-T- "PROLETARET JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE _ -«i«" '< t(W.' DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list 1 J ST. — NO. 1261. ■nt*r»d U Mroitd-claM matter D*c*«W«r t. ltff! at tki. i»o.t «ffi. .• •t CM—«o. III.. uimIt tha Aet af Congr*— of Mafh IHI, IITt. CHICAGO. ILL., 12 NOVEMBRA, (NOVEMBER 12t) 1931. MS» W. 2ath St LETO—VOL. XXVI. PET MILIJARD DOLARJEV PODPORE BIVŠIM VOJAKOM ILUSTRACIJA DVOJNEGA MERILA IN VREDNOSTI V RAZREDNI DRU2BI Za 1,500 bolnikov 1,600 atendantov —Več ko štiri sto milijonov na leto v pomoč veteranom Zavarovalnina proti brezposelnosti bi bila delavcem v ponižanje, trdi ne le vsa kapitalistična propaganda, nego na nesrečo tudi uradno predstavništvo ameriškega strokovno organiziranega delavstva. Se nikoli ni bilo med delavskim ljudstvom v tej deželi toliko bede kakor sedaj, a vzlic temu je ves problem prepuščen v reševanje privatni dobrodelnosti. Čemu podpora veteranom? Vse drugače je poskrbljeno za bivše vojake. Razlog je dvojen: Prvič, ameriški kapitalizem potrebuje vojakov za bodoče vojne, in vsled tega država ne sme biti skopa mapram ljudem, ki so bili pozvani v ar mado tekom svetovne vojne. Dolarski patriotizem jim je obljubil toliko, da mu je sedaj žal, toda stroške koncem konca plača ljudsftvo, ne pa oni, ki so irtieli od vojne največ profita. A vzlic temu so zrasle zahteve bivših parmesečnlh vojakov tudi za mnoge kapitaliste višje nego s0 jim pripravljeni ugoditi in so začeli kritizirati. Za delavce je važno, da si dobro predočijo, koliko ceni kapitalizem njih in koliko one, katere nahujska ali pa jih "drafta" za "akcijo" na bojnih poljanah. Za brezposelne nič- V podpiranju vojakov, kateri so se javili prostovoljno ali bili "draftani" tekom svetovne vojne, so Zedinjene države potrošile nad pet milijard dolar jev. To izkazuje vladna statistika. V pomoč brezposelnim delavcem ni zvezna vlada potrošila ničesar. Kajti to, kar je kongres dovolil potrošiti za javna dela, ni pomoč, ker mora vsak delavec producirati več, kakor pa mu plačajo. Od kar je bila vojna končali a, izda ameriška vlada okrog $400,000,000 vsako leto v podpiranju vojakov, ki So btli na fronti, in onih, ki so se pripravljali za klanje v vojaških kempah v tej deželi. V omenjeni vsoti pa niso vključeni bonusi in odškodnine vojakom, kar znaša skozi štirinajst let nadaljne stotine milijonov dolarjev. Vse v privatnem interesu Ako bi kapitalizem v Ameriki, ki se tega bremena dobro zaveda, odklonil podpirati velik del bivših vojakov kakor "Proletarca" REDNO prejemate. Prosimo vse, da v povračilo naročnino redno obnavljajo. odklanja podpirati brezposelne delavce vse odkraja, tedaj bi seveda ne mogel računati na "patriotični val", kadar bi hotel zaplesti deželo v novo komercialno vojno. Zato so napram vojakom, ki so bili pozvani pod orožje v času prošle vojne, vljudni in "liberalni". A delavci »katerih garanje se ne smatra za "patriotizem", se morajo v slučaju kritične stiske zadovoljiti s privatno doibrodel-nostjo, ak0 jim je sploh dostopna. Pravi graditelji prezrti. Industrija ugonablja milijone ljudi, nadaljne milijone meče v brezposelnost, toda država se ne gane, četudi je jasno, da so takozvano narodno bogastvo zgradili delavci, ne pa vojaki. AmeriSka legija, ki skrbi, da kapitalizem ne pozabi na obljube, katere je ponavljal med vojno vojakom, je po svojem ustroju fašistična organizacija in sovražna posebno socialistom. Vodsltvo legije je zdaj pod vplivom Hooverjeve administracije in na njegov apel se legija na svoji prošli konvenciji v Detroitu ni izrekla za nadaljne bonuse Toda privile-giranci so se razvadili in zahtevajo koncesije vseeno. Vsled tega so začeli nekateri kapitalisti nekak boj proti njim, katerega podpira več ali manj či-kaška "Tribuna". Ta navaja v agitaciji proti pretiranim zahtevam dejstva, ki se legiji ne dopadejo, toda krivda pade na ene kot druge. V Tribuni z dne 2. nov. navaja David P. McLelland med drugim: Zelo draga oskrba- Blizu Chicaga je bolnišnica za veterane ,ki so bili vojaki tekom svetovne vojne. V nji je bilo v času, ko je prišel v njo na poset Mr. Bennet, (poročevalec Tribune), 1,503 bolnikov, izmed katerih jih je bilo le tretjina, ki so trpeli na posledicah bolezni in poškodb, dobljenih na bojnih poljanah. Ostali bolniki so bili v armadi le po nekaj tednov ali mesecev, nobenkrat na fronti in bolezni so si nakopali v svojih regularnih poklicih, ne pa v mesarjenju Nemcev. Mnogo graftanja. Tem 1,503 bolnikom streže 1,659 ljudi, oziroma, toliko je plačanih od Zed. držav- Na vsakega bolnika pride več kot en atendant, pravi statistika. Bolni vojaki pa se pritožujejo, da imajo slabo oskrbo, iz česar sledi, da kujejo političarji, ki so na upravi teh ustanov, velik graft. Vsak bolnik v tej vojaški bolnišnici stane ljudstvo, ki plačuje stroške, nad $2,000 na leto. 126 zdravnikov in 12 dentistov je stalno vposljenih. Razen teh je najetih večje število zdravnikov le za svetovalce. Jaano je, da zajemajo ti nameščenci is blagajne zvezne vlade s veliko žlico- Npr. zdravniki, ki so najeti le za "svetovalce" in morda ne potrošijo več ko teden Časa na leto v bolnišnici, dobivajo dva tisoč dolarjev "honorja" na leto. Skup- (Nadaljevanje na 3. strani). NEZAPOSLJENI ZAHTEVAJO PODPORO VARLJIVI BANKIRJI KRADLI NA DEBELO UUDSKE PRIHRANKE Republikanski političar John Bain v Chicagu je vodil 12 bank, ki so poslovale v raznih delih mesta. On je bil njihov predsednik in poglavar. Koncem tega poletja so vse hkrati iaprle vrata in prešle v likvidacijo. Oblast je dognala, da Je bilo gospodarstvo v njih nepošteno in pred sodnikom Fein-bergom se je začelo še posebno VIŠJE CENE ŽITU KORISTIJO ZDAJ LE ŠPEKULANTOM Cene poljskim pridelkom se ponavadi dvignejo šele ko so že v posesti špekulantov in kupljeni po nizkih cenah. Cena pšenici je šla navzgor v skupni vsoti $125,000,000, kakor so izračunali prekupče- zaslišavanje, v katerem je pri-|Valci' kateri Pravii°. da dobe slo Donovnft V zanizlrp H* «i i. to Povišanje farmarji, kar je Četudi je eksekutiva Ameriške delavske federacije proti socialnemu zavarovanju nezaposljenih delavcev, so tisti, ki so že dolgo brez zaslužka, nasprotnega mnenja Ako človek noče poginiti, je treba, da ima pripomočke, ki ga obdrže pri življenju. Če mu dru-žjba ne da prilike, da bi delal in prejemal plačo, tedaj je njena dolžnost, da mu v času ne-zaposljenosti preskrbi vsaj najnujnejše potrebščine, in to je namen zavarovanja proti brezposelnosti, kakor ga propagirajo socialisti in drugi napredni delavski ter liberalni krogi. Demonstracije brezposelnih, ki se to jesen spet ponavljajo, so čustven izraz takih zahtev. Z njimi se zaposljene delavce in oblasti opozarja na bedo milijonov delavcev ter njihovih družin, ki nimajo po dolgotrajni brezposelnosti nikakih sredstev več za preživljanje. Slika na vrhu prikazuje brezposelne, ki so prišli iz raznih krajev države Missouri v glavno mesto Jefferson City, da predlože govemerju svoje zahteve. Zbirati se smejo le v kakih zakotnih krajih mesta na praznih stavbiščih, m še tu lahko tabore le ako dobe policijsko dovoljenje slo ponovno v zapiske, da si je Bainova familija izposodila od svojih bank $2,135,000 ne da bi dala kako garancijo za posojilo. Sodnik Feinberg je skušal dognati,- kje imajo predsedniki propadlih bank posestva, s katerimi bi pokrili vsaj nal0 svojih obveznostj bankam, kajti ker so vzeli iz njih tolikšna posojila, so denar nedvomno kam investirali. Pa so vsi, vključivši Baina, zatrjevali, da seveda prevara. V vseh takih manipulacijah vzamejo povi-šek borzni magnatje in vzeli ga bodo v tem slučaju. Farmarji pa bodo imeli le toliko več jeze- Advokatov vedno vec Pritoževanje zoper advokate je že stara stvar. Nikjer na svetu pa še niso povzročili toliko škode kakor v U. S. A. V nimajo ničesar. Svoja premože- vseh zakonodajah verižijo po-nja so dali namreč prepisati stave, da si z njimi napravijo ita žene, sinove, hčere, ali pa čimveč zaslužka. Advokatje druge sorodnike. ' so v zbornicah najštevilnejše Tako se banke legalno ropa, zastopan poklic. V svoji pro- ZNATEN NAPREDEK AMER. SOCIALISTOV V ŠTEVILU GLASOV V mestu Bridgeport, Conn., je dobil J. McLevy, socialistični kandidat za župana nad 15,000 glasov, demokrat Taylor, ki je bil ponovno izvoljen, pa le dobra dva tisoč glasov več. Republikanski kandidat je bil daleč zadaj na trejem mestu. Socialisti v Bridgepor-tu so izvolili enega aider-mana, tri šerife in dva selektorja. En socialistični kandidat za aldermana je bil porazen le z osmimi glasovi. Norman Thomas je dobri za predsednika okraja Manhattan 48,438 glasov, ali nad 11,000 glasov več, kot jih je dobil v istem okraju leta 1929, ko je kandidiral za župana. Komunistični kandidat jih je dobil le malo nad tisoČ. V vsem New Yorku je bilo dne 3. nov. oddanih striktno socialističnih glasov 110,000, kar je od prejšnjih volitev znaten napredek. Socialisti v Reading!», Pa., so bili poraženi, toda s malo večino, katero «ta spravila skupaj z velikim tAi-dom in še večjimi stroški demokratska in republikanska stranka z združeno list» kapitalističnih kandidatov. Socialistični glasovi v Readingu so jako narasli. 44 NEVARNOST JUGOSLAVIJI PRETI 00 NJENIH PRIJATELJEV PRIRODE Edino "budnost" oblasti je rešila sedanji red pred nevarnost jo.—Le Populaire ne sme vec v Jugoslavijo Boljši časi so na potu Strokovni list American Ban-ker pravi, da so na potu boljši časi, ker je v prvem tednu v novembru bankrotiralo samo 67 bamk, medtem ko jih je prvi teden v oktobru prenehalo 166. Vseh skupaj je od 1. jan. do 7. novembra propadlo 1,753, ki so imele $1,500,000,000 vlog. Vlagatelji izgube povprečno več ko polovico, katero si spravijo bankirji, špeku^nti in graftarji. V enih državah pomeni odprava diktature res povrnitev državljanskih svobodščin, ali odprava diktature v Jugoslaviji, ki jo je pred tedni razglasil kralj Aleksander, ni bilo drugega kot laž balkanizi-ranega "državništva" Rekli smo takoj, da ne verjamemo proglasu. Kakšna je zdaj svoboda v Jugoslaviji, priča dejstvo, da je notranje ministrstvo prepovedalo francosko socialistično glasilo Le Populaire. Francija gotovo ni za zrušenje Jugoslavije, niti ni za rojeno razbitje vplivna francoska socialistična stranka. Toda list Le Populaire je povedal Živ-kovičevi žandarski vladi v brk, kaj misli o njegovi ustavi, in notranji minister je moral dati nov li*i na indeks. Silno nevarnost Jugoslaviji je tvorilo tudi društvo v Sloveniji, katero se imenuje "Prijatelj prirode". V njemu so tisti delavci, ki gredo na week-end rajše v gore kakor da bi se du-šili v gostilnah in kavarnah. Kakor se od delavca pričakuje, so člani tega društva — zdaj bivšega društva, po mišljenju socialisti, toda ker je delavska politika v "ujedinjeni, svobodni Jugoslaviji" po zakonih strogo zabranjena, so se prijatelji prirode ravnali kakor določa postava. Toda društvo je napravilo v prošlem poletju prestopek ,da je imelo en izlet v planinah skupno s člani avstrijskega delavskega društva "Naturfreunde". ' Ban dravske banovine je vsled tega ves ogor-čen koncem oktobra društvo "Prijateljev prirode" razpustil In v svojem ukazu pravi med drugim: "Turistično društvo "Prijatelj prirode" po zakonih nima pra- vice imeti zvez z inozemskimi društvi, dognano pa je, da ima društvo zvezo z avstrijskim društvom 4Naturfreun,de\ Ta zveza se je posebno očitno pokazala dne 14. junija, ko so se člani sestali na gori Stol in je bilo samo pazljivosti oblasti pripisati, da ni došlo do nedovoljenih skupnih manifestacij .. ,H (Kaj je budna oblast storila, da je rešila Jugoslavijo pred turiatov&ko nevarnostjo ma Stolu, banov dokument ne pojasni.) Dalje pravi: "Po členu 3. pravil je politika iz društva izključena. No-torično pa je, da društvo ni bilo nepristransko, nego, da so se v njegovem okrilju zbirali samo somišljeniki gotove politične smeri." (Tu ima gospod ban v mislih socialiste, biti socialist pa je v Jugoslaviji prepovedano.) "...Na sestanku na Stolu so dogodki tudi dokazali, da druš. "Prijatelj prirode" deluje zoper obstoječi red, ker so ob tej priložnosti padle besede, ki so po zakonu kaznjive, še hujše pa je bilo preprečeno le z budnostjo oblastev . . •" Iz tega izčrpka vidite, da je vlada res rešila Jugoslavijo pred razpadom, ker je razpustila to delavsko turistično društvo, če so njegovi člani skušali lučati z gore Stol kamenje po Jugoslaviji, gospod ban ni razjasnil. Pohvalil pa je kar dvakrat budnost oblasti, ki je pravočasno poskrbela, da se ni dogodilo kaj hujšega. Kaj bi utegnilo to biti, pa tudi ni povedal. le da tem ljudem nihče ne pravi ropar in na sodišču z njimi silno lepo ravnajo. Če bi šiloma ukradli par stotakov ali tisočak, bi jim dvajset let zapora nikakor ne odšlo. Nepošter ni bankirji sg posegli po krvavo prisluženih dolarjih vlagateljev in s svojimi tatvinami še bolj povečali mizerijo bednih. Rockefelierjev prispevek John D. Rockefeller je prispeval newyorškemu odboru za pomoč brezposelnim milijon dolarjev. To je mnogo, toda pQ. jre barke ter vse skupaj potopi-greŠal ne bo tega milijona prav lift. ' fesiji se trudijo največ z vprašanjem, kako ukaniti postave. Kdor ima denar, se mu zako» nov ni treba dosti bati, Proti skvarjenosti advokatov se pritožujejo mnogf pošteni prose-kutorji in sodniki — namreč kolikor je teh ljudi sploh poštenih. Eden članov Hooverjeve administracije pa je v svojem govoru septembra 1931 dejal, da bi morala izvršiti ta dežela z advokati isto kakor Brazilija z odvišno kavo. Odbrala naj bi vse advokatske ne-pridaprave, jih naložila na sta- niČ, med tem ko delavec, od katerega zahtevajo, da pušča del svoje plače fondu za brezposelne, tisto vsoto pritrga od ust svojcev. Iz tega sledi, da bi morali kapitalisti prispevati Se slabše pride, kajti armada članov tega nepotrebnega poklica se naglo množi. V illi-noisu je bilo pripuščenih k praksi oktobra to leto 400 novih advokatov, ali več kot kdaj veliko več nego dajo in ne bi poprej naenkrat. Nič boljše ni smeli toliko obdavčiti že itak v drugih državah Unije, mizerne plače svojih delavcev. w, f. 4 u ... Železnice znižale plačo lieilCII Italije Ameriške železniške družbe Deficit italijanske vlade je Znižujejo plače in zmanjšujejo koncem septembra znašal že osobje v svrho ekonomiziranja, 912,000,000 lir (okrog $45,- "kakor pravijo, v resnici pa za-000,000). Lani so uvedli go- ,to, da ohranijo dividende vo-tove davke v nadi, da bi krili .denim in drugim svojim delni-deficit, toda so se zmanjšali cam. drugi dohodki in problem pri-mankljaja je ostal nerešen. PRIJATELJ V STISKI. Pravi delavski list je delavski v vsakem slučaju. Razporoke v Renu V šestih mesecih tega leta je bilo v mestu Reno, Nevada, razporočenih nad 3,000 nesrečnih parov iz vseh krajev Unije. _____ __ __ ____ Advokatom so dali zaslužiti o- da je sovjetska Unija Sovjetski sistem v 15. letu Dne 7. nov. je sovjetska Rusija praznovala svojo 14. obletnico. Glavne manifestacije za zunanji svet so ibile osredotočene v Moskvi. Zastopniki vlade so v govorih poudarjali, danes krog $500,000. jačja kot kdaj prej. KOMUR JE ZA DOBRO SLOVENSKO KNJIGO, bo pomagal širiti "Ameriški Družinski Koledar" Prečitajte seznam spisov in ilustracij na 6. strani NAŠA AGITACIJA V AKRONU IN SOSEDNIH KRAJIH V OHIU Piše Anton Vičič JAPONCI SE NE UMAKNEJO Po konferenci JSZ. v Bar-bertonu sem ostal v tem kraju, da skupno s sodrugi storimo kolikor mogoče za povečanje števila naročnikov "Proletarca". Akron je vsakemu znano mesto, ne radi kake svoje velike slovenske naselbine, ker te nima, nego vsled produktov njegove industrije. Npr- velika akronska tovarna izdelkov iz kavčuka, ki je znana povsod. Ona je zgradila tudi novi o-gromni zrakoplov "Akron", o katerem pravijo, da je največji na svetu. Stane nad pet milijonov. Namenjen je ubijanju "sovražnikov", kajti zrakoplov je posest ameriške vojne mornarice. Good Year kompanija, ki ga je zgradila, si je z njim napravila mnogo reklame, ob enem pa je dobila tudi lep profit «Hi Sicer ne bom opisoval akron-ske industrije, v kateri se delavcem, kar je zaposljenih, ne godi nič boljše kakor drugod-brezposelnih je veliko. Slovenci so v tem zelo prizadeti. Že sestanek sam na sebi je pokazal, da agitacija za "Pro-letarca ne bo brez uspeha- Prvi se je oglasil John Fedel, ki si je list naročil za celo leto. Fedel je edini Slovenec v tem kraju, ki razvaža piemog in led. Rojakom ga priporočam. Sadruga John Jankovič in John Slanovec sta me 26. oktobra vzela s sabo v Wads worth in Ritman, O. Obiskali smo s. Drobniča, ki je bil zaposljen. Njegova soproga je naročnino takoj obnovila ter se o listu prav laskavo izrazila. Posetili smo s. Pečnika, ne zaradi agitacije, ker ima list plačan, nego da se z njim seznanim. Delal je na farmi, a prišel domov, da smo nekoliko po-kramljali. V Ritmanu smo dobili nekaj novih celoletnih naročnin, dasi je tu le pet slovenskih družin. Nekaj naročnikov je bilo v tem kraju že prej. Dobil jih je s Joseph Snoy, ko je bil na po- tiskovni fond. Kakor v prejšnjih slučajih, se bo tudi zdaj prerinil skozi krizo, ker so sodrugi in naročniki zato, da se "Proletarca" ohrani- Naj glede naselbine Library omenim pred zaključkom dopisa še to, da potrebuje socialistični klub. Klub bi lahko gojil tudi dramatiko in prosvetno delo sploh. Imajo lep slovenski dom s primernim odrom, imajo sposobne ljudi za vpri-zarjanje iger, in zraven so delavci na Libraryju zavedni,,toda otresti bi se morali maloduš-nosti ter se znova lotiti dela v klubu. Upam, da bodo z dobro voljo to kmalu dosegli in potem bomo spet večkrat čuli o njihovih aktivnostih. Življenje jim ne bo tako enolično, kajti človek laglje pozabi, če včasi zbere svoje misli še v čem drugem kakor v samih skrbeh, kako se Vslic mlačnemu prim.de»«nju pridevnikov lif« narodov tor amoriik« bom° Pobili skoZl k 11X0. To~ vlado, ki urgirajo Japonca in Kitajca, naj pranakajo s "»ovrainoatmi" tar rej le na noge, Library ! Po-— mod »oboj direktno «porasumajo, ae Japonci ta vaa to na smonijo, nago kažite drugim naselbinam Z ob-izvraujejo nadaljno okupacij« mandiurakih maat pod pratvaao, da so "ja-ponaki intoraai v rvrvamoiti". Kitajci ao bras moči. Tudi ako Japonska na bo proglasila ManSurija sa svrevice ki Japonci bodo določevali, kdo naj bo v upravi Mandžurije. Tudi imperialisem ima svoje "legalne" in "otičae" ishode. novitvijo delavskega političnega in kulturnega dela, da vaše energije še niso in ne bodo zatonile.