DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poatnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemčiju, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h^ za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroènino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn. (jospodarsko stvari. Nekoliko o cvetlicah cebularicah, posebno o liliji. Cvetlice razveseljujejo mlado in staro. Ž njimi se kinta mladina; s šopkom lepih in prejetno dišečih cvetlic ali z lavorikovim vencem odlikujemo umetnike. Cvetlice rabimo pri prvem av. ohhajitu, uovi maši In poroki. S cvetlicami hoćemo ekazati zadnjo tast in spoštovanje sorodniku, prijatelju . . . ko f^a nesejo k večnemu počitku ; dû, se na mu posadimo cvetlice v livaležni spomin. Cvetlice zelo vplivajo na Človeka. Komaj čakamo prijetne spomladi, ki jo napovedujejo rumene trobentice, ponižne marjetice in nežni zvončki. Kako se ti razveseli srce, ko stopiš na lepo vrejen in s krasnimi cvetlicami obsajen vrt ! Naj bo soba se tako lepo pobarvana, naj ima še tako lepe slike in umetno narejene omare, Je vendar pusta, ako ní cvetlic v nji. Cvetlice pa ne lepšajo samo sob, temveč tudi čistijo zrak po noči, in so zato zelo koristne za zdravje. Ako hočeš imeti na vrtu lepe gredice, rumenega, belega in modrega žafrana (CrocusJ, rumenili, belih, rudečih in višnjevih hijacint, krasnih tullp, raznih narcis, tacet, in razno barvanih lilij, ali ako hočeš imeti te cvetlice v sobi jia oknu v posodah ali v steklenili posodah na vodi, kupi imenovane čebule pri vrtnarju prve dni septembra. Na Dunaju Weyringer, in drugi ; v liada Pesti Mauthner. Izidor Scbopper v Lineu Je zelo zanesljiv. Navadno stanejo čebula lilije 15 do 70 starih krajcarjev. Sloveče hijacinte, tulipe itd. prodajajo v mesta llarlem v ilolandiji (harlemske). TJlije belo cveteče : Lilium candidnm (naša navadna bela lilija) ; lilium eximium, cvete v posodi še le julija; lilium llarrisi zgodaj cvete; lilium lancifolium album. Uudeče cvetejo sledeče lilije : Lilium lancifolium roseum, in pa nibrum ; lilium ehalcedonicum (kranjska) cvete še le julija; lilium daliuricum, cvete tudi julija, in ko ocvete, čebula pogine. Lilium tigrinum cvete še le avgusta, liumeno cvetejo: Lilium colchiciim julija; lilium croceum julija ; lilium excelsum še le avgusta. Lilium auratum cvete belo z rumeno liso podolgem na vsakem cvetnem peresu, cvete junija, vsasih poprej, včasih pozneje. Ne morem, Ua ne bi omenil tudi velikanske do 3 metre visoke lilije (lilium gigi'inteum). Kaste na Himalaji, cvete junija in julija, ima 6 do 10 cvetov, ki je vsak 30 cm dolg in okrog 15 cm širok z dolgo belo cevjo z rudečimi pasi in pikami potresen. Diši zelo in prijetno. Ko ocvete, čebula pogine, okoli stare čebule se pa napravijo mlade, ki v treh letih cveto. To lilijo laliko gojiš v velikih posodah kakor oleander ali pa na vrtu na senčnem kraju, (pa ne na takem kraju, kjer ne bi bilo nikdar soliica). Ko začne zmr-zovati, treba čebulo močno z mahom zaviti, ali pa z loncem pokriti, potem pa listja nanositi in s slamo dobro pokriti, da ostane Čebula kolikor je mogoče snha po zimi. Vrtnar (Hlatz und SoiinJ v Rrfnrtu prodaja triletno čebulo te lilije po 5 kron. 10 najfinejših lilij za posode prodaja po 7*50 do 15'60 K, kakor kupec želi. Vse naštete lilije in ee prav mnoge druge se dajo prisiliti, da cvetejo že maja mesca in junija v posodah. Kako se pa sadijo lilije? Lončene posode (brez glazure) kalile, ali tegeljci naj bodo bolj dolge ko široke. Na dno deni čepino vbitega lonca, krožnika, da bo mogla voda iz posode ; potem napolni do pol posode z resnato zemljo, ki je pomešana z drobnim peskom. To zemljo nekoliko potlači, na njo pa položi čebulo lilije in jo do pol posuj z imenovano zemljo. Potem postavi posode v klet ali na kak drugi temen kraj, kjer pa po zimi voda ne zmerzne. Po novem letu vzemi posodo v hladno sobo, in ko začne čebula poganjati, nasuvaj okrog nje nekoliko nove zemlje, tako dolgo, da ne bo posoda polna, stebla lilije pa ne smeš nikdar pokriti. Dokler ne začne lilija rasti, ne smel zalivati zemlje, izvzemši če bi se bila zemlja zelo posušila. Februarja začne navadno čebula poganjati, takrat začni tudi pomalo zalivati, posodo postavi na svetel in zračen kraj. Ko je lilija žc za eden pedenj visoka, potrebuje večkratnega tekočega gnojila, razpuščenim govejim gnojeni, roženimi strunami, in drugimi gnojili kakor jih prodaja vsak večji vrtnar. Lilije najrajši rastejo v zemlji, ki obstoji V;t resnate zemlje, Va zemlje iz gnojne gradiče in pa Vs peska; ljubijo bolj senco kakor pa obilno zalivanje; voda ne sme nikdar stati v posodah, kahlah. Ko lilije odcvetejo, nesi posode na vrt, postavi drugo zraven druge in pokrij vse posode z rahlo zemljo ter prenehaj zalivati. Ko listje popolnoma porumeni in se posuši, vzemi posode iz zemlje ter jih postavi kakor lansko leto v klet. Mesca januarja očisti posode, vzemi iz njih zemljo do čebule, in še le zdaj odrezi lansko posušeno steblo; deni na čebulo 2 cm visoko nove resnate zemlje. Ko začne čebula poganjati počasi pri-devaj nove zemlje (Va resnate, % iz gnojne gradiče in pa Vs peska) do vrlia posode kakor lansko leto. — A ~ Vabilo na shod slovenskih katoliških nepolitiških O rimskem vprašanju, ali: O posvetni društev papeževi oblasti. ki ga piredi slov. krsi^aiisko - socijalna zytiza pod p^ 20. september 1870! O nesrečni dan! Zakaj sc krovitelistvom prcsvetip knezoakofa IJiibljanskejra dr. pogrezali v brczdaaje morje veinostl, prediio Aniona Bonaventarc Jejrlira dne 7. m 8. septembra , minulega veka. 11)02 v J.jubljani. „jg^^^jo g^rt 1 oslovnik. jjj pýgnijo v večno mesto V Ali vidiš, kako se čedalje § 1. Shod otvori predsednik ali njegov namestnik bolj rnši starodavni zid veènega raeata pri ťijcvili „Slov. krsčansko-socijaliie zveze" v Ljubljani. Nato se voli vratih, čedalje sirja postaja odprtina? Hipoma obmolk- po večini glasov predsedstvo, ki vodi po določenem „ejo topovi/ General Oadorna ukaže, da naj vojaki dnevnem redil in v smieln tega poslovnika nadaljoo prodro skozi odprtino v sveto mesto. Pa predno ee ti zborovanje. pripravijo za naskok, zavihra na angeljskem gradu bela § 2. Zastopniki drnstev se morajo izkazati s po- zastava, kateri slede kmalu druge po višavah rimskega oblastilom svojega društva, katero jim je doposlalo mesta, llini se je udal — nasilju, krivici! Častitljivi predsedstvo zveze. '1'isti, ki se želé udeležiti shoda kot starček, s skrbij' razoranim Čelom, tam v Vatikanu se goatje, jzkaaati se morajo z vstopnicami, od „Zveze" j« pokrepčal v goreči molitvi, opravil najsvetejšo da- izdanimi. ritev in potem ukrenil, naj se njegovi vojaki umaknejo § iJ. Predsednik imenuje dva revizorja, ki pre- siH. ]iilo mu je žal krvi dragih, ljubljenih sinov, gledata pooblastila in vstopnice, sestavita prezentno listo Diplomatskim zastopnikom, ki so se zbrali pri njem, in jo predložita sliodii. je pojasni! 