pol­ zeli, o prostovoljneh delovnih akci­ jah ... Na celjskih voliščih je prava gne­ ča, se je glasilo poročilo iz mestnega štaba. Odstotek udeležbe hitro rase. Težko je reči, kdo prednjači, čeprav se zdi,' da vodijo na Otoku ... V Ljubečni so gasilci organizirali skupinski odhod na volišče. Četudi so mnoga volišča odprli že ob petih, šestih, so se ljudje že pred to uro zbirali pred njimi in čakali, da bodo lahko opravili svojo dolž­ nost in voMli tiste, za katero so se odločili na kandidacijskih zborih. Kakor hitro se je umi kazalec po-r mikal preti deseti, že se je večalo število tistih volišč in krajev, kjer so zabeležili stoodstotno udeležbo. Tako so prihajala poročila o pote- teku volitev, o prazničnem razpolo­ ženju. Večino teh vesti so na radiu posneli na magnetotonski trak in jih tako »živo« posredovali v eter... Za­ to so oddaje vsaj v tehničnem pogle­ du pridobile na veljavi. Nekaj minut za tem, ko so poročevalci oddali svo­ je poročilo, so se že lahko sami sebe slišali v radijskih sprejemnikih. Za mnoge je bila to presenetljiva ugoto­ vitev, zlasti še, ker tu ni bilo zasto­ jev. Radio Celje je v nedeljo dopoldne oddajal 52 minut poročil o poteku volitev in tudi tako prispeval svoj delež k velikemu uspehu politične akcije. -m ŽE DOPOLDNE lepi rezultati Ce na splošno ocenimo potek voli­ tev vrepubliišiki in izvezni zbor na območjiu konjiške občine, potem je treba povedati, da so bile uspešno nadaljevanje nedavnih občinskih vo­ litev in zaključek večmesečne poli­ tične akcije. V nedeljo zjutraj so na mnogih vo­ liščih v konjiški občini začeli z de­ lom že okoli šeste ure zjutraj, pone­ kod pa tudi prej. Zakaj bi ljudi ovi­ rali, če želijo čim prej opraviti svojo dolžnost, so povedali na marsikate­ rem volišču. Za veselo razpoloženje v Sloven­ skih Konjicah in nekaterih drugih krajih je poski-bela konjiška godba na pihala. Z marsikaterega volišča so že ob sedmih zjutraj poročali, da je glaso­ valo že 30, pa tudi 40 odstotkov vo­ livcev. Vse to govori, da smo ravnali prav, ko smo volišča odprli pred sed­ mo uro, so še dodali. Zelo dobro udeležbo so že v zgod­ njih jutranjih urah zabeležili v Ko­ njicah, pa tudi na mnogih voliščih v okolici Zreč, dalje na področju Loč, medtem ko so iz okolice Vitanja kmalu začeli prihajati poročila o sto­ odstotni udeležbi. Ta uspeh so že v dopoldanskih urah dosegli v Rakov- cu na Pohorju, pa na Hudinji in še na nekaterih drugih voliščih. V vzhodnem predelu občine so najprej zaključili v Kravjeku, na Koibljah in še ponekod. Spričo tega ni prav nič posebnega, če je volilna udeležba naglo narašča­ la v dopoldanskem času. Odstotek se je dvigal od ure do ure. Okoli desete je glasovala več kot polovica vseh upravičencev. Nismo pričakovali ta­ ko dobre udeležbe,' še manj pa, da bo dosežena že v dopoldanskih urah, so povedali na občinskem političnem štabu v Slovenskih Konjicah. Vse ka- žej da so se to pot nekoliko ušteli in da so volivci spremenili njihova predvidevanja. Zelo zadovoljni so toili člani volil­ nega odbora na Prevratu, ki so pre­ hiteli svoje sosede na Mariborski ce­ sti in prej kot oni dosegli 100 odstot­ no udeležbo. Volilni odbori v popoldanskih urah niso imeli veliko dela. Na razen red­ ke posameznike-domačine so čakali le na morebitne volivce s potrdili. Skupni volilni rezultati v konjiški občin kažejo, da so večmesečne poli­ tične akcije rodile zaželene uspehe. ,Ne bilo pa bi prav, če bi zdaj to raz­ položenje pustili vnemar, je dejal eden izmed planov občinskega odbo­ ra SZDL. Novi odborniki občinske skupščine, pa tudi zvezni in repub­ liški poslanci bodo morali tudi v na­ prej imeti takšne stike z volivci in jih sproti