—Joteph Snoy- Buržvazna dobrodelnost Milwaukee, Wis. — "Mnogi so navdušeni za delavca, stresajo zanj kar koše lepih besedi in obljub na 'boljšo bodočnost', dejansko, da bi mu položaj izboljšali sedaj, v potrebi, pa ne stoie ničesar." Tako se je razjokal Staut v svojem žurnalu- Njegovo srce krvavi za delavce, dasi je on s svojo narodnjaško-buržoazno-klerikalno politiko pomagal ves čas onim, ki s0 odgovorni za sedanje razmere. Taktika, kakršno je rabil, je slepilo, da bi delavstvo ne spoznalo svojih interesov in se ne naučilo boriti se za boljše postave in lastno zaščito. Mogoče ste že čitali primero o veleposestniku, ki je vzel kmetiču malo posestvo, potem pa se solzil od samega ginje-nja nad svojo dobroto, ker je pregnani kmetičevi družini dal n$kaj kruha na pot. Tudi vladajoča buržoazija je "usmiljena". Naj prvo požene Socialisti so za odpravo beračenja. V ta namen pa je tre» ba odpraviti vzroke, ki dovajajo milijone v uboštvo. Kdor v tem boju proti krivicam pomaga, vrši res delavstvu koristno delo. Pristaši sedanjega sistema,, med katerimi je tudi Staut, kažejo na svojo "dobrodelnost" in hočejo, da bi jih svet slavil raditega. Posnemamo svetopisemskega farizeja, ki je hvalil boga, da ni tako slab kot sa drugi . . . V resnici so kramarji, kakršne je tesarjev sin z bičem pognal iz templa. "Dobri" ljudje v imovitih krogih prirejajo vsako leto "dobrodelne" plese, za katere izdajo desetiso-če za dekoracije, zato da potem poklonijo par borih stota-kov za revne. Na teh priredbah se šopiri družba pijavk a svojimi bisjp/i, zlatom in svilo~ Le tisti, ki se bore za odpravo teh krivičnih slojev, so prijatelji ljudskih koristi. Staut ni setu v tem delu države Ohio. Kot povsod, sem naletel i tu Dotična rojakinja je name na Dne 27."oktobra sem"bil na na Eden je pravil, da pravila vtis ne le zavedne, ne- seji družbe Slovenski Dom v I J® bil naročnik Proletarca pred «o tudi jako inteligentne de- naselbini Kenmore. To je kraj tik Akrona, kjer živi precej naših rojakov. Organizacija ima svoj dom, ki služi naselbini za njeno društveno in socialno središče. Na povabilo sem v nagovoru leti lavske žene- Dne 28. okt. sta me sodruga Jereb in Slanovec peljala v Canton, kjer smo obiskali vse naše naročnike. S- P. Chufer mi je pravil, da je ravno kar dovršil agitacijske obiske, a naročnine niso obnovili. Bom v Pennsylvaniji, toda je spoznal, da se časi niso nič spremenili radi tega. Kapitalisti vladajo in treba je, da se ravnamo po njihovih željah, ali pa ni kruha. Gospodar je gospodar! Sicer pa se bi mor- rborovalcem izvajal o I^ÍkiÍoT/e'i'zdrrr.Sr * i« Za pomoč sem mh namenih, katenm aluiyo, ^^^rS!» <*r£u "a Blata Udarja; on morajo, kako naj glasuje. Ali Je pü dolgl brezposelnosti rav-že v isti sapi je pravil kako no dobl1 deI°' nJe*0Va soproga oprezen mora biti človek da pa nam je *oslo!Jubno Potrese kompaniji ne zameri in ne gla* Ko Je Blaž vrnil z de~ izgubi delo. Otroci imajo ponekod veliko besedo. Namesto, da bi jih starši poučili o delavskem gibanju, se malčki postavijo s svojo šolo, katera jim v interesu izkoriščevalcev ubija patri- Rezultat volitev v develando _______ Je kilo za s. Josipa Siju j. ... skovica, ki je kandidiral na Na agitaciji v Library, Pa. socialistični platformi za kon J 1 SNOY EVI OBISKI | Bridgeport, O. — Dne 29. oktobra som se napotil na Library, Pa. v namenu, da poagi cilmana v Clevelandu, prilično agitacije v Proletarcu in Pro-sveti, je naravno, da bo zani- tiram za "Proletarca". Library ™al?. P0r0*il0 © izidu tudi či- ali pa bi lahko služili slovenski domovi. Poudarjal sem posebno važnost, ki jo imajo čitalnice in jih je treba negovati, da se res razvijejo v izobraževalne ustanove. V tem domu se razen drugih naprednih rojakov udejstvuje-jo tudi naši sadrugi. Na tej seji so stvarno razpravljali v korist te svoje institucije. Opozorili bodo vse one, ki so obljubili vzeti delnke in dali nanje le majhno vplačilo, da naj saušajo obveznosti poravnati, kajti drugače bo organizacija piimorana, da jih črta iz imenika. Naslednji dan smo imeli v tem domu v Kenmoru sejo članov kluba št. 232 JSZ., da se pogovorimo o načrtu za agitacijo v prid "Proletarca". Navzoči so izražali navdušenje za je precej velika slovenska naselbina. Svoječasno je bila radi raznih aktivnosti in udejstvo-vanja v delavskem gibanju zelo znana v naši javnosti. Vsled krize ter prošle stavke je jako tatelje izven Clevelanda- Volitve so se vršile 3. novembra. Direktnega poročila iz Cleve-landa še nimamo. Sledeči podatki so povzeti po cleveland-skih listih. la, smo se podali v živahen prijateljski pomenek. Povedal mi je o razmerah isto kakor Chu-far. Bil mi je na uslugo in prizadevanja niso bila .brez uspeha, dasi je zahtevalo mnogo truda Naši rojaki v tem me- nti™™ u x _i stu so razen biezposelnosti pri otizem, kakršnega hočejo do-,zadeti tudi larski krvosesi. So brez sku- s polomom banke, v kateri so imeli svoje prihran- šenj v življenju, ker sta gara- v« ^ i . . * . ____r 1 _ * ke. Ene banke pa izplačajo la zanje ata in mama, toda v šoli so čuli, da smo vsi svobodni, da imamo vsi enake priložnosti, da je to najboljša in naj-pravičnejša dežela na svetu in da ima vsakdo,—tukaj rojen_ priliko, da ga izvolijo za pre-zidenta. Otroci seveda ne vedo, da le papagajsko ponav- gre delavcem kar je njihovega. Vsaka industrialna država vlagateljem le nekaj malega na mesec. Denarja ti ne dajo, neglede da je tvoj in da ga rabiš. • S pomočjo sodrugov in somišljenikov smo v teh naselbi- ¡udarile roJake» Je bil dober, nah izvršili precej agitacije. Hvala vsem za naklonjenost. a naročili skoro vsi, katere sem obiskal, in drugi so obnovil? naročnino, razen par izjem. Vseh nisem utegnil posetiti. Tudi par slovenskih trgovcev je na Libraryju. Posebno znan še iz mladeniških let mi je datov za koncilmane je bilo v Louis Groznik- Rjid pomaga dveh okrajih pet, a nihče ni "Proletarcu" in vCasi je ogla- zmagal. V prejšnjem mestnem šal tudi v "Družinskem kole- svetu je bil slovenski koncilman sodelovanje, kar me je zelo Uaj0 kakor so jih učili mučite-radostilo. Govorili smo tudi o ¡Ui njihovih staršev. A od star-akciji za pojačanje kluba št. šev bi se že smelo pričakovati, 232 JSZ. v Barbertonu. Vanj pripadajo sodrugi iz vseh teh naselbin. Sodrugi v Kenmoru in Akronu žele ustanoviti svoj klub. Večina članov je v tema krajema, ali to bi seveda oši-bil0 klub v Barbertonu. Vpra- jo dobri časi. Kdor dela, je M__i—__! i _ 1.: U nnk {a ivlrnt-ioAn n ■ • 1 . da bi razumeli to resnico, pa naj bi otroke navajali na čita-nje angleškega dela "Proletarca" in angleške delavske lite- Strankin referendum V soc. stranki je v teku referendum, na katerem je Članstvu predlagano, da glasuje za zvišanje članarine stranki z $1 na $1.50 na leto. 25c od tega rature- Saj se za otroke, če-jbo šlo za uradni meaečni~k " ka-prav so se šolali, tudi ne obeta- 'terega bodo dobivali vsi člani. šanje pri takih odločitvah je ali bi bila stvar pokretu koristna, ako se je izvede, ali bi koncem konca le škodovala. Praksa je pokazala, da je en močan aktiven klub boljši, kakor dva šibka. Toda v tem slučaju bi oba kluba vsled svoje bližine lahko veliko sodelovala med seboj in je možno, da bi taka delitev koristila—seveda le, ako se pridobi klubu v Barbertonu dovolj novih članov. izkoriščan in plačaj© jih malo. 1 Dne 27. okt. sva šla s sodnikom John Jerebom z njegovo karo v Massillon, O. Lilo je kakor iz škafa, a dospevši tja, je naju pozdravilo solnce. Manj solnca pa je bilo v tem kraju v agitaciji. V mestu je močna angleška socialistična postojanka, ali naši rojaki se zanjo ne zanimajo. Jih je nekaj — naletel sem tudi na eno žensko — ki se brigajo še za kaj drugega kakor puhle vsakdanjosti. Izkazalo se je, da s to članarino stranka ne more voditi toliko organizatoričnega dela kakor je potrebno. Članom JSZ-priporočamo, da glasujejo za predlog. Članarina v JSZ s tem ne bo povišana, pač pa ostane, če bo predlog sprejet, toliko manj v zvezni blagajni, iz katere plačujemo članske znamke soc. stranki. Rezultat glasovanja naj tajniki sporoče uradu, iz katerega so dobili glasovnice, najpozneje do 22. novembra- _ . . . .. , Joseph Siskovich, ki je kan- prozadeta. Rojaki v nji so na- dLdjral v 4 okraju je dobi, prednega mišljenja. Svoj čas okrog 750 ?la80V< Izmed 36 Jzelo rJjrt^TuA "iS f™ v tem okraju je bil v Evropi ima postav^ ki dolo"- zelo razširjen. Tudi sedaj so s giskovich na 18. mestu. Okraj lčajo primerno podporo brezpo- ima pravico do sedem koncil- Selnim delavcem. Kapitalizem manov. Za Slovenca Vehovca ki edinj- povzročitelj gospo-je v tem okraju delovala de- ¡dajskih polomov je PRIMO- mokratska stranka in dasi je lRAfi prispevati v to svrho. Teh dobil nad 2,000 glasov je pro- postav za delavsko padel. Vseh slovenskih kandi- |priborili naPodnjaiki ali kkeH kalni politikaši, temveč si jih je priborilo delavstvo samo s pomočjo SOCIALISTIČNIH ZASTOPNIKOV V ZAKONODAJAH. Evropske indu«trialne države so v primeri z Ameriko in njenim bogastvom majhne in neznatne; njih skupna bogastva so pritlikava v primeri z ameriškimi bogastvi, ameriški o-ffromnosti in moči. Toda vzlic temu plačujejo te pritlikave države primerno podporo brezposelnim. V primeri z Ameriko imajo vzorno delavsko zaščito in krajši delovni čas (dasi njih industrije niso tako dovršeno razvite kakor so ameriške). .... .... ... . ¡med njimi, kajti on je delavsko* milijone ljudi v klanje, potem gibanje proglasil za ,aja . pa miluje ranjence in jim ob- luno__Spartak. vezuje rane ter postavlja spomenike. Brezposelnim veteranom milostno dovoli, da smejo prodajati jabolka na ulicah — kar znači beračenje pod častno označbo. Staut skuša očitati socialistom, da ne store ničesar za delavca, kadar je v potrebi- V tem posnema buržoazne hipo-krite, kateri tudi nočejo vedeti, da socialisti odklanjajo miloščino in zahtevajo pravice kot sredstvo za ozdravljenje sedanjih razmer. Socialisti niso dobrodelna organizacija kakot kaka Salvation Army, nego bo- Tudi v Montani je slabo: Red Lodge, Mont. — Glasovi iz zapada so v naših listih čez-dalje bolj redki. Ljudje so vsled slabih časov resigniranu Brezposelnost bo delavstvo popolnoma ugonobila, če se preje kaj ne iz premeni. Premogovniki le malo obratujejo. Kar imajo delavcev, so le tu in Um kak dan zaposljeni. Prebrati Pa si ni kje, ker je povsod slabo. Skozi ta kraj grade glavno cesto v Yellowstone Park. jevna stranka, katera hoče, da £f® ^o pišem v polnem _______. ... -' tek"» a naših domačih ljudi je darju". Uspeh te agitacije je bil po-voljen. Pravzaprav, upoštevajoč razmere, kakršne so težko li- pam, da bodo vsi, ki so si list naročili, ostali njegovi stalni naročniki. Uverili se boste, da je "Proletarec" vreden, da ga čitate in mu sledite. Hvala vsem ,ki so mi bili na uslugo pri tem delu. V soboto bi imel obiskati še nekaj Moonrunčanov, a sem moral proti domu. Nazaj grede sem se ustavil pri Terčelju in Progarju v Stiabane, in v Wa shingtonu pri bivšem Bridge-portčanu Valentinu Demshar-ju, s katerim smo nekoliko po-kramljali. Naslednja postaja je J- Mihelich, ki pa je pri teh volitvah kandidiral za sodnika in bil poražen. Zelo so narasli glasovi socialista Josipa Martineka, ki je kandidiral za koncilmana v drugem okraju. Dobil je okrog 2,000 glasov. Izmed 34. kandidatov je bil na 7. mestu. Tekom zadnjih dni kampanje sta bila v ljutem boju cle-velandska slovenska lista "Ara. Domovina" in "Enakopravnost", ki sta se obtežavala z raznimi očitki, obdolžitvami in psovkami. . Glasovi, katere je dobil Siskovich, značijo v 4. okraju narastek od prejšnjih volitev, toda treba bo še mnogo dela, predvsem pa pojačanje socialističnih klubov vseh narodno- le mal0 zaposljenih, ker ima kontraktor svoje delavce. Govore, da bo prihodnje leto ta cesta odprta prometu. Bo nekaj interesantnega posebno za ljudi iz vzhoda, kajti nudila bo razgled na 30 jezer. 2al, da je tako malo delavcev, katerim bi bila dana prilika potovati in uživati naravne krasote. K. E Za brezposelne v Illinoisu Socialistična stranka v Illinoisu je iz svojega urada po* slala governerju Emmersonu spomenico, v kateri ga urgira, da naj uvrsti v dnevni red posebnega zasedanja legislature tudi vprašanje pomoči nezaposlenim delavcem. Na strankin poziv so poslali governerju sli-čen apel mnogi posamezni sodrugi ter klubi. Govemer se je odzval ter obljubil, da bo imela zbornica priliko razpravljati in sklepati o tem važnem problemu. bila pri Antonu Novaku v .. Valley Grove, W. Va. Njegova bo ®oc' 8trÄnk* v soproga se je naročila na list. "Proletarec" Čitateljem povsod ugaja. Le tisti, ki ga ne . . berejo, ali imajo proti njemu s,stem uprave. Na- vcepljene predsodke, „a kriti- me5t<\Ž,uPT Je ko"ci' ^ Clevelandu mogla postati poli-,i£en faktor. i W Cleveland je imel takozvani KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI ielite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? td^3 OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t zirajo. Kdor izmed njim pa postane naročnik, fcmalu spremeni svoje mnenje v prilog listu. "Proletarec" je v svojih 26 letih že veliko storil za probu-jo delavstva. S svojim vzgoje-vanjem je pomagal neštetim rojakom, da so se znali varovati prevarantov in zavajalcev, kar je neprecenljiva zasluga tega lista. Kakor vse, je tudi delavski tisk v krizi. "Proletarec" ni izjema, zato je potrebno, da mu pomagamo zdaj vsi, kakor kdo more. Pridobivajte mu novih naročnin in ko-iektajte potekle. Kdor more, naj mu prispeva malo vsoto v ravnatelja, čigar naloga je bi la, da vodi upravo striktno po bizniških načelih. Pri prošlih volitvah so meščani ta sistem zavrgli in v bodoče bodo spet volili župana kakor nekoč in koncilmane po ward i h in ne po celo krdelo skupaj v 4- okrajih kakor dozdaj. Socialisti so v volilni kampanji izvršili veliko agitacijskega dela, ki gotovo ne bo brez dobrih posledic. Število brezposelnih narašča Urad A. F. of L. objavlja, da po poročilih, ki jih prejema, število brezposelnih stalno narašča.. POROČIL O DOGODKIH POGREŠAMO Ali je imel vai klub shod, predstavo, ali kako drugo prireditev? Ali so se vriile v vaii naselbini kake druge zanimive prireditve? Kdo so socialistični kandidatje v vašem mestu ali okraju? Koliko glasov je dobila zadnjič socialistična lista? Ali skrbite, da je v&ie glasilo zadostno in pravočasno obveščeno o vsem, kar se dogaja važnega v naselbini? "Proletarcu" sicer ne primanjkuje dopisov, je pa v njemu premalo poročil o stvareh, kakršne omenjamo prej. Ppročajte DOSTIKRAT, TOČNO IN KRATKO, da bomo lahko nudili pregled vsega, kar •e dogaja VAŽNEGA med naiim delavstvom. _ éémhÍÍ i t „ JL+j. . ¿mM Razmere pri nas Waukegan, lil. — Priredba kluba ¿t. 114 JSZ. so bile pred leti vedno dobro obiskane. Nad program je bil vselej zanimiv in privlačen. Zdaj pa se ljudje ne upajo več toliko na nase priredbe, v strahu da bi delo izgubili! Kakšno delo? Saj sploh malokdo dela in ¿e tisti le par dni na teden in po par ur na dan- Cemu se bati, da izgubim delo, če ga nimam? Gospoda