1'ij L\. v kratkili besedah, da se je le udal § 4. Kdor želi li kakenm predmetu govoriti, se »ili, nikakor pa ne odpovedal pravicam. Kmalu so se mora oglasiti pri predsedniku. Govorniki govore po vsule v mesto divje tolpe in pomešane z izvržkom tistem redit, kakor eo se priglasili k besedi. Izvzeti rimskega prebivalstva drle po ulicah s krikom: „Smrt 80 tiati, ki sc {)rigla8c k poslovniku, katerim se mora papežu". Papež je postal jetnik v lastni liiši, spočeto taicoj dati beseda ali k stvarnim popravkom, ki so do- je bilo rimsko vprašanje, ono silno, pereče vprašanje, pustni konec razprave. kj od leta do leta kliče v spomin veliko krivico, stor- ^ § 5. l';ventualne predloge naj predlagatelji pismeno jeno rimskemu papežu, Koderkoli se letos zbirajo ka- izroče predsedniku. toličani, da dajo odduèka svojemu veselju, ker je iie- ^ (i. Poročevalci smejo za svoje poročilo porabiti ekončno dobri liog dal učakati Leonu XIIL 25. leto pa- največ eno uro. V razpravi sme posamezni govornik peštva, greni jira otroško-vdano veselje ravno rimsko govoriti najdalj deset minut. K istemu predmetu se ne vprašanje. Ne zdi se mi neprimerno, da spregovorimo sme dati dvakrat besetta. t^iJi v' naaem listu kaj o tem vprašanju, ko se je ravno § 7. Sklepa se z absolutno večino glasov. Pri to leto pogosto in marsikje obravnavalo, in da se tako enakem številu glasov je predlog odbit. aaj nekoliko spomnimo tudi mi sv. Očeta v slavnostnem § 8. Pri imenih se mora glasovanje vršiti takrat, njegovem letu. kadar zahteva to ena pctina_ navzočih. _ Predmet rimskega vprašanja je dogodek, kate- § 9. Le pooblascenei .ma,o pravico se udeležiti opisal v začetku sestavka, in njegove posle- debate m glasovanja. Gostom se jjodeli beseda, če j^^ška vlada je i.apežu vzela deželo, katero je shod to sklene. v -d- deloma v dar dobil, deloma nakiipil. Pri vsakem V spored. vprašanju je nekaj nedognanega, prepoznega, nereše- Y nedeljo, dne 7. septembra 1902: Dopoldne nega, dokler se ne resi in ne poravna in konečno ne ob 8. uri sv. masa in „Pridi sv. Duh" v križevniski dožene. Ni pa še poravnana krivica, storjena sv. Očetu cerkvi. — Dopoldne ob 9. nri shod v dvorani „Ka- in tudi kar niČ se ne kaže, da se to zgodi kmalu v toliškega doma" s sledečim dnevnim redom : L Odobrenje bližnji prihodnosti. Pač pa se pridno po raznih shodih poslovnika. 2. Pravno varstvo, poroča dr. E. Lampe, razpravlja vprašanje : Ali mora imeti papež svetno oblast, 3. Snovanje in vodstvo društev, poroča L. Smolnikar, ali je potrebna papežu cerkvena država? Kni — so- 4. Notranje poslovanje zveze, poroča M. Moskerc. — vražniki cerkve — to zanikavajo, drugi mi kato-Po zborovanju obed. — Popoldne ob 2. uri nadaljevanje HŘani — to potrjujemo. Tako se rimsko vprašanje re-slioda: 5. Gospodarska organizacija, poroča dr. J. Ev. šuje teoretično, kedaj da se ojunačijo mogočnjaki in Krek. G. Vodstvo sliodov in vzgoja govornikov, po- rešijo to vprašanje praktično, neverno. Pa poreče kedo : roča J. Gostiučar. 7. Hrvatsko-slovenska delavska za- čemu vodo nositi v Savo? Saj ne moremo prisiliti ita-jednica, poročali. Sirovatka.—Zvečer ob 8. uri veselica. Hjanske vlade, da vrne stolici ugrabljeno posest. Do- V ponedeljek, dne 8. septembra: Dopoldne ob volite, da si drznem temu ugovoru nasproti trditi : Ako 8, uri sv. maša z govorom v križevniski cerkvi. — bodemo ie nekoliko umeli to vprašanje, bode nase so-Dopoldae ob 9. uri nadaljevanje siioda v dvorani „Katol. èutje s trpinom v Vatikana gotovo âe večje ko dosedïij, doma"; 8. Strokovne organizacije, poroča dr. J. Ev. \u če smo ga ljubili dosihmal kot zvesti otroci, izka-Krek. 9. NaŠa m Dunajska osrednja zveza, poroča M. rovali mu bomo odslej še večjo ljubezen, ker nam bo MoŠkere. 10. Časnikarstvo, poroča J. Stefe. 11. Vo- jasno, da ga le z udano ljubeznijo in pokornim spošto-litev pomožniii odborov „Zveze" za Štajersko, Koroško vaiijem zamoremo vsaj nekoliko potolažiti zaradi krivic, in Primorsko, 12. Sklepni govor. — Popoldne ob katere trpi v tako obilni meri. ugodnem vremenu izlet v ljubljansko okolico. , . , . ^ ■ Kako naj pa odgovorimo na vprašanje: AIi je — potreba, dît ima rimski papež tudi svojo cerkveno državo? Kaj pa da nas sili srcc, ki bije gorko za av. Očeta, da bi brezpogojno rekli: Kar naravnost; potrebno je to. Toda le počasi Î Razam naj se ne da voditi srcu tudi v tej stvari ne. Kajti ločiti moramo in reči: lirezpogojno, absolutno potrebno to ni, ker Iji sicer bil nas Gospod dal sv. Petru ob jednem » papcsko oblastjo tudi oblast nad kako pokrajino, ker je sicer v vsakem oziru poskrbel tako, da je vse popolno na papestvu, seveda, kolikor zamore biti popolna naprava, kateri je primešan človeški element. Gotovo pa jc ta potreba relativna : z ozirom na visoko dostojanstvo papeževo in njegovo obsežno službo je potrebno, da je papež na svoji zemlji svoj gospod. Ta. relativna potreba je tolika, da smemo papeža, v kakoršnem položaju je v naišili dneh, po vsej pravici imenovati jetnika. i'o drugi strani pa moramo povdarjati tudi to, da se namera združenih Garibaldincev, framasonov, liberalnih ťanatičnili italijanskih narodnjakov in sploh sovražnikov sv. cerkve ni uresničila, namera namreč, vzeti papežu ob jednem s posvetno oblastjo tudi du-liovsko in ga tako uničiti, izbrisati iz zgodovine. Papež je ostal papež v vsem svojem dostojanstvu in duhovni moči. Glejte, ti dve resnici: papež je jetnik, in papež se vedno mog-ocen činitelj, ti dve resnici sta dva tečaja, na katerih se suče rimsko vprašanje. Zato si jih oglejmo nekoliko bližje. Papež ni več gospodar Kima, ampak jetnik v svoji palači, liesedo jetnik rabini nalašč in namenoma, dasl se nekateri blagovolijo regati temu izrazu. Jetnik more biti kdo tudi brez železnega omrežja v oknii in brez debelih zapaliov pri okovanih vratih. Zlo jetnistva ne obstoji le v tem, da je komu odmerjeno le toliko in toliko kvadratnih metrov prostora in ne več, ampak v tem, da mit ni možno prekoračiti določenega prostora ali kraja. Tako je tudi s sv. Očetom. No, kje pa stanuje sv. Oče? V Vatikanu. V Vatikanu? Ali ni to velikansko poslopje s toliko in toliko sobami, dvoranami, kapelami, hodniki, muzeji, galerijami? Kako da je papež potem jetnik ? Glej, prav imas, prekrasna palača je Vatikan, izdelke najvetýili laskih veleumov vidiš tu, llatael in Mihelangelo in drugi velikaëi umetnosti so se skušali, kedo da bo bolj odičil Vatikan; a vsi ti blesteči, znameniti in dragoceni prostori so za papeža zlate katakombe in drugega nic! Kajti, ko bi se podal papež iz svoje palače, kakor zahtevajo nekateri kratkovidneži, trdeč, da ni papežu nobene sile in da si hoče le sam nadeti nekak niuče-niški sijaj, ko bi se toraj papež prikazal na rimskih ulicah, vprašam, kdo pa je porok, da bi mestna so-drga ne napadla papeža in ga sramotila? Zgodovina poroča, da so se Rimljani včasih, ko so bili še precej bolj verni ko danes, vendar spozabili in stegnili svojo roko po papežu. Baj je pa tudi znano, kako surovo je ta novo - rimska poulična druhal napadla v noči J3. julija 1881. pogreb papeža Pija IX. L. 1808. je pal v dvoboju oni Cavalotti, ki je tedaj klical na tiber-skem uioetu: ,,V vodo ž njim !" in drugod: „V kloako ž njim!"' Ùe toraj niti mrtvi papež ni naŠel miru, katerega dado mrtvecu celo divjaki, mar bo prizanesla plačana in nahujskana druhal živemu papežu? Težko. ,,Smrt papežu", ta grozni klic se je od 1. 