seznanjati z vsem dogaja­ njem v občini, republiki in zvezi in jih tudi tako spodbujati k ostalim akcijam, k izpolnjevanju predvidenih nalog in podobno. V. L. V opoldanskih urah, ko je bU napravljen ta posnetek na enajstem voli­ šču na Otoku v Celju, je glavni vrvež že zdavnaj minil. Večina volivcev tega območja je svojo državljansko pravico in dolžnost opravila že v ju­ tranjih in dopoldanskih urah NOV NACIN OBRAČUNAVANJA turističnih premij v primerjavi z lanskim letom je bilo do-konca aprila letošnjega leta zabeleženih v Sloveniji za 5% manj turističnih nočitev. Sicer pa je padlo število prenočitev domačih gostov za ll*Vn, medtem ko se je število nočitev tujcev povečalo za 32'\\), je na pone­ deljkovi tiskovni konferenci med drugim dejal sekretar za turizem pri republiškem izvršnem svetu tovariš Janko Potočnik. Zanimiv je še podatek, da je bilo v tem času skupno število gostov za 5*^0 višje od lanskega. Vtem ko se je število domačih gostov povečalo le za en odstotek, pa je število tujih gostov naraslo za 29"^ n. Vse to govo­ ri, da kljub ipcvečanju števila gostov v turističnem prometu nismo doscigli zaželenega uspeha, saj je povprečna doba bivanja gostov pri nas za 0,30/0 nižja od lanske. Aktualna je bila vest, da se pri-, pravlja sprememba dosedanjega si­ stema premiranja turističnih organi­ zacij. Vtem ko je doslej za tovrs,tno premiranje veljalo kot merilo število tujih nočitev, pa naj bi bilo po no-_ vem premiranje odvisno od ustvar-' jenega prometa na račun tujih pla­ čilnih sredstev. Poleg tega naj bi se razširil krog premirancev na poto­ valne agencije, trgovino, servise, ma­ li obmejni promet, turistične objekte itd. Po istem predlogu naj bi upra­ vičenci dobili premije na osnovi ustvarjenih deviz in sicer po 300 di­ narjev za dolar, razen za trgovino in maloobmejni premet, kjer bi se vi­ šina premije določevala po 150 dinar­ jev za dolar. In končno, ves ta pre­ mijski priliv naj bi se obravnaval kot dohodek gospodarske organiza­ cije. Menijo, da bi lahko s takšnim načinom obračunavanja premij v mnogočem rešili vprašanje osebnih dohodkov in skladov v gospodarskih organizacijah, pa tudi spodbudno vplivali ne samo na večji tuji turi­ stični promet, marveč tudi navajali na večja investicijska vlaganja. Po tem predlogu naj bi po novem pre­ mije za turistične devize obračuna­ vali tromesečno in ne več ob za­ ključku leta. -b Bilo je lepo Nedeljske volitve so bile tudi v šmarski občiiji pravi praznik. Volišča so tokrat okrasili še lepše, kakor ob občinskih volitvah. Cvetje, zastave, melodije in lepota pokrajine: vse to je dalo vtis prazničnosti, inehkobne polnosti in skupne radosti. Kdo ne bi občudoval mladino na Podplatu, ki je že dva dni pred volitvami pisala po asfaltu gesla o miru, so<'iaIi/mu. člo­ veku in tovarišu Tito. Navseztjodnj so poskrbeli tudi za to, da so pripra­ vili vozila in starejše, bolehuc voliv­ ce pripeljali do volišča, da so tako lahko oprtfv ili svojo dolžnost in uve­ ljavili svoje pravice. lu v Sodni vasi? To je majhno na­ selje, ki nima pravega središča, toda zbori volivcev so bili nadvse lepo obiskani, volišče pa je bilo v nedeljo izredno ljubko urejeno. Dva dni so ga krasili, vse stene prevlekli z zasta­ vami in cvetjem, pred voliščem" pa pcistavili slavoloka z napisi. Rogaška Slatina je bila v zastavah kot prvega maja. In Rogatec? Ves trg je bil v cvetju in občani so že v zgodnjih jutranjih urah množično po­ hiteli na volišče, da so skoraj ves dan vodili v udeležbi. Na Osredku, najbolj (Hidaljenem šmarskem zaselku so vsi, ki so lahko volili, svojo ))r«vico v celoti uveljavili že do 10. ure. In v Polju, Podčetrtku, Virštnuju. Zadr- žah, |)ovsod po