pri American Steel in Wire Co. postopa z delavci kakor svinja z mehom. Ni dovolj da delajo kot mule. Utrgali so jim že itak malo plačo. Kmalu bodo morali vprašati tudi za dovoljenje, kaj smejo piti in jesti in kaj ne smejo. Kompanijski vohuni že itak pazijo na delavce kam zahajajo v prostem času, kakšne časo- mnoga podjetja. Auipak pobegnila so iz drugih mest v strahu pred unijo. Chamber of Commerce z Fowlerjem na čelu je vabila vsa ta podjetja, naj se nastanijo pri nas, niso jih pa vprašali, kako bodo delavce plačali in koliko ur na dan bodo morali garati! Ako ima delavec več plače bo več potrošil, trgovci budo več prodali in tako bo mesto bolj pro-speriralo. Tukajšnje družbe se ne ravnajo po tem pravilu-Kolikor je tu tovarn, so vse stoodstotno skebarske, Chamber of Commerce pa jim je obljubila, da od strokovnih organizacij ne bodo nadlegovane. V Waukeganu imamo tri banke. Dve sta odšli rakovo. Tudi med Slovenci jih je nekaj, "ki so izgubili, ne vem pa koliko. Za enega vem sigurno, da ni nič izgubil. Ne razumem pa, P0B02NA NAVADA V KENTUCKY JU Predavateljska tura Anne P. Krasne pisje in knjige čitajo itd. CeUakaj tisti napis na novcih: "IN hoče kompanija imeti popolno GOD WE TRUST". Banke pa kontrolo nad svojimi sužnji, naJ leP° Pokajo jim da — seveda ne zastonj — uro, ki jo bodo morali navijati in ta ura bo točno registrirala vsak korak, kam bodo krenili; vsako besedo in misel, celo sanje naj bi bile registrirane-Kajti človek včasi v sanjah pove to, česar se v budnosti ne upa. Na tak način bi se prav gotovo rešili vseh radikalcev. | Morda se še spominjate Frank T. Fowlerja, bivšega tajnika trgovslce zbornice v Waukeganu—No. Chicagu, ki je 27. avg., 1927 pisal famozno pismo lokalnemu časopisu "The Wau-kegan Daily Sun" pod našlo-J vom: "Drage Them Out". Daily Sun je še tisti dan radi objave Fowlerjevega pisma izgubil nad 100 naročnikov in v Ljubi Bog je najbrž pozabil na to nekdaj najbolj srečno deželo. Zdaj ima celo "zapadla" Zadružna banka v Ljubljani več kredita, kot pa privatna v U. S. A. Spominjam se kakšen krik in vik so vzdignili nekateri, ko se je šlo radi poslovnih zvez med Zadružno banko in SNPJ. Argumentira- ^ da so nameravali povabiti li so, da je tukaj najmanjša ^a racinskega župana Svobodo privatna banka bolj varna ka- ter milwauškege šerifa Benso-kor je v Jugoslaviji državna na na ahod» tada zaradl Paz" Chicago, lil- — Planiranih predavateljskih tur je bilo med Slovenci v Ameriki malo. Vse, var smo jih imeli, so bile izvršene pod okriljem naših socialističnih organizacij. Za piedavateljsko turo so-družice Anne P. Krasne, ki je bila končana prošlo soboto, je izdelal načrt odbor oziroma tajnik okrožne Prosvetne matice JSZ. s. Anton Garden. Sodelovali so klubi in društva Iz poročil vidimo, da je sodružica ¿rasna napravila v vseh naselbinah v \Visconsinu in lili-noisu, kjer je nastopila, jako dober vtis. Udeležba je bila povsod obilna. Imel sem priliko posetiti predavanje, ki ga je imela v peiek 6. novembra v dvorani oNPJ. v Chicagu. Dvorana je jila do malega polna. ILUSTRACIJA DVOJNEGA MERILA IN VREDNOSTmpEDNI DRUŽBI Za 1,500 bolnikov 1,600 atendantov.-Vec ko štiri sto milijonov na leto v pomoč veteranom (Nadaljevanje s 1. strani.) na vsota, ki jo izdajo za plače nameščencem, znaša samo v tej bolnišnici blizu dva milijona dolarjev na leto. Za stavbišče in bolnišnično poslopje je plačala vlada petnajst milijonov dolarjev. Proti privilegiranju. Mi nismo proti zdravljenju bivših vojakov na ljudske stroške, ako so dobili bolezen v armadi, kajti v tem slučaju je dolžnost države, da skrbi za- V nekaterih vatoh v K«ntuckjrju j« io tmHm okrujM« navada coro-monijaln*ga Umivanja nog. Kar ao ja Kriot ponižal, da ja umU noga svojim učancam, ¿mu »a na bi varniki? In tako — v k*ntuckyjskik hribih ljudja zbira>j skut>nj tor umivajo noga drvg drugamu. Ob takih prilikah tudi vafiko molijo. Ta «lika ja bita vsota v v a» i Majrktng v Kentuckyju. nosti delodajalcev si precej delavcev ne upa riskirati svoje službe s posečanjem takih priredb. V ostalem je naselbina napredna in aktivna. John Jankovič iz Barbertona John Jankovich je vodil pro- je dejal, da bodo skušali usta- banka. — Martin Judnic- Y BARBERTONU (Konec.) vem delu je govorila o splošnem položaju z ozirom na socialne probleme in odgovornosti ter nalogah delavstva. V drugem delu govora je izvajala kajti JSZ- jim v takih slučajih svojVm1isii o^nskah in njiho-da izjemne znamke. Omenil je delova^U' »h ^Uvno-načrt čikaškega in detroitskega *tlh' .u° nJlhovlhu dozdevnih in nje. Ni pa prav, da se troši Avdi-|*aočake za človeka samo zato, jenca je govornici pazno sledi-' ker je član ameriške legije, čela do konca- Imela je, rekel tudi ni dobil v armadi ne bo-01, tri govore v enemu. V pr- lezni in ne poškodb, medtem gram. "Javornik" je predvajal noviti klub v Cantonu, O. J. Jauch od kluba št- 27 je poročal, da so zbrali v Cleveland^ okrog $400 v tem letu za stavkujoče premogarje, da so aktivni v volilni kampanji in da so prispevali v podporo M . a• a.• l. IP "Proletarcu" $25, v kampanj se imena vseh tistih trgovcev,, urugi dan ob 9. zjutraj smo 3ki fond stranke v Clevelandu ki so bih na shodu, objavi v se zbrali v isti dvorani na kon-|pa $50. Mladinski in ženski časopisju, da patrijotični Ame- ferenci soc. klubov ter društev ^ek poslujeta v danih okol-ričani ne bodo hodili k njim ku-lprosvetne matice. Za predse d- ;»einah dobro in je upati da bo_ vpovat Delavce pa naj se traj-|nika je bil izvoUen Jos. Jauch ata dobro napredovala. Olga no odslovi iz službe. S tem jim ,in za zapisnikarja Max Kotnik, bomo dali dozo njih lastne me-; Zapisnik prejšnjega zborova- pevske točke in čuli smo dekla-enem letu je prenehal izhajati. |jnirati dečka, čigar ime mi ni V pismu se je ta super dolar- |?nano. Končanemu sporedu je patrijot jezil na delavce zato, sledila ple&na zabava in vese-ker so protestirali na shodu ijca je dobro izpadla v gmot-proti krivični obsodbi Sacco-'nem' in agitacijskem oziru. Vanzettija. Urgiral je, naj j • dicine". Tako je predlagal ta dolar .superpatrijot. "In ako vi delavci niste zadovoljni s plačo, ki jo dobite in z našimi vladami, pa pojdite v vaši kontro, odkoder ste prišli." V argumentiranju bo mnogoteri prenapeti patrijot tako odgovoril- In če afce prej mislili, da imate opravka s pametnim človekom, ste zdaj prepričani, da je samo puhloglavi idijot! Eno najbolj zakrknjeno podjetje kar jih imamo v Waukeganu je John Manwils Rufing Co. Tu se še dela 10—13 ur na šiht in delavci zaslužijo od $2 do $3 na dan. Tudi druge družbe niso do&i boljše, samo da imajo krajši delavnik. Dokler je bil Frank T. Fowler tajnik pri Chamber of Commerce, je imel običaj, kadar se je kakšna tovarna priselila v Waukegan, da je zavpil v lokalnem časopisu o industriali-ziranju našega mesta, ki postaja bogato, in da se biznes razvija bolj kakor v kateremkoli mestu na severni strani Chica-ga- In to vse je bila zasluga Fowlerja ter Chamber of Commerce. Res je, da so se v zadnjih 10.—15. letih priselila sem nja je bil sprejet kot čitan. Kari Trinastič se je pismeno obrnil na konferenco z željo, da bi mu nakazala vsoto $3.60. Pravi, da je imel toliko stroškov v zvezi s prejšnjim zborovanjem ohijske Konference. Predlogi so bili, da se računa ne odobri, da se mu da le dolar in da se izplača v celoti. Sprejet je bil predlog, da se mu izplača- Tajnik Konference s. Zorko je poročal, da je v blagajni čistega preostanka $126-47, kar je nadzorni odbor potrdil. S. Zorko je dalje poročal,da je bil ustanoviljen socialistični klub v Salemu, O., in da bi bilo u-mestno poskrbeti za predavanja v naselbinah. Organizator Anton Jankovič je poročal, da za ustanovitev kluba v West Parku ni še zadosti dobre volje zato poskusi niso uspeli. Bo se še potrudil, da pride tudi ta naselbina v JSZ s svojo postojanko. Izvaja, da je pomagal s. Pogorelcu pri nabiranju oglasov za v i Družinski koledar in da je delal z Vičičem v prizadevanjih za razširjenje Proletarca v Clevelandu. S. Tancek iz Girarda je de- ^HHH NAZNANILO Cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzela od Mr. Soršeka dobroznano restavracijo 'TRIGLAV". — Potrudila se bom zadovoljiti posetnike z najboljšo kuho in postrežbo. Se priporočam, IVANKA 6026 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA 'TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. M4 tUkama »Slovoaoko», HrvaJkaa, Slovalke«, Vehar je poročala o mladinskem odseku kluba št. 27 in Paulina Dolgan ter sodružica Tancek o "Zarji" ter priredbi, Jiatero bo imela na Zahvalni dan. S. Lever je razlagal težkoče, s katerimi ima neprilike klub št- 28. Izgubili so dva člana, novih je pristopilo osem. Na Labor Day so imeli prireditev, na kateri bi imel nastopiti tudi pevdki zbor "Cvet", česar pa ni storil. Nekateri delujejo za ustanovitev klubovega pevskega odseka. Fr- Barbič je je poročal, da klub št. 49 v Collinwoodu sodeluje s klubom št. 27 v kampanji in da je klub prispeval v kampanjski fond atranke v Clevelandu $25--"Proletarcu" v podporo je poslal $5. Omenil je priprave za klubovo veselico z varijetnim sporedom, ki se je vršila 1. novembra. Klub v CoWinwoodu je imel v raznih časih po vojni velike težkoče. Pred tremi leti je prišel skoro ha ničlo. Zdaj ima 33 članov. Za klub št- 232 JSZ. v Bar-bertonu, O., je poročal s. Bolha. Druš. št. 5 SNPJ. ni poslalo zastopnika, ker ni bilo zanimanja- Zastopnik druš. 126 SNPJ je zamudil "transport". S. Jereb od druš. št. 535 SNPJ. je poročal, da so i aktivni v Prosvetni matici. A. Rupnik od druš. št. 53 SNPJ. pravi, da ni dobil navodil od članstva, naglašal pa je, da je za konstruktivno delo katero pa ima seve težkoče. Od druš. št- 170 SNPJ. je poročal Mar-tin Klarich. Govoril je tudi Simon Smiljenič. Od druš št 312 SNPJ je poročal Andrej (zidar) Božič, ki pravi, da tisti, ki se bi morali zanimati, se ne zadosti. Tancek od druš. št-49 SNPJ. je dejal par besed, od drui. Lunder AJdamič št. 20 SSPZ pa je poročal John Ko-chevar in od št. 18 SSPZ- Fr. Ban. Od dru*. št. 61 SSPZ. je govoril Joihn Jankovich. Anton Vičič je naglaAal, da laj člani ne odstopijo, kadar Jtoi je radi brezposelnosti nemogoče plačevati članarino, mladinskega odseka za prirejanje debat. Pravi, da so se dohodki Prosvetne matice znižali radi zmanjšanih prispevkov, katera plačujejo društva in da je izdala za literaturo več nego je imela dohodkov. Govoril je tudi o agitaciji za "Proletarca" in apeliral na sodelovanje. Pojasnjeval je, da je list v cirkulaciji napredoval, toda zmanjšali so se mu drugi dohodki, kar ga je potisnilo v finančno nazadovanje. Precej naročnikov ne more poravnati drugih pravicah, in o izkoriščanju, kateremu so izpostavljene. Poudarjala je in navajala dokaze, da so ženske izkoriščane v industriji še celo bolj kakor moški—zato, ker so ženske. Vzrok temu je, je dejala govornica, ker je ženska neorga- pa vlada pusti, da gin« v boleznih sto tisoče »estradanih otrok in delavskih mater. To je nezaslišen škandal, mogoč edino v Zed. državah, kjer je politična uprava do mozga ko-rumpirana. Ako ima zvezna vlada $400,-000,000 na leto za veterane svetovne vojne in nadaljne stotine milijonov za podpiranje teh in drugih veteranov njenih vojnih ekspedicij, čemu ne bi mogla izdati par »to milijonov, da bi pomagala lajšati bedo otrok in mater? V nobeni deželi na svetu ne bi izbrali kake posamezne kaste, kot so tu gotove vojake, in bi trošili zanje milijarde ljudskega denarja, medtem ko bi delavcem, ki so te ogromne vsote spravili skupaj, rekli, naj gredo v slučaju stradanja čakati na sandvič in čorbo v krušno vrsto! rod, da bi kaj pomenili v Ameriki. Navajala je vzroke, radi katerih ženstvo ni bilo toliko v ospredju, kakor moški svet. Svetovne preuredbe v smeri socializma »d 1. do 5. popoldne in od C. de t. srečar. Ob tredah od t. de 12. dop., in od f. de 9. ireler. Tel. Crawford 2S93. Tel. «a d»«nu Reekwoll 2811 (Martin Baretincic & Son PPGREBNI ZAVOD 924 Broad Street Tel. 1471 JOHN>70W*, PA Debata v Detroitu bo 14. novembra Detroit, Mich. — Vsi socialisti se več ali manj ukvarjajo z vprašanjem, kakšna taktika in kakšna metoda je boljša za dosego preobrata. V klubu št. 114 bo o tem pod pokroviteljstvom angleškega odseka v soboto 14. nov. na 116 W. Six Mile Rd. debata, v kateri bosta Traunik in Mercton zastopala stališče, da se socializem lahko doseže z demokratičnim! parlamentarnimi metodami» Lotrich in Oscar Godina iz Chi-caga pa bosta zagovarjala nasprotno stališče. Po debati bo zabava. Vabljeni vsi. Peter Benedict Pristopaj t« k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite «I daeeaft "PROSVETA" SUm me cele lete 8«.M, pel lete 83.05. UeUnarljajte nora Deset članov (ic) je noro druitvo. Nado? ta Uat le «a tajništvo le: 2S87 S. LAWNDALE A VE.. CHICAGO. ILL. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. r ANTON F. ŽAGA*, ^ 1724 S Sheridan Rd^^ No. Chicago, IU. TeL 8524. Gospodinje, safctevajte v nah kruh k nai* 7 ( VVWAñññA/VVWVVVWVVVVVVM Milwaukee Leader Nnjvetji amertfld eocfeiieti-Kni dnevn*.—Narocnimat $( H na leto, $8 00 ea pol ieta, 8188 aa tri meeece. Naalor: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. kAAAAAAAAAAAArAAAAWVWWA i| "New Leader" i ancloSki »octal iotl£ni tednih. Iahaja v New Torku. Naročnine $2 na leto, 81 ne pel leta. NajboljAe urejeva» ««MU ee-cialifltičnJ ltart T Ameriki Uñero alovendrih delavcev fa Ata. Naročite é fa todi vi. Nanefal aa tanj «prejema "Proletaree". ....................... VASA VLOGA - Uli V TEJ BANKI DOKAZUJE DA ZNATE TREZNO SODITI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL ^Vt Mt '' Vf M? 'At 7« Mt/ 't Mf Ml ' t Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zrrfBne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDIMA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2360-82 Bkie Island A*a. Tel. Rooeevelt 3673 . '.m..* i .. . . PROLETAREC stara militaristična igra se ponavlja aa im dalavskaf a I jad.tr a. ladaja Izhaja v tak četrtek. uukâ D«l«fika TUk«T aa Druiba, Chicaba, I». GImIU JugMlavaiuk« Socialistična Zv«M NAROČNINA sa Z«dinjon« drla ve m Kanado u celo I-W $» 00; aa pol lota $1.75; sa četrt leta $1.00. — >: aa oalo loto $3 *0; aa pol leU $2.00. V4 rokopfci ki oglasi morajo biti ▼ rude m urada nuj-poanojo do pondeljka popoldne aa priobčite* _v jterilki tokožega tedna. _ PROLETAREC PuMfahod mrj Hiursday by the Jugoslsr Workmon'a Publiehinc Co.f Inc. Estabttahod 1904. _ ____________________ Frank Zalta Msnager _______ Charles Poforelec B Vafead ll.TOï SUBSCRIPTION RATES: Mkd Canada, One Year $3.00; Six Months Months $1.00.