1870 sem že pogosto razlegal po rimskih ulicah, I'a nikar mi ne recite, da je to sovraštvo množice le trenotno, za hip umetno razburjeno! lies, tako vihravih ljudij, kakor so nižji slojevi rimskega pre!)ivalatva, zlepa nc najdemo v zgodovini, a res je vendar tudi, da je ta srd laska vlada gojila sistematično in ga netila z denarjem in plačili: tako sovraštvo pa je vkoreninjeno globoko v srcu. Jetnik Je papež! Neodvržua, žalostna resnica. Pij IX. je zatisnil trudne oči v teh neznosniii razmerali. Leon XT1I. pa je prejel s trojno krono papesko tudi trnjevo krono Jetnistva. Ali mislite, da ne uidejo sv. Očetu oči pogosto po oni lepi pokrajini, nekdaj papeževi? dolgih let vedno na istem prostoru, v istem slabem zraku, to ni mala stvar. Vatikan leži na najbolj nezdravem kraju mesta Itima in mrzlica se rada priklati tja iz bližnje Tibere. Lani je poročal nek nemški list, da si sv. Oče Želi prav močno svežega, gorskega, krepilnega zraka, kakoršnega je dihal v Peružiji. A ne more si privoščiti tega, kar si privošči lahko tudi najzadnji tovarniški delavec ; počitka, pokrepčila v zdravem, gorskem zraku po ogromnem trudapolnem delu, tega papež ne more okusiti. Komu bi se ne storilo milo pri srcu? lludo je to, a vendar ni pomanjkanje osebne svobode najhujše za srce sv. Očeta. Najhujše mu je to, ker ne more dati odduska svoji apostolski gorečnosti, ker ne more pj'osto vladati sv. cerkve. V mestu, ki je bilo prej podložno njemu, yvira ga tuja vlada pri-tepencev v izvrševanju vrhovne pastirske službe. Z lastnimi očmi mora gledati, kako gori na ognjišču krščanstva ogenj brezverstva in upora proti vsaki oblasti. ,,Jaz papež", tako je dejal v opravičeni nevolji Tjcon X111. 1, bavarskemu katoličanu, baronu Hertlingu, ,,jaz papež, vrhovni učitelj krščanstva, naslednik apo.s-tolov, katerim je rekel Gospod Jezua Kristus: ,,Pojdite in učite vse narode'^ jaz sem v liimu pri poučevanju verouka navezan na dovoljenje svetne oblasti in njeno dobro voljo.— Slaboznani Krispi je takoj, ko je postal v prvič minister, podržavil vse laške šole: seveda v imenu svobode Je postavil tudi veronauk pod kap! V novem kazenskem zakoniku je pa potem prepovedal duhovnikom pod kaznijo prisilne delavnice, javno izraziti svoje mnenje, ako bi imelo biti naperjeno proti novim postavam. Tako so bile vzete papežu šole in duhovnikom prepovedano govoriti resnico o krivični postavi. Kriapi je pa tudi izjavit pri neki priliki, da je vsako poslaništvo mnogo bolj nedotakljivo, ko pa Vatikan. To je vendar govorjeno dovolj odkrito ! No, in že tako raztezljlvi paragrafi italijanskih zakonov dali bi se brez dvoma raztegniti tudi tako, da bi jim zapadel celo papež, ako bi ne bila kaka njegova beseda po godu italijanski vladi. Ne rečeni, da se je to že zgodilo, II te možnosti gotovo ne bo tajit nikdo, ki pozna srd prostozidarjev do papeža. — Pa naj še kdo reče, da ni papež res jetnik, vklenjen in zvezan v premnoge paragrafe in postave ! (Dalje iiriliailjijii) Politioiii pregled. liojstni dan presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. praznoval ae je kar najslovesneje po širnej Avstriji. Čim bolj se ljubljenemu vladarju množe ieía, tem iskrenejše prošnje poàiljajo mnogoštevilni njemn podložni narodi k Bogu, da mu namnoži leta se in še ter ga ohrani čvrstega na duliu in teles». Te prošnje narekuje ne samo zvesta vdanost ampak tudi neka slutnja, da znajo po smrti sedanjega cesarja priti za Avstrijo hudi časi. liog nas obvaruj tega, ter ulirani milega vladarja še dolgo ! 24. t. ra. pa je zadel cesarja zopet hud udarec. Vojvodinja virtemberška Margareta, kateri je bil cesar stric, je umrla v Gmundenii na Zgor. Avstrijskem. Bolezen seje pojavila se le pred kratkim, a se je hitro sliiijsala, da je bilo treba operacije, ki je vojvodiujo popolnoma oslabila, da Je umrla. Spravljena z Bogom je po prisrčnem slovesu od ljubljenega soproga ter Še nedora-sHli otrok popolnoma vdana v voljo božjo umrla. „V Te, Gospod, sem zaupala, ne bom osramočena na veke", „Gospod ne moja ampak Tvoja volja naj se zgodi", „Moj Jezus, usmiljenje", molila je v euomer dokler ni izdilmila. Rojena Je l)ila 13. majiiika 1870, prav skrbno izgojena in od nekdaj posebna ljubljenka cesarjeva. 1 iî. julija 1892, se je poročila z vojvodo Albrehtom virtemberškim. Zapustila Je 6 otrok, eden je pa že prej umrl. Cesar je iz Tschlna, koder biva na oddilui, prihitel v Ginunden, prav očetovsko ljubeznivo tolažil jokajoče otroke, jih vzel v naročje, jim Iti'isal solze, a slednjič se tudi sam več ni mogel premagati. Rajna je bila kmeginja v vsakem oziru ka-koršnih je pač malo. Državni zbor se baje snide ta meaec, Če bode ministerski predsednik mogel pomiriti Čehe, kateri spet prete z obstrukcijo, ter če bode nagodbo z Ogrsko spravil v pravi tir. italijanski kralj je sedaj na obisku pri uemakem cesarju. Mladi vladar si hoče povsod drugod iigladiti pot, le na Dunaj ne pride. — Neka italijanska banka v Turinu je prišla ob 10 miljonov kron. Sleparij so se udeleževali tudi nekateri poslanci ter si polnili žepe. Na Francoskem Še vedno redovne šole zapirajo a kruto silo. Da bi ljudstvo zbegala, je vlada vrgla med svet trditev, da za gibanjem v prilog redovnikov tiče sovražniki ljudovlade. A ljudstvo dobro ve, pri čem je, da boj velja le veri in cerkvi. Nekateri višji Častniki niso hoteli z vojaki nad redovnike ter jili izgnati : pokazali so, da imajo vest. A „svobodoljubna" vlada jih bo ostro kaznovala. Trije najznamenitejši burski generali so prišli na svojem potovanju po Evropi tudi v London. Angleži 80 jih navdušeno sprejeli, IJiidij se je kar trlo, koder so se pokazali, a ti možje ao malo marali za vse to. Tudi kralju so jili predstavili, liivsi predsednik Kruger bo v kratkem izdal zanimivo knjigo o burski vojski. Marsikaj iz burske vojske nam bo tu postalo jasno in umljivo. Česar doslej nismo umeli. Iz Kranjske v sveto deželo. (,P(itoi>iina ůrtiťft. — ťr. I', O.) (Dulje.) V torek 13. maja je bilo jako lepo jutro, morje mirno, zi'ak čist in prozoren. Parobrod pljni je ob albaneškem obrežju. Razgled kraseti : iia levi strani visoka, skalovita le malo obraséena gorovja albaneška, na desni strani sta se v daljavi videla 2 skalnata otoka, a sprednjo stran ao zaslanjale obali otoka Korfu. Ob VaH' «ri dopoldan dospeli amo v pretok med otokom Koifu in Epinisom. Ker je ta morski pretok j>re(;ej ozek, se jako lahko opazujete obe strani, Leva stran ne zanima, ker je samo skalnat neobrasèen svet, z divjimi, raztrganimi gorami. Temu j)rave nasprotje pa je otok Koifn, jako rodovit, polu lepih nasadov, raznega drevja in lepih vinogradov. Ob 12. uri došla ie Indija v zaliv glavnega mesta tega otoka tudi z imenom Korfu. Z ognmmim in pretresljivim ropotom zdrčala so sidra v morje. Znliv je zavarovan «d vseh strani pred viharji ter ima res jako lepo lego med samimi zelenimi grići. Samo ikoda, da je preplitev in toraj ni mogoče večjim parobrodom dospeti popolnoma v luko, marveć ostati mora kakega pol kilometra od obati. Blago se v manjšiJi barkali dovaža iz luke, ter naklada na parobrode, ali pa nasprotno. Ker je imel parobrod odpljnti šele ob 5. uri zvečer, bilo je dovolj časn, ogledati si lepo mestece. S Čolnom doa )eš lahko v 10. minutah do mesta ter stopiš'na — grško zem jo. Mesto je amfiteatralidno zidano, ima svojo lego v polnkrogn okoli zaliva, precej Čedno, ima mnogo lepih poslopij, veliko vojašnico, bolnico in na vrhu trdnjavo. Od tod je jak(i lep razgled po celem mestu, po zalivu, po velikem delu otoka. Na nasprotni strani vidi se med zelenimi liribi, v rajski legi, letovišče „Achilleion", lastnina nesrečne naíe rajne cesarice. Mestu je videti, da je pravo trgovinsko mesto, kajti po vseh ulicah se vidijo skoraj same prodajalne z grskind napisi. Noee so že popobioma grške, ter so se mi pri moákili zdele skoraj malo smešne, kajti ti le nosijo čez hlače še belo, drobno nabrano, do koien segajočo janjkico. Tudi cerkva se vidi mnogo, seveda so večinoma pravoslavne, katoliških je samo pet. V Korfu ima sedež tudi katoliški nadškof. Ko smo se napisali svojim dragim nekaj razglednic, podali smo se zopet na parobrod Tja přišedši zapazili smo tudi našega drugega kapitana, ki je s kuharjem ravno prišel iz mesta, s polnim čolnom svežega, sadja, mesa, zelenjav itd. Res so nam pri večerji tudi ponujali jako okusne in dišeče jagode iz otoka Korfu. - V Sredo 14 maja ob Vî8 uri zjutraj dospeli smo v Patras. Tudi tukaj ostajajo veČji parobrodi radi preplitve luke daleč zunaj ter se treba peljati s čolnom do obrežja. Ako-ravno je bilo morje precej nemirno in vreme deževno, šli smo ogledati si mesto. Patras je mesto s kakimi 40,000 prebivalci, ima lepe široke in snnžne ulice, čedne hiše, ter se v tem še prav razlikuje od pravih orientalskih mest, kakor sem jih pozneje videl. Ker je bil ravno 1. maj GrkoT, katerih koledar za našim za 14 dni zaostaja, bile so hiše, tramvajski vozovi, prevoščeki itd. ovenčani in z banderci okiiičani. Po ulicah bilo je Tse jako živahno. Zanimivo je, kako prodajajo mesarji meso. Z zaklano ovco, gre mesar z zavihanimi rokavi po uliei ter ponuja svoje blago z vsem glasom, kar ga premorejo njegova iraa. Kupec pride, si ogleda hlago ter si odreže sam kos ka-cor se mn dopade. Potem se določi cena in kupčija je končana. V tem mestu je bil sv. apostel Andrej križan za sv. vero. Prebivalstvo mesta je večinoma pravoslavno. Pravoslavni imajo jako lepo iu bogato -okinčauo cerkev. Katoliška cerkev Je revna, majhna ter v jako slabem stanu. Kakor nam je tamošni gospod kurat zagotavljal, prične se še to leto zidati nova velika cerkev. Ker se je že mudilo, dali smo evropejskim tlom slovo ter zo|iet veslali na „Hungario", katera je ob 11. uri odrinila. Skoda, da o prihodnjih dneh vožnje ne moreni skoraj nič poročati. Vreme je bilo slabo, večkrat nevihte z morskimi viharji, zrak bil je vlažen, soparen, ter meglen. Otok Kreta, mimo katerega smo se ita njegovej severni strani peljali, se radi goste megle, v katero je bil zavit ni videl, dasiravno je bil prav blizo. Cele tri dni nismo, razun enega velikega parobroda, ki nas je srečaJ, videli prav nič drugega kakor la-dijo, nemirno valovito morje, in črnosive od viharja gnane oblake. Tudi solnca ni bilo videti. Na Binkoštno nedeljo ob 5. uri zjutraj dospeli smo v Jaffo. Razgled iz morja na Jnffo kar očara, ker je že pravo orientalno mesto. Od daleč že se vidijo šibki visoki stolpi turških mošej, visoke hiše brez streh, mogočne palme in lepo temno zeleno listje, limon in pomaranč. Kakor trdijo Tešiaki mornarji, ni izkrcanje ix parobroda v nobeni Inki tako nevarno kakor v Jaffi. Luka je plitva, in le majhni jaderniki zainorejo noter. Potem pa cela luka v po-lukrogu obdana z mogoénim in skalnatim obročem, skoz ka-teruga se zamore 8 ćolnoni le na dveh mestih brez nevarnosti veslati. K temu pride pa še vihar, kateri tukaj baje nikoli ne poneha, ter vHlovje meče ob skale, da se vse peni in kadi. No pa tnkajánji brodarji slovijo kot izvrstni, Z precej velikim Ćolnom prišlo je po naa 16 mož, kateri so nas iz parobroda v kakih 16. minutah preveslali do obali. Da si je éoln najmanj bil 10 m dolg, metalo je valovje, kakor kakňen papirček; sed«j bil je od vala vzdignjen visoko, trenotek pozneje bil je zopet v globini. Jaz se sicer nisem posebno bal, pa vendar sem prav goreče zmolil kes in en očenaAek, Dostikrat ae pripeti, da Ijndj« kar omedlijo, od samega strahu. Posebno, ko se pelja skozi skalnata vrata, se Človeku ježi koža na glavi. Občudovanja vredni so Arabci, ker s tako veliko spretnostjo in gotovostjo vozijo. No, hvala Bogu, dospeli smo srećno in brez prisiljene morske kopelji do obali ter na tla — svete dežele. (Dalje »ledi.) Shod v Bršljinu pri Novem mestu. 24- avgusta napravilo je kat. politično diuHvo javen ljudski shod |>ri g. županu Dren i k u. Prišlo je do 700 ljudij iz raznih bližnjih župnij. G. Al. Koka] j, kamnosek v Bršljinu, je zborovališče Jako okusno priredil. Zastave so vihrale, in prišla je tudi slavna godba ineščanske garde. Liberalci so nameravali shod razbiti, aH ni se jim posrečilo. Nekaj Oasa so nagajali z medklici, a prvi govornik dr. Brejc jih je kmalu ukrotil, da so mirno do konca poslušali. Predsedoval je g. Frančič, vlado je zastopal g. vladni svetnik Friedrich. Pridajemo tu ^b kratkem vsebino govorov. G. deželni poslanec Dular je popisal, kako je prišlo v dež, zboru do obstiukcije. Naša stranka kot najmočnejša ni dobila pravice in dež. zhor se je hotel ravnati po pravilu: Liberalcem groš, klerikalcem knof! Tega nismo miigli pustiti, torej je bila naša dolžnost poseéi po izrednem sredstvu. Dr. Brejc je nato v krepkih besedah ožigosal nadutost liberalcev. Vzgled je vzel od navzočih „svobodomiskcev". Dva ali trije mladi ljudje hočejo s svojimi predrznimi medklici strahovati in vladati na stotine pametnega in zavednega ljudstva. liavDO tako je povsod, in ravno liberalna na-pihnjenost in prevzetnost je kriva tudi obstrukcije v deželnem zboui, A tisti čas, ko se je naša stranka ponižno klanjala krivici, je proč. Mi se zavedamo svoje moči, kakor oni svoje napilinjenoati. Doslej je bil boj pravzaprav samo od liberalne strani. A zdaj udrihamo tudi mi nazaj — in ljudstvo Btoji na naši strani ter to odobrava. Da bi obdržali popolno vlado v rokah, so se zvezali še z Nemci, a pri tem so se temeljito zmotili. Oni niso videli, kaj se je godilo v deželi zadnja leta, niso videli, kako je organizacija katoliško-narodne stranke napredovala, niso videli naših shodov, niso videli naših društev. Še tega niso videli, da mi pri volitvah zmagujemo, oni pa nazadujejo. Niso videli, kako se je naša stranka prenovita v mladostno ljudsko stranko, in mislijo, da bodo vkljub vsemu temu še naprej pometali z nami. Mi ne poznamo več grajsčakiJV kot višjih ljudi, liberalcev kot srednjih ljudi in klerikalcev kot uboge pare. Mi smo zastopniki ljudstva, in kot taki smo vaaj toliko vredni, kakor liberalci. Liberalci in grajsčaki so zdaj nekaj poizkusili, česar ne bodo nikdar več. Kekli smo jim dovolj glasno : Mi zastopamo ljudstvo, in če zanje nič doseči ne moremo, nas tukaj treba ni. Oe pa nas ni, je vas še manj treba — in zato mora deželni zbor narazen, če nam ne ugodite. Politika boja mačke z mišjo je prenehala. Zdaj so si pa liberalci izmislili zvijačo z deželiiiiiii podporami, češ: Mi ne bomo zdaj dajali deželnih podpor, in tega se bo ljudstvo tako nstraailo, da bo odslej la liberalce volilo. A od povsod izvemo, da se podpore vendarle dele. Zakaj? Zato, ker prosijo tudi liberalci, in tem nočejo odreči liberalci podpor, so pa morali sami zavreči svoje načelo in deliti pud-pore vsem. To je bilo torej le prazno strašilo. Nato omenja raznih nezaupnic in tudi one, katere je njemu dal dr, Tavčar v poljanski dolini. Dr. Tavčar ima dovolj Časa doma na svojem posestvu. Tam se zbirajo okoli njega lačni dijaki in ker je on general liberalne armade, zahajajo k njemu nižji oficirji. Tako si iahko nabere nekaj ljudij za majhen shod, (posebno če si še naroči Pirca iz Kranja « njegovimi libeialci), A kaj pomeni nezaupnica dr. Tavčarjeva? Saj njega samega tam ne marajo. Bil je prej poslanec na Gorenjskem, a gorenjski zrak mu je postal preoster, potegnil se je iz tega volilnega okraja, ki mu je postajal vedno bulj neprijeten, in je Sel na jug. NovomešČ-mi so ga sprejeli pod streho. Kaj takega pač ne more motiti resnih mož. Naši vo-lilci nam zaupajo, drugi naj reko, kar hočejo ! Ko je baron Hein zaključil dfželni zbor, je dobil od ministerskega predsednika nalogo, da stranke poravna med seboj. Mi nismo v tem oziru še uičesa slišali, Ôe »i nič storil, je to njegova stvar. Saj imamo še dunajsko vlado nad seboj, katerej ne more hiti vse eno, kaj se godi na Kranjskem, In slednjič imamo še državni zbor. Na Dunaju se bo odločilo, kdaj se skliče deželni zbor in kdo da ga skliče, ker mogoč« je slednjič tudi to, da ga sedanji deželni predsednik ne skliče več. Vlada dela na Kranjskem kakor mačeha, ki ima v hiši dvojne otroke. Na zunaj proti svetu se dela, kakor da je vsem enako (ii'avifina. Doma pa, kadar nihče od zunaj ne vidi, pa se pokaže razloček, šita poje le po pastorki, a svojemu la.stnemu otroku je dobra. Tako tlela deželna vlada na Kranjskem. Posebno je to pokazala proti gospodarski organizaciji. Za vsako majhno pravico smo se morali pritoževali do najvišjih instanc. Kakršna bo vlada do nas taki bomo mi do nje: Ce nam ona ne da pravice, potem od nas ne dobi prav ničesa — vsaj prihranimo deželi stroške za deželni zbor. Oe pa hoče vlada delati z nami za kmečko korist, tedaj bo videla, da je katoliško-narodna stranka pripravljena za vsako koristno delo. (IŽivalnio, dolgotrajno odobravanje). (Konec priliodujiá.) DomaČe vesti. (l)uhovniske spremembe.) Podeljene so bile župnije; Bela cerkev č, g. Antonu /nidarsič, župniku V^Osilnici; faia |iri Kostelu č, g. Alojziju Češark, župniku v Spitaliču; Št, Jernej č. g. Antonu Lesjak, župmku v Želimljah; Toplice Č. g, Ivanu Podboj, župniku v Planini. — Premeščeni so bili čč. gg. : Josip Novak iz Metlike kot župni upravitelj v Dra-gatuš, Ivan Klemen iz Leskovca v Stari tig pri Ložu, Ivan Dolinar iz Sent-Iiuperta v Logatec, Anton Zore iz Fare pri Kostelu v Šent-Rupert, Alojzij Jerič iz Dolirniča na Trato; Josip Pravhar z liske v Semič, Andrej Siiaj iz 9ent-Jaiiža v Vodice, Karol Gnidovec iz Grada v Metliko, Anton Lombar iz Žužemberka v Postojno, Ivan Lomšek iz Velike Doline v Žužemberk; Josip Cuderman z Jesenic na Veliko Dolino. — Na novo so bili mimeščeni Čc. gg, semeniški duhovniki oziroma novomašniki ; Ivan Berce v Dobrničah, Karol Oiik v Faii pri Kostelu, Pavel Perko v Škocijanu pri Dobravi, Josip Pod-lipnik na Dolih pri Litiji, Frančišek Rakovec kot II. kapelan na Kaki, Valentin Sitar v Hent-Janžii, Frančišek Vrhovec v Leakovcu pri Krškem, Mihael Zevn k v Črnomlju. — V samostan čč, 00. clstercijanov v Zatičini je vstopil novomašnik č. g, Ivan Marenčič. (Praznovanje sv. Feliksa,) katerega telesni ostanki počivajo pod velikim altarjem novomeške kapiteljske cerkve, vršilo se bo kakor običajno v nedeljo Marijnega Imena 14. t, m. (Šolsko leto 1901Í/1903 na deski ljudski šoli v Eudolfovem) se prične z „Veni sancte" in slovesno sv. mašo ob polu S. uri v frančiškanski cerkvi dne 16. sept. 1902. Učence, ki na novo vstopijo, naj oglase stariši ali njih namestniki dne 13 , 14. in 16, septembra od 9.-12, ure dopo-ludne in od 3,-4. ure popoludne v deški šoli. Prinesejo naj a saboj natančne podatke; dan in leto rojstva, liisno številko itd,, da se uj>isovanje ne moti. Drugi učenci se morajo oglasiti s zadnjim „àolskim naznanilom". Vodstvo. (Na dekliški ljudski Soli) v Novem mestu se bode jji'iielo šolsko leto 1902/1903 dne 15. septembra s slovesno sv. itittèo in iiesitiijo „Pridi .sv. Uuli" ob polu 10. uri v kiipiteljski cerkvi. — V^jisovauje učeuk liode dne lii. in 13. sept, P. t. atariši (ali njih namestil.ki) novo vstopivSili uĚeuk se prosijo, Uiij se pre.ii!ki'be z natanèiiiini podaj,ki o rojstvu do-tifiiih. Šolsko vodstvo. (V šoli „GrUsbene Matice" v Novem mestu) priéne zupet redtji mA 18. septembra. Vpisoviuije dosedanjih i noyili učencev bode 15 . 16 in 17. t. m, vselej od 11. do 12. me dopolnilne in od 1. do ure popoludiift v solskili prostorih (Gliiviii Mg, Bergmanová hiša L nadstr.) Z novimi učenci nuj njih skrbniki pi'idejo osebno iili pa nuj pošljejo pismeuo izjavo, da so zadovoljni z vpi.sanjeni učenca. Učenci, ki se ne zglase navedene dni nmpak kasneje, se bndo, ako itKpgoče, sicer sprejeli v glasbeni pouk, toda plačati jim bode takoj vsa društvena članarnina i tudi pri uínini jini ne bode mogoče dajati kakih idaj.šav. Plačila so le-ta: 1. Društvena člananiina za voditelje učencev vsako leto 4 K; 2. vpisnina za vsakega iifienca vsako leto 2 K; 3. iičnina za vsak učni predmet (gosli, klavir itd. raztin petja na mesec 3 K; 4. učuina za petje in glasbeno teorijo samo na mesec 40 vin. Tičenceni na druga glasbila je učenje petja brezplačno. (Pri 111. zaseda njii p o ro tn i h o b r a v n a v,) katerih pričetek ja 1. sept, sojeni bodo sledeči: 1. sept, Sirk Anton, liudodehtvo j)i'oti ni'avnnsti; Berbuč Matevií, hudodelstvo proti ni'avno.sli; Derganc Jernej, hudodelstvo proti nravnosti; 2. sept Kuhar SlarLiu, luidodelstvo proti nravnosti ; Dremelj Fi'anc, hudodelstvo težke telesne poškodbe; 3. sept. Gorenc Anton, hudodelstvo uboja; Miklavčič Auttm, hudodelstvo nboja; Kos KaroL hudodelstvo uboja; Oreliek Franc hudodelstvo poneverjenja; 4, sept. Povh Janez, hudodelstvo proti nravnosti; 5 in 6. sept. FranĚiČ Franc, hudodelstvo zavratiiega umora, (Razp isu je se) natečaj zavadi oddaje mesta poštnega odpi'avuika pri c. kr. poštnemu uradu v Mirnipeči, jwl. okraj Rudolfovo. Dohodki so : Letna plača 550 K, uradni pavšal 140 K in letni pavšal 548 K za vzdržavo petkratna pesne zveze na dan tried po.štnim uradom ia koludvoroiti v Mirni peči ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev ; Služba odda se proti pugodbi in kavciji 400 K. Prošnje v teku treh tednov na c. kr poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Natančne pogoje za to službo zamora ae v uradnih iirali pozvediti pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovem, C, kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo. (Program) konjske dirke v trab 1i)02.1,, ki jo priredi konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Št. Jarneju na Dcdenjskem v nedeljo, dne 14. septembra t. L, in sicer v )rvih dveh oddelkih samo za kmetske posestnike, t. j. take, ci svoja zemljišča saini obdelujejo, v drugih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode dne 14. septembra popoldne ob '/ai uri v St. Jarneju na dii'kališču. I. Dirka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava :^40<,) metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v 6 minutah na cilj. Prvo darilo ÍÍ0Ú kron, (l)riavno darilo.) Drugo darilo 50 kron. (Državno darilo.) Tretje darilo 2â kron. (Deielno darilo.) II. Dirka starejsili kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi sumo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj če pride v 6 minutah na cilj. Prvo darilo lOO kron. (Državno darilo.) Drugo darilo 50 kron. (Državno darilo.) Tretje darilo 2C> kron. (Deželno darilo.) 111 Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, ki so najmanj pol leta lastnina enega in istega kranjskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Ako ae oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v 6 minutah na cilj. Prvo darilo 100 kron. (Deielno darilo.) Drugo darilo 5Í) krou. (Deželno darilo,} Tretje darilo kron. (Deželno darilo.) IV. (ïosi>oska dirka s parom konj brez razločka na spol in starost konj. Daljava 2400 metrov. Dirka se vrši samo tedaj, če se zglase trije tekmovalci. Častno darilo konjerejskega odseka v vrednosti 50 kron. Udeležitev pri dirki je zglasiti pismeno ali ia na dan dirke tudi ustno naji>oznejB do 12, ure opoldne, obč nskemu uradu v Št. Jarneju. Za udeležitev v I., II. in Iir. oddelku je phièati pri zglasitvi 2 K, v IV. oldelku 4 K vstopnine. Pri dirki veljavne določbe: 1. Razsojevalci so odborniki podpisanega odseka in za to odbrani vesčaki. 2, O vseh prepirih razsojajo z veČino glasov raz.sojevalci. 3. K I. in II, dirki so pripnščeni na Kranjskem rOjeni konji od tretjega leta naprej. To je treba dokazati z listom, ki ga je dobila konjeva mati pri opleinitvi. K dirki ao prijiuSčeni le tisti konji, ki 30 najmanj pol leta — od dneva dirke nazaj šteto — nepretrgano v lasti enega in istega kranjskega posestnika. To je treba dokazati z žujianskim potrdilom. 4. Kdor se ni zglasil v pravem času, ne sme priti s svojim konjem ua dirkališče. Ó. Ako se zglasijo k vsaki dirki manj nego trije tekmovalci, onda veljajo gorenji predpisi in pa doloúila podpisanega odseka. (}. Za konje, ki so nad !) let stari, ni treba povedati starosti, 7. Dovoljeno je kaki navzoči osebi precej dokazati, da kak konj nima pravice, po gorenjih določbah dirjati v kaki dirki, 8. Tekmovalci morajo biti na dirkališča pol ure pred začetkom diike. Tu je voznike naznaniti, in tu se pregledajo konji. Kdor pride prepozno, ne sme tekmovati. 9. Razvrstitev dirjalcev določi žreb. 10. Tekmovalci ki nočejo ustreči vsem določbam odsekovim, se izključijo od dirke. 11. Konja, ki med vožnjo prične iti v galop, pognati je precej v trab. Ako konj prestopi prostor med dvema zastavama (25 metrov) v galop, ali če pride v galopu na k!ki sttipinji. Ker se bodejo kongresa vdeležili tudi kranjski strokovnjaki, bodo imeli nnši vinogradniki, ki se hočejo kongresa vdeležiti, dobre yod.telje, kateri jdi radi na vse zunimivo opozorijo. Kdijr se lioče k 'Ugresa vdelpiiti, zglasi naj se pri kongresnem sekretarijatu v Kremsu (bližji naslov; „An d;i8 Sekretariat des VII. oesterr. WeÍiil):iukongresses in Krems"), kjer je jndi vplačati pristopn.no 10 K. Bližja pojasnila daje rade vi-lje c. k, vin;>rski nfidzornik B. Skalický v Novem mestu, kateri hodu pn koiigiesii kot poročevalec navzoč. Vinogradniki, ki ste zmožni nemškega jezika ter Vam dovoljujejo premoženske in druge razmere, ne zamudite te redke prilike in vdeležite se omenjenega kongresa. Na svidenje v Kremsul (Pazite na otroke!) Pred kratkim časom je imelo sodišče v Krškem tri komisije zavoljo ponesrečenih otrok. Na Raki je otrok utonil, pri sv. Duhu ga je mati v spanju zadušila, na Straži pri Leskovcu pa je umrl vsled opeklin. Vsemu temu kriva — nepazljivost gtarišev 1 A ne samo sebi škodujejo otroci ampak tudi drugim, ^Zadnjega požara v Gotni vasi dne 14. m. m., koje Jožefu Ž ef ran u zgorel kozolec natlačen z žitom in mrvo in je imel za 200 K zavarovani posestnik 3000 K škode, so tudi krivi otrod : le ti so zažgali. (Iz Amerike), V Pueblu je umrla gospa Oliernik, roj. Barič, soprogu našega rojaka Antona Ohernika, Doma je'bila iz Trga pri Cinomlju, Pokojnica zapušča štiri nedorasle otroke. V bolnišnici je Jstega dne za vročnico umrla SOletna Marija Kadunc iz Šmarške fare. Bila je še le tri mesene v Ameriki. — V Knive liiyer, Minn,, se je jio-nesrečil rojak Frančišek Pakovec, ko je v gozd« sekal drva. Pokojnik je bil domiv iz Zagorîce pri Novem mestu. Star je bil 40 let, V starem kraju zapušča ženo in petero otrok. beljaka in rumenjaka, kolikor se ga nahaja v 1200 kurjih jajcih. Ako bi se člo eško telo stvorilo v tekočino in bi le ta slila-pela, dobilo bi se iz te tekočine 08 kubikmetrov plina, ki bi zadostoval za napobjenje balona, ki bi lahko 70 kg nesel. Človeško truplo ima v sebi železn, zi 7 gramov žrebljev, iz masti bi se laliko naredilo 6 in pol kg sveč, iz voglja 6,5 svinčnikov in iz fosforja 820 OOO žvepleiik. Poleg tega bi se lahko iz človeškega trupla naredilo soli za 20 čajnih žličic, 59 kosov sladkorja in 42 litrov vode. * (Petelin — pijanec) Petrograjski časniki poročajo, da ima lastnik nekega hotela v Hingenbergu v Livlan-diji petelina, ki je — notoričen pijanec. Ta petelin posrkava z največjo neiimornosLjo ostanke pive, katere so ])U3tili gosti, in to toliko časa, da se popolno upijani. Ko ga ima pod kapo, postane razposajen, se vleže in začne spati. Ko prespi mačka gre zopet pit. Zadostilna molitev k Mariji, ki se bode očitno opravila tretjo nedeljo meseca teptembra na praznik prežalostne Matere Bož-je — Dobiva se v knjigarni J. Krajec nasi, v Iludolfovem. 100 kosov stane 80 vinarjev. Aiilíisslícli meiner Ubersiedlnng alien uii.seren Bekannten ein lierzliches Lelewohl, Rudolfswert. September U)02, (^^i) Familte Sterr, I^AVA, Riiziie stvari. * (Kaj se lahko vse naredi iz človeškega trupla). Nek fraucoski kemik preiskaval je, kaj bi se vse lahko storilo iz človeškega trupla. Iz kemiškili suovij, ki znašajo 68 kg. v človeškem telesu, naredilo bi se lahko toliko Ker me občinski volilci obeh pkilitičnih strank v Rudolt\»veiii prigovarjajo, naj prevzamem tudi za prlliodnjo volilno dobo mestno županstvo in ker mi zatrjujejo, da me bodo pri prihodnji obćinski volitvi volili v mestni odbor, primoran sem — da se glasovi ne bodo cepili in da ne bode morebiti treba vnovične volitve — izjaviti, da pod nobenim pogojem ne sprejmem več izvolitve v mestni odbor, ker smatram naloge, ki sem ]ih prevzet ob prvi in ob diugi izvolitvi, kot rešene, ker mi moj poklic nikakor več ne dopušča, prevzeti še nadalje županst o ali odborništvo in slednjič, ker imam kot virilist itak pravico vstopiti v mestni odbir, kjer bodem torej tudi odslej lehko sodeloral v občinskih sejah. — Ob tej priložnosti izpolnujem prijetno dolžnost, da se vsem someščanom, osobito svojim dosedanjim sodelovalnem v mestnem starešinstvu in v odboru prisrčno zahvaljujem zi zaupanje, ki so mi ga izkazovali tekom šestletne dobe mojega županstva. RUDOLFOVO dné 23. avgusta 1902. C^ûu-i) Dr. J. Schegula. Ozimiiilo. Na C. kr. gimnaziji v Rudolfovem se začne Šolsko leto l!i02/03 18. sejitembra s slovesno služtio božjo na čast sv. Duhu. Sprejemali se bodo učenci v I. razred 16. septembra, v ostale razrede 16. in 17. septembra. Kdor želi vstopiti v I, i szred, naj se oglasi v spremstvu svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov 16. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinese krstni list in obiskovalno izpričevalo. Sprejemni izpiti se vrše 17. septembra. Sprejemjiina znaša 4 K 20 ii, prinos za nakup ućil 2 K. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. <217-]) V Rudolfovem, 1. septembra 1902. Podpisani naznanjam, da vozim ljudi in blago po prav nizki ceni ter se uyudno priporočujem slavnemu občinstvu za obilna naročila. Naročita oddajejo se v Skabernetovi hiši v Rudolfovem. Spoštovaryem Janez Mišić, fijakar. ki ima veselje do pekovskega obrta, sprejme v pouk po dogovoru takoj Anton Kummer |iek v Kranju. 3) Dr. P. Defranceschi odpotuje 7. septembra za tri tedne. • • Velik pod, prosloreu blev in sprava, prostorna za okolt 40 voz mrve, vse v najboljšem atauu, se takoj proda u |)roste roke. — Natanfneje se izvé pri Meti Perše, h. št. 60 v Novem mestu. (S30) doniHÎe iz âuiikiia 1-20 gld., lOdildllKj iioiiiHce 1 řld,, dunajske 80 kr. Šunka brez kosti (Rollsuhiiike) 90 ki', iu l lO ffld,, sulio meso 70 kr., glavina brez kosti 40 kr, kilo, \eiÍKe kranjske klobase po 18 kr, in drugo pošilja od 6 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blagi». Janko Ev, Sire v Kranju, (126-8) Letoiixxja sadna letina je na atojećeui za prodati pri oskrbntHtvn grajëOine Iluperčvrh poleg Novega mesta, — Kupci oglasijo naj se pri oskrbnistvu ravno tam. (2i9—i) ^mhme ploii© samezne kose, lepe, cele, nepokvarjene, tudi oreiiove krcle do 3 ni dolge i>d 16 cul n)ti)rej debeline se kuitijo po dobri ceni. TJpraša se na Karol Kainz, Gorjupova liiša, h. Štev, 9, 1, nadstropje Ljubljana. ravo civilne (ibleke, vojnikili in iiriidniskih «nifonn, kitkor tudi oblek za jjrećastito diiliovsCino, gozdarje in livreje vsake vrste, (lo predpisih in pod jamstvom. Pravo tuje in inozemsko blago je vsak Ćfts na izbero. Postrežba točna in vestna! Za v Avstriji koncesijo- novano francosko prekmorsko družbo Comi)agiiie jienenile Transatlantique" Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov, ki prevažalo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za netviidna in okrožna l)otov«nja i[t prireditev nntiurskih vlakov, daje pojasnila iti veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna m p;» v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 )>lii0 «tmiie gostilne „[iri Fi^'abirtii (130-5) Alojzij Pintar v Kandiji. (232) I vsako ponarejanje edino pravega Bergmann-ovega lilijnega-mlečnega-mila, tovarne Bergmann in drug, Draidane-Tečen ob Eibi, Varstvena znamka: Dva rudarja. — Taistn naredi nežno, 6isto lice, cvetočo in mkdo zunanjost, belo in žametno niebko kožo ter blesteče lepo [lôlt. Najbolje sredstvo proti pegam. Komad po 80 h, pri lekarnarju S, pl. Sladovič in tigovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu. Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih paruikov, ki vozijo v Amerilso- Daje se na znanje, (iroĚ« TBziiovrBtiiB Kifttuiiie in sreberiiiiic vseh iredmetov, kakor tudi žepnih lir In zalogo Oramoplionov. Siirejemlje popravila ter ist« ceno ia suiidtiu iívrínje. Kupuje stari» zktu ill srebro po najvišjih cenah. m Dimit. Štefanovic, čevljar l)riporoča zalogo obuvala lastnega izdelka iz najboljšega usnja. — Naročila se Izvršnjeju hitrOf solidno in ceno I LEOPOLD KOTAC, priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo najnovejših klobukov, kak(«' tudi svojo gostilno, kjer toči duiuaùa iihoriift vitia in svtžit |iivfi; dobe se tudi gorka in mrzla jedlta po nizkih conah. I : : Oton Siuitka. slikar in pleskar Stí iii'i|toroČa za vsa k njegovi stroki spadajiiča dela, katera izvršuje po najnovejšem sln^u, solidno in po najnižjih cenah. Za dobro delo se jamči. Stanuje v Skabernetovi hiši št. 226. Novo mesto. Fran Murn, svečar, Kaiidija priporoča avojo vehko zalogo voščenih sveč, in medu ter lectarskib izdelkov. Knpiije v vseli množinah voščenine po najboljših cenah. Anton Hočevar, tovarnar in strojar izdeljuje najboljše vrste usnja in podplatov, katerih ima vedno v zalogi. Dalje priporoča domače umetno iziielanega uanja raznih barv in vse čevljavske potrebščine. Mzke cene. S BRATA V KANDIJI e Lovro Fus na «lavnem trgu. Se priporoča sluv. občinstvu v naročitev za izgotovitev priporočata prei. iluliovičini iit si. obSiusVvu vsakovrstne svoje lonĚcne izdelko, — V ralogi iinuta raziiobarveue lontene peČi, Štedilnike b ^^ kaiiliťimi. Vse je po preskušnji «Btiju protivun in trpežno izvršeuo, w raznih obuval, katere izdeluje najsolidneje iz dobrega ma- Peči T Ěole, pii^nriie ill večje dvorane izdelujeta z "^/'iPli^^'^Ni"^ W terijala tOČno In po nizkih cenah |tr) katerili se za Ď0"/(, kurjave [iribrani. NIZKE CE^E! J ^ t m 1,1:11011. FRANC CIBER, f podobar, stanuje sedaj v Kandjji poleg novega mostu ® v hiši g. Srebotnjaka. Iztlelnje razna podobarska dela, n. pr. w aliat jev, prižme, spovednic,iukriževih potov v vseh slogih, 9 pripravljeno iiprego z;i prevažanje oseb ob vsakem barvano ali naravno. Nizke cene! ® na vse strani. Prijazna postrežb«, cene jako nizke. 1^'ran Koudrič, izvošček (po domače Čampa) kamnosek v Bršljinu izdeluje razna kamnoseška dela: za stavbe in drnffo. Iz-deljujejo se v prav obilnemu številu nagrobni spominki po zelo nizkih cenah! t čevljar se priponičtt si. občinst\n in preè. duhovščini k obilni naročbi za vsakovrstna obuvala, katera se pri meni izdeluje lično in trpežno, po zmernih cenah. -- Stanuje v kat. domu rok. pomočnikov. t S) knjigarna, tiskarna in knjigoveznica v Novem mestu se uljudno priporočiije v točm», lično in moderno izvrševanje vsakovrstnih tiskovin od navadnega črnega do Snei^a večbarvenega tiskn po zmeriiili cenah. Sedaj preiiovljena tiskarna je tudi zmožna izvrSeviiti razjilodnice v različnih barvali. v lastni zalogi imamo vse tiskovine za Čast. duhovščino, županstva in áole, — Opozarjamo še posebno na novo izšle tiskovine za mrliške oglednike, za živino- in meso-ogleduike itd. Ritzeu knjig iz lastne ztiloge ima naša na prodaj vse važnejše knjige slovenske literature, molitvenike v največji izberi itd, ; podobice za kolekturo, prvo spoved in prvo sv. obhajilo, različue svetinjice, križce, rožnivence. — Oskrbujejo se točno v najkrajšein času knjige za cerkev, missala itd., ter druge teologične )D znanstvene knjige po izvirni ceni. Prav toplo priporočujemo svojo najboljše urejeno knjigoveznico v vezanje vsakoránih knjig in protokolov za šolo, cerkev in urade ter molityenikov od navadne jdatneiie do najfinejše šagrin-vezave. — Tudi različne galanterijske izdelke izvršujemo točno in okusno. V vedni zalogi imamo i^/ilcl^fi I4 TI H fva ^^ giiimazijo in ljudske šole ter »UIMVt! JillJlçjt? vse druge šolske potrebščine. Iz lastne zaloge priporočujemo sledeče knjige: Spisi Krištof Šnitda: povesti eh l laiiiu), pnnierna za iulakn dniila; priporoůljivo portuëno lierilo ^a mlade iu odrašieiie. leslo je .iIob^U, 12 îiveikov. Dobivaj i se liroiiram, trdo vesani iu v elegantoi riiileči vezavi — Spini Kriitof Šuuila se budu še nadaljevali. Narodna biblioteka, liihajii v neřotovili olirukib po 30 vin. siiopii. Dosedaj je it.slo 60 saopiiSev, Tisoč In ona noi. Beril» ea kratek čas. Obsega ftl snojii^^v po 40 vinarjev. Kilor vaaiae vse snopiče, dobi nnopiř po 30 vinarjev. , Mladini. Osem iiiičuili poveatic za mladino, Ttdo vezane po 60 vin., elegantna rude«» vezava 1 K. Kranjska mesta. Z iiekuterimi iiodobami. Sestavil P. Florentin Jlrovat. ťena trdo vezane knjige IK 20 vin, Karmoljska bratovšilna. P- Ladislav lirovat, liDiiranu li viti. Mati Božja Bistriška, Prestavil P, Ladislav Hrovat, broširana 20 vin. Hišni misijon ali duhovne vajo. Po sv. Alfiinzii LiguorRkem. Priredil in poslovenil P. Marijan iSirca 0. r. sv. FrttiiéiÉka. V platno vezano 1 K 20 v'n., v usnje 2 S. Zavoîa ljubezni v čast presv. Srcu Jezusovemu. Cena 14 vin. Premišljevanja o Srcu Marijo (Štnarnice), i'roBtavil P. Ladislav Hrovat. Cena Iíědb vezani knjigi ] K 80 vin. po pusti 1 K IIU vin. \avodMo za poduk v spisji za ljudsko šole. Sestavil stalni odbor ěrnomeljski l'JOt. — Za g, mutelje jako priporoÈljiva kn]iga. Cena 1 K 40 vin., po poŠti 10 vin, več. Valvasor, Ehre des Herzggthnms Krain. Cena broširanih knjig (štirje veliki zvezki s podobami) 50 kron, vezanih v originalne platnice 30 kron. {227-1) L ^ Nunanjam, da Intwtri v EaloRl t«1do friino In tnh)tiio lilap) vuka *nt« Eft JSftBtlt« ÏOBiKMiS đUhOTBii«. Tnđl slav. p. n, obîtTiBtTn n«-rnaajHiii, da tinam v talogi maka Trate motiirlus itofe tar tudi nspre-moftljiv tiïDlalii lodíin ía Uavilolw. Tudi imam narejeno liavilok« TBake valikuHti r.ft Kua^judain d»4k» po uiïti MOi. DijaLuai iniínn« c«b«I ; krojaški niojntf^r, iiicHtu, Vfllkl tr;ir »t. »-.î priporoi* aa pred. đabovifini v izdelovaujB vmhIíovj-«tiie obleka, poaeliao Jl^' Ularje, povrinike itd, "^ïj po najokuBnojSera in najnovej^em kroju. — Izdeltijem vHHlto, * to Btrolto gpiidftjoôe delo naUnfno po meri. Priporoiarn su preć. duliovíeini, da ino blajfovoli iioćastJti b cenjo-nimi naroiili, ^sgotavljajoč, da bodem Teduo BkTl)^!, da iaroćim TSkko narodilo v najTeíjo zadovoljiiost jmijujtitili uaroínikov. SlaT. p. n. obíiustni prijioroćam svojo dobro urejeno krqjaáko delavnico, T kateri delajo najboljše delavske inoii; Eatorej so jnmíi es elepantno, lepo io moderno izvrâitev nHrocil, kakor tudi /.ato, da se vaaka T moji delavnici narejena obleka lepo přilehá. lui proliilj v žabji vasi št. 17. pri Rudolf«vem. Ista obstoji iz treh sob, prudajahie in dveh kletij, stoji pii gliivui cesti ter j« pripravna za vsako obrt. Cena 1500 fl. Polovico kupnine se lahko obrestuje. — Več se izve ravno tam. (207- 31 Največji in najhitrejši parniííi iz Bremena v Ameriko so: Cesarski parniki (Kaiser-Scliiife) Odliod k Bremena vsa«ega turka Kaiser Wtlhelm der Grosse doljç lít8 metroi' Kronprinî Wilhelm „ 202 „ Kaisorin Maria TJieresia „ ItíG „ Kaiset WilhBlm 11. „ 215 "fríi Ti cesarski parnahl vozijo jedino le iz Bremena in Jttlur se lioée na ujih voziti, mom ei pojirb] mfstu zapuseeti stem, lia iiušlje od doma Ka vuaku oBebg 20 kron are na tiaaLov: F. Missler, Bremen, Bahniiofstr^ Odprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo iti Afriko. IWr Najnižje ceue. • Dobra iiogtirežba. "Ml Nataiifuejša pujaznila breniilaino {U8—7) F. Missler, Bremen, menjalnica. Z 1. oktobrom 1902. leta je nastopiti pri županstvu bmihel-Stopiče služba občinske sluge, ob enem stražnika. v najem se da zraven župnijske cerkve ki je prav pripravna za gostilno, prodajalno ali kak drug obrt. — Natančneje se poizve pri Janezu Novaku ToiTiaževavas št. 25. posta Škocijan (Dolenjsko). (2ii-2> Uzorna pivnica, i I i I prvo hrvatsko dlonlÈko društvo za proizvadjanje Šampanjca i promet domaćih vina u Zagretiu. Dru.Uvo Btoji pod uailzorstvom viiok, kralj, zeinlj. vlade ter jamèi za uaravnuBt pruizvuiia, katerega Ktavi v iiromet. Hrvatsko belo namiino vino iz razniii let. Črna vina: Portu?ijska iu Burgundsk». RudaČe vine; Brodski airier. Finejša namiina vina v buteiikati: UraSevinu (Kienlingl 1. 188«, GraŠttvina-kabinet (Cabinet-Hiealíue) i. 1867, Traniraeci. 1890 (iï kleti EUgrebškeji» iiadSkofijatva), Biirguudski-kabinet (Burgunde r-Cab in et), najboljše ždraviliu) viuo, leta 18