—Foreign Countries, Oae Tear $3.60; Six Months $2.00. Add. PROLETAREC SfSS W. 26th St., Chicago, III. r - * * a. Rackwall 2SS4. Volitve v Readingu Kdor 56 misli, da je med demokratsko in republikansko stranko kaj razlike, mu lahko omenite Reading. To pennsylvansko mesto je imelo socialistično administracijo Štiri leta — najboljšo upravo, ki je kedaj gospodarila v Readingu. V torek 3. novembra je bila poražena. Republikanci in demokrat je so pri prejšnjih volitvah skušali vreči socialiste separatno, pa ni šlo, zato so v nedavno končani kampanji vrgli masko dol in se združili za skupne kandidate proti socialistom. Le dobrih tisoč glasov večine sta dobile obe stranki proti socialistom. Socialisti so jih dobili nad deset tisoč, republikanSka-demokrat-ska zveza pa dobrih enajst tisoč. Delitev strank v Readingu je bila zdaj poštena, kajti Čemu je sploh treba demokratske in republikanske stranke v dveh političnih edinicaih, ko pa sta eno? Potrebni sta kapitalistom za zavajanje ljudstva. Slepe ga z njima, da se ne zave in spozna, kdo je njegova prava stranka. Kjer pa se ljudstvo tega zave, kakor se je v Readinr gu, tedaj nastane iz demokratske-republikan-site le ena stranka. Reading ni edini dokaz, kajti kapitalistični interesi so se združili v, politiki povsod, kjer je zavedno delavstvo postalo močan politični faktor- ' Socialistična stranka v Readingu je že sko-ro tako močna kakor sta republikanska in demokratska skupaj. Ko bo še nekaj stotin vo-liicev spoznalo, da so vrgli svoje glasove proč v korist nasprotnikom ljudskih koristi, bodo socialisti v Readingu imeli absolutno večino. Kapitalisti so to možnost in strah priznali z zuružitvijo svojih strank. "Praznik zedinjenja" V "svobodni" Jugoslaviji imajo zdaj volilni red — tako reakcionaren in tako posebno balkanski da nima primere pod solncem. To nagiašajo tudi evropski poročevalci znanih ameriških dnevnikov kakor sta Times v New Yorku in News v Chicagu. Svobode v Jugoslaviji ni. Diktatura je bila proglašena raditega, da režim šiloma u-sirahuje kar ni -mogla vlada ustavno. Ako se narod počuti osvobojenega, čemu se vlada boji opozicionalnih strank? Čemu je dovolila le svojo listo in čemu zahteva, da morajo volilci glasovati ustmeno? V "zedinjeni, svobodni" Jugoslaviji stvari ne tečejo gladko. Nam to ni v naslado, ker res želimo, da se bi prebivalstvu v razmeroma bogati deželi kakor je Aleksandrova kraljevina, dobro godilo. Nova "ustava" v Jugoslaviji je spalka, kar poudarjajo vsi evropski in ameriški listi. In dokler bodo "praznike ujedinjenja ter osvobojenja Jugoslovanov" prirejali taki ljudje kakor jih prirejajo v Chicagu, smo sigurni, da ljudstvo v Jugoslaviji ni ne "ujedinjeno" in še manj svobodno. Kaj je vzrok krize? Ali je vam znano, čemu je na svetu toliko bede, toliko vsestranskega pomanjkanja, oziroma čemu ta kriza? Denarja je obilno, blaga, živil, strojev, stanovanj in vsega drugega je na ostajaje. Pa je vendarle "kriza". Socialisti jo niso povzročili, ker še ne odločujejo, lahko pa odpravijo krizo in privedejo človeštvo v blagostanje, če jim ljudstvo poveri odločujočo moč. , Republikanska stranka je delavcem obljubila med drugim mnogo prostega Časa. To je edina obljuba, katero je resnično izvršila. Težke čase bi bilo morda lažje prenašati, ako bi človeku ne svenelo na uho toliko optimizma. Največja nesreča v nižinah delavstva je pijančevanje. Ubija tisočere po stopnjah duševno in telesno. Japonski imperializem je izrabil sedanjo svetovno krizo, ko so druge velesile večinoma preobložene z notranjimi problemi, z» povečanje svojega navala v kitajski provinci Mandžuriji. Ker je Japonska podpisala KHloggov pakt, s katerim se zavezuje, da vojna ne bo sredstvo njen« politike, in ker j» tu li članica lige narodov, je začelai z vojno pro- ti Kitajski ne da hi jo napovedala. "Tehnično" torej ni vojne. Japonski vojaki'so oku pirali že ves važnejši del Mandžurije. Kjer oli rs kitajald vojaki nit* naglo umaknili, »o jih Japonci pobili. Ponekod so ee Kitaj k prodiranju Japoncev uprli in nekaj japonskih vojakov umorili. Japonska vlada je izda1* proglas, v katerem pravi, da so "prelili kri za domovino" in pozvala ljudstvo, da naj n* določeni dan praznuje spomin padlih ter moli zanje Slika prikazuje eno tako svečanost, na kateri so zbrani visoki oficirji japonskega generalnega štaba ter duhovniki, ki molijo za padle. Balkaniziran "četrti zulaj Zapel ja vanje naroda v strog» lakajstva in hlapčevstva Mr. Fr. Paulich je nam po- kalno stranko je diktatura slal izrezek iz "Am. Slovenca" razpustila, istotako klerikalne-in pismo, v katerem pravi, da ga "Orla" in po novi "ustavi" publicijski 'Praznika kih s pomočjo narodnih gospodov, kakor sta omenjena. O Mr. Pavliču je rekel Paul Ber-odbor za proslavo je klerikalcem onemogočeno iti; ger na konvenciji SNPJ. v Ujedinjenja Jugo- |v volilni boj pod staro formo VVaukeganu, da ga socialisti mrze zato, ker je — komunist! Hrvatski komunisti pod vodstvom Bartuloviča, ki je bil na dotični konvenciji, so napravili radi te Bergerjeve opazke "de- slavije" želi, da ga priobčimo, štrankine organizacije, zato pa Želji seveda ne moremo u-goditi, ker nismo in nočemo sodelovati pri nikaki akciji ali so klerikalci Oklenili, da volitve zaeno s socialisti in'drugimi opozicionalnimi skupinami boj-stvari, s "katero se goljufa ali kotilajo. Cikaški flečkajnar- zavaja narod. ski klerikalizem pa pomaga monstracijo" proti socialistom. Mr. Paulich s svojim podpi-,isrtemu režimu na lažnjiv in lr. Vidmar je bil tedaj posre-som priznava, da bo to prired- .zavajalen način privabiti slo- dovalec med Bartulovičem ter ba istih podanikov, ki so z ena- genske delavce na proslavo "progresivnim" blokom. Tako ke slavnosti lansko leto izrekli "ujedinjenje in osvobojenje Ju- "politiko", o kateri vemo, da v imenu čikaških in drugih Ju- goslovanov." Konzul Kolomba-( jraa edini namen zavajati naš goslovanov njegovemu veličanstvu kralju Aleksandru globoko podaniško udanost. V čikaških Daily News kon-zulovci lažejo, da bo to le "jugoslovanska priredba v pomoč bednim, brezposelnim Jugoslovanom". Ali v Morrison hotelu, tovič, ki ve, kako se lahko vle Če kranjske Janeze, je šel par-krat s svojim katoliškim delom maši iM delovni narod, mi ne moremo smatrati za pošteno in naša dolžnost je, da ljudi, ki kvar-štaba uradno k maši v cerkev tajo s prepričanji in jahajo na _ _ ____ sv. Štefana, včasi pa pride k delavčevem hrbtu,-brezobzirno "Radniku" pomenil iztreznenje Nestrpnost ian)e, kar ]e sejala Milwaukee, Wis—"Radnik" je končno postal iz dnevnika tednik.. Njegovi voditelji so dosegli, za čemur so stremili več kot deset let--- — prvič, s svojo nestrpno politiko, nevpoštevajoč razmere in okolščine ter ljudsko psihologijo — — drugič, ker so računali % ljudstvom kakršnega so si oni želeli, he s takim, kakršno je v resnici — in tretjič, s svojo politično nezrelostjo. Ko so v,jugoslovanski sekciji komunistične stranke prevladovali še zmerni elementi, ljudje torej, ki so delovali z razumom ne samo s fanatizmom, je rastel vpliv radikalne struje v hrvatskih podpornih in drugih organizacijah neprestano- Pri glasilu največje podporne organizacije so imeli svojega sodruga, kateremu pa so zagrenili življenje, kakor stotinam drugih, zvestih in dobrih sotrudnikov in so drugov. Nestrpnost ljudi, kateri so razpolagali z revolucijo kakor s kakim romarskim pohodom, je povzročila neznosne razmere med Hrvati, nesložnost, zavist in predvsem malosrčnost, poleg letargije» Ljudi s pametnimi, temeljnimi nazori so prekričali fanatiki in nepoštenjaki. Kdor je znal navesti največje število Leninovih ali Marksovih izrekov, je bil na površju, posebno ako je znal tudi primerno krilati in vihteti rdečo zastavo. Tako je prišlo do poloma — 'do poloma pravim, ker "Rad-iiik" pod modrim, času in razmeram primernim vodstvom bi lahko izhajal še vedno kot dnevnik in izvršil tudi mnogo dobrega med nami. List ni pričel zgubljati naročnikov šele ko je nastala depresija, temveč že pred približno petimi leti, ko se je pod zloglasnim kričačem Bartulovičem razpasla nestrpnost do skrajne meje in ko so uničili Delavsko Slovenijo. • Nihče se ne veseli padca delavskega časopisa, dasiravno je pri tem mnogokrat marsikaj dobrega Za Hrvate bo dogodek pri njim na zabavo in treta, zad njič je bil na banketu, na katerem so se poslavljali od faj- . . . moštra Murna, in tako si je pri- kjerse jugoslovandk. kra-idobi, srca naivnih katoli4kih razgaljamo. ! ; ljevasi goste na stroske bedne- irojak ki ne znajo ločitl ga, "svobodnega naroda v:krenosti 0(J hinav8tva in 8amo. starem kraju, sk epajo, kako ■ a ^ Mefc , spraviti v javnost čimveč lazi, i ... , . 441 . da bi napolnili dvorano na pra- . V st»rem *raJu' kJer, Je \ •nnilr «TTi«Hinioni*» in ldeCember 1St° kakor ^«J 4- žulaj", je prepovedan kakišen- zinik "Ujedinjenja" in osvobojenja Jugoslovanov. V listih so publicirali, da sodeluje z njimi tudi SNPJ. "Prosveta" je v uredniškem članku v slovenskem in angleškem delu kon-statirala, da lažejo. Društvo št 32 Hrvatske Bratske Zajednice ogorčeno izjavlja v listih, da so ga uvrstili med prireditelje "Praznika Ujedinjenja in osvobojenja Jugoslovamov" enako lažnjivo, kajti to društvo ni nikdar sklenilo, da sodeluje ali da bo sodelovalo z Aleksandrovimi podaniki pod Kolombatovičevim vodstvom. Društvo je nasprotno klečeplazenju in provokator-skim trikom, kakršne uganja konzulova gospoda, in je poslalo protest tudi izdajatelju lista Daily News, kateri je objavil laž, da to društvo kakor tudi SNPJ. sodelujeta pri priredbi. V izrezku iz "Am. Slovenca", katerega nam je poslal Mr. Pavlič s prošnjo, da ga priobčimo, je rečeno med drugim: "Dan 1. decembra je v Jugoslaviji to, kar je v Združenih državah 4. julij." Kdorkoli je to zapisal, je vedel in ve, da laže. V Jugoslaviji ni ne ujedinjenja in še manj svobode. Diktatura je dokaz tej trditvi. N1-kaka zborovanja niso dovoljena, razen ona, ki jih prirejajo vladrti ljudje sa populariziranje .režima. Slovensko kleri- JOSEPH SN0Y ZOPET NA AGITACIJI V PENNI koli delavski shod ali predavanje. Listi brez izjeme smejo pisati samo to, kar jim vlada dovoli in cenzura natančno pregleda vsak list, predno se ga tiska in razpošlje. Delavsko društvo "Prijateljev prirode", katero je gojilo turistiko, je vlada prošli mesec razpustila samo zato, ker je ob neki priliki minulo poletje imelo skupen izlet v gore z nekim avstrijskim delavskim planinskim društvom ... Pred par tedni je vlada prepovedala v Jugoslavi-'goče. ji glasilo francoske socialistične stranke, ker je po pravici povedalo, da je nova jugoslovanska ustava nekaj sramotnega celo za Balkan... "Proleta-rec" je v Jugoslaviji prepovedan, ker vlada noče, da -bi tak delavski list okužal "podanike njegovega veličanstva..." V listu "Daily News" z "dne 6. novembra je slika odbora, ki prireja to zavajalno proslavo in na nji sta med drugimi tudi Slovenca Frank Vidmar in Frank Pavlič. "Proletarec" je trdil že pred dobrim letom, da skuša mala skupinica, katera vedri pod Kobalovim kišobra-nom, privesti čikaške Slovence polagoma v naročje propagande balkanskega kraljevaštva. Klerikalce v Chicagu z Janezom Jeričem na Čelu je. dobil na svojo ftran konzul direktno, one Slovence, ki k ms« ne hodijo, ni ~ obrtna banka v Ljubljani. Tretja je bila ona pri sv. Jakobu v Rožu na Koroškem Pod imenom "Obrtniško društvo za denarno pomoč" vpisano tovarištvo z omejeno zavezo, se je Horakova zadruga registrovala kot druga y ljubljanskem registru 9, aprila 1874. Kot predmet obratoVanja se je določil "der Betrieb eines Bankgeschäftes", ter da se dobe denarna sredstva za potrebo obrti in gospodarstva. Prvo načelstvo so tvorili-I. N. Horak, Franc Drasler, Jurij Freiberger, Matija Gerber, Anton Klemenčič, Johann Novak, Michl Pakič, Wilchelm Rudholzer, Matija Scheiner, Carl Tambornino in Felix Weindinger. L. 1875 je vstopil Ferdinand Bi-lina, 1. 1876 Henrik Ničman, 1. 1879 Jakob Naglas, 1. 1882 Bartl Žitnik itd. L. 1887 je izpremenila naslov v "Obrtno pomočno društvo v Ljubljani, r. z. z. o. z." L.( 1875 se je vpisala v register piva stavbna zadruga v Ljubljani "Laibacher Bau-Verein r. G. m. b. H." Ustanovniki: Franc Fale-schini, Filip Zupančič, Henrik Potočnik in Ivan Dolher, ki se je izbrisala še-le 1. 1903. V Šiški so ustanovili "Spar und Darlehensverein in Šiška r. G. m. b. H." 1. 1876. Kot prvo načelstvo je vpisano Franc Graul Jakob Mathian, Gregor Žagar, Janez Kregar, Janez Kovač, Anton Rojina, Anton Brecelj-nik, vsi iz Zgornje Šiške. Ta zadruga je likvidirala 1. 1890. L. 1881 so ustanovili Tomaž Ločnikar z Viča, Anton Knez, znani mecen, Martin Bau-dek, Jožef Zore in Vinko Ogorelc Kmetsko posojilnico ljubljanske okolice, koji sta sledili istega leta: Kmetska posojilnica Vrhniške okolice r. z. z o. z., (ust. Franc Kotnik, Jožef Lenarčič, Ivan Gruden, Mihael Toma-šič in Jakob PetriČ); Notranjska posojilnica v Postojni r. z. z o. p. (ust. Ignac Dokset, Jožef Lavrenčič, Anton in Alojz Kraigher in Ivan Pitamic) in 1. 1885 "Prva gorenjska kmetska posojilnica v Podbrezjah" r. z. z o. z., ki pa je likvidirala že 1. 1903. Ustanovile so se posojilnice 1. 1888 v Logatcu, 1. 1890 v Kamniku, 1. 1891 v Radovljici itd. Prvo mlekarsko zadrugo so registrirali 9. dec. 1886 Franc Povše, Joh. Baumgartner, dr. Kosler, Gustav Pire, H. baron Lazarini, Josef Franc Palme in Johann Kösler. Ta je likvidirala konec 1. 1890. Prva zadruga vipavskih sadjarjev na Slapu pri Vipavi je bila registrirana 8. okt. 1889, likvidirala je 1. 1903. Prva slovenska zveza posojilnic ali prva Zadružna zveza se je ustanovila v Celju 1. 1883, ki obstoji še dandanes. Na Štajerskem so ustanovili posojilnici v Šoštanju in Mozirju 1. 1874, v Ormožu 1. 1876, v Celju in 2alcu 1. 1881, v Mariboru 1. 1882. V Trstu so slovensko tržaško posojilnico ustanovili 1. 1891. (Dalje prihodnjič.) Nihče ne prihaja pred delavce z naukom, da jih sovraži. Vsakdo jim zagotavlja naklonjenost. Od delavcev odvisi, da spoznajo, kdo so volkovi v ovčji koži. Ni vse delavsko, kar se za tako označuje. Skebi in priganjači ter špijoni so tudi delavci, ftfnpak i njimi ne sklepamo bratstva. Tudi t lažnjivimi delavskimi prijatelji ff* ni treba. DRAMA IN GLASBA MOLITVE ZA PADLE VOJAKE Petnajstletnica "Zarje" * Cleveland, O- — Pred petnajst leti se je v krogu članov kluba št. 27 JSZ. pojavila ideja za ustanovitev lastnega pevskega zbora. Socialistična stranka v Clevelandu je bila takrat najem slovenskega učitelja Tedanji zborovodja, Finec po rodu, ni razumel našega jezika in zato ni mogel dati zboiu toliko življenja kakor bi ga lahko dal sposoben slovenski učitelj. Zborovi činitelji so v ta namen dopisovali z g. John Ivanušem, ki je takrat živel v LaSallu, 111. Naselil se je v zelo aktivna in tudi v klubu št. Clevelandu in kmalu smo spo-27 ni manjkalo življenja. Hr-1 znali, da smo dobili v njemli vatski socialistični klub, s ka- izborno moč. Učenje je šlo terim smo imeli v najemu skup- pod njegovim vodstvom hitreje ni prostor na 1107 E. 61st, je naprej in zbor se je rapidno Imel svoj pevski zbor "Crveni | dvigal. V spomladi leta 1920 Barjak". Svoje zbore so imeli ¡je postal mešan zbor in s tem tudi češki, nemški in finski socialisti. Delavski zbori goje dobil priliko za še večje izpopolnjevanje. G. Ivanuš je še ljudsko in umetno petje v smi- vedno pevovodja "Zarje" slu proletarske kulture. V tem —,-jL-f ' oziru so važen činitelj v delav- rua opereto ivovacev siuueni . skem gibanju. Delavski pevski Uspeh jo je navdušil toliko, da zbori, ako vrše svoje funkcije je na Zahvalni dan leta 1928 kakor se od njih pričakuje, bu-'vprizorila Ivanuševo opero de v delavcih samoponos in |"Turjaška Rozamunda" in lato smisel za lepoto, ki ni odeta z 'pozneje pa opero "Urh, grof jokavim narodnjaštvom, fana- 'Celjski". tičnim nacionalizmom in ne | L. 1930 je šla "Zarja" skozi služi za stafažo gospodi. De- težke preizkušnje. Gotova sku-iavski zbori vrše kulturno de- pina, nahujskana od zunanjih lo radi kulture. 'nasprotnikov, je šla preko V klubu št. 27 je bilo tedaj j"Zarjinih" mej, poteptala nje-več članov, ki so bili pevci in na načela in smernice ter od sodelovali v pevskih zborih kluba ip lojalnih članov zbora bodisi tukaj ali pa prej v sta- s tožbo na sodišču zahtevala rem kiaju- Ti so spravili pev- vs0 imovino ter pravico do ime-ce skupaj na sestanku 6. apri- na "Zarja". Z vztrajnostjo ter la 1916, na katerim se je rodil z vašo pomočjo se jim nakana pevski zbor "Zarja". Med pri- ni posrečila. stoplimi pevci je bilo tudi ne- i Ko se ob 15-letnici oziramo kaj nečlanov kluba. Za zboro- nazaj, se s hvaležnostjo in za-vodjo je bil John Gombač. Red- Idoščenjem spominjamo vseh, ne pevske vaje so se vršile ob ki so "Zarjo" gradili in jo vo-torkih in četrtkih. dili po potu uspešnega delova- "Zarja" je prvič javno na- nja. stopila 4. julija 1916 na skup ! Slavnost petnajstletnice bo nem pikniku socialističnih klu- imela "Zarja" na Zahvalni dan bov, ki se je vršil na Kastelcovi 27. nov. v Slov. nar. domu z farmi- Zapela je "Jaz bi rad 'obširnim, pestrim sporedom- Ob rudečih rož." ---I tej priliki bo vprizorjena tudi V juliju 1916 je postal "Zar- Cehova enodejanka "Snubači". j in" učitelj finski sadrug Po- Nekaj povsem novega na slo-pia Malem, ki je bil zborovo- venskem ameriškem odru bo dja tudi "Crvenega Barjaka". Klopčičeva kolektivna recitaci- Na daljnem vzhodu ja nenapovedana vojna. Japonci pobijajo Kitajca in tudi Kitajci ubijajo kakega japonskega vojaka, kjar ee jim ponudi prili-ka Za ta padlo japonske "junake" ja bil v proilem meeeeu proglašen poseben spominski dan, da jo ljudstvo molilo sa sinove, ki so dali iivljonja "sa domovino in cesarja". Na sliki so sorodniki padlega oficirja, ki molijo v templju v Tokiju na spominski svečanosti. (Glej tudi sliko in besedilo na četici strani.) skozi en ali drugi vhod, katerih je mnogo in jih je težko zaatražiti proti njim. Ti fan-talini hočejo jesti in piti zastonj in so že tako predrzni ,da so hoteli kuharicam krasti kar pred očmi. To so slovenski "pamži" največ tistih staršev, ki se niso nikdar brigali ali se udejstvovali v aktivnostih naših domov, društev in drugih organizacij. To pomankanje zanimanja in znanja je bilo od staršev preneseno na otroke, is ker so otroci pač živahni ali pa razposajeni, prihajajo na priredbe, da se po svoje "zabavajo", nagajajo odborom in delajo škodo. Drugačna pa je tista mladina, čije starši imajo večje obzorje, ki se zavedajo dolžnosti ln odgovornosti ter pomagajo v dobrih akcijah in društvih. a Na Zahvalni dan &6. nov. priredi "Zarja" svoj koncert in ob tej priliki bo obhajala slavnost svoje peunajstletnice. Rojaki delavci širom Clevelan-da, ta zbor zasluži, da pridete na slavnost 26. novembra in mu napolnite dvorano do zadnjega kotička. — Frank Barbič. 0 Dredavanhi A P Kra- veitle'je 0,d timer»10(141 vz,ic v |ji vaIuv iiiiju /i. r. ura ^oznim letomSe neutrujen< star sne v Springfieldu fant 2 miadim srcem- Lojalen - . .. ..,„ ° m , . ielavskemu gibanju kakor pied Spnnghe d.UI.^Shod V tu-U^,^ ko se mu . * kajanjem Slov. nar domu dne 1U. Pred |eti je pri J.* . 31. oktobra na kateiem je bil 0ko, kar mu je bilo potem v predavala s. Anna P. Krasna, niajni v veliko oviro k je sijajno uspel. Udeležba je in fltreljanju, toda je zdela- a bolJsa' ne*° wno val do prošle stavke. Zdaj pa Čeravno mu je bilo poučevanje pevcev postranski poklic, je imel smisel za stvar in pod njegovim vodafcvom se je zbor "Zarja" discipliniral ter znatno izboljšal. Ker je vseboval primerno kvaliteto glasov, je postal upoštevan zbor. Saj so pevci kot Mugrli, Frluga, Kocjan, Pernac, Mack, Baudek in več drugih redki in bi delali Čast vsakemu zboru. Basist Frluga je še vedno aktiven v zboru, tenorist Mack, kateri se je veliko trudil za zbor in bil več let njegov predsednik, pa od časa do časa še sodeluje. Od ustanovnikov "Zarje" sta še vedno aktivna Mikse in Poljšak. . Dne 4. sept. 1916 je "Zarja" nastopila na semnju Slov. nar. doma na bivšem sokoLskem prostoru, in od takrat naprej redno sodeluje pri klubovih prireditvah in na mnogih priredbah društev, klubov in zborov. Potem je imela svoje koncerte prva leta po enega in potem po dva in tudi več letno. Vsega skupaj je imela 30 koncertov. V spomladi 1919 je "Zarja" skupno s klubom vprizorila E. Kristanovo igro "Samosvoj". Dne 4. avgusta isto leto je "Zarja" nastopila za Jugoslovansko Republikansko Združenje na Kastelcevi larmi pred največjo avdijenco v svoji zgodovini, ki je štela okrog deset tisoč ljudi. Svoj drugi rekord z oziroin na število avdijence beleži leta 1923, ko je nastopila skupno z "Jadranom" na Debsovem shodu v Public avditoriju. Osem tisoč ljudi je bik) v dvorani. Koncem leta 1919 se je v zboru začela tiha agitacija za ja "Noč", katero bo predvajal ves zbor. Sodelovala bodo pevska društva "Jadran", "Abra-ševič" in češki soc. zbor "Vo-jan". Koncert se prične ob 2:30 popoldne. Vstopnima je samo 50c za osebo. Te vstopnice so veljavne na koncertu in zvečer k plesni zabavi. L. P. Prosvetno delo in delavsko gibanje Chicago, 111. — Pri razmotri-vanju glasbe in prosvetnega dela je vredno ponoviti besede Oscar Ameringerja, ki je pred več leti zapisal, da bo delavstvo le takrat zmagovito v svojih bojih, ako ga bo spremljala lepa pesem, ki razvija čustva in smisel za lepoto, in poskočna godba, ki človeka razbori in popelje do cilja. Te globoke resnice se vsaj ameriško delavstvo veliko premalo zaveda. Razen rudarjev, ki so pred leti, ko so imeli močno organizacijo, v marsikaterem kraju imeli svojo godbo, se nobena druga skupina ni zanimala za delavsko prosvetna delo- Izjema smo seveda »ozemci, ki smo prinesli s sabo na primer več ali manj razvit čut do petja in mestni priseljenci pa tudi do dramatike. Smisel za zborovo in lepo ubrano domače petje smo torej prinesli s sabo iz sleherne evropske dežele in ne samo Slovenci. V naših večjih naselbinah ga poleg drame z večjim ali manjšim uspehom gojimo vzlic potežkočam, ker je pač naša plemenitejša in tesnejša vez. Pri delavskih organizacijah gojimo bodisi petje ali dramo zavestno: ne samo radi petja ali igre kot take, ampak ker se zavedamo pomena Ameiinger-jevih besed: da si mora delavstvo ustvariti lastno kulturo, ki naj ga spremlja v njegovih bojih. Naj tukaj omenim, da ta misel polagoma prodira tudi med levo krilo v ameriškem delavskem gibanju. Znaki so sicer komaj vidni in so še v procesu teoretične orijentacije. in to spoznanje po potrebi delavske kulture, čemur bomo mnogo pripomogli mi "foreignerji" s svojimi amaterskimi delavskimi zbori in dramo, pokazuje, da bo tudi ameriško delavstvo sledilo evropskemu, ki ima svoje mogočne prosvetne organizacije, s katerimi pritegava v svoj krog in razvija nadarjene delavce in njihove družine- Na tem polju je naš klub št. 1 izredno delaven — le želeti je, da bi imel še več aktivnih moči. Ima svoj pevski odsek "Savo", katero je absorbiral pred nekaj leti. "Sava" se počasi razvija v dober zbor, kar je v veliki meri zasluga pevovodja mr. Jakob Muhe, ki se zanima za zbor in veliko trudi za njegov razvoj. "Sava" bo imela svoj jesenski koncert zadnjo nedeljo v tem mesecu, kar je bilo že večkrat omenjeno v tem listu. Pevcem se zdi, da bo program lepši kot kdaj prej — vsaj mnogi tako pravijo- Ker sm0 o tem sigurni, je za nas najvažnejše vprašanje, udeležba, kar pa je v veliki meri odvisno od članov kluba št. 1 kot tudi od pevcev samih z ozirom na razpe-čavanje vstopnic. Iz izkušenj Vemo, da kadar so sodrugi aktivni v prodajanju vstopnic, je tudi udeležba dobra, pa naj bo vreme lepo ali slabo, časi "dobri" ali piškavi. Program bo lep in zasluži veliko avdijenco. Naj bo sporočeno tirfirm či-tateljem, ki ne pridejo v stiko s člani kluba ali zbora, da si lahko nabavijo vstopnice v predprodaji po znižani ceni tudi s pismenim ali telefonič-nim naročilom. V tem slučaju naslovite dopisnico na "Savo", 2315 S. Ridgeway Ave-, Chicago, ali pa pokličite: Rockwell 2864 in povejte svoje ime ter da želite rezervirati vstopnico po znižani ceni. Naročene vstopnice vas bodo čakale pri blagajni. S tem prihranite 25 centov pri vstopnici, ker je več kot vam je ali bo dal t Hoover. 3avaa. Po Clevelandu Cleveland, O. — Priredba kluba št. 49 v nedeljo 1. nov. v Slov. del. domu v Collinwoedu je z moralnega vidika dobro izpadla. Udeležencev je bilo okrog 300, kar je veliko v sedanjih razmerah. Kredit za uspeh gre članom kluba št. 27 in "Zarjanom". A. Eppich nas je zabaval z zvitim Jakatom muzikantom in se tudi dobro odrezal v debati z Zorkotom Živa slika je nudila res krasen prizor. V nji je napravila fin vtU s peamijo/SonK of Flame" ju naselbine. Mary Blumel vn dobro so izvrši- _____ le nalogo druga dekleta. Ini- Mahničeve v Waukeganu so presenetili John in Anna Mahnič v VVaukeganu sta prošlo soboto praznovala 25-letnico svojega zakonskega življenja- Slavnost pa so priredili drugi, da so ju prijateljsko presenetili. Omizje v spodnji dvorani je bilo polno gostov. MahniČeva dva sta ' mnogo orala v VVaukeganu. Udejstvo-vala sta se v kulturnem, političnem in gospodarskem razvo-Oba sta znana društvena delavca ne le v do- .. 4 . i mači naselbini nego tudi dru- cijaiorju tega pmora v.e pn- god_ Mnogo sta delovala znanje Max Woehl je imel precej dolg govor, istotako Sidney Yellen, tajnik ohijske soc. stranke. Jos. Siskovich je razložil, čemu kandidira v mestni svet in kaj je program soc-stranke. Pozival je ostala dva slovenska kandidata, naj prideta na oder in pojasnita, kakšna je njuna platforma. Po končanem sporedu smo se zabavali v spodnji dvorani do pol ene. V imenu kluba šft. 49 JSZ. izrekam zahvalo udeležencem kakor onim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in seveda vsem sodelavcem v sporedu, prodajalcem vstopnic itd. a Kovali. Prišli so tudi iz sosednih naselbin Auburn, Virden, Girard, Lincoln itd. Ženske so bile prav dobro zastopane. So lahko ponosne, da ima slovensko napredno ženstvo tako govornico. S. Krasna je zelo dobra predavateljica. Njenim izvaja-njam so vsi pazno sledili. Nikomur ni bilo žal, da je prišel, pač pa nasprotno. Del govora je imela v angleškem jeziku, namenjen mladini. Klubom in društvom toplo priporočam, da povabijo Anno P. Krasno za govornico na svoje prireditve, kjerkoli mogoče. Po predavanju smo imeli ples. Skupno z gosti iz di ugih naselbin smo se prav imenitno zabavali. Mr. in Mrs- Dixer sta nam predvajala tirolski ples "šuplatelj". Škoda, ker je prijeten čas tako hitro minil. Joteph Ovca. ¡je v armadi nezaposljenih. Nam piše, da bo kupil še rejenega ^pujska in nas vabi na koline. Škoda, ker nimamo še aoropla-ha, niti časa in ne denarja za pot. Sicer pa Nace ne bo v kadregi za družbo. Kadar pa nas opravek zanese tja dol, ga obiščemo. Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij , Nace Žlemberger si je postavil hišico Pravijo, da si je Nace Žlemberger napravil na Strajnarje-vem prostoru v Piney Forku, Ov malo hišico z dvema sobicama, katera mu bo zdaj dom. Tudi klet ima, in v nji nekaj newyorčana, kisle repe in drugega provijanta, ki bo Načeta zdržal skozi zimo. Nace kot z drugim Waukegančani za zgraditev Slovenskega narodnega doma, ki je impozavitno poslopje. Delavna sta v klubu št. 45 JSZ. in Anna je klu-bova tajnica. Šla sta skozi mnoge praske, kakor vsakdo, ki je aktiven, ali ostala sta prijatelja vsem, in naselbina jima je v soboto 7. novembra pokazala, da ceni njuno delo in Iskrenost. Med gosti je bilo tudi precej Čikažanov, ki so že stari znanci in prijatelji Mahničeve fami-lije. Predsednik omizja je bil P. Peklaj, ki je pozval več Waukegančanov in gostov iz obeh Čikag, da izpregovore ne MM!.......I............ John Metelko, 0. D. Preiščemo oä in določima očala ; 6417 St. Clair Ava., CLEVELAND, O. .......I I M illüUlUl^ p Zadnje čase prihaja na vese- kaJ besed v pozdrav jubilanto-lice tudi mnogo mladih zlikov- ma- Prva je nastopila s čcstit-cev, ki so postali sila nadležni-!ko Mrs' Velkovrh. Po govorih Prikradejo se navadno notri se J'e razvila prav prijetna ple-- - sna zabava.—Gost iz Chicaga. PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV NOVEMBER. DETROIT, MICH.—Debata v klu-bu it. 114 pod pokroviteljstvom an-(laškega odseka v soboto 14. novem-bra ob 7. s večer. Debatirajo D. J; Lotricb, Oscar Godina, R. Travnik in S. Menton. CLEVELAND, O. — Patn.jatlot-niča pevskega zbora "Zarja", odsek kluba it. 27 JSZ., na Zahvalni dan 20. novembra, združena s koncertom. CHICAGO, 1LL. — Koncart "Sa-ve" v nedeljo 29. nov., dvoitana ČSPS. DECEMBER. BRIDGEPORT, O. — Zborovanje vdiodnoobijake konference v nedeljo 20. decembra v društveni dvora-ni na Bojrdsvillu. CHICAGO, ILI--Dna 31. doc. Silvaat rova zabava kluba It. 1 v Lawndale Masonic Tempi a. JANUAR. CHICAGO, IU--V soboto 1. januarja velika maškarada soc. organizacija okraja Cook v Ashland avditoriju. FEBRUAR, i CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba št. 1 v nedeljo 7. februarja v dvorani ČSPS. M A R F C" CANONSBURG, PA. — Konferenca JSZ. sa sapadno Penno v nedeljo 27. marca v dvorani drvi. Postojnska Jama SNPJ. CHICAGO. IU--V nedeljo 27. miarca prireditev kluba št. 1 v dvorani SNPJ. Varijetni spored isvaja angleški odsek kluba. APRIL CHICAGO, ILI__V nedeljo 24. aprHa koncert "Save" v dvorani SNPJ. (Tajaike klubev prosimo, da sparoča datume svojih ¡¡h uvrstimo v ta saanaas.) KONCERT ti SAVE I) V NEDELJO 29. NOVEMBRA v dvorani ČSPS-CHICAGO, ILL. Sreča v nesreči Ko je dr. Otis M. Walter iivrieval operacijo na pacijentu v bolnišnici, je v njpjrovem uradu na 4002 W. 26th St. v Chicagu eksplodiral plin in mu poškodoval mnofjo dragih instrumentov, opremo, X ray priprave itd. K sreči ni bilo nikopar notri v času eksplozije. Urad je spet popravljen in dr. Walter ordinira kakor običajno. JANUAR 1932. WAUKEGAN, ILL. — Angleška igra dram. odseka SND. v nedeljo 10. jan. v Slov. nar. domu. APRIL. WAUKEGAN. ILL. — Predstava dram. odseka SND. v nedeljo 10. aprila v Slov. nar. domu. Opomba: Cena objavam v tej rubriki ja $1.00 za cel ¿as, to ja do datuma priredba. Vabimo oodnorna io druga društva, da oglašajo svoja pri-redbe v tej koloni, katera bo priob-cena v listu vsak teden. ___ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 2«tii Streo* Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6 30 — 3:30 Daily at Hlavaty'o Drug Store 185« WEST 22ND ST. 4:30— 6:00 p. m. dally. Rxcopt Wed. and Sunday only by appointment«. Jleoideace Tel.: Crawford 344i. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronirirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašajo v Proletarcu Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, prods. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naii vozniki pobirajo perilo po viem mestu, Cicaru in Berwynu in dovaiajo ¿istega na dom. TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCEKO. T**tel: Cual 7171-7173 Chicago, IU. 1727-1731 W. 21st St SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijake namen« pošljemo sto ¡svodov MPro-loUrca" sa dva dolarja. Narodu jih, kadar imate vočjo m jo, voaalico, shod, predstavo ali kako drugo prirodbo, in jih razdelite mod udeležence s priporočilom, da naj se nanj naročo. PoiljU» naročilo prav» SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ In Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. * Anton Zornik HERMINIE, PA. Trfoviaa s močenim blag Pači in p raki i «troji na posebnoot. Tel. Herminie 2221. VINKO ARBANAS 1320 W. ISth St., Chicago, 111. Telefon Canel 434t. SLOVŽNSKO-HfcVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveče cveti iae aa plaee, svadbe, — - - ,L 1, J pegi'sds nn. VMWWWWWVWWWVWWW FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2009 S. Lawndale Avo^ Chicago, IU. Tal. Crawford 13S2. Pristna ia okusna deanača jedli a Cena smerna. Poet reibe Sečna. ■Seja kluba it. 232 JSZ. se vrie vsaka druge nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne t dvaraai društva "Domovina" na 14. oestl. Sodrugi, prihajajte rodno na sejo in pridobivajte klubu novit članov, da na ta aačla astvarlmo močno postajaaka J. S. 2. Somišljenike vabimo, da se aam pri-družijo. Socialistična stranka Ja v tej deieli ediaa delavska streaka s konstruktivnem progranSom. 0 kata-im M delavstva lahke pribori l»l>l« bodočnost In bančne s^AalUt la TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGo & PUBo CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tal. Lawndale 2011 A. H. SkuWc, pro*. — J. P. Korocky tej. V aaS tiskarni m tlaka "Proletaroc". E. ZOLA: Poslovenil Etbin Kristan. (Nadaljevanje.) Pierre pa je že »tal v svoji tesni črni sutani pri ograji, nervozno «tiskajoč gole, mrzlično vroče roke, ter je gledal, gledal z vso dušo. Rim, Rim! Mesto cezarjev, mesto papežev, večno mesto, ki je dvakrat osvojilo svet, pre-destinirano mesto ognjevitih sanj, ki jih je sanjal že cele mesece! Končno je tukaj, končno ga gleda! Viharji zadnjih dni so bili pregnali vročino avgusta. Čudovito septembrsko j-utro je zrlo v sveži modrini s preja-snega, neskončnega neba. To je bil Rim poln milobe, sanjski Rim, ki je bil videti, kakor da se ima razbliniti v jasnem svitu jutrnjega solnca. Lahka modričasta megla, komaj o. pazna, nežna kakor tenčica, je plavala nad strehami nižjih delov mesta, dočim se je izgubila ogromna Kampanja in daljni hribi v bledi rožnati sinjini. Začetkoma ni mogel razločiti ničesar in tudi ni hotel gledati posameznosti, temveč se je vdajal celemu Rimu, živemu kolosu, ki je ležal tu pred njim, na tleh, • ustvarjenih od prahu neštetih generacij. Vsako stoletje je obnovilo njegovo slavo kakor z močjo neumrjoče mladosti. Nadvse pa ga je pograbilo na prvi pogled in mu povzročilo močnejše utripanje srca, da je našel Rim, kakor si ga je bilo zaželelo njegovo koprne-nje: jutranje svež in pomlajen, jasen in veder, skoraj breztelesen, v čisti zarji krasnega dneva, poln upanja se smehljajoč v pričakovanju novega življenja. In tu je Pierre, nepremično stoječ pred veličastno prikaznijo, še vedno krčevito stiskajoč razbeljene roke, v kratkih minutah še enkrat preživel zadnja tri leta svojega življenja. Ah, kako strašno je bilo prvo leto v mali hišici v Neuilly! Vrata in okna so bila vedno zaprta. Zagrebel se je bil kakor ranjena zver, ležeča v smrtnem boju. Z obumr-lo dušo, krvavečega srca se je bil vrnil iz Lourda. Nič ni ostalo v njem kakor pepel. Molk in noč sta se bila spustila nad razvaline njegove ljubezni in njegove vere. Dan je potekal za dnevom, ne da bi bil slišal, kako mu žila bije, ne da bi bila prikazala lučica, ki bi bila razsvetlila temo njegove zapušče-nosti. Avtomatično je živel tjavendan in čakal, če se mu vrne pogum, da bi zopet začel živeti v imenu vzvišenega razuma, zaradi katerega je bil žrtvoval vse. Zakaj ni bil upor-nejši in krepkejši ? Zakaj ni mirno prilagodil svojega življenja svojemu novemu prepričanju? Zakaj si ni izbral, ker ni hotel, zvest le eni ljubezni in z gnusom prezirajoč krivo prisego, zapustiti duhovniškega stanu, kakšne znanosti, ki je dovoljena duhovnikom, astronomije ali arheologije? Ah, nekaj se je gibalo v njem, gotovo kri njegove matere — neskončna, silovito koprneča nežnost, ki ni bila še nikdar utešena in je obupavala, ker ni mogla nikdar najti izpolnitve. To je bila večna bol njegove samote, odprta rana v njegovi duši, kljub visokemu spoštovanju samega sebe, ki mu ga je bil podaril vnovič osvojeni razum. Takrat, bil je jesenski večer, otožen od dežja, se je slučajno seznanil s starim duhovnikom, abbe Roseom, vikarjem cerkve Sainte Marguerite v predmestju Saint Antoine. Poiskal ga je potem v njegovem stanovanju v Rue de Charonne; v temnem pritličju so bile tri sobe, iz katerih je bil napravil zavetišče za male zapuščene otroke, ki jih je pobiral po bližnjih ulicah. Od tega trenotka se je izpremenilo Pierrovo življenje; pograbilo ga je bilo novo, mogočno zanimanje in polagoma je postal strastno marljivi pomočnik starega duhovnika. Dolga je bila pot iz Neuillyja v Rue de Charonne. Začetkoma je hodil le po dvakrat na teden tja, pozneje pa vsak dan, kar na vse zgodaj, pa se je vračal šele pozno v noč. Ker tri sobe kmalu niso več zadoščale, je najel vse prvo nadstropje, pridržal sobo zase in ostajal pogosto čez noč tam. Vse svoje male rente je zapravljal za te male u-boge otroke; stari duhovnik, vzhičen in od požrtvovalnosti kakor iz nebes padlega mladega pomočnika ginjen do solz, ga je objemal in imenoval otroka božjega. Tedaj je Pierre spoznaval bedo, sramotno in ostudno bedo. Dve leti je živel s starim duhovnikom. Začel je z malimi bitji, ki jih je sam pobiral na cesti, ali pa so mu jih dovajali usmiljeni sosedi. Zakaj zavetišče so poznali zdaj že po vsem kraju. Bili so mali dečki irt deklice, prav najmanjše, ki so prihajale na ulico, v tem ko so rftarši delali, pili ali pa umirali. Včasi je bil oče izginil, mati se je prodajala, pijančevanje in blodništvo se je z brezdelnostjo vtihotapilo v stanovanja. Tedaj je mladi zarod ostal prepuščen bedi; najmanjši so umirali na tlaku od lakote in mraza, drugi so odfrčali, grehu in zločinu nasproti. Nekega večera je Pierre v ulici Charonne potegnil dvoje malih dečkov izpod koles tovornega voza; bila sta bratca, ki mu nista mogla povedati niti naslova in nista vedela, odkod da prihajata. Drugič je pripeljal malo dekletce domov, plavolasega, komaj triletnega angelčka, ki ga je bil našel na javni klopi; jokaje je bilo dejalo, da ga je mati samega tam pustila. Pozneje je od teh suhih, nebogljenih, iz gnezda pahnjenih tičkov hočeš nočeš obrnil tudi do staršev, prodiral s ceste v temne izbe, se pogrezal vse globoke-je v ta pekel in končno spoznal vso njegovo grozo. Srce mu je krvavelo v strahu, v žalosti polnem prepričanju, da je njegova pomoč zaman. Ah, kako strašna so bila v onih letih potovanja, ki so pretresla vse njegovo bitje, potovanja po grozepolnih domovanjih bede, po brezdanjih brlogih človeškega propada in človeškega trpljenja. Tukaj, v okraju Sainte-Marguerite, v srcu delavnega, pridnega predmestja Saint-Antoine, je odkril umazane hiše cele ulice brezzračnih, kletem podobnih lukenj brez luči, kjer je gnil narod nesrečnežev in se boril s smrtjo. Po razmajanih stopnicah se je nogi spodrsavalo na nakopičenih smeteh. V vsakem nadstropju se je ponavljala enaka revščina, preprežena z nesnago, zbita v najnižjo skupnost. Povsod »o manjkala okna, veter je pihal skozi sobo, dež je škropil vanjo. Mnogo ljudi je spalo na golih tleh, ne da bi se kaj slekli. Pohištva ni bilo, ne perila. To je živelo kakor živali, iskalo užitka in tolažbe, kakor je moglo, kakor je nanesel slučaj in instinkt. Ljudje vseh spolov in vsake starosti so bili tu natlačeni; pomanjkanje najnujnejšega, revščina, taka da so se ljudje z zobmi bojevali za drobtine z miz bogatinov, je pehala človeštvo nazaj v živalstvo. To ponižanje človeške nature je bilo v vsem najhujše; to ni bil več svobodni divjak, ki se potepa nag po pragozdu, loveč in uživajoč svoj plen, temveč civilizirani, zopet v žival izpremenjeni človek, omadeževan z vsemi skrunami svojega padca, spačen in oslabljen. Vseokoli njega pa se šopiri razkošje in rafiniranost mesta, ki kraljuje na svetu. V vsakem stanovanju je Pierre vnovič nahajal enako sliko. Začetkoma je bila še mladost in veselost, in pogumno se je priznaval zakon dela. Potem pa je prišla onemoglost. Cemu delati in delati, ko le ne bo nikdar bogastva? Mož je začel piti, da bi tudi dobil svoj delež sreče; žena je zanemarila gospodinjstvo, se je tudi včasi napila in je pustila otroke, da so rastli kakor divjaki. Ostalo je storila žalostna okolica, neznanje in prebivanje v temnih brlogih. Se pogosteje je bilo pomanjkanje dela vsega krivo. Brezposelnosti ne zadošča, da pogoltne vse prihranke; ona izčrpa ves pogum in privadi človeka lenobe. DoČim praznujejo delavnice po cele tedne, otrpnejo roke in se pomehkužijo . V groznično delavnem Parizu ni dobiti najmanjšega posla. Jokaje se mož zvečer vrača; povsod je ponujal svoje roke, pa se mu ni posrečilo, da bi bil dobil dela vsaj kot cestni po-metač. Zakaj močno se poganjajo ljudje za to delo in treba je zanj protekcije. Grozno je to. V tem velikem mestu, kjer se leske-čejo in rožljajo milijoni po tlaku, išče človek dela, da bi se mogel najesti, pa ga ne najde nikjer in nima kaj gristi. 2ena nima kaj jesti, otroci nimajo kaj jesti. Potem prihaja črna beda, potem otopelost in nazadnje upor; vse socialne vezi pokajo pod pritiskom grozovite krivičnosti napram ubogim bitjem, ki jih je njih slabost obsodila na smrt. Na kakšen kup cunj, v kakšno zaplotje se * zvali stari delavec, da umre, ko bo petdeset let trdega dela razjedlo njegove kosti, ne da bi si bil mogel prihraniti le en su? Ali pa naj bi ga tisti dan, ko nima nič jesti, ker ne more več delati, pobili s sekiro kakor izrabljeno žival? Večina jih pomrje po bolnišnicah.Drugi izginejo, ne da bi se kdo brigal zanje; stru-ja cestnega blata jih odplavi. Nekega jutra je Pierre našel v zanikrni baraki človeka na gnili slami, ki je bil umrl od lakote; cel teden je ležal pozabljen tam in podgane so mu razgrizle obraz. (Dalje prihodnjič.)) Problem združevanja na eni in drugi strani Štiri glavne železniške družbe na vzhodu, ki so več ali manj zvezane ali pa gmotno in-teresirane druga v di^igo, se že dolgo pogajajo za prevzem vseh drugih prog vzhodno od Chicaga in St. Louisa ter daleč proti jugu, tako da bi namesto več ducatov konkurečnih kompanij lastovali proge le štirje železniški sistemi, ki si bi prometne "sfere" med seboj kolikor mogoče razdelili. V njihov načrt je pristala tudi federalna medržavna komercialna komisija. Združevanje konkurenčnih kapitalističnih kombinacij ni enostavna stvar, ker se gre za razlike v interesih privatnikov. Med delavci ni takih razlik, kajti njihovi interesi so si ne le slični nego enaki. Pa je vzlic temu delavce težje združevati kakor pa tirfte kotmpanije, ki so že dolgo let v ljuti tekmi za grabljenje profitov. Industrijske družbe se presnavljajo v o-gromne edinstvene kolose, forma ameriških unij pa je še vedno kakor je bila. Ni čudno, da ne napredujejo! "Sto let od zdaj bodo naši potomci gledali na sedanjo dobo z enakim zaničevanjem in prezirom, kakor gledamo mi na temni srednji vek." — Zola. Ker so delavci in farmarji napravili in pridelali vsega preveč, jim zdaj vsega pri* mankuje. Najbolj brezobzirni kritiki so ob enem tudi najbolj neodgovorne osebe. < 21 K \ AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR |J MMMMMMMMMMMMMMW 11MMMMMMMMMMMMM letnik 1932 1 a li ntlclro n Knjigoveznica bo v kratkem gotova z delom, JC UOllSKaO» nakar ga začnemo razpošiljati. £S/"Kakor vsi prejšnji, vsebuje tudi ta letnik dobro, različno gradivo in je bogato ilustriran. Njegova vsebfi-ia je sledeča: LEPOSLOVNI DEL Amerika (Anna P. Krasna) Dota (Katka Zupančič) Felipe (Joiko Oven) Granitni tlak (Ludvik Mrzel) Kakor vsakemu človeku (Ivan Jontez) Kaznovani angel (Ivan Vuk) Izgubljeni sin (Frank S. Tauchar) Mundus Vult Decipi (Ivan Vuk) Nebeško kraljestvo ni za ttupidne (Scott-Wood- Garden) Njegovo plačilo (Anton Slabe) Plavži (Kurt Huhn—I. Vuk) Povej mi, kaj misliš o ženski (A. Dodel—C v. K.) Predsednica Vincencijeve družbe (Angelo Cerkve-nik) Roman iz življenja med vožnjo z dvigalom (Xankiz —Vuk) Tatica (Angelo Cerkvenik) V azil (Louis Beniger) Vera (Tolstoj—C v. Kristan) Vrtinec (Ivan Molek) Vijugasta je pot življenja (Jakob Zupančič) Življenje (Maksim Gorki j—Vuk) Žrtev Import-Export (K. Mesarič—Veno Venomer) OPISI IN ČLANKI Društva in članstvo v podpornih organizacijah (Wm. Ruts) Kaotični svet (F. Z.) Moč socialistične delavske internacionale (Statistics) Nate podporne organizacije (F. A. Vider) Preuredba koledarja (Frank S. Tauchar) Spartak, vojtkovodja tužnjev (Max Beer—Vuk) Thomas A. Editon Zadnji pionirji (Ivan Molek) PESMI Pipa (Walter Bauer-KIopčič) Prepozno (Anna P. Kratna) Prostitutka (Čulkovtki) Razorožitvene konference (čulkovtki) Sila z dna (F. Z.) Spoznanje (Katka Zupančič) Solza (Anna P. Kratna) Srečanje (Mile Klopčič) Utoda (Anna P. Kratna) Vezi (Anna P. Kratna) Vojakom velike vojne (Gerrit Engelke—Klopčič) 2alna petem (Po Becker ju Klopčič) INFORMATIVNI DEL Ameriika diplomatska zastopstva v Jugotlaviji Časovna razlika med Chicago in metti Enciklopedijtki podatki Italijanska diplomattka zastopstva v Z. D. Jugoslovanska diplomattka zattopttva v Ameriki Konvencije jugoalovantkih organizacij 1. 1931 Najdaljie reke Najvišje poslopje na tvetu Naslovnik Jugotlovantkih podpornih organizacij v Z. D. Prebivalttvo mest v Sloveniji Sloventko časopisje v Ameriki Sloventke zadruge Sloventki koledarji v Ameriki • T SLIKE IN PORTRETI Beda (Schneider) Brez dela (G. Grotz) Brezposelni v jeteni (C. W. Anderson) Dekle iz vati (Kalkreuth) Delec iz Icruine vrtte (Buchanan) Delniška družba (Matereel) Editon Thomat A. Empire State Building Felipe Futurittični pogled na moderno metto Glej, štorklja! (Salentin) Harmonija ritma (Siegel) Idila po vojni Jeklarna (Heckendorf) Kamniška Bittrica Kapitol v Wathingtonu Kaotični svet Koletje človeštva (H. B. Phelps) Mati (Fr. Tratnik) Med knjigami (F. Matereel) Mala tkalka (Rodriguez) Metto bodočnotti (Louit Lozovick) Mlin ob Krki (Stiploviek) Moč todelovanja (David Evant) Na tenožeti (Boža Dušek) Narodni dom v Ljubljani Netrečno dekle (W. A. Bouguerau) Novi mott (Louit Lozovick) Pattarica (W. A. Bouguereau) Plakajoče dekle (P. Rotari) Po tlovetu (Rodin) Po vodo (Herbert) Pionirka (Bryant Baker) Pitttburgh (Eltie Driggt) Perica (Jules Breton) Prvotna telišča v Ameriki, predhodniki mest Rutka vat Ribiči te potlavljajo od tvojih dragih (Seghert) Sanje (Joteph Coomant) Skrb (Franjo Stiplovšek) Sama (Walter Vott) Solze (Bartholome) Svetovna razttava v Chicagu Uradni pogled (Niko Pirnat) Vizija (W. Kottak) Vrbe (iluttracija) Washington v nočnem tvitu Žalostne mitli (W. Amber g) Začetek Chicaga Zupančič Jakob (portret) Železna lava Zimtka idila v Wathingtonu Zima in otroci KOLEDARSKI DEL Dnevi in godovi Koledartki podatki Koledar za leto 1933-34-35 RAZNO Rimtke in arabtke številke Urednikove pripombe Is tega pregleda je vam razvidno, da je to knjiga, ki je ▼redna svojega sloresa. Ta letnik je prejšnje ie celo nad-krilil, kar boste potrdili, ko ga prejmete in prečitate. Vezan je v platno, kot običajno. E^ AKO NAROČILA ŠE NISTE POSLALI, STORITE TO ČIMPREJ.^ ZA VEČJA NAROČILA ZNATEN POPUST. Posamezen izvod $1.00. Pišite pon). Naslovite: PROLETAREC« 3639 W. 26*1» ST- CHICAGO* ILL. 7 ivy iw «miM«MMB>l iiia« m w»jw «a v Socialistična stranka "obsojena na smrt" (Radi obilice drugefa nujnega gradiva tega dopiaa nismo mogli preje priobčiti.) Cleveland, O. — Socialistična stranka je obsojena na vešala, ali pa na električni stol. Pa prav zares. Obsodbo je izvršila komunistična porota, sesto-ječa s črncev in belokožcev na ceremonijalni priredbi dne 22. oktobra v Slov. nar, domu- Porotniki so sedeli na odru in "prosekutor" je v imenu diktature proletarijata izpraše-val priče — pripravljene v ta namen. Predsedovala je neka komunistka zamorske polti. Vso dvorano so spremenili v sodno dvorano in jo okinlali z običajnimi napisi. Pred sodnim stolom se je svetil napis "Solidarity". Priče — naročene in naučene kakor v igri, so glasno poudarjale, da so ¿lani komunistične stranke ter opisovale, kako se je umedavala policija v njihovo demonstracijo ter v njihov prihod v mestno zbornico- Dalje, kako sta bila u-strtljena dva črnca, ki sta prisostvovala demonstraciji proti nasilnemu izgonu neke zamor ske družine iz stanovanja. Na razumnega delavca napravi taka komedija mučen vtis, toda komunisti pravijo da se s pametnimi apeli nič ne doseže. Ljudje so neumni, pa jih je treba pridobiti za komunizem z neumnimi metodami Ko je prosekutor izprašal vse določene "priče", je naznanil, da je pripravljen zašli-šavati tudi priče iz nasprotnega tabora, bodisi iz kapitalističnega razreda ali socialističnega gibanja. V ozadju dvorane se je oglasil mlad fant, B. Parker po imenu, in naznanil, da bo odgovarjal kot socialist. Pride pred poroto, toda "proeeku- SENZACIJ LAČNA DEŽELA V svojem govoru je Fosfcer Eni naši ljudje, ki so šli tja, stresel toliko fraz, s katerimi se niso mogli povrniti, medtem je "črnil" soc. stranko ter o- pa so se novim razmeram priganjal svoj evangelij, Winnio Rvth J ud d j« t Phooni™, Arizona. raj|oo**U «Ko ioaoki, • katerimi jm prišla v prepir v »led ijkibomm no. t i ali karkolil j« i« bil glavni motiv ,in ju poslala v kovčogu v Lo« Angela«. Zločuvu so priili na tUd in morilko prijeli. Ona j« is dobre tmaruke familijo. Njen o¿o j« duhovnik in njen mož sdramik. Ameriški binuiki tiak j« ipoevetil tomV »ločinu o-iromno prostora. Poročali »o tudi, da bo Juddora ntpnsU knjigo o »rojem življenju. Na tej »liki jo ridite, kako ao jo ¿aaniiki fotografi priprarili v p oso ,kakor da knjigo že plim. Če jo kak šarlatan re« imda r njenem imenu ter a njenim dovoljenjem, bo soroda r.led "reklame" dobila veliko cirkulacijo, ki bo prinesla lep profil saloaniku in nji obilen "honorar".—Umor je umor, prerijo enk Pa ni. Način, katerega ae je poaluiila Wim»io Judd, je "sanimiv", čeprav ne posebno Originalen. Neki roj«*, v Chicagu, ki je nedavno ubil prijatelja ter ga oropal, pa je storil svoje dejanje s kladivom sa nabijanje rfeiskih sodov. Svoji irtvi je najprvo stoike! glavo in mu nato odvse) denar. . Zelo selo primitivno, in sato se ¿tkalki listi isvsn slovanskih in enega češkega nieo skoro nič brigali sa ta roparski umor. Winnie pa bo napisala knjigo in pri tem zaslužila denar vsied svojega «ločina, ako so med tem seveda kaj ne dogodi, kar bo prekrižalo račune. da se človek čudi, kako more taka oseba sploh biti kje voditelj. Seveda, opozicionalce, kot so bili Lovetftone, GHlow, Canon in mnogo drugih komunističnih vodij, je izključil, okrog sebe pa je dal "porotnike", kateri mu igrajo teater. Anton Vičic. čemu delegata v sov. Rušilo? Verona, Pa. — V "Prosveti" in tudi v "Proletarcu" eni dopisniki agitirajo, da naj pošljemo delegata v sovjetsko Unijo. Pravijo, da naj nam bi ta delegat po vrnitvi iz Rusije resnico poročal, kakšne so tam delavske razmere. Ni moj namen kritizirati dopisnike, kateri žele, da pošljemo nekoga v deželo sovjetov. Zmota pa je misliti, da nam bi mogel kdo kaj več pojasniti o Rusiji jcakor nam drugi- Saj je bilo ameriških Slovencev in drugih da producirajo čimveč tor" mu ni stavil niti enega vprašanja, ki se bi nanašalo na zadevo demonstracij v Cleve-landu, nego ga je pestil s socialističnimi "izdajstvi" v Nemčiji, Angliji, Indiji td. Vprašanja so bla nesramno izzivalna in njegovi pristaši so mu odobravali s svojimi medklici ter buuuu. Vsak pošten opazovalec je dobil vtis, da se tu ne re za borbo proti kapitalizmu, kajti kar komunisti v resnici sovražijo, je socialistična stranka ter socialistično gibanje v splošnem. Foster, pomočnik prosekutor j a, je trdil, da so socialisti v Milwaukeeju obsodi li nekega komunista na eno leto zapora samo zato, ker je demonstriral. Seveda se je zlagal kot je dolg in širok, prvič ker socialisti v Milwaukeeju nikogar obsoditi ne morejo dokler ne bodo imeli sodne moči, in drugič, ker v Milwaukeeju tudi od kapitalističnih sodnikov ni bil nihče obsojen na leto za porne kazni raditega ker se je udeležil komunistične demonstracije. Komunisti so v listih tudi lagali, da socialisti v prvem kongresnem distriktu v Wisconsinu niso mogli niti kandidata posta vti, medtem iko so ga komunisti z lahkoto nominirali. To so naznanjali v uredniških Član kih. Dejstvo je, da so socialisti imeli svojega kandidata, kateri je dobil blizu 7,600 glasov — mnogo več kakor demo kratski kandidat, in »«deni tisoč ▼ec kakor k°munistični kandi dat Toda tega svojim ljudem ne povedo. Mladi Parker je tega "pro-sekutorja" s svojimi odgovori spravil v tako zadrego, da mu k» Je,bl1 v ^J1 okrog pet let, je začel vprašanja zapisavati razmere kakor jih je on na listke komunistični vodja y,del m smatram, da se je dr- Foster, ki je sedel zraven nje- žaI resnice brez Pretiravanja. drugem pismu je neki tukaj- Ker sta se "prosekutor" ter 4nJi izseljenec hvalil blagosta-Foster toliko zanimala za e- v int P°dal le »inrto vropske socialiste, bi bilo na- 8,1 ko- °ni» kl taklm P»mom mestu, če bi svojim ofboževal- verjamejo in gredo tja, bodo cem pojasnila, kaiko komunisti razočarani. Rusija je v Nemčiji s svojo taktiko igra- |ve,lka deže,a' R»«n«w v nji Jo v roke Hitlerjomu fašizmu, ,nimforta. To velja po-krinko "revolucionarnega ko- *«t>no *a tehnično izvežbane munizma" pripravljajo javno delavce in inženirje iz Zed. dr-mnenje na diktatorske dekre- lav in Nemčije, kateri niso pri-te vlade, kateri bodo v resnici ili tja kot komunisti, neg0 kot najbolj naperjeni proti delav- 'delavci, • katerimi se Je sovjetskemu gibanju kakršnega za- ska indurtirijaka uprava že v Stopa socialistična stranka. Viaprej pogodila. vadili. Umevno je, da oni samo pohvalno pišejo o položa-j« Nikomur ni skrito, da hvalijo v tej deželi razmere v sovjetski Rusiji največ tisti, ki prav nič ne nameraavjo iskati delo v ¡nji. To so v prvi vrsti ameriški komunistični agitator ji in njihovi pristaši. Ako poslušate njih, boste mislili, da imajo v Rusiji delavci več nego raj. Resnica je, da bo vzelo še dolgo, p redno postane Rusija za delavce idealna dežela. Drugo je, da kolikor ona priseljence rabi, želi le mlajše, izvežbane moči, ne pa stare ,izgarane težake. Navadnih delavcev ima Rusija sama dovolj. Kdor misli, da se bo na starost izselil v Rusijo, kjer ga bodo sprejeli z odprtimi rokami in mu bodo dali takoj primemo delo in mu zasigurali kruh, se moti. Prvič, Rusija ne misli odpreti vrata takim delavcem, oni pa, pojasnijo ki bodo smeli tja, bodo morali že precej delati in tekmovati pri delu, Klub JSZ v West Aliisu Wetl Afilia, Wig. — Včasi kdo izmed tukajšnjih rojakov vpra- ; ¿a, če slovenski socialistični '< klub še obstoji. Temu je bržkone vzrok to, da ga ne ogla-šamo mnogo z dopisi, toda naš; klub št. 180 JSZ. eksistira, je aktiven in se pripravlja, da poveča svoje delovanje v naselbini. Prošlo soboto je s sodelovanjem druš. št. 3 JPZS in druš. št. 104 SNPJ. imel priredbo, na kateri je predavala sodru-žica Krasna, potem pa smo imeli plesno in prosto zabavo ob najboljšem razpoloženju občinstva. Ko je bil naš klub ustanov-jen, oziroma obnovljen, je pristopilo precej članov. Eni so pozneje odpadli, kar se dogodi pri vsaki slični organizaciji-Zdaj ima klub okrog 20 članov in članic. Mi želimo, da bi jih imel mnogo več, zato apeliramo na tukajšnje rojake, da pristopijo. Vstopnina je samo 25c. Članarina je nizka. Za članice, ki ne delajo v tovarnah, je članarina le 5c mesečno, ako so njihovi možje tudi člani kluba. Kdor je brez zaslužka, ne bo nadlegovan za članarino in ne za pristopnino. Za občinske volitve prihodnjo pomlad bodo socialisti v VVesi Aliisu postavili kandidate v vse urade- Naš klub bo sodeloval pri nominacijah in v kampanji. Tudi v drugih ozi-rih, npr. pri širjenju našega tiska itd., lahko povečamo aktivnosti, toda v ta namen je treba povečati tudi klub. Zato vas vabimo v svojo sredo. Na klubovih sejah se o marsičem pogovorimo, o čemur se na sejah drugih organizacij ne moremo. Klubove seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2- popoldne v Kraljevi dvorani. — Anton Demahar. THE BRITISH ELECTION "Over all the election result* hangs the pall of the iniquity of the British electoral eygtem." Thug did one honest reporter cable *ft result* of the British election. "OH;*v®r' hl» *«d other papers only played up in the headlines "Crushing Defeat for Socialism!" A glance at the vote for the Labor party shows that the "crushing defeat" is largely in the minds of the capitalist editors. In the last election, the Labor party received 8,306,477 votes. This time it got 6,642,230, or a decrease of only 1,664,247 votes- Such a falling off of the Labor vote can by no means be counted as "crushing"! One person out of every throe voted Labor, in a campaign carried on with Socialism versus Capitalism as the mam issue. In an atmosphere of fear and hysteria, the bulk of the Labor party's supporters stuck by it. The fair-weather Socialists deserted in the storm, but *> ti*e ship is plowing ahead just the same. It has cleansed * its crew, it has a worker from the ranks as captain, it has more militant Socialists as mates. The Labor party has learned iU lesson. It is now charting its cotrae with complete Socialism as its goal. SIDEWALKS OF DETROIT Kanu ali na prireditev podanikov, ali na koncert "Save"? Chciago, III. — Kakor lansko leto, prireja Kolombatovi-fcev odbor slavnost jugoslovan skega kraljevastva na isti dan, kakor ima svoj koncert pevski zbor "Sava", odsek kluba št. 1. Koncert bo v nedeljo 29. novembra ob 3. popoldne v dvorani CSPS. Kdor je res pristaš osvoboditve in ujedinjenja Jugoslovanov, ne pa bajonet-ske diktature Aleksandrovega generala Živkoviča, bo prišel v dvorano CSPS., kjer ne bo podanikov, nego le zavedni delavci in delavke. Vstopnice v predprodaji so po 50c. Naročite si jih čimprej--P. O. Mayor Frank Murphy was reelected by a majority of 76,000 votes, the largest ever given a mayor in this city. This is considered a victory for the common people, remembering the city elections are non-partisan. Frank Couzens, 29 year old son of the progressive senator Couzens of Michigan, received the largest vote among the council-men and will be President of the assembly. It clearly points out the fact that those men are wanted who defend the human rights. The above two men are good examples. Six new councilmen were elected in wholesale cleaning of the Council. Three were reelected. This means that others will have a chance to get their fingers in the pie. It isn't the salary these men receive that makes them well to do; it's the bonus and tips that are received in many different ways. All is fair and all is hush. Emmous, the fellow who involved religion—something that is unwanted n government—was a complete washout. He was to be the "big business mayor," if elected • • Once again prosperity is to return. Here is the proof. Farmers are to receive $1 a bushel for wheat. Oil is expected to reach |1 a barrel, 10 per cent of all the milk cows should be killed to reduce herds and to increase the price of milk. Children in cities, taking New York City for an example, are getting 50% of the milk they got two years ago. Now Jugoslovanov v Rusiji, ki so tudi pisali o nji. Večinoma jo niso hvalili, ker bi se ne vrnili, ako bi jo. Pred leti so se iz Amerike izseljevali v Rusijo ne le posamezniki, nego tudi družine. Po nekaj mesecih so se začeli povračati. Le redki so ostali. Med izseljenci v Rusijo je bil tudi en moj sorodnik. Pričakovanje se mu ni uresničilo, kajti Rusijo je dobil drugačno, kot pa so mu jo slikali tukajšnji propagandisti- Z velikimi težkočami se je povrnil in pri tem potrošil skoro vse prihranke dolgih let. Sedaj, na stara leta, dela nekje v Cleve-laadu. Nedolgo tega je objavil "Za-jedničar" dva pisma o Rusiji. V prvem je neki poročevalec, Delavci, ki se divijo Rusiji in sanjajo, da bodo šli tja, pozabljajo na svoje naloge tukaj. Industrija je v Ameriki že zgrajena kakor nikjer drugje, in tudi za komfort je poskrbljeno kakor v nobeni drugi deželi. Edino, kar je še treba, je, da se delavstvo v Ameriki zgane in predrugači razmere sebi v prid. Namesto, da prenašamo svoje misli na Rusijo, se dajmo rajše tukaj organizirati ter se boriti za socialno zavarovanje, za skrajšanje delavnika in druge socialne pravice. Ako bodo delavci le modrovali, ne bodo dosegli ničesar. Če pa se organizirajo in gredo v boj, bodo izboljšali položaj sebi in še bolj pa svojim otrokom. Vse, kar ima delavstvo v Rusiji, si je pridobilo z delom in organizacijo 'Tudi tukaj ne more biti drugače. Iščite torej svoje pravice tukaj, in se nehajte tolažiti z mislijo, da se boste izselili v Rusijo. KdoT pa seveda resno misli tja, mu jaz nič ne branim. Ne bilo pa bi pošteno, če bi pomagali mi onim, ki slikajo Rusijo tukaj šnjim delavcem kot deželo, v kateri se cedi med in mleko. Tone K rese vi ch, tajnik kluba št. 29 JSZ. RESNO VPRAŠANJE. Ako delavec ve, da kapitalisti nikoli ne glasujejo niti ne podpirajo socialističnih kandidatov ,čemu podpira on njihove? i » closing will announce the debate between Chicago and Detroit once again. You have read the names of the debaters and the question to be debated upon. There is no admission until the debate sponsored by the sub-branch No. 114 begins; time is 7 P. M.; place is 116 E Six Mile Kd.; date Sat. Eve. Nov-. 14: Dancing until midnight with eats and refreshments for all. Our aim is to give you an evening of good entertainment, and hope to have you as a members soon. Plan to join us on Sat. Nov. 141 Welcome! A Com rad«. Premalo depresije Pueblo, Colo--Ako vzamem za resnico trditev, da prej se ne obrne na boljše, da se bo de-avcem dovolj slabo godilo, po-em se jim še z daleč ne godi toliko slabo, da bi mislili kaj storiti na spremembo. Ne govorim za druge kraje, nego le, kar vidim v tem mestu. Citamo, kako ste aktivni na vzhodu. Pri nas smo zadovoljni z misi-jonom. Cerkev je bila vse dni polna in ljudje so polni svete j)obožnosti pokupili cele peharje milkov, svetinjic, kipov in slične ropotije. Odpustkov so dobili stotisoče let- Maše niso predrage in v cerkveni puščici so predli novoi, ne pajki. Tukajšnja jeklarna je z o-bratom docela prenehala. Eni delajo po par dni v tednu. Za bodočnost slabo kaže. Mi pa lolimo in se zanašamo na večno izveličanje. Menda jni nobena velika naselbina, ki je imela kdaj aktiven socialistični klub, stopila tako daleč vstran, kakor Pueblo. Mnogim rojakom je to neljubo, a volje, da bi delo i nekdanjim navdušenjem obnovili, — te pa zelo manjka—Poročevalec. Punk and Piffle Punk: "There &re no classes in America " Piffle: "You bet there 'ain't." Punk: "Them fellows who think they can bring farmers and wage workers together are off their nuts." Piffle: "That's what I say. Nobody can unite conflicting interests." Punk: "Right you are, the interests of these two classes are diametrically opposed." Piffle: "Now you said it." Punk:; "The hell of it is, if these two classes ever come together they're going to play the dickens with our class " Piffle: "Yep, that's what they will." Punk: "As it is, we're paying the farmers as little as we can and charge the wage earners all that the traffic will bear, and vice versa." > Piffle: "Yep, and that little difference makes all the difference between the upper and the lower classes." - Punk: "Well, what are we going to do to hold on to our graft?" Piffle: "The best way is to show the farming and laboring classes that their class interests are diametrically opposed." Punk : "Then clinch the argument by proving that there are no classes to all." Piffle: "Just so." —American Guardian- sn't this a good combination? Kai.sc the prices of living commodities and lower the wages! Speaking of wages will recall the method of "wage adjustment", that Mr. Ford is using. When minimum wage* were increased from to $7, and 6c an hour for overtiide during good times, Ford claims that 33 million dollars was paid out in this manner. This, too, is doubtful, but since his figures are as good as mine well let it go at that. Now the method is this: all men are fired and some are rehired later for six dollars. Kegardles* of what your wages may be you get $6. 1 housands of men working there for years received as high as $8 and up. ^ catch! Instead of lower-the |7 men back to six dollars and cut the higher paid men the Scan hour they got as a "prosperity boom he is cutting all that has been given during the entire existence of ford Motor Co., to its workers. It's give and take, but mostly take on Mr. rord a part, of course Yet it must be remembered that ford's wages are still higher what other Companies pay their men. Since the American Standard of living is being lowered by all capitalists, you cannot blame Ford for following. To remain in this destructive competition that prevails under the present system he is compelled to do so in order to make his profit as all others are. • • a We need more men like Judge Wilkerson of Chicago to look into the income of 504 multi-millionaires and send exactly 504 of them' to Leavenworth to keep company with A1 Capone, the man who made a profit illegally and did not share it properly with the government. There are still hopes for justice to prevail someday. This gives you a brief summary of news concerning Detroit. In Beacons Third Anniversary Dance CUv«l«nd, Ohio.—By who? What? Where? When? What time? And many similar questions are being asked in the vicinity of Newburgh, or better known as "Na Jutrovem". Well here is the answer. The "Beacons" lodge No. 667 SNPJ. is holding a Third Anniversary Dance at the Slovene Labor Auditorium at East 109th Street and Prince Avenue on Saturday, November 28. Everyone is invited to attend this "Big doing of the Beacons". Anyone who has ever • before attended a Beacons dance knows that good time is plentiful. The "Melody Pilots" will entertain you with new and old melodies. Everything from "Baby Face" to "Bend Down Sister" will float from the instruments. Besides good music, good refreshments will be had. Also there is in store a thrill for everybody. Oh! What a mystery! How different! Never been put off at a dance before. Come one, come all! Comrades, Strugglers, Loyalites, Progressives, and New Eras are all expected to be represented at this dance. We also invite all the senior lodges to attend this affair. Remember the Akron Zippers dance of November 14, 1931. Lets aee to it that the Beacons will be represented. Attention Members: Don't forget to attend the next meeting on Thursday, November 12, at the usual place. A good time is in store for everyone after the meeting. Bear in mind: "Beacons Third Anniversary Dance" Saturday, November 28 at the Slovene Labor Auditorium, East 109th and Prince Avenue. "Baacona Torch". Time Flies Only a few short years ago, two-thirds of the population was wondering how to promounce the word "garage." Nero wasn't like modern statesmen. In time of disaster he fiddled stead of blowing his horn. ín- Wken the government can't pay, It borrows more. It must take a great Mind to figure out such a scheme. If you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the first consideration, SUBSCRIBE TO THE MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six months $3.00—Three Month« 1.50 ♦...........................»MM................... TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ Najkoljti JsimUvsmU M«UlktU-ni list i« "Prolotaroc". Prfeal* «*»-k«, rmaprmw im pro gl od Mtfibfa gibanja pm mts lor opit« aktWno«ti v mmVk nasolbinali oa polj« »ociali-HÜnoga im Irai to ra of a «Uit. To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read The New Leader OFFICIAL ORGAN, S. P. 7 East 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y. One year $2, half J—r $1, three months 75c. UNEMPLOYMENT AND IIS REMEDIES By HARRY W. LAIDLER 104 pages.......... price 5c Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price *f Oc The A B C of Socialism By FRED HENDERSON 16 pages.......... price -f Qc One Billion Wild Horses By STUART CHASE 24 pages.......... price 1 oc Literature agent*! S.nd for til. (pitntltf |Hm. SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Washington Blvd. Chicago, III. A Ju|M:«v Wookly Devoted to the Intereel of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P. OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1261. Some Socialist Forecasts In a suffering world it is almost a melancholy thing to have been as everlastingly right as we Socialists have been in some of our predictions. We warned the country that the Wall Street boom could not last and that we should have a program for the immediate relief of unemployment. Our warning was disregarded. The result is a depression even worse than we had predicted. Go farther back. We opposed the war and said that it would not be a victory for democracy because no party to the war was sincerely struggling for democracy History has pronounced us right a thousand times over. We opposed the Peace of Versailles and said that no League of Nations could atone for its injustice and folly. Again we were right. With the passage of the years we said that the Kellog Pact might do a little good and that the League of Nations had possibilities as an organ for internationalism but that neither the Kellogg Pact nor the League of Nations would be much but a monument to hypocrisy unless there was a growth of international socialism and a decline in nationalist rivalry all over the world. The lack of success of the League of Nations and America thus far in the Manchurian crisis gives sorrowful proof to our contention. In Europe the question of disarmament and economic cooperation are still unsettled. Maybe the meeting between Laval, who once was almost a Communist, and Hoover who once fed Belgian babies—but is deaf to the cry of the children of the unemployed in America—did some good- But everybody knows that it settled nothing. Only .international socialism can teach the secret of international peace and prosperity—Norman Thomas. All for Nothing The Good Book says: "It is easier for a camel to go through the eye of a needle than it is for a rich man to enter the kingdom of heaven." Well, suppose it is. But why should a camel want to go through the eye of a needle ? What is there on the other side of a needle that a camel can't see just as well by standing in front of it? And why in the name of common sense should a rich man try to worm himself into heaven to mingle with folks he's been trying to get away from all his life? ARCHLICHT lllllliii I By JOHN RAK Thursday evening November ISunday afternoon November There are three ways of making a living— working, begging and stealing. We have, therefore, three divisions of society, each of which is composed of a lower and upper strata, to-wit: hand workers and brain workers; plain beggars and tariff barons; common thieves and profiteers. »—The American Guardian- London Homicides The police commissioner of the city of London, England, is very much disturbed because the number of murders in that city a little more than doubled in 1930 as compared with 1929. To say that they more than doubled sounds rather deplorable, until one adds that the number in 1929 was 10, while the number in 1930 was 21. Compare that with American cities. The London commissioner might comfort himself with the consoling thought—if it is consoling—that New York and Chicago average a murder per day, if not more. However, London will have no intention of descending to the American depths in this respect. Twenty- one murders are exactly 21 too many. It is probably safe to say that the increase is caused by the hard times. Capitalism prevails there, and has its effects. But England does not have the native lawless spirit that so much of America has. —The Milwaukee Leader. We do not want anyone to mi»-Ithe 30 year work of Socialist club .....- ~ of obUin- ftjrt? ! lower SNPJ Hall. All members 12 the regular meeting of the English Division of branch No. 1 Chicago will be held at the T UUH|H ww ---------w Division of our club. After the meet- are urged to be present as the in* refreshment« were served and a debate with the Detroit Com- general happy atmosphere prevailed. rades an(j other sUbjects will TU..»« ----- Junxinu I be discussed. Invite your There was dancing. • • TWO MACHINES The capitalistic industrial machine hurls the worker upon the street to be a beggar and the capitalistic political machine of its owner induces him to ratify his beggary by voting for the candidates of the capitalist class. Socialism would control the labor-saving machine and abolish the political machines of the exploiting class. How True! In the capitalist system profit is prior to and more important than the life and liberty of the workingman.—Eugene V. Debs. ing funds to take care of the needy and unemployed during the coming winter. While this is not the best way to do the job it at least helps, although many of the poor workers Recent election* that every- Jugoslav K,ng_ Furthermore w« ^ £ effort and opponent* that revolution U not NowsToiw never give lts^suppurt work has been issued and i, getting a best way of achieving social- and open its many columns if the the response. There will be no re- ¡8m. Donald J. Lotrich and staff knew the entire situation as it iaiation. Forward, the leader, will Oscar Godilla of Chicago will exists. press with greater zeal .. tor- k f ^ affirmative. Both • « • mination because another day may r . , f. Dailv News a8 tell an altogether different story. In teams Will 110 doubt bring out those%7 rUnyth%thery Ch^ago New York a'nd Connecticut they have 30me interesting points in their new-papers carried unfavorable re- showed up marvelously and the arguments, therefore the listen- ports on the makeup of the new Ju- j leaders are to be thanked for their ers Mn feej assured that their goslav government. Every sensible efforts. A few more campaigns like Um# wU| be we], spent by human being with the least know- j the one just passed and the Socialist I i # .nt ' rannot hplu but Party will attain vast proportions. " ledge of government cannot help but # # will be held in Detroit at 116 mock the set up in Jugoslavia. How then, can the Daily News carry on the ¿9 at CSPS llall. A lot of time ¿rid effort on the part of all singers as well as Mr. Muhas', their director, has been devoted to make this one of the outstanding affairs of branch No. 1 and its singing society of this season- In this scene young men and women are enjoying themselves near the edge of a village where they are supposed to be at work. As they sit there eating their afternoon lunch, some of the boys start singing to their love ones. Many of the old Slovene folk songs are sung in this act by singers suited for the characters of the play. The admission for this two and half hour program has been reduced 50c in advance and 75c at the door. Secure them from any member of the choir or branch. Not so long ago comrade way it does for the celebration of the "Jugoslav 4th of July"? You cannot denounce at one end and boost at the other. We doubt that the prinie interest of the Consul and his club is to obtain money for the --------------- — — ou lUllf^ "ft" —-- Misinterpreting the issues and mis- E. Six Mile Kd. Saturday No- jane Fradel of Latrobe, Pa., »,.t imr ♦ W.., truth bm two raianni '____1___i < ....... quoting the truth are two reasons yember 14. why the present politicians are in office. They have the united support • of the capitalist class without which, Friday evening the Slo- they would get nowhere. But that s . . f , . the way they play this g.m'e of po- venes in Chicago for the first - ▲ ----A U A ^ ^ <-J A A VVA Mn A \ M O I " wrote in these columns that in Cleveland the English Division No. 27 J. S- F. should have some competition. On Saturday. October 24, she Relief Fund. To the Mies so we must educate tn«, wort- apoke in Barberton, Ohio, and claim that it is just a «« to learn the truth Our Chicago Krasna lecture. Her talk Was I „erAtion of 8everal V nov Reiicvf ZT To he "tics so we mist'educaU the wort- time heard comrade Anna P. hmergency Relief Fund Tthe ^ ^ Rr ^ ^ ^ ouicUy Xm t bi Evening American, one of Hearst's I very interesting and explained J with the co-operation of several . . ... j I. .a kiirllltl Kn!uluii nvn. ♦ Ki.- _ __«-— ____t___rtimranpji organized an Ejntflisn privilege, quickly grasped, 10 oe -'—-7- ~~, u , ~ j ®-------- ,---- abused. The real motive behind the P«t*. is so highly belaid over the many masons why workers „>_ mitrnmp n f tn« Rritisn pl^clinns that - . . ... . t . entire arrangements is to give the outcome of the British elections that Consul and his group firmer control * reprints, three of the posters used of the American citizens of Jugoslav against the Labor Party, regards descent and to work them for the °< whether they relate the truth. One regime. We oppose that, for we see of them blames the Socialist* for the danger in it. And to think, that closed factories, n««ther for vast they have selected many of our quant,ties of imports and the third nationals whose characters can be *ho Socialists are blamed for ruining questioned and some of whom were the bitterest opponents of a banking arrangement thru a bank in Jugoslavia, at which time they openly denounced the Monarchial form of government in Jugoslavia as despotic and bankrupt. It is well for the Daily News to know some of this. It is further, well for the Daily News to know that a great majority of the thinking and progressive Slovenes denounce such procedures. • • • It would be well to remind The Daily News also, that this very group cabled King Alexander of Jugoslavia the "deepest loyalty of his subjects to his Majosty" from a similar affair last year. Why? Because they loved the United States? Of course not. But to show the King that the Jugoslavs in this country are foolish enough to celebrate and work for the Jugoslav Monarchy. • • • We are looking forward to a large attendance at the intercity debate in Detroit* Mich., this week end. There seems to be a good deal of interest aroused in the debate among the young comrades.After all the question of whether a revolution ia the better way of obtaining Socialism is an interesting subject and the Chicago team composed of Oscar Godina and myself will try to uphold it while the Detroiters, Stoyan Menton and Rudolph Travnik will endeavor to convince the audience that the ballot and democratic legislation in the better way. We predict a good tussle and good enthusiastic tussels are always craved for. • • • The opera season has come again. Rich people luxuriously clothed occupied the high priced box gallery. Outside only a short distance away thousands of ragged and rugged unemployed had their own opera a few days prior by the burning of their shanties. The Opera affords the rich an opportunity to display the newest and finest in clothing and jewerly although, it is reported that jewelry was lacking this year for fear of robbery. We too, would like to view the pretty scenes and hear the beautiful songs of the artists. But how can we in a systenrf that permits the worker to have nothing but allows the rich class everything, even the Opera. • • • Aana P. Krasna was with us last Friday night and left a very favorable impression on the 300 or more listeners. She spoke at length to the workers; had a special message for the women and another for the young folks. She stressed the need of organisation and urged that prejudice and superstitions be cast away for «nitod action. Frank Zaits aeto4 •s chairman and spoke briefly on the farmer. There is certainly no truth to any of them. In reality, the system under which we live and which we are anxious to replace is responsible for all of these ills. And who are the propagators of the system The very men who defeated the Socialists by lying about them. That sort of thing is being practiced here as there. Three Failures From a church notice board: Serricea at 1:30. Subject: The Three Great Failures. Choir Sermon Organ Recital should unite in a strong Labor movement. She also spoke in English and appealed to the Youth to join the Socialist Party* In her speech she emphasized that the future for this young generation looks very dark an.d if we want to abolish the miseries which make our life a living hell we must Organize. The listeners were very much pleased with her lecture and many of them remained and enjoyed themselves at the social that took place in the lower hall. • "On the Meadow" will be the second part of the program of S- va's concert to be held 011 comrades organized an English Division of branch No. 232 with 18 members. This now makes a total of six English Divisions organized in different cities. Some of these are more active than others and we hope that those whom we seldom hear from will renew their interest in their circle. On Thursday November 26 (Thanksgiving Day) the singing society Zarja of branch No. 27 JSF., Cleveland, will render a concert at the Slovene National Home on St- Clair Ave. The choir consists of a laige number of singers and will no doubt give their listeners an enjoyable program. WHY NOT A RESERVE FUND FOR LABOR? FRAGMENTS War and Capitalism are awfully haid on good Christians. Fortunately, there are net enough of them to hurt.—A. G. o Shorter hours would provide jobs for all, but that solution is too simple to interest great minds.—M. L. o Americanism: Jailing rogues who cheat people out of their money; devising political platforms to cheat them out of their votes. —M. L. 0 Foxes think large families among the rabbits highly commendable. Employers who want large supplies of cheap labor, priests who want large numbers of parishioners, military leaders who want plenty of cheap food for gunpowder, and politicians who want plenty of voters—all agree in commending large families and rapid multiplication among the poorer classes.—Thomas Nixon Carter. Well, Ganjdhi's India wanted equality with England and the gold standard has about finished both of them.—M. L. Socialist Tactics A comrade informs us of a friend who is convinced that fundamental social change must be accomplished by force and that the Socialist party should shape its course in accord with his view. This is a view associated with the infant days of the movement. We are not for peace at any price nor for force at any price. We follow the course of peaceful agitation and organization not because we are positive that peace will accompany the final phases of social revolution. We are positive of nothing about that future struggle but we do know that any movement that avocate8 fores cannot survive during the preparatory period of education and organization. The final phases may come "shod in the iron sandals of revolution", as Lassalle once said, and in that event it would be folly not to fight. Every movement in nations where peaceful agitation and oiganization is permissable has paid in sterility by agitating force and agents of the ruling classes have entered such organizations to encourage such tactics. Methods are determined by the changing capitalism in which we live, not by abstract theorising about what may happen in the future. . O. Planning National planning of industry, as a remedy for the evils of capitalism, is becoming quite popular among some of our renowned economists Such an attempt to bolster up a crumbling economic system is foredoomed to failure inasmuch at it does not touch at the root of the whole problem—the profit system. All the national or centralized planning in the world, which does not eliminate private ownership of the means of production and distribution, cannot give to the worker the full value of his toil. So long as this is not done, the worker must continue to be exploited and oppressed by the capitalist ruling class. But as soon as the worker becomes class conscious, organized and inspired with the crusade for a new social order—then can the worker abolish capitalism and establish a co-operative system of society in which the workers will own and operate the industries for the benefit of themselves and mankind in general. This would mean the discarding of the profit motive from industry. This would mean that the workers would be given the full value of their toil. This would mean that unemployment, child labor, poverty, crises and all the other inherent evils of capitalist society would be done away with. This would mean Socialism. —Free Youth. to Military Lying Among the suggestions from our best minds « w the best way to make war one was that public opinion must be controlled through organized censorship and propaganda. This is the idea of a well known editor a man in a position to know. It may be true, but it sounds funny. It means that a nation must be fooled, inflamed and excited into a war-like frame of mind, if necessary. It means, too, that the truth must be suppressed if it is against us, or if it favors the other side. It also means exaggerating all the bad features about the enemy— of plain lying about him. Yet, it has alway« been done in war time, as a natural, spontaneous sort of movement, but just the same it seems a Jittle raw to prepare coldbloodedly to do it in advance. It would seem that when their nation is at war people cannot be trusted to know and to think. They must be dumb. After all, it is really an illuminating reflection on war itself.—The Parthfinder. —Locomotive Engineer'a Journal. Two Ways to Economize Indianapolis—like most cities—finda herself hard up; and two ways of saving money have been proposed. The Chamber of Commerce, according to The Indianapolis Times, demands the abolition of kindergartens and vocational schools, and a slash in ths wages of city employe* Mayor Sullivan proposes to look into and revise ths contracts between the city and it* public utilities. A scheme dictated by common sense and common justice —but so rars as to be sensational. The Times says: "One of the causes of depression is the exactions of holding companies which operate the light, water and telephone companies. Their leviea amount to much mors than the cost of government." That last sentence is another new Idea to most people, though not to reader« of Labor